1891
PetintrlHesetletnl jubilej
1926
the oldest
AND MOST
popular
SLOVENIA«
sewspapek
in united states of. America.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico —- od boja do zmage!
GLASILO SLOV KATOL, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, —- S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
»najstarejši« in najbolj priljubljen slovenski
list v združenih
drŽavah 1ameriških,
V°MŠKE ČETE STRAŽIJO IMETJE NESREČNEŽEV, KAR JIM NI UNIČIL OGENJ, KI JE RAZDEJAL DEL ME-STA. _ POGREŠA SE ENO DETE, DRUGIH ČLOVEŠKIH ŽRTEV NI BILO.
STARODAVNE RAZVALINE V SNEGU.
n,
siem
e*port, Ark.
V tu kaj-
ki j,
ftrestu je izbruhnil požar,
ko
)e divjal z grozoto in se ta-
naglo širil, da je bilo naen-
'vse v ognju. Ljudje so be-\J vprestrašeni sem in tja, ne ^ kaj bi počeli. 200 hiš je ^Polnonia razdejanih. Uniče-»tiidi cerkve in več to-
eer	Skoda je
jaf.Jena blizu dva milijona do-Jev- Eno dete je ostalo v ^lu in par oseb je težko,
lahko poškodovanih, nil je ogenj nastal poro-Pove.
]. °Jaštvo je prišlo takoj na i ^esta. Nekateri stražijo ,,e> kar je ostalo nepoško-o%ne^a; drugi pomagajo
Jim
so ostali brez strehe
j^. ■ Postavljajo šotore. Vo-10050So tudi pripeljali seboj dril yojaških gorkih plaht in /'j1 potrebščin za prvo silo. te '°stno je za pogledati na ko so še pred kratkem v svojih domovih, ih je, ki so s težavo po-
v«e Sv°J dom — sedaj je pa peno.
Chi
dice prohibicije.
3ago, 111. — Iz urada
ijj^a oglednika se poroča, cjja Sedaj, ko vlada prohibits' Petkrat več smrtnih slu-jj. radi pijače, kakor jih je Predno je postala pro-^ka postava pravomoč-le.i se je človek zadovo-enim kozarčkom, tako
ii! ^ s
h J Coroner, sedaj pa ko se «1; težko dobi, pa ko člo-Nc u njeKa Pride, ne zna ID' ne ve kdaj se bosta
Izdela.
y^erjev kemist W. D.
J ^ Pravi, da niso ti smrt-\ 2a pripisovati le stru-(Uj(	katero delajo se-
foki ,emveč predvojni dobri s reživa se v tako veliki je usodepolno.
^tiii, v resnici , slučajev radi pijače
jih je bilo pred pro-
• ' ttaj številke govore:
STALIŠČE AMERIŠKEGA FARMARJA.
Poljedeljci v Zed. drž. morajo na vsak način zvišati cene svojim produktom, drugače jim ni mogoče shajati.
Washington, D. C. — Kdor le nekoliko pozna težnje ameriškega farmarja, mora pripo-znati, da on ni za svoje delo plačan. Že dolgo časa se poteguje za zboljšanje svojih razmer . Dosegel ni še drugega kakor načrte, programe in ob ljube; dobiček za trud, ki ga ima pri svojem delu, pa še vedno kakor preje pobira prekupčevalec, ki sedi za pisalno mizo s smodko v ustih in diktira cene.
Sedaj se zopet sliši, da se je začela velika gonja za sprejetje zakona, ki bi omogočal farmarju doseči višje cene za svoje produkte. Sestali so se v Washingtonu guvernerji in voditelji poljedeljskih organizacij in imeli dolgo konferenco z senatorji in poslanci iz tako-zvanega koruznega in pšenič-nega pasa.
Seja je bila viharna. Zastopniki farmarjev so dali razumeti, da bodo vprizorili politično revolto na zapadu, ki bo imela slabe posledice, ako se takoj nekaj ne ukrene za rešitev tega vprašanja.
Senator Gapper je rekel, da se morajo cene potrebščinam, katere farmarji najbolj potrebuje znižati, ako se ne dovoli zvišati cene farmarskim produktom.
Za zboljšanje poljedeljskega problema v splošnem bo tudi pomagala izvedba nameravanega načrta za zvezo z mor-
jem. Po tej poti bo z veliko
m c 19i8 meseca julija sta J>Wa smrtna slučaja mdi % bitega žganja. Leta !3I& r8eca julija pa 12. Leta V; UarJ'a 6 smrtnih slu-\ J1 Meseca januarja leta 25.
vv ue bo dražje od
kl preiskane.
<j>ih HVe(la.
tfif' "I- - Naše mesto >° O10 od8le-i mleko,
ki
po zdravniških 7-a isto ceno kakor
i	Kakor je že bilo
lil Hit' 80 farmarji prodati °d bola»ih krav- ve" I V®' zlasti otrok je zbo-
to? Ved,° od kod je b0" 'a. Po dolgotrajnem
ra'ziskovanju se
10 dognati, da veliko
zroča mleko tuber-
O *	0d 1. aprila
lo ' bo prodalo v me-
H .l®1«^. ki bi ne bi-
h, avih krav.
brez katoli-* vsta je niči
mnajšimi stroški mogoče spra viti na trg — na svetovni trg pridelke, zlasti one, katerih je v izobilu in preveč za domači trg. «
Izid rešitve farmarskega problema bo tudi veliko vplival na volitve 1928. Brezdvom-no bodo farmarji podpirali le kandidata, kateri v resnici deluje za zboljšanje njih stališča. Eden teh je bivši illinojški guverner Lowden, ki je farmar sam in so mu vse težnje tega stanu znane. "Molčeči Cal" pa farmarjem ni nič kaj pri srcu.
ljubeznjiva žena.
Chicago, 111. — Gustave 01-sen, star 47 let, je podlegel v bolnišnici poškodbam, k-atere mu je prizadjala njegova žena Alma, ko je z revolverjem na njega streljala. Vzrok umora je bil ljubosumnost, ki je ženo gnala do obupa. V glavo si je utepla, da jo hoče mož spraviti s tega sveta, da bo poročil neko drugo. Da pa to prepreči, si je mislila žena, da je najbolje ako ona moža preje spravi spod nog. Ženo so aretirali in bo poslana na preiskovalnico za umobttlne. t „ . juimliU'
Prvič v teku desetih' let je padal v Rimu sneg. Slika nam kaže stare razvaline pokrite s snegom, kar se le malokedaj vidi. Letošnje leto je padal tudi sneg v nekaterih takih krajih, kjer ga še ljudje ne pomnijo.
OGENJ ¥ TOVARNI.
Ženska našia smrt v plamenu ko je hotela rešiti svoj zimski plašč. — Večina deklet se je rešilo skozi okna.
Chicago, III. — Ogenj je izbruhnil pri "Hair Cloth" kom-paniji na 3109 Robinson cesti in napravil veliko škode. Neka delavka je hitela v sobo kjer so imele obleke, da bi rešila svoj plašč, pri tem ji. je pa plamen zabranil izhod in je ostala v ognju ter zgorela. Gasilci so našli njeno truplo pri vratih, trdo držeč v rokah plašč in klobuk.
Goreti je začelo in nepojasnjenega vzroka v drugem nadstropju. Plameni so se bliskoma razširili na svežnje blaga, ki so bili nakopičeni v delavnici. V tretjem nadstropju je delalo kakšnih dvajset deklet
_ pri pletilnih strojih, panika je
SPOR Z MEHIKO.
Senator Norris is Ncuraske zahteva, da se objavi stali šče Zed. drž. do Mehike. — Spor ni končan.
Washington, d. C. — Syoje-dobno se je poročalo o spora med mehiško in vlado Zed. drž. radi nove mehiške postave, ki ogroža lastnino Ameri-kancev, katero imajo v Mehiki. S to novo postavo Mehika krši pogodbo, na bar jo je ameriška vlada opozorila in poslala ostre note. Stvar pa je utih nila, a ta mir je tišina pred viharjem. Senator Norris iz Ne-braske se bojuje za to, da bi se korespondenca diplomatičnega boja med obema državama ne držala tajno, temveč v listih objavila, da bi naše ljudstvo bilo poučeno o stvari.
Kakor se sliši, je napetost med Zed. drž. in Mehiko tako
nastala, izhod po stopnicah je velika, kakor še nikoli. Mehika
bil zabranjen. Ker ni bilo pri poslopju zunaj stopnic proti nezgodam (fire escape), so dekleta, ko jim ni kazalo drugega, kajti dim je že bil neznosen, poskakale skozi okno. Ena od deklet si je zlomila hrbtenico in dve drugi sta zadobili lahke poškodbe.
UNIČENJE NEPOTREBNIH ZAKONOV V NEMČIJI.
Berlin, Nemčija. — Dr. Kuelz, nemški minister za notranje zadeve je izjavil, da bodo uničili nad 7000 od 10,000 zakonov, ki vladajo Nemčijo. Pravi, da je 3000 postav dovolj in se ,bo prav lahko brez ostalih shajalo. Sedanji sistem je zamuda časa in potrata denarja, uničenje nepotrebnih zakonov bo tudi znižalo breme davkoplačevalcem.
Pa ne le uničenje nepotrebnih zakonov, temvdč tudi druge spremembe v administraciji se bodo izvršile, katere se smatra za staroveške. S tem bo pa tudi več starih uradnikov zgubilo svoje službe, vmakniti se bodo mogli novim močem in novemu sistemu.	,
svoje nove postave noče modificirati, Amerika pa ne more popustiti, za to bo poslala še eno — zadnjo noto Mehiki.
GRČIJA IN BOLGARIJA ZA RAZOROŽEVANJE NA MEJI
Sofija, Bolgarija. — Med grško in bolgarsko vlado so v teku direktna pogajanja za razorožitev na gi'ško-bolgarski meji, da ne bo več prišlo do tako neprijetnega incidenta, kakor nedavno. Švedski vojaški pribočnik Sievert, si prizadeva, da bi privedel do sporazuma med obema državama.
-o-
SIN NEMŠKEGA VOHUNA USMRTEN.
London, Anglija. — John Lincoln, sin bivšega nemškega vohuna, je v torek zjutraj prestal kazen — smrt na vešalah radi umora nekega potnika. Eksekucija se je ^izvršila na dvorišču Sheptom Mallett jet-nišnice. Lincoln je bil star šele 22 let.
Petin tridesetletnica Amer. Slovenca je izvanreden in važen dogodek; zato je ob tej priliki vsakega dolžnost, da stori nekaj za tvoj list! ^ _ ^^
KRIŽEM SVETA.
—	Rim, Italija. — Italija namerava povečati svojo moč na morju, da bi tekmovala z francosko. Tozadevni program je že predložen ministerskemu svetu, katerega predsednik je Mussolini.
—	Chicago, 111. — Mrs. Mary Galmortis, stara 65 let, je prišla na obisk k svoji prijateljici na 6356 South Union ave. Ker pa je -bila precej težka, se je ograja pri porču na kateri je slonela podrla in žena je padla šest čevljev globoko. Zadobila je tako težke poškodbe, da je kmalo nato v bolnišnici umrla.
—	Hammond, Ind. — Trojica se je vozila z avtom in zadela v telefonski drog. Posledica: Roy Fowler, star 21 let mrtev, F. B. Wright težko ranjen, Frank Shreiner je ostal nepoškodovan, avto razbit.
—	Moskva, Rusija. — Tajna policija je aretirala Amerikan-ca Arthur Kapmana, kateri je živel v Rusiji od sleparstva. Sprejemal je naroČila in predplačila za pisalne stroje, katerih pa ni dostavljal, temveč denar zapravljal.
—	Amasa, Mich. — Frank Wertinen, star 25 let in A. Gu-stafson iste starosti, sta pri rudniški nesreči v Warner rudniku prišla ob življenje.
—	Rim, Italija. — Tukaj je preminul v starosti 88 let kardinal Cagliero, kateri je bil svojedobno nekaj časa v Zed. drž.
—	Vincennes, Ind. — Tukaj se bo začelo s popravljanjem sodnega poslopja, za kar je preračunjeno, da bo stalo $163,000.
—	Beattyville, Ky. — Victor Holmes je bil'obsojen na dosmrtno ječo, ker je bil spoznan krivim, da je potisnil avto v katerem je bila žena in dva o-troka preko nasipa, pri čemer je našla smrt žena in en otrok.
—	Elberton, Ga. — Pet oseb je bilo na mestu mrtvih in tri težko ranjene, ko je avto v katerem so se vozili bil zadet od osebnega vlaka na križišču v bližini Oglesby.
-o-
ANGLIJA ŠE VEDNO GOSPODARICA MORJA.
London, Anglija. — Ne oziraje se na washingtonski mor-nai-išl^i pakt, Vel. Britanija še vedno vlada na morju. Ima sicer Amerika večje število ladij, a vendar Anglija ne more dopustiti, da bi kdo drugi gospodaril na morju. Zed. drž. imajo vsega, skupaj 543 ladij, dočim jih ima Anglija le 444. Razloček je le ta, da ima Amerika po večini rušilce in manjše tipe, Anglija pa velike bojne ladije.
Angleški listi prinašajo dolge članke glede ameriških novih bojnih ladij z velikimi to-povj. Ti članki so pisani v tonu ljubosumnosti in razpravljajo na široko, o ameriški sili na morju.
-o-
Mesec marec je mesec ka-tolilkagr* tiska. Kaj boš torej storil (a) za katol. list Amer.
Stan*«?, \
Iz Jugoslavije
-o-
RADIKALI SE PRIPRAVLJAJO NA VOLILNO BORBO. — PAŠIČU BO TREBA NAJTI NAMESTNIKA, ČIMPREJE TEM BOLJE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Pašičev naslednik Ninčič?
Bel grad. — 'Politični glasnik" piše, da je Pašičev položaj absolutno omajan in da bo moral čimpreje oditi s političnega pozorišča. Misli, da mu je čimpreje najti namestnika. V uvodnem članku se zavzema za to, da naj bi bil njegov namestnik imenovan v sporazumu s Pašičem, ter piše:
"Radikali stoje še vedno v znamenju borbe osebnosti in jstruj, ki se bore za oblast in vodstvo stranke. Čeprav je po-j loža j zelo zamotan, vendar se vidijo glavne struje. Od teh se vidita najbolj dve. Ena pi-ipa-!da Pašiču, druga Jovanoviču. jStruji se borita druga proti 'drugi. Velika večina radikal-'nih poslancev pa v tej borbi ne sodeluje. To so neopredeljeni poslanci, ki tvorijo centrum 'radikalnega kluba, ki je šel vedno za tistim, ki je imel oblast v rokah. Ker je znal Pašič ,v svojih rokah obdržati oblast, je šla za njim. Jovairovičeva struja pa je ostala v manjšini. I V zadnjem času pa je nastal preokret. Nastopil je Ninčič. Obe struji razumeta njegovo kandidaturo za vodstvo stranke kot razumljiv poizkus po-mirjenja obeh neprijateljskih 'skupin. Z ozirom na to okol-Inost se je velika večina neopredeljenih poslancey izrekla za jNinčiča, da bi nadomestil Pa-šiča. Večina strankinih članov se je pridružila Ninčiču. Trdijo, da se mu je pridružil Krsta Miletič, katerega smatrajo za človeka, ki je zelo udan načelniku stranke. Da je to res, se lahko sklepa iz tega, ker se je Pašič odločil tako, da ga Ninčič nadomesti."
Isti list nadalje poroča o pripravah radikalov na volilno borbo in o njih veliki agilnosti.
-o-
Pazite na otroke!
Pred kazenskim senatom je stala te dni kot obtoženka žena čevljarja Marjana Veršiče-va iz Mavčič. Obtožena je bila, da je padel vsled njene nepazljivosti njen trileten sin Peter-ček v Savo in je utonil. Žena se je zagovarjala, da je sekala na dvorišču drva in je skočila nato po malem opravku v hišo. Med tem pa ji je ušel Peterček z drugimi otroci z dvorišča Šla stfi ga takoj iskat k znamenju ,kjer so se otroci običajno igrali. Končno pa so ugotovili, da je tekel otrok k Savi, kjer je padel iz brega v veliko naraslo vodo. Senat je vpošte-val njen zagovor in je ženo, ki je že za svojo nepazljivost itak težko kaznovana, oprostil.
-o-
Dober lov zagrebške policije.
Zagrebški policiji je padel v roke komaj 181etni, a zelo nevarni član velike vlomilske družbe, Anton Rumenjak, ki ima na vesti že celo vrsto vlomov. Izvabila ga je na dvorišče mestne elektrarne, kjer ga je potem aretirala. Pri tem pa je prišlo do zelo težkega boja,
kajti Rumenjak se ni hotel kar tako udati. Končno so ga le u-krotili. Pri preiskavi so našli pri njem poslovno knjigo zli-kovca Antona Lončarja, katerega je pred meseci v težki borbi ubil detektiv Holub. Razen tega so našli pri njem še 19 revolverskih nabojev in e-lektrično svetilko.
-o-
Proračun raste, narod pa obubožava.
V	času, ko je bil kmet v boljših razmerah, je znašal proračun 7 milijard, danes za časa največje gospodarske krize pa 13 milijard. To je rezultat finančne politike današnje vlade.
--o-
Nesreča.
Ko je hotel Čerk Jože, zaposlen pri žagi na Barbari, potegniti drvo k sebi, se je z držajem dregnil v trebuh. Čutil je sicer, da mu v trebuhu ni nekaj prav, a ni se nadejal, da bo molenkostni udarec za njega skoro usodepoln. Odpravil se je nato v bolnico in tam sta ga morala rudniška zdravnika dr. Cizelj in dr. Baumgarten operirati, ker si je z udarcem pretrgal črevo.
-o-
Požar v novosadski svilami.
V	drž. tovarni za svilo v Novem Sadu izbruhnil je požar, ki je povzročil nad pol milijona dinarjev škode. Požar je nastal najbrž vsled kratkega stika. Požar bi prizadejal najbrž manj škode, če ne bi bila nastala zamuda 20 minut, vsled tega,.ker telefon ni deloval.
—-o-
Velika tavina.
V	Užicah je bila ukradena denarna pošiljatev v znesku 96,000 Din. Poštnemu upravniku se je posrečilo, da je odkril tatu v osebi sprevodnika osebnega vlaka, ki je tatvino priznal, na kar so ga aretirali.
Denarne pošiljatve.
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. ' AVSTRIJO, itd.
Naša banka ima svoje lastne zrezd a pošto in zanesljivimi bankami t starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali ni zadnjo pošto točno in brez vsakegl odbitka.
Nai« cene za poliljke v 'dinarjih bi lirah so bile včeraj sledeče:
Skupno ■ poštnino:	^
500	i— Din.	9 9.53
1,000	Din.	$ 18.73
2,500	— Din.	- $ 46,73
5,000	i—( Din.	$ 93.00
10,000	Din.	$185.00
100	— Lir	$ 4.70
200	»-t Lir	$ 9.05
500	i—< Lir	% 21.75
1,000	- Lir	......... $ 42.25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. ali nad 2000 lir poseben popust.
Ker se cena denarja čestokrat mfri nja, dostikrat docela nepričakovan«! je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi sprejm«« tno denar.
dolarje pošiljamo MI TUDI v jugoslavijo in SICER po pošti kakor TUDI brzojavno.
Vse pošiljatve naslovite na SLGI* VENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK ft CESAREK 1 HI W. 42ad St„ N«« York. M. X.
Askerikanski Slovenec
Prri in pajstanuii slovenski list kv - r 9 Ameriki.
I ft Ustanovljen leta H*L
Izhaja Tiak dan raxun aedtlj, pon-IMjkAT la fcuvov M »nualUk. ^
Izdaja in tiska!
EDINOST PUBLISHING CO
Naslov uredništva in apravej 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 009«,
Ea belo leto Za pol leta .
Naročnina)
.$5.00 _ 2.50
Za Chicago, Kanado In Evroptf Za celo leto .. 6.00 Za pol leta _,_8.00
The first and the oldest Sle-▼enian newspaper in America.
Established 189L
Issusd dally, sxcspt Sunday, Mag-day. tmi lbs day slur balliayl
Published by!
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offics]
1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 009«,
Subscription!
For one year _
For half a year_____2.50
Chicago, Canada and Europaj For one year 6.00 For half a yea? _;_3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na fcrtdništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izid« list.—Za zadnjo itevilkal v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa te ne ozira.
POZOR:—Številka poleg Vaiega naslova na listu znači, do kedaj imata Hit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagat« listo.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office fct Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Vshod se nagiba h krščanstvu.
Katoliški duhovniki in učenjaki, ki delujejo na krščanskem Vzhodu, sporočajo nepričakovano zanimive novice. Na vsem krščanskem Vzhodu se vrši velik preobrat v verskem mišljenju; stari predsodki se podirajo in zbuja se želja po spravi z zahodnimi kristjani. Nekoč je bil carigrajski patriarhat središče bojevite nespravljivosti. Na vse pojave katoliške sprav-ljivosti pod Pijem IX. in Leonom XIII. je carigrajski patriarhat odgovarjal s skrajno nespravljivostjo in je tudi druge pravoslavne cerkve pozival k odporu proti katoliškemu Zapadu. Sedaj se je položaj bistveno izpremenil. Carigrajski patriaraht je izgubil nekdanjo moč in s tem tudi nekdanjo bojevitost. Sedanji carigr. patriarh Bazilij rad v spravljivem duhu občuje s katoliškimi duhovniki; nekemu katoliškemu učenjaku je dal v tem duhu jako važne izjave, ki pa še ne spadajo v javnost. Grški kalcedonski metropolit išče družbe katoliških duhovnikov in želi, da bi tudi ljudstvo videlo, kako so duhovniki spravljivi. Tudi iz drugih pravoslavnih cerkva se poroča o velikih notranjih premembah, ki silijo k novi orientaciji.
Še bolj nepričakovane premembe se vrše v islamu, v moha-medanskem svetu. Iz kroga katoliških znanstvenikov v Turčiji prihajajo zanimive vesti. Sedanja turška vlada uvaja radikalne reforme, da bi Turke usposobila za tekmovanje s kulturnimi narodi in državami. Te reforme večkrat bistveno zadevajo v stare verske običaje in jih podirajo. Mohamedanski fanatizem se podira. Turki iz radovednosti radi prihajajo v katoliške cerkve; cerkvene slovesnosti-ob večjih katoliških praznikih imajo veliko privlačnost za mnoge izobražene Turke. Podobne vesti prihajajo iz Afrike. Mohamedanci so že pričeli kritizirati koran; že uradni branitelji korana izjavljajo, da Mohamed ni mogel poznati današnjih razmer in zato njegovi predpisi ne morejo v celoti veljati za našo dobo. Konservativni mohamedanci vidijo, da islam ne bo mogel več kljubovati evropski civilizaciji, ki bo omajala temelje islama in podrla mohamedanski fanatizem.
Mohamedanci so v mnogih pokrajinah naseljeni med vzhodnimi kristjani in so skoraj povsod ob meji vzhodnega krščanstva. Zato je pokristjanjenje mohamedancev v tesni zvezi z vzhodnim cerkvenim vprašanjem. Znameniti kardinal La-vigerie si je stavil nalogo, da s svojimi redovniki (beli očetje) širi krščanstvo v Afriki, posebno tudi med mohamedanci. A u-videl je, da je to v tesni zvezi z vzhodnim cerkvenim vprašanjem; izjavljal je, da je pripravljen dati svoje življenje za cerkveno edinost, in njegovi redovniki so prenesli svoje delovanje tudi na krščanski Vzhod. Sedanji sveti oče Pij XI. je naročil, da se vprašanje pokristanjenja mohamedancev združi z vzhodnim bogoslovjem; po njegovem prizadevanju se je na pa-peškem Vzhodnem institutu ustanovila profesura za proučevanje islama.
Jasno je torej, da so nepričakovane izpremembe na vzbujajočem se Vzhodu velikega pomena za krščanstvo in njegovo kulturo. Skrajni čas je, da voditelji krščanstva in njegove kulture spoznajo svojo nalogo in posvetijo več pozornosti onemu polju, za katero so najbolj sposobni in najprej poklicani.
OBERAMMERGAUOVA PREDSTAVA NA EVELETHU Eveleth, Minn. _$5.00 V sredi postnega časa smo. Potihnile so razne predpustne zabave in resnost se je naselila v srcih nas katoličanov. Sv. cerkev nas vabi v svetišča in nas opominja zopet in zopet, da bi premišljevali v teh dneh trpljenja našega božjega Odreše-nika. Tudi tukaj na Evelethu obiskujejo katoličani trumoma svoje cerkve in tudi naša velika slovenska cerkev je pri vseh postnih pobožnostih napolnjena. Tako se polagoma pripravljamo na veselo velikonočno nedeljo, ki bo, vsaj upamo tako, tudi v naši mrzli Minnesoti ogrela še bolj srca vernikov, ogrela pa tudi zmrzlo zemljo, ki še stoka sedaj pod sneženo odejo. Predno bomo pa obhajali veljkonoč, bomo imeli tukaj na Evelethu priliko gledati trpljenje Jezusovo v premikajočih slikah, kar je nekaj res podučljivega posebno za nas kristjane.
Predstavljalo se bo trpljenje Jezusovo v svetovnoznanih slikah po Oberammergauovi predstavi, ki so nekaj posebnega, nekaj, kar je vredno, da si vsakdo ogleda brez razlike starosti. Te Oberammergauske slike globoko vplivajo na človeško dušo in pretresejo tudi najbolj trdovratnega grešnika, ako jih vidi. Zato pa se najpri-jazneje vabijo vsi Evelethčani in rojaki po celem Range, da si pridejo ogledat te svetovno-znane slike v nedeljo, dne 14. marca ob treh in pol osmih zvečer v Eveleth City Auditorium. Ne bode Vam žal, videli boste nekaj, kar Vam bo za zmirom ostalo v spominu.
Posezite hitro po tiketih, ki jih lahko kupite za. odrasle po 50c, za otroke po 20c pri Mr. Zakrajšeku, 117 Jones St., Mr. Nemgarju, 418J/a Jones St., in City Meat and Grocery Co., 117- Grant Ave.
V nedeljo, dne 14. marca torej vsi na Eveleth City Auditorium.	Evelethčan.
našnji večer. "Danes hozana, jutri križaj ga! Danes križaj ga, jutri zopet hozana!" je začel z resnimi besedami. "Tako je duhovnikovo življenje med Slovenci v Ameriki. Potem je omenjal nekoliko o napadih zadnje čase in na laži, ki so se trosile o njem zadnje tedne. Opozarjal je farane, naj ne vrjamejo vsega, kar se trosi zoper duhovnike po listih ali po tovarnah. Da se je v Chicago toliko doseglo, je bilo to mogoče samo radi tega, ker je vladala tako lepa sloga med duhovnikom župnikom in fara-ni, ker so farani krepko sledili vodstvu od Boga jim danega vodnika. Naj bi bilo to tudi naprej. Pokorščina je, katero je dolžan duhovnik svojemu škofu, ker mu jo je obljubil predno je bil posvečen. Tako je dolžan tudi vsak katolik svojemu duhovniku župniku pokorščino v verskih in cerkvenih zade-jvah. Ako se sin pregreši proti
mesečni asesment pobiral. Torej še enkrat, ne pozabite priti na to sejo vsi dobromisleči farani!
Ludvik Perušekk, zast.
-o-
GODOVNA PRIREDITEV
CHICAŠKEMU ŽUPNIKU.
Chicago, III.
Kako ima slovenska župnija rada svojega priljubljenega župnika Rev. K. Zakrajšeka, pokazala je na lep način preteklo nedeljo zvečer, ko so priredili otroci posebno zabavo v počast njegovega godu. Dvorana je bila polna kakor ma-lokedaj.
Najprej je domači naš g. ka-'svojemu očetu, Bog je, ki ga bo no, pri belem dnevu je prišel pelan Father Leo v lepih bese- j kaznoval, če ga tudi oče ne v hišo, postavil revolver na mi-dah častital gospodu župniku kaznuje. Kdor pa se pregreši; zo in zahteval, da naj mu sku-v imenu župnije in se mu za-'proti duhovniku, svojemu du-| ha j o jedi po njegovi lastni iz-hvalil za obilni trud, katerega' hovnemu očetu, bo pa še toli- beri. Ljudje so se ga strašno ima za župnijo in za veliko do- ko bolj kaznovan, ker Gospod bali. Bil je tako predrzen, da je
STRAH SAVINJSKE DOLINE POD KLJUČEM.
V nedeljo, dne 7. m. m. so šentpavelski orožniki oddali v zapore okrožnega sodišča v Celju Ivana Pečevnika, ki je dolgo vrsto mesecev strašil po okolici Št. Pavla in Griž s predrznimi nastopi. Imenovani hudodelec ima na vesti poleg drugih dejanj tudi umor, katerega je izvršil takoj po plebiscitu na Koroškem. Tedaj je služil pri nekem kmetu in ga je ogoljufal in kradel, kjer je le kaj mogel. Tako je neko noč prišel v spalnico, kjer je spala domača hči, ki se je pri vstopu v sobo zbudila. Skočil je nato k njej in jo z rokami zadavil. Od tistega časa dalje je prenesel svojo tatinsko obrt v Slovenijo. V zadnjem letu se je pojavil v Savinjski dolini in je tukaj veljal za največji strah prebivalcem. Nastopal je zelo predrz
M
bro delo, katero je že dosegel. Posebno je povdarjal zasluge, katere si je gospod župnik ste
sam pravi: "Kdor Vas zaniču- v poslednjem času prihajal v
I
Chicaški koroner pravi
svojem poročilu, da zadnje !se umrje radi alkohola P° ^judi proti enemu v predpro |bicijski dobi. To so torej jrez jtati forciranja prohibicije. J samo glede smrtnih slučaj* j koliko je radi bootlegarstva imorov, koliko korupcije in® 'gega vedo pa le črne noči, 'so priča temu zločinstvu. pravijo suhaški fanatiki, da položaj zboljšuje. Ti ljudje ali slepi, ali pa nočejo vi®
resničnih faktov.
* * *
Steve John, takozvani"fl vseh ciganov" je te dni u® i Pogreba se je udeležilo 200 ciganov. Vršil se je z bo in vozili so se v auton10 lih. Kot pišejo časopisi je j" v resnici pravi kraljevski greb. V Ameriki je vse nl0j če!
'lil ni ča da je flo
je, mene zaničuje!" Zahvalil hiše raznih posestnikov brez f..TVin.tT.	se je potem vsem navzočim g g. j orožja in je dobival kljub te-
kel s tem, da je poskrbel za [duhovnikom, med katerimi so'mu vse, kar. mu je srce požele-krasno šolsko poslopje, ki je v j bili tudi Rev. Blanko Kavčič iz( 10, ponoči pa je kradel. Tako čast naselbini in kjer dobivajo ,80. Chicage, Rev. J. Miklavčič( se je tudi zgodilo v soboto, dn.
in potem č. fr. K. Germeku in ; 6. m. m., ko je prišel v neko hi-vsem navzočim, čč. sestram za;šo in bil po navadi izborno po-krasno delo, katero vrše v šoli! trezen. Ljudje so iz strahu o sv. Štefana in slednjič otrokom stali v hiši, le domača dvanajst-za njih proizvajanje vošil in: letna hčerka je neopaženo od-krasne darove, katere so poda-! šla iz hiše in opozorila druge rili za god.	J ljudi na nevarnega zločinca.
Tudi "Amer. Slovenec" se Prišla sta takoj dva orožnika, pridr.užuje obilnim častilcem,' ki sta obenem z domačimi fan-ki te dni izražajo svoje častit-! ti zastražila hišo. Orožnika sta ke našemu g. župniku za nje-j nato z nasajenimi bajoneti vdr-gov god in mu tudi mi kar naj-' la v hišo in ga tako brez vsa-
TUDI PROTESTANTE PREGANJAJO V MEHIKI.
Mexico City, Mehika. — Notranji minister Tejeda v Mexico City je rekel, da je v mehiški ustavi v točki 130 navedeno, da vsi inozemski duhovniki, bodisi katoliški, protestanstovski
in drugi so smatrani kot neza-željeni in morajo takoj zapustiti Mehiko. To izjavo je dal minister takoj ko je prišel od predsednika Callesa, s katerim je imel dolg razgovor. Vsi prizadeti uvidevajo, da so vse prošnje zastonj.
otroci tako dobro izobrazbo. Pozdravil je navzoče in se jim zahvalil za tako obilno udeležbo ta večer, da so na tako lep način pokazali svojo hvaležnost g. župniku. "Adrija" je zapela krasno pesem in naše tamburašice so zasvirale nekoliko komadov. Potem so nastopili šolski otroci, ki so vse točke jako dovršeno izvršili, da so želi obilno pohvalo od navzočih. Posebno lep je bil prizor "Jezušček med cvetjem" in pa '•Drill" z venci. Tudi palčki so bili jako dobri.
Po programu je nastopil priljubljeni south-chicaški župnik Rev. B. Winkler, ki je v krasnih besedah razložil pomen napisa nad našim odrom v šolski dvorani-: "Veri! Izobrazbi! Zabavi!'* Povedal je, koliko je naš g. župnik storil v slovenski naselbini v Chicago za vse to troje, ,katererhu namenu služi šolsko poslopje. Potem je častital godovnjaku v imenu svojih sobratov frančiškanov kot ko-misarijatnemu predstojniku in
iskrenejše častitamo.
-o-
JORGA NOVI PREMIER V ROMUNIJI.
Pariz, Francija. — Nicolas Jorga, voditelj romunske nacionalistične stranke je konfe-riral v Parizu s princem Karlom. Govori se, da bo kralj Ferdinand poveril nalogo formacije novega kabineta Jorgi. Jorga je rekel, da sprejme to čast, a le pod pogojem, da se mu dovoli sestaviti režim na demokratski podlagi.
Glede princa Karla je rekel Jorga, da se strinja z njegovo
Prohibicija bo pri leto*"; ]0
volitvah eno izmed najgl^ ših vprašanj. Eni bodo zaF gi proti, kakor bo pač Vsekakor pa bo prohit"1 marsikateremu kandidatu 5 vsQ boljša deska za njegovo P1 tično platformo.
He Po-
nil
kih težkoč zajela. Pečevnik je takoj priznal umor, ki je izvršil pred leti na Koroškem in še dodal, da je zaradi tega imel vedno hudo vest in da se zave-1^ da, da pride na vislice. Pravil je, da je skoro vsako noč imel sanje, v katerih ga je umorje-, na davila in da je vsled tega vsako noč zelo nemirno spal. Ko so ga orožniki peljali iz Št. Pavla, se je sam pri sebi poslavljal od te prijazne vasice in glasno dodal: "Danes zad-( njikrat slišim glasove šentpa-velskih zvonov."
Nova moda bo letošnje letje, da bodo dame in (ft/1 nositi ure na klobuku Nimame nič proti, ampa^ ko boljše bo za dekleta, cf do pod klobukom v glavl nosile!
ils 3:
Tekom prvih dveh meS< leta je zaznamovati že smrtnih slučajev radi aujjj bilskih nezgod v mestu C® go. Koliko jih bo do kotfj ta ? Temu kriva je neprevi 'Itešečv in tožnikov. Tr*w
previdnosti na obeh strane'
* * *
Ljubljanski Žerjav je v,
riboru na Pribičevi
pustu'
litični prireditvi napadal liške duhovnike v Slov«^ njih delovanja. Njegov li:1'
Jeza Vfo
NAZNANILO.
Willard-Tioga, Wis.
Pred kratkim kupil je naš č g. župnik Father Novak cel blok sveta (zemlje), katera naj bi bila last vse župnije. — Zemlja je na najlepšem prostoru tu na Willardu. Tudi cena ni previsoka. Vsi farani so s tem jako zadovoljni.
V nedeljo, dne 7. marca je radi tega farna seja. Vsi dobro j misleči farani ste vabljeni, da se te seje vsi, prav vsi udeležite. Seja bo v pritličju župnišča takoj po prvi sv. maši.
Raditega se naznanja članom društva sv. Družine, da ' se bo že pol ure pi-ed sv. mašo,
opozicijo do Bratianove vlade, v imenu so.-chicaške naselbine nikakor se pa ne more strinjati kot prijatelju naselbine. Tudi s privatnim življenjem katere-on je povdarjal velike zasluge, katere si je g. godovnjak ste-.
v Mariboru ga pokazUJe^ ^ strastnega protiverskeg8 . v
TIROLCI ŠE VEDNO PROTESTIRAJO.
kel za ameriške Slovence, chicaško naselbino in za frančiškansko samostansko družino, Komisarijat sv. Križa. Klical mu je, naj gre tako krepko in neustrašeno naprej in naj se ne boji nikogar, ker Bog je z njim.
Navdušeno ploskanje je po-kako
ga vodi princ.	\ Dunaj, Avstrija. — V nede-
V splošnem se je že pokaza-|jj0 g0 xirolci živeči na Dunaju za lo v Romuniji, da je vse proti korakali po ulicah in dajali vladi Bratianota, kjerkoli so se duška ogorčenju nad avstrij-vršile volitve je ljudstvo to po-1^ viado, katera je popustila
v boju proti fašistovski vladi,1 ki zatira njih brate na južnem — Benton, 111. — Henry Tirolskem. Vršili so se tudi go-Coin, star ^ let, je skočil iz vori> goVorniki so naglašali, da tretjega nadstropja Savoy ho- bi bil kanclar Ramek lahko kaj
strastnega protiverskeg*1 . tika. Ako misli ta polit^ grizeni fanatik, da mu pred svetom čast, se mot>-' domovina tam za morje"1 kaj nad takim sinom!
Sf	*
Država Illinois ima
poštnih uradov. Vseh P: uradov v Združenih <1r pa je 51,266.
h kr ast; bav <ir. sta dan
•s S
|'Uj|
K ifei T
S bin
lo.
kazalo z glasovnicami.
0-
ukrenil za zatirane Tirolce v( Naravno je, da taki
tela in bil na mestu mrtev. Li-kazalo, kako je g. govornik stek je izpustil ,v katerem po- ženevj.
vzel te besede, katere je govo- jroča svojemu sinu, ki živi vjprote8ti in demonstracije po u-ril, iz srca vseh navzočih. |Detroitu, da so ga gnali do te- !,icah ne bodo zboljšale razmer,
ni ga koraka družinski prepiri. |pač pa pokažejo ljubezen na-
--^—	j roda do svojih sorojakov, ki je-
Sirit® in agitirajte vsepovsod če pod tujim jarmom, za Amer. Slovenca!	|	_0_
V Združenih drŽavi j'
narja v cirkulaciji v d*, bru in papirju, da P1'1., vsako osebo izmed Pre ^ $88.29 v zlatu; $7.29 v -in $-18.17 v papirju.
Navdušenega ploskanja hotelo biti konca, ko je nastopil g. župnik sam, Rev. K. Za-krajšek, da se zahvali za da-
V letu 1925 se je Pr
Združene države seljencev
stalno 92,728. — Let se je priselilo v Anici'
128,180 priseljencev.
■is*
Izselilo se #5 a
P
294^
ost.
V
S
ftj %
?eh J* M
s
s <ij.it Vi-k s
Sit
N
S S
s
Hi
V	1
s
Na
«116
ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU.
Angleški spisal H. G. Wells » Prevedel Paulus
Radovedneži so se zbirali. Gospa Huxter je prišla z možem, par vaških mladinov v najboljši praznični obleki — saj je bil bin-koštni pondeljek — se je pridružilo z zvedavimi in zmedenimi vprašanji in ljudje so se ustavljali pred "Poštnim vozom" ter povečavah radovedno gručo, pa tudi zmedo in praznovernost.
Prostor sredi vasi pa se je odel v svečano obleko binkoštne ljudske veselice. Postavljali so veselične prostore, na koncu vasi so pripravljali strelišče, na trati pri kovaču so stali trije pomarančno rumeni vozovi in "umetniki" v pisanih nošah so stavili cirkus.
Gori v polutemi svoje sobe pa je sedel, lačen, to si moremo misliti, in strahotno zavit v neprijetno, vročo obleko, čudni tujec, predmet najdivjejših domnevanj, strmel skozi velika očala v debele knjige, žvenketal z umazanimi steklenicami in preklinjal radovedne vaške paglavce, ki so se
vzpenjali po zidu, plezali na vrtno pregra-jo in hoteli na vsak način ujeti kak pogled v zastrto sobo. V kotu pri peči je ležalo kakih šest razbitih steklenic in bodeč duh po klorinu je prešinjal zatohli zrak.
Krog poldneva je nenadoma odprl vrata, stopil na hodnik in strmel na tri, štiri goste, ki so sedeli v veži pri mizi.
"Gospa Hali!" je zaklical.
Eden pivcev je boječe vstal in poklical gostilničarko.
Šele čez nekaj časa je prišla. Nekoliko naglo je sopla, sicer pa je izgledala zelo pogumno. Hali se še ni vrnil od obiska pri policiji. Pripravila se je dobro in v roki je nosila krožnik z neporavnanim računom.
"Svoj račun zahtevate, kaj ne?" je dejala.
"Zakaj mi niste prinesli zajutrka?" Zakaj mi niste prinesli obeda ? Zakaj se niste oglasili, ko sem zvonil? Ali mislite, da živim od zraka ?"
. ' Zakaj niste plačali računa?" ga je zavrnila gostolničarka. "To bi rada vedela!"
"Povedal sem vam pred tremi dnevi, da pričakujem denar po pošti."
"Povedala sera vam pred tremi dnevi, da ne bom čakala na vaš denar po pošti! Ne morete se jeziti, da ste čakali na za-jutrk, ko pa moj račun že čaka celih pet dni!"
Tujec je odurno zaklel.
"No no!" — se je oglasil nekdo v pivnici.
Tujec je naredil zelo slab vtis na ljudi, ki so ga gledali iz veže in iz pivnice. Splošno se je priznavalo, da mu je gospa Hali popolnoma kos, vsaj z jezikom. To so pokazale tudi njegove naslednje besede*
"Poglejte, draga gospa!" — je začel pomirjajoče.
"Nič—- draga gospa!" mu je segla v besedo,
"Pravim vam, da moj denar še ni prišel po pošti!"
"Po pošti — zares!"
"Pa v mojem žepu —."
"Ni še tri dni temu, da sto dejali, da v svojem žepu nimate niti za šiling drobiža !"
"No — našel sem nekaj več."
"Oho!" _ v pivnici.
"Rada bi vedela, kje ste ga našli!" je
rekla gospa llall.
To je bilo tujcu preveč. Udaril je z nogo ob tla.
"Kako mislite to?" je zavrel.
"Tako, da bi rada vedela, kje ste našli tisti denar," mu je odgovorila. "In preden sprejmem denar in vam dam zajutrk, mi bodete prosim pojasnili eno ali več reči, ki jih ne razumem in ki bi jih vsakteri izmed nas tule prav rad razumel. Rada bi vedela, kaj ste storili z mojim stolom gori v sobi, in rada bi vedela, kako da je bila vaša soba to jutro prazna in kako ste prišli vanjo, ko vas nihče ni videl vstopiti. V našo hišo se pride skozi tale vrata, tako je pri nas navada, in vi tega niste-storili, in to je kar bi rada vedela, kako ste prišli v sobo. In rada bi vedela —."
Tujec je srdito stisnil pusti, oblečene v rokavice, udaril ob tla in zavpil: "Stojte!" s tako divjim glasom, da je mahoma u-molknila.
"Ne veste, kdo in kaj sem jaz! Pokazal vam bom! Pri Bogu, pokazal vam bom!"

In dvignil je roko k licu in jo SP p stil. Sredi njegovega obraza je zilZlJ na praznota.
"Tule!" je vzkliknil, stopil nilp' jej stisnil nekaj v pest.
'0 '
Vsa zavzeta je strmela v menjeno lice in izpočetka ni op^ jej je dal. Hipoma pa je na vea nila, spustila stvar na tla in se ol' proti pregraji.
H
- - - -	0t)P
Po tleh pa se je zavalil, votlo 1 (jI
kakor škatla iz trdega papirja "*" nos, rožnat in svetel.	|(,1
Snel si je še očala in vse je string jo od sebe klobuk in *i izpulil 1)1 trgal povoje —.
. ii>j
Nekaj časa so stali ljudje ka*° 0jje na. G raz a jih jo »preletavala. 111 je nekdo zastokal v smrtni tiči"1, . In tedaj so s« zgenili.
Strahotno je bilo! Gospa 11»"' jgd z odprtimi usti in otrpla od gi'o/:( ' Čala, planila po stopnicah, v vež" ^ nim vratom.Nln vse je drlo za
(Dalje prih.)
h
C*
S
N K\
It;

iti
%
A X
Hc
S
H t nu

Iz življenja in sveta.
kako je na maršu, ali
so živa bitja na planetu ali ne?
Poldrugo leto je preteklo od tokrat, odkar je bil naš bratski Planet Mars v največji bližini 2e»lje. Sto in stotine teleskopov je bilo tedaj naperjenih na veliko, ognjenordeče žarečo ^ezdo. Ves svet je z nestrpno Napetostjo pričakoval, kaj bo-f®. Povedali astronomi: je-li življenje na Marsu ali ga ni? 1)1 če je: kakšna so bitja, ki so Vseljena tam daleč gori na Zemlji podobnem planetu?
Minili so kritični dnevi, toda Se]izacijon.alnega poročila, ki ^ ga milijoni in milijoni s to-
nestrpnostjo pričakovali, ? bilo in ga ni hotelo biti. Rde-zvezda se je jela zopet odmevati od zemlje; postajala )e tanjša in bledejša, istočas-Pa je tudi bledelo in kopne-
0	zanimanje zanjo med ženskimi prebivalci. Kmalu Mem je prišla vest o tajinstve-
radio-signalih, pojavili so j|e fantastični glasovi, ki so z ,So gotovostjo zatrjevali, da ^^postavljena brezžična zve-,a med zemljo in Marsom; E-0P>a se je sicer" malce začu-"a> večje pozornosti pa tem estem ni posvetila. Zanimanje " Mars je zamrlo.
in sedaj prihajajo zopet 0l'°čila. Dva odlična ameriška Jonoma, ki se že dlje časa /v*ta z Marsovim problemom, • Saint-John in dr. Adams, / Ugotovila, da je Mars ob-anv2 atmosfero. Ta ugotovitev V]Ce je resnična, seveda — je
Važna; zakaj če je na
1	zrak, sledi nujno, da je ^temperatura na njem pri-

za organska bitia. Kajti era je nekak ščit, ki va-jj, " Planete podnevi pred ve-p0 toploto, ponoči pa pred
tolikim mi-azom. j Saint-Johnovo in A-Ijj \sovo odkritje samo na se-' ^ ^ toliko važno, saj je zna-' so zvezdoslovci že pred Vo?a 2 večJ'o manjšo goto-d^0 vedeli, da je Mars ob-j 2 atmosfero. Pomen Saint-0Ve-ga in Adamsovega od-v Ja leži marveč v tem, da sta H a v Marsovem ozračju vodju ^HPe in kisik. Ce pa vsebu-^ftrsova atmosfera vodne
nujno sledi, da se na nahaja tudi voda; vo-
JVtu
Vj kisik pa sta tisti dve sno-sta organičnim bitjem S,j °tf potrebni za življenje. l^'Mn in Adams sta izra-Vj da se nahaja v Marso-^"Qosferi približno petkrat ž,!tllj vodnih hlapov kakor v S*! ' kisik® pa šest- do se-
slkl'at manj. iti; 1)ričujočim odkritjem se se tajinstveni problem Sa> ki je doslej tvoril do-

le

snov za fantastične ro-
velikimi koraki bliža Koma svoji rešitvi. \
j^e koze na plesu.
Iti jj. Naslov diši po maskeradi, Se je izpreobrnila v epi-% 10 to postala usodna za ^jVl'sto plesalcev
ž'l v giofiji Durham. Vr-
Je to oni teden na An-
■se
se Je v dvorani SžJ1 Vsa tamošnja boljša
vzb'	pozornost pa
izredno lepa mlada r' ^ Je navdušila vse % v ''Je, ter pri plesu šla iz S , *'olte- Tako je tekom ve-lOniala nad 20 plesalcev. % 4. J° torej potekel vrlo ve-
'H
Jutro pokazale v po-Jt k Uc*Qi obliki: vseh dvaj-H ^^Hrjev je obolelo na čr-^Jlt**1; Istotako pa tudi vso
Posledice so se že
. m .mi. ^m j^ tei) ' 80 se sukale v ro-(i v- Plesalcev. Epidemija se
fSoi,," ^sirila in jo doslej, 'ji bu ,UnKleških vesti, v gro-" 11 ^belužonih že bllr V:. °i,olelosti na črnih ko-
zah.
Zdravstvene oblasti so pridno na delu, da preprečijo na-daljenje širenje epidemije. Posebno zanimiva pa je njihova ugotovitev, da je bolezen razširila lepa plesalka, ki se je navzlic početni okuženosti podala na ples.
S. O. S.
Ko je nedavno strahovito besnel ocean je nemški parnik "Bremen" pri potapljanju angleškega parnika "Laristan" ob irski obali z ogromnim naporom jedva spasil poslednjih šest brodolomcev. Kapitan Wurps, poveljnik "Bremena", je sedaj oficijelnem sprejemu v Queenstownu tako-le poročal o rešilni akciji:
"Na brezžične signale S.O.S. (Save our souls — Spasite naše duše!) z angleškega parnika, je "Bremen" s polno paro rezal valove v smeri, označeni v signalu, ki je 26. januarja ob 5. zjutraj dohitel na kraj katastrofe; kjer se je potapljal "Lanistan." Radi silovite burje nam je bilo nemogoče spustiti rešilne čolne v morje, ker bi jih hipoma pogoltnili valovi.
Edina možnost, da nudimo potapljajočim pomoč, je bila ta, da vržemo na "Laristan" rešilne vrvi in pasove. Sedmero mornarjev, ki so se nahajali na krovu Laristana, je z obupno naglico navezalo svoj rešilni čoln na našo vrv. Poskakali so na to v čoln in mi smo ga polagoma skozi valove vlekli k sebi. Pri tem opasnem manevru je ogromen val potegnil enega izmed sedmerih iz čolna in ga pokopal. In ko smo čoln potegnili že tik k "Bremenu", je drugi val iz čolna potegnil tesarja z Laristana, a ker je imel opasano vrv, smo ga rešili.
Ko smo teh šest mornarjev oteli in privlekli k sebi na krov, se je vrv rešilnega' čolna zapletla med vijake Bremena ter se pretrgala in valovi so odti-rali čoln kakor igračko. Še parkrat smo na krov Laristana vrgli rešilne vrvi, toda posadka se ni več upala poslužiti te edine rešilne možnosti, marveč je raje v mrkem obupu dočakala svoj pokop v globino morja.
Poslednjič smo videli Laristan zvečer ob 6:12. Tekom noči je nato nastopila snežena burja in naslednje jutro so ne-pomirjeni valovi gonili po morju le še ostanke razbitega in potopljenega Laristna.
-o-
VELIKI MOŽJE NISO MNOGO GOVORILI.
Življenjepisci, ki popisujejo življenje velikih mož, nam v prelestni množini primerov izpričujejo, da so bili veliki ljudje navadno zelo redkobesedni. Ze Julij Cezar je bil vrlo molčeč. O grofu Moltkeju se glasi poročilo, da je odpiral usta le ob izrednih priložnostih, in tudi veliki Napoleon je molčal, če je le mogeh Njegov veliki in slavni nasprotnik, general Bluecher mu je bil v tem pogledu zelo soroden. Tudi veliki državniki se po navadi ne j-azkričujejo. O lordu Palmer-sstonu je šla svojčas beseda, da j £ molčeč kakor riba.
Izak Newton je le redkokdaj odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih stavili. Ce je mogel, je sploh rajši molčal. Filozof Leibnitz je bil takisto molčeče prirode in francoski učenjak Ampere je tako malo govoril, da so njegovi sluge bili silno pozorni, kadar je odprl usta.
Tudi slavni romanopisci so bili čestokrat molčeči možje. O Balzacu vemo, da je govoril rad le tedaj, kadar je bil razigran in v prijetni družbi. Ce pa je imel okrog sobe ljudi, katerih ni posebno rad trpel, ni po cele večere zinil niti enega
stavka. Kadar je snoval svoja dela, je molčal po cele dneve in je samo včasih šepnil kako besedo sam zase. Tolstoj je bil zelo štedljiv z besedami, dasi mu nihče ne more očitati pomanjkanja ljubeznjivosti v družabnem občevanju.
In veliki glasbeniki: Mozart je govoril zelo malo, Beethoven še manj in o Chopinu se je splošno govorilo, da ljubi samoto in molčečnost bolj nego samo muziko. Tudi Wagner je bil molčeč človek, dočim ni mogoče trditi tega o Rossiniju, Glucku in Haendlu, ki so bili prav zgovorni možje.
Molčeče nature najdemo tudi med zdravniki. Dr. Alber-netti je baje izpraševal bolnike večinoma s pogledi. Odgovarjal je le redkokedaj. Pasteur mu je bil v tem pogledu zelo sličen. Da so učeni profesorji čudaški že po svoji naravi, je splošno znano. Zato je molčanje prav običajen pojav v vrsti njihovih kreposti. O Tomažu Carlyleju pripovedujejo, da je čestokrat sedel z lordom Tennissonom v sobi in sta oba kadila pipe, ne da bi zinila eno samo besedo. Ko sta se ločila, sta si molče segla v roke in zaprla duri brez besede.
Bilo bi idilično, ako bi enkrat tudi ata Sakser svojega hlapca "šnopcarja" Zgago na to opozorili in mu priporočili vzgled molčečnosti.
-o-
ŽALOSTEN KONEC 3000 RUSOV.
Francoski listi prinašajo iz Tjavcina strašne vesti o koncu takozvane brigade generala Nečajeva, ki je večinoma obstojala iz prostovoljcev ter se je morala po padcu admirala Kolčaka umakniti iz Sibirije na mandžurska tla. Nečajevci so navzlic umiku sklenili nadaljevati boj z boljševiki ter so stopili v službo maršala Čan-Czo-Lina v Mukdenu.
Mala Nečajeva ■ vojska je imela en pešpolk, dve bateriji, kozaško stotnijo, in je razpolagala z enim oklopnim vlakom. Bila je vedno v prvih vrstah mai'salove armade in njena hrabrost je postala znamenita in slavna. V zadnji vojski z t boljševiškim generalom Fen-! gom pa je sklenil Can-Czo-Lin razdeliti pešce Nečajeva v male skupine na 15 do 20 ljudi, da bi na ta način izboljšal svoje kitajske oddelke. Ukrep je imel zelo slabe posledice. Can-Czo-Lin je bil večkrat premagan, ena njegovih divizij se je končno uprla, položila orožje in se udala sovražniku.
Oddelki generala Nečajeva so prišli na ta način med dva ognja. Rusi, ki niso hoteli priti živi v roke sovražnikov, so se zagnali z oklopnim vlakom, kateremu je poveljeval polkovnik Ostrov, v globoko reko. Tisti pa, ki so prišli živi v bolj-ševiške roke, so končali na tragičen način.

JUNAŠTVO FRANCOSKEGA PILOTA.
Francoskemu letalcu Lenar-du, ki se je pripeljal te dni iz Pariza v Bruselj, se je pripetila pri spuščanju na zemljo nezgoda. Radi udarca po vžigalniku je plin bruhnil iz rezervoarja. V par minutah je bilo letalo v plamenih. Ogenj se je bil že prijel letalčeve obleke, mož pa je hladnokrvno vodil krmilo dokler ni gladko pristal na zemlji .Potem je urno skočil iz gorečega aeroplana. Ljudje so mu navdušeno ploskali, ker je tako junaško rešil svoje življenje.
SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU!"
ŽENITNA PONUDBA.
Slovenec, vdovec z otroki,
star 38 let, se želi seznaniti s
slovenskim dekletom ali vdovo
v starosti od 80 do 40 let v! svrho ženitve. Katero veseli in resnično misli, naj piše na: Amer.'Slovenec, šifra o(), 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. c,p)
Camel je preiskušen in zaupljiv prijatelj miljonov vajenih kadilcev
Še nikdar ni prišel k tebi sladkejši, okusnejši duh od cigarete kot od Camels. V Camels ni cigaretnega pookusa, ali utrujenega okusa, ne glede na to, koliko jih pokadiš. Samo prijeten in sladek duh, globoka zadovoljnost, kadarkoli in kjerkoli ste zažgali Camel. Kadar odpreš sloviti zavitek Camels, poznaš prijetnost in zadovoljivost, ki prinaša srečo miljonom.
Nobena cigareta na svetu ni taka kot Camel. Camels imajo najbolj izbran turški in ameriški tobak. Mešanica Camels je triumf
izurjenih mešalcev. Celo cigaretni papir Camels je najboljši in se izdeluje za nje v Franciji. V to posebno vrsto cigaret je osredotočena iskušenost in vežba največje tobačne organizacije na svetu.
Ako še ne poznate kakovosti Camels, poskusite. Postavite Camel med sebe in eno uži-galico in poskusite najsladkejšo, najprijetnej-šo mešanico tobaka, iz katere se je kdaj delala cigareta. Najdite najzvestejšega kadilnega prijatelja, katerega je še našel človek. Vzemite Camel!
Camel
CIGARET
Na delo rojaki za katoliško časopisje!
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko -- Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 32. leto. V tej dobi je dosedaj žc izpla-
j
čala raznih podpor v znesku
$2,654,262.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Ima 166 krajevnih društev širom držav.
Njeno premoženje znaša $l,497,593.b0. s Članstva \ obeh oddelkih šteje 28,064.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: Jos. Zalarja, 1004 N. Chi-
t
ca go §t., Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00. , ' >'1
"AMER. SLOVENEC" JE NAJ-i NA PRODAJ-modcrni zidani "bun STAREJŠI, A MORA PO- galow sunparlor" podrobnosti pn
STATI TUDI NAJVEČJI
SLAMNIKARICE POZOR!
100 izvežbanih šivilj ženskih slamnatih klobukov potrebujemo. Lahko se zasluži $70.00 in več na teden. Delo stalno. Pridite pripravljene za delo. — E. Eiger & Bros., 1255 S. Wabash Ave.j Chicago, 111. č,p,s
VAŽNO! TEKOM PONOVNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOl
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
SKUPNO POTOVANJE
¥ JUGOSLAVIJO
se vrši na najboljšem francoskem par-niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor-ka na 1. MAJA 1926.
Za potnike tega potovanja- bodo na parniku in na vlaku prirejene posebne ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži. Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, piiite na:
SLOVENSKO BANKO
ZAKRAJŠEK & CEŠARK
455 W. 42d ST., NEW YORK, N. Y.
Obrnite se na našo banko tudi:
Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah;
Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja;
Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali
Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju.
lastniku — 5342 Pensacola ave., Chicago, 111.	100-t,s,č.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in vsem rojakom v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leon Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati naše knjige in sploh vse, kar je v zvezi z našim podjetjem.
V tej posebni jubilejni kampanji apeliramo na vse prijatelje lista Amer. Slovenec, da naj gredo našemu potovalnemu zastopniku Mr. Mladichu povsod na roko in mu pomagajo širiti katoliški list kjerkoli mogoče. O potrebi katoliškega tiska ste vsi poučeni, zato pa vsi delajte, da pride katoliški list v vsako slovensko hišo v vsaki Vaši naselbini. Mr. Mladich se mnogo trudi po naselbinah in razširja katoliški tisk. V tem oziru je pravi misijonar, ker razširja katoliško1 čtivo, ki je dandanes najvažnejši faktor pri društvih, v župniji in v vsem javnem življenju. Priporočamc ga najtopleje vsem!
Uprava Amer. Slovenca.
SVETI KRIŽEV POT,
Leonardo Porto - Mavriškega, s slikami, v broširani obliki, se dobi v zalogi knjigarne A. S., 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Za postni čas . je ta knjižica posebno primerna, kjer se moli križev pot skupno, bodisi v cerkvi ali doma. Cena komadu je 15c, pri večjem naročilu znaten popust.
CLEVELANDCANJE!
kadar potrebujete pogrebnilu. ir spomnite redno na prrl »loveniki pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — e. 62nd St cleveland, ohio Primitc ca bližnji telefon in pokličite:
Randolph 1U1 ali 455«.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom za naro« čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. 1 Phone: Roosevelt 8221.

Gospodarica sveta
\ AVANTURISTIČEN ROMAN. / ^ ;f Karl Figdor — prevel R. R. t ^

"Gospod, vzemi me k sebi! Domov v tvoje kraljestvo hočem. . . Tako truden sem!'"
Potem se zgri&di z zamolklim vzdihom na tla.	\
* N * \ 22.
Skozi naraščajoč« vodo cepetajo z biči priganjam konji, se upirajo, postavljajo na zadnje noge, pa drve zotpet dalje, boječ se palice. Pod njimi šumi voda* se vspenja v izdolbinah, razbija ob kamenju.
Dalje. . . Le dalje H In če ni drugače za ceno lastnega življenja!
Konzulovo življenje* je v nevarnosti! In — skrivnost, tudi ona ne sme izginiti a večno y dno uničujočih voda!
Nemirno prisluškujoč se sklone Mavda preko konja. Miren kakor vedno, hladen in odločen poganja dr. Kien-Lung svojega konja v povoden j.
Toda znova se upro kanji. Pred njimi, med njimi in templjem v razvalinah drve valovi, valovi nemirno vodovje, iz katerega se dvig.a, kakor samoten otok samo ,se koča, in nad njo ostanki razpadlega svetišča.
Divji krik Mavde in potem se zažene njen konj vspodboden od biča v valove. Dva, tri korake. . . in že mu izginejo tla pod nogami. Plava. . .	N
Plava proti templju.
Mavda se ozre. Njen obraz je od razburjenja čisto izpremenjen. Tesno za njo plava na svojem konju Kien-Lung, bijoč z vso neusmiljenostjo Kitajca, svojega in konzulovega konja.
Iz koče pred njimi plane visoka postava. Konzul. . . Plane k starcu, ležečemu pred njim na tleh, kakor da bi bil mrtev. V divjem obupu se sklone k rabi ju, mu položi roke pod pleča, ga skuša dvigniti, postaviti na noge, rešiti.
Tedaj odpre starec polagoma svoje slepe oči in zdi se, kakor da opazuje nad njim sklonjeno, prestrašeno konzulovo obličje in lahen drget spreleti njegovo suho telo. Tiho dvigne svojo velo roko ter mu namigne. . .
Konzul sklone svoje uho nizko k umirajočim starčevim ustnam in bolj kakor razume, čuti, kaj mu hočejo povedati:
"Odpusti moj brat! Obesek. . . skrivnost. . besede kraljice. . . Na mojih prsih. . . tu . . . Vzemi ga s seboj. . . Izpolni hrepenenje. . . Ti si vreden. . . 2ivi! Pusti me tu . . .!"
In rabijev.a onemogla, koščena roka se o-klene konzulove, jo potegne k sebi, na prsa. In, ko najde konzulova roka končno zlato skrivnost tisočletij .spreleti rabijev obraz smehljaj poslednje rešitve. Še enkrat posled-njiWat razpre svoje roke in potem zaspi v poslednje spanje.
Rabi iz Kai-Feng-Fu je pri svojem Bogu.
Dolgo stoji konzul v tihi molitvi pred mrtvim starcem; potem mu zatisne s tresočo roko osteklenele oči.
Hlastno skoči Mavda s sedla pred konzula, ki ji moli nasproti zlat obesek. V žaru zvezd blesti prastara dragocenost. Mavda jo stisne k sebi, potem se sklone nad častitljivo postavo, ki leži mrtva pred njo na tleh in iz oči ji kane vroča solza na nepremičen obraz.
Urno planejo na konje. Drve nazaj.
Že zgrinja voda nad truplom pokojnega hladen grob. Že se podirajo grmeč poslednji ostanki razvalin templj.a Judov v Kai-Feng-Fu. . . Že jiadajo v valove pokopavajoč pod seboj poslednjega svetnika.
Na starem čakališču se sestanejo Mavda, konzul in Kien-Lung z vodnikom. Potem drve dalje, dalje. . . v divjem diru. Ko dospejo do misijonske postaje, se konji zgrudijo. Par besed v pojasnilo in že plane pater ves prepa-den preko dvorišča v kapelico, ubirajoč naglo stopnice navzgor v stolp.
Že je pater na vrhu, zgrabi za vrv in z lin zadone nesrečo oznanjajoči glasovi zvonov.
Spodaj v mestu se zbirajo že prvi begunci z dežele. Gruče ljudi drve skupaj, napolnjujejo ulice. . . Oglasijo se gongi. Odgovarjajo zvonovom.
Preplašeno bega ljudstvo sem in tja. Obupano, zmedeno. Nekateri vlačijo iz hiš razno opremo ter jo nalagajo na vozove, da ubeže pred poplavo. Nihče ne misli na obrambo. Mesto pametnih, treznih besed se glase samo tožbe in vzdihi. Vse misli le na beg.
Toda, kaj je to? Po cesti od misijonske postaje jezdijo kakor vihar konzul, Mavda, Kien-Lung in pater.
Nenadoma so tu, planejo skozi mestna vrata, med ljudi.
"Naprej, rešite nasip! Sicer je vse izgubljeno ! Kriči konzul, da mu že skoraj pohaja sapa. "Naprej ! Kdo mi sledi?"
Med množico se pojavi nemirno valovanje. Ali se ne kesate, da ste žrtvovali zame vaš ga? Toda kmalu se jih odloči najprej nekaj, potem še nekaj in nazadnje vedno več in več. Zbero se krog konzula in njegovih spremljevalcev, pripravljeni ubogati njegov ukaz. In kakor da bi se zgodil čudež, je slika nenadoma čisto izpremenjena. Nekaj minut nato drvi proti nasipu pisana množica ljudi, tisoči in zopet tisoči. . .
23.
Na razjedenem nasipu mrgoli kakor v mravljišču. Tisoče rumenih teles cepeta po vodi, stotine njih izgube tla pod nogami, padejo v vodo, se zopet izkopljejo iz nje, pograbijo znova za lopate ter nadaljuje težavno delo. Razdrtina skozi katero drvi voda postaja vedno ožja in ožja.
Še par ur in veletok je premagan.
Zvečer sede vsi zopet ob žaru svetilke v niisijonarievi sobi. Mesto je rešeno; nasip je zopet traen.
Jutri pokopljejo starca.
Na mizi pred njimi leži čarobno se lesketajoč zlat obesek. Skrbno in nežno ga Mavda odpre in na mizo pade kos prastarega skupaj zvitega papirja. Kien-Lung ga dvigne. Vse glave se sklonejo nadenj.
Zemljevid. . . na njem hribi in reke in v prastari pisavi zabrisana imena . . . Afrika.
Skozi sredino teče krvavordeča črta.. . zve-rižena. . . začenjajoča ob morju, končujoča globoko v notranjščini ... za gorami.
"Pot k zakladu sabanske kraljice!" vzklikne Mavda .
"Pot v Ofir!"	*
Katoliška
Tiskarna
^	f BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST J4 _
_vtem »loven« kim druihrom in organizacijam«
_y«em »lovenakim trgovcem m obrtnikom,
—z« vsakovrstna tiskarska naročila«
—Naročila Izdeljnjemo lično, ločno la hitra, k —aale cene so vedno mad najnižjim!, 1 —poizkusita in prepričajte •#> ^
—Nala ipecijaliteta so zlasti druitvena dala« v —druitvena pravila, in vsa druga tiskovina, —izvriujemo prestave na angleško in obratnO.
KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVQ NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO! ... | ^ A
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, »^j.^SaJ&L CHICAGO, ILE,
R. PAVLOSKI
Slovenski fotografut
719 No. Chicago St.
JOLIET, ILL.
Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost!
PRIPOROČAM SE
rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni.
FR. PENGAL, ŠIRITE "AMER. SLOVENCA."

OPISANO POLJE
---j. m. Trunk. —-
...........................
Veliki popust
na zimskih suknjah in oblekah
Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI.
Imamo tudi posebne velikosti za prav debele, do št. 52.
Vrednost je bila dose-daj do $35.00, pri tej razprodaji pa le $23.00.
Kar je veljalo dosedaj $40, je sedaj le $28.50.
Vrednosti do $45.00, sedaj le $33.50.
Vrednosti do $55.00, sedaj le $45.00.
Hlače za moške — na tisoče parov. Posebno u-godna prilika za nakup po:
$2.95, $3 95, $4.95
in višje.
/T"


•V
/

t€

M. H. JELINEK, lastnik
VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL.
Z'a one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne.
2»
Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda.
Volilni kupon za agitatorje
Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111.
Dne.....
.1926
Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za
njih naročnino pošiljam $........................
Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša
$........................
Skupno število volilnih glasov je....................................nar.
Glasujejo za....................................................................................
(Naslov) ........................................................................................
da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado.
Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek.
Se vrača.
Mussolini hudo stiska Tirol-ce. Ko smo se Korošci borili za svobodo, so tudi Tirolci prišli pomagat nas tlačit. Nekaj je bilo poštenjakov med njimi in so odšli, ko so videli, da ne gre za Nemce. Nek tirolski kapucin je bil nastavljen v moji rojstni župniji. Mož je bil skrajno nestrpen in je prepovedal meni, domačinu, maševati. Zdaj lahko premišljujejo, kako je pod tujčevo peto. S katero mero bote merili s to se bo vam odmerjalo, to se je Tirolcem
hitro izpolnilo.
* * *
Čudna pota.
Brezdvomno pridejo za Tirolci ister,ski Slovani na vrsto. Kakor stoje razmere, ima Mussolini proste roke. Še dolgo pred koroškim plebiscitom smo imeli pogovor pri deželni vladi v Ljubljani o kakem sporazumu z Avstrijo. Iz samega usmiljenja ? do nemških socialistov, ki so bili v Avstriji na krmilu, in imeli težave s prehrano, dasi ni' bilo tako hudo, so tržaški in goriški zastopniki socialistične stranke silili, naj se koroške Slovence žrtvuje. K sreči ni prišlo do tega, a volja je bila. Pozneje je nas pokopal plebiscit.
Zdaj že in,še bolj pa bodo tudi socialisti čutili tujčevo pest, in jim niti prilagodenje v razmere, kakor so nam priporočali, ne bo pomagalo.
* $ &
Barčica po morju plava. . .
Zarkometu seve po Prosveti. Tudi iz Breezy Hill, Kans., mu častitajo in ga spodbuja, saj veste, kdo. "Le naprej, le na-prej, dokler je še nasprotnikov 'kej. . ." mu kliče. Vem, vem, da bo šlo naprej, a šlo bo slej ali prej po stari narodni, "dokler bo še vetra kej." Tega pa že precej primanjkuje. Popra-šajte pri s. Slabeju.
:[!	Sj!	:'r
Na vprašanje sledi odgovor.
Poprašuje žarkomet, ali Trunk dela razliko med krščanskimi in čifutskimi kapitalisti. Jaz prav nobene. Ves svet pa ve, da so čifutski kapitalisti vsaj pred socialisti popolnoma varni.
Cifut vtakne sto socialistov v žep. Kot prefriganec prve vrste se pridruži socialistom in udriha pridno čez kapitalizem, dasi je sam največji kapitalist; od samega veselja nad takim sodrugom" pozabijo sociji še usta zapreti, in čifut jih brije
navzdol in navzgor. Naivneži81 samo v vrstah bralcev Pros« te.
:!: * *
Se tudi pri nas dogaja.
V H. G. najdem: "Pitaj 0r vate, hočete li dobro ? — vfr čina reči — nečemo. Onda J pitaj: hočete li zlo? — b$l nimke če s obuje ruke prilik titi."
Prazna buča, za cirkus, mož" in zdaj — baba.
Ker jaz malo podvomim "izvirnimi" prispevki v Zai*^ metu, in imam razloge do dv* raa, g. Molek ne more PrS| spati. Kar z imeni na dan, P' bo mušic konec. Vse sem že Pražna buča,. . . kaj bom «8' števal, saj že vrabci čivka)" Da me še bolj "potefta," najprej povzdigne. "VŽa^j sem mislil," pravi, "da njem (Trunku) nekaj mož* zdaj pa vidim, da je res ba."
E, kaj bote? Če pišejo. # ske, še več, če se piše še J*1 babje, kakor bi pisale t>a' potem se more z njimi gov01 le po babje, saj drugače 1" tegnile te babe, ako bi se z mi po moško govorilo, še iz
hlač skočiti.
* * *
Čudežov baje ni, a čuda s°
ŠT
DV
mi
njr
le.
Iz Avstrije sem prejel pism0' katerem se prijatelj (oseba, igra važno vlogo v koroški r litiki) bridko pritožuje, da merika ne odpre vrat naseU cem, ker v Avstriji je baje P prebivalstva brez dela, di'u» polovica so pa uradniki. _ "Daily Worker" v Chic*-glavni organ komunist stranke v Ameriki, pravi, piše o raznih unijah na An% škem, v Zedinjenih držav Rusiji, da so v Sovietski lIn'J" Rusiji, delavske razmere
del»vS7 pri
Jaz si izvolim nagrado.
boljše glede pogojev, ga časa, zavarovanja brezposelnosti, plače itd kor drugod.
A glej čudo. Nihče noce v Rusijo, nihče iz ostale & I
m
pe, nihče iz Zedinjenih Narobe pa. Stavim, da bi Pr|, na miljone ruskih delavc^ Ameriko, ko bi ta danes 0 rila naseljencem' vrata. ,■]
sovie^,
0A
užH
Krasno je v Uniji socialističnih republik, da bi bilo, a drugi naj te krasote.
ŠIRITE "AMER. SLOV£Nc^
Podpis agitatorja Naslov ................
VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine.
Volilni kupon naročnikov.
Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111.	r
Dne..............................................1926.
Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moj«
naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je
Glasujem za ..................................................................
Naslov ..........................................................................
d,a dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado.
Pošljite mi jubilejni spominek.
Podpis pošiljatelja ......................................................
Naslov	m,	...................Hi.M^jiMiuiMi......................
C
•M
»esi Pre:
San Proj bili žila
is i soti tal h bili iz t,
0
Pot,
ht{ M
H
ko j %
Z
K
Port iat
ki «3,
k
ko 8 %
'iS
I H \
Ni
ni
VK J|C
Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji
ji
da začnete z varčevanj'"111^, sistematično
polagate
K"
vsoto v našo banko. Presenečeni 1)0 J,/ boste videli, kako naglo raste vaše P' p ženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav- ^ toraj ne pozabite položiti gotovo vs<>t0 ki plačilni dan v našo banko.
Začnite potovanje po poti finanf'^vi odvisnosti DANES in takoj vložite i vsoto v našo banko.

Premoženje te banke rasla 113,000.000*
\
K H
t« i,?1
< 'la,

k
li
%

I ^
%
h h*
\