/»rja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom ali po pošti K !‘50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18*—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za ino-»emstvo K 30*—. — Naslov: Upravnlštvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.—7. zvečer. :: Posamezna številka G vinarjev. štev. 129. V Ljubljani, v torek dne 7. novembra 1911. Uradniki in industrialci. 8 svojimi zahtevami se zanašajo državni nradniki iu uslužbenci, med njimi železničarji, na parlament. Ker pa ne morejo parlamentu popolnoma zaupati, se zanašajo nekoliko tudi na svojo moč. Tudi tisti, ki strastno nasprotujejo vsakemu samostojnemu delavskemu gibanju, mislijo večalimanj na sredstva delavskega boja. Mnogo se je govorilo o pasivni resistenci in nikakor še ni izključeno, da doživimo tudi to neprijetno, ali razumljivo oviro javnega življenja. Gautseheva vlada je hotela uradništvu in uslužbencem deloma ustreči. Njene koneesije so bile pač vse premajhne, če dobi državni nslužbencec premalo, ne more reči kakor berač: Tukaj sem dobil krajcer, ali pri drugih vratih dobim nemara še enega. Zato so vztrajali na tem, da se izpolnijo vse njih opravičene zahteve. Že za tiste priboljške, ki jih je nameravala Gautseheva vlada, je pa morala iskati pokritja in mislila ga je dobiti z reformo osebnega dohodninskega davka. Ta reforma ni bila nikakršen ideal. Zvišati je imela davek na dohodke, ki presegajo letnih deset tisoč kron. Naj večja krivica v načrtu je bila ta, da je imel ostati davek od najmanjših dohodkov neizpremenjen. Trpin, ki se mora truditi v potu svojega obraza, da doseže 1200 kron na leto, ima slejkoprej plačevati 7 kron 20 vin. osebne dohodnine. Ali zaradi tega se niso bogataši nič vznemirjali. Ogenj je bil na strehi zaradi regulacije višjega davka. Kapitalistično časopisje je takoj zatrobilo na boj. Kapitalisti so se začeli zbirati na shodih in »dajati manifeste kakor proletarci, kadar se podraži moka ali ; ladkor. V svojih prsih so našli take obupne glasove, kakor da bi morali od prvega do zadnjega poginiti na gnili slami, če se sprejme nameravana reforma. Človeku so se morali zasmiliti in pogledati je bilo treba natančno načrt. Seveda, gospodje se morajo upirati. Kdor ima desettisoč kron letnih dohodkov, bi moral plačevati celih sedem kron več kakor doslej. Za pol steklenice pravega šampanjca bi si moral vsako leto manj privoščiti Pri višjih dohodkih je diferenca kajpada še večja. Kdor .zasluži* z rokami drugih ljudi na leto dvesto tisoč kron, plačuje sedaj devettisočtristo kron, reforma pa zahteva od njega kar enajsttisoč šesto in osemdeset kron, tako da mu ostane potem za življenje in zabavo komaj stoosemin-osemdesettisoč tristo in dvajset kron na leto. To je atentat. To je treba odbiti na vsak način. Preden je baron Gautsch padel, je nastopil v državnem zboru z govorom, ki je zbudil *AI8IM GOBKIJ: Mati. Socialen roman v dveh delih. Pavel je gledal) materi v obraz z nekoliko utrujenimi očmi, mirno in prijazno. Oasih ji je pokimnl z glavo in 66 posmejal. — Kmalu nastopi svoboda I — ji je govoril ta nasmeh in pogladil materino srce z mehkimi rokami. Naenkrat so vstali vsi sodniki. Tudi mati s« je nehote postavila na noge. — Odhajajo 1 — je dejal Sizov. — Po sodbo ? — je vprašala mati. — Da ... Nje napetost je naenkrat popustila, telo J® prevzela dušeča, vroča utrujenost, obrv ji .1® zatrepetala in na čelu se je pokazal pot. Težko čuvstvo razočaranja in užaljenosti se je vlilo v njeno srce in se brž prerodilo v dušeče zaničevanje sodnikov in sodišča. Začutivši bolest v obrvih je segla z dlanjo po čelu, se ozrla — sorodniki obtožencev so stopili k omrežju, dvorano je napolnil zamolkel razgovor. Tudi ona je stopila k Pavlu, krepko stisnila njegovo roko, zaplakala od žalosti in radosti, Pavel ji je dejal prijazne besede, Malo-rus se je šalil in smejal. Vse ženske so plakale, bolj iz navade kot od gorja. Gorja, ki kakor nenaden, top udarce po glavi vzame zaveBt, pravzaprav ni bilo; le žalostno čuvstvo je bilo, da se je treba lotiti od otrok, a tudi to čuvstvo je tonilo in se ra>krajalo v vtiskih tega dne. Očetje in matere so gledali na otroke s čudnim čuvstvom, v katerem se je nezaupnost do mladine, zavest senzacijo zlasti zaradi srditega napada na uradnike in železničarje, katerim je očital naravnost zločinske namene. Marsikdo je takrat začuden vprašal, odkod je dobil ministrski predsednik tako strupeno melodijo. Ali uganka ni bila posebno težka. Zveza avstrijskih industrialcev, v kateri so zastopani največji kartelni magnati in naj-strastnejši hujskači, je ravno nekaj dni prej sklenila .izjavo", v kateri pravi: .Industrija mora vztrajati pri tem, da je sedanja draginja naipotrebnejših živil mimoidoča prikazen, in boj proti njej je naloga vlade. Dosledno mora dati draginja le povod, da se poskrbe s stalnimi plačami nastavljenim sedaj olajšave potom draginjskih doklad, ki postanejo zopet nepotrebne, kadar se s pametno vladno politiko odpravi draginja ...“ ' Oglejmo si zaenkrat le to točko. Ne leta, temveč desetletja peticionirajo uradniki in uslužbenci, da naj se jim urede dohodki, kakor se spodobi, da morejo dostojno živeti. Desetletja se zanašajo na obljube in se gospodarsko boljinbplj pogrezajo. A sedaj, ko je draginja taka, da se z goldinarjem ne more več kupiti toliko kolikor nekdaj s krono, sedaj ko je vse zadolženo in ko ni izhoda na nobeno stran, sedaj, ko je položaj katastrofalen, zahtevajo, da se izpolni, kar se jim je že davno obljubovalo. Veleiudustrialska organizacija pa pravi: Kaj še! O sedanjem trenotku govorimo. Krompir je dražji. Naj Vam torej vlada toliko da, da si boste kupili krompirja in kadar bo ta tečna hrana zopet cenejša, preneha doklada za krompir sama pe sebi. To je vse kar privoščijo velekapitalisti služabnikom svoje države. Draginja — pravijo — je mimoidoča pri-hazen. To naj odpravi vlada. Recepta seveda ne povedo. Ali to je naravno. Kajti gospodje bi morali zahtevati, da naj nastopi vlada — proti njim. V zvezi industrialcev sede najbolj razupiti kartelisti, in kolikor so povzročili agrarci draginje na eni strani, toliko so jo zakrivili kartelisti na drugi. Zatorej zahtevajo od vlade z besedo, da nastopi proti draginji, z dejanjem se pa upirajo vsaki resni protidra-ginjski akciji. Tako ostane od vse modrosti draginjska doklada za nekoliko mesecev. Toda krščanski in židovski oderuhi, lepo združeni brez razlike narodnosti, razumejo, da si s tem ne morejo kupiti ljubezni uradnikov in uslužbencev in slutijo, da bi utegnili pomisliti na ostrejša sredstva in na boj. Zato očitajo vladi, da ni ničesar storila, kar bi preprečilo pasivpo resistenco za vse čase pa zahtevajo, da se to nemudoma izvede ali pa vsaj tedaj, kadar dobe uradniki in uslužbenci le en vinar priboljška. uadkriljevanja otrok zlivala s spoštovanjem do otrok. Bridka, usiljiva misel o bodočem življenju se je obrusila ob radovednost, ki jo je zbujala mladina, smelo in nebojazljivo govoreča o možnosti drugega, boljšega živlienja. Cuvstva so se zadrževala, ker jih ni bilo mogoče izražati, besede se se tratile obilno, ali razgovor je bil o preprostih rečeh, o perilu in o obleki, o potrebi ohraniti si zdravje in ne dražiti gosposke za prazen nič. — Vsi so utrujeni, prijatelj! — je dejal Samojlov svojemu sinu. — Mi in oni. .. A Bukin je mahaje z rokami prepričeval svojega mlajšega brata: — To ravno — pravičnost 1 Drugega ne! A tega ne morejo poznati. Mlajši Bukin je odgovoril: — Ohrani mi Škorca... rad Bem ga imel..: — Ko se povrneš, bo še cel!. . . — Kaj hočem tam ?.. . A Sizov je držal nečaka za roko in počasi govoril: — Torej, Pjodor ... proč greš ... Fjodja se je sklonil, mu zašepetal nekaj na uho in se poredno nasmejal. Tudi sodni vojak se je nasmejal, a takoj napravil strog obraz in zakašljal. Mati je govorila s Pavlom kakor drugi — o obleki, o zdravju, a v prsih se je prerivalo na desetine vprašanj o Saši, o sebi, o njem. A pod vsem tem je ležalo in se medlo razraščalo čuvstvo preobilne ljubezni do sina, združeno z željo, da mu ugaja, da se približa njegovemu srcu. Pričakovanje strašnega je zamrlo ostavivši za seboj le neprijeten trepet ob spo- Te besede je razumel Gautsch, po njih se je ravnal in odtod je prišel tisti ostri ton v njegov govor. Sedaj ni več Gautscha. Ali to je malenkost. V takih rečeh je volja ministrskega predsednika poslušna volji kapitalistov. Gautach ali Sttirgkh — oba sta sluge. In ljudem, ki kaj potrebujejo, bosta oba šele tedaj prijazna, kadar bodo ljudje, ki kaj potrebujejo, sami odločevali. Dokler se pa ti ljudje obešajo svojim gospodarskim nasprotnikom za škrice, se ne smejo čuditi, da jih teptajo. Kdor nastavlja upognjen hrbet, kaže, da bi bil rad tepen. ▼ Pošljite naročnino, W če je še niste 1 J Delavstvu vseh dežel! V noči od 26. do 27. septembra tega leta, neposredno po sestanku mednarodnega socialističnega tajništva v Ztirichu, je poslala italijanska vlada, ki je nočemo zamenjati z Italijo, turški vladi brutalen ultimatum in 48 ur pozneje ji je napovedala vojno. Tega napada ne morejo dovolj odločno obsoditi vsi tisti, ki jim je pri Brcu svetovni mir in ki spoštujejo ljudsko pravo. Morda še nikdar se ni roparska politika kapitalizma tako popolnoma oprostila slehernega hinavskega pajčolana. Nikdar 8e še ni tako malo trudila, da bi našla navidezno opravičenje za nasilno postopanje proti drugemu civiliziranemu narodu, ki ptoji na pragu velikega obnovljeuja. Zoper tak napad ni moglo mednarodno delavstvo ničesar drugega storiti kakor da je složuo povzdignilo svoj protestni glas. Naši ita lijanski sodrugi so z našimi turškimi sodrugi popolnoma edini, da protestirajo v imenu skupnih interesov proletariata proti prav tako zločinskemu kakor blaznemu podvzetju, ki bo prav tako usodno, morda še usodnejše za zmagovalce kakor za premagance, ki preti splesti bič svetovne vojne in izkopati prepad med Evropo in novim islamskim svetom iu ki bo v zadnji konsekvenci velevlastim nujno služil za novo pretvezo, da sedanja vojaška bremena še povečajo. Da ta protest podpremo, vas poživlja mednarodno socialistično tajništvo, opirajoč se na štuttgarske iu kodanjske resolucije kakor tudi na posebne sklepe, ki smo jih sklenili 25. septembra v Ztirichu, da priredite v najvažueiših evropskih mestih javna zborovanja proti nasilnemu napadu na Tripolis in s tem v splošnem tudi proti vojui. minu na sodnike, nekje na strani temno misel na nje. Začutila je v sebi zarodek višje, svet-tlejše radosti, ni je razumela in je bila v za-dregij videč, da govori Malorus z vsemi. Videč, da je njemu ljubezen nujnejša kot Pavlu, ga je ogovorila : — Sodišče mi ni bilo po godu 1 — mu je dejala. — Zakaj ne, mamica ? — je vzkliknil Malorus s hvaležnim nasmehom. — Ni Btrašno ... nerazumljivo je ljudem, čigava je pravica ? — je neodločno dejala mati. _ Oho, kaj vse zahtevate ! — je vzkliknil Andrej. — Ali gre mar tu za pravico? Vzdihnila je in dejala smeje: — Mislila sem poprej, da bo strašno... strašneje nego v cerkvi... kakor služba resnice ... — Veš, mama, kje je služba resnice ? — je tiho dejal Pavel, kakor da bi jo prosil za kaj. — Drugje nikjer, teta 1 — je pristavil Malorus. — Sodišče se vrača! Vsi so skočili na svoja mesta. Opiraje se z eno roko na mizo je začel predsednik čitati z žuborečim glasom zakrivši obraz s papirjem, — Obsojeni 1 — je dejal Sizov. Vse je postalo ttho. Vsi so vstali in gle dali na starca. Majhen, snh, ravan, je bil podoben palici, ki jo drži nevidna roka, se nanjo opira. Tudi sodniki so stali: okrožni glavar je sklonil glavo na pleča in se oziral proti stropu, župan je prekrižal roke na prsih, načelnik plemstva Bi je gladil brado. Sodnik s Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; finostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Selenburgova ni. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/a6.—'/»7. zv. — Reklamacije poštnine proste Leto I. Tripolitanaka ekspedicija v resnici ni nič drugega kakor eden izmed mnogovrstnih pojavov politike, ki jo vodijo vse velevlasti. Kakor je vdrla Italija v Tripolis tako je zavzela Angleška Egipet, tako si prilaščata Francoska in Španija Maroko, tako je šla Nemčija v Agadir in se je Avstro-Ogrska polastila Bosne in Hercegovine. In tej sokrivdi z ozirom na zgled se pridružuje zdaj sokrivda soglasja: ako je mogla italijanska vlada tako ravnati, je to storila samo v sporazumu s svojima zaveznikoma in v sporazumu z drugo skupino velesil. Ne le italijanska politika, ampak politika vseh velevlasti je taka, da jo mora mednarodni socializem narodom označiti za politiko divjakov. Saj je vendar svojim žrtvam prav tako pognbna kakor tistim, ki hočejo imeti od nje dobiček. . V Turčiji in v mohamedanskih deželah sploh zbuja ta politika trdovratno maščevalnost, nevarno jezo, in v trenutku, ko se trudno plemeniti duhovi, da bi uvedli ideje, uredbe in svoboščine, ki so jih zapadni narodi že davno osvojili, podpira ta politika reakcionarne elemente in jim izroča vspešne razloge proti sle-hrnemu mirnemu razširjanju evropske kulture. V Evropi neti morilne in drage kolonialne vojne: Španci so jo okusili v Bifu, Italijani jo doživljajo pravkar v Tripolitaniji. Demokratične uredbe kvari in zadržuje njih razvoj. Ta politika krepi stare oblasti in odvrača od socialnih teženj. Ljudstvo zapleta v brezkončno verigo vojaških izdatkov, V vsakem hipu preti izzvati katastrofe, ki b> s svojimi strahotami prekosile vse Btrahote, kar jih je svet kdaj poznal. Tej politiki surovosti in nasilnosti mora mednarodni proletariat bolj kakor kdaj popreje zoperstaviti vse sile, ki so mu na razpolago. Naši italijanski sodrugi so že storili proti tripolitanski ekspediciji, kar so v tako neugodnih razmerah mogli storiti. Bojevali so se in se bodo še nadalje korak za korakom proti nacionalističnim bestialnostim. Toda njih napore mora podpirati vsa internacionala. Vse naše sekcije jim morajo pač izkazati našo moralno solidarnost. Mi protestiramo z njimi proti vojni in obenem izrekamo željo, da bo turška država — s tem, da iz teh dogodkov spozna nauk, ki sledi iz njih, s tem, da izravna narodnostna nasprotstva in da upošteva pritožbe delavskega razreda — dejansko pripomogla zbližanju balkanskih držav, dokler bi se njih prijateljska zveza ne spojila v federativen organizem. Narodi na jugovzhodu Evrope imajo vse kulturne pogoje za avtonomni razvoj Ekonomsko so zvezani, politično se bodo morali zvezati. Socializem bo torej z vsem svojim vplivom podpiral misel solidarnosti vseh balkanskih držav velikim obrazom, njegov zabuhli tovariš in državni pravdnik so gledali proti obtožencem, In vzad za sodniki, s portreta je gleda) preko njih glav car v rdeči uniformi, z ravnodušnim, belim obrazom in po licu mu je lezla žuželka ali pa je trepetala pajčevina. — Na pregnanstvo ! — je olehčano vzdihnil Sizov. — Končano je, hvala Bogu ! Govorili so — ječa ! To’ ni nič, mati ... Nič ! — Vedela sem... — je odgovorila mati z utrujenim glasom. — Vendar ... Sedaj je gotovo t Kdo jih pozna ? Obrnil se je k obsojencem, ki so jih odvedli in dejal na glaš: — Na svidenje, Fjodor ! In vsi drugi... Srečno I . < Mati je molče pokimala sinu in drugim. Bada bi bila zaplakala, pa je je bilo sram. XXVII. Odšla je iz sodišča in se začudila, da je že noč nad mestom, da gore svetilke na ulici in zvezde na nebu. Okolo sodišča so se zbirale gruče ljudi, v mrazu je škripal sneg pod nogami. mladi glasovi so doneli. Človek v sivem bašliku je pogledal Sigova v obraz in ga urno vprašal: — Kako se glasi sodba? — Pregnanstvo. — Vseh ? — Vseh. — Hvala. Človek je oefiel. — Vidiš ? — je dejal Sizov. — Vprašujejo . . . (Dal)«.) in bo krepil njih odporno silo proti spletkam in napadom evropskega kapitalizma. Delavci vseh dežel! Združite se proti vojni, manifestirajte za mir, za razorožeDje in za solidarnost narodov! Poslujoči odbor mednarodnega socialističnega tajništva: Edvard Anzeele. Lčou Fnrnemont. Emil Vaudervelde. Camltle Hnysmanns, tajnik. Aneksija Tripolitanije. V Rimu in v Italiji je nekoliko ljudi, ki imajo vsakovrstne visoke naslove, popolnoma znorelo. Tako radikalno znorelo, da bi dobri prijatelji najbolje storili, če bi jim dali nekoliko ugodnih blaznic na razpolago. Marchese di San Oiuliano, eden poglavitnih norcev, je razposlal italijanskim poslanikom v drugih državah brzojavno okrožnico, s katero naznanja, da je Italija anektirala Tripolitanijo. Če bi bili vsi ljudje, ki so včeraj zjutraj brali ta telegram in se elementarno zakrohotali, slučajno zbrani na enem mestu, bi bil nastal tak smeh. da bi bil pretresel ves Apenin in Italija sama bi bila prišla v nevarnost, da bi bila odletela tja nekam do Tripolitanije. Italija izreka aneksijo Tripolitanije! Da nese tat ukradeno zlatnino v zastavnico, je včasi neumno, ali razumljivo. Da pa vpisuje ropar v zemljiško knjigo zemljišče, ki ga šele namerava ukrasti, ni več groteskno, temveč blazno. In znamenj norosti je toliko, da bi morala Evropa pravzaprav poslati vse svoje boljše psihiatre dol’ v Italijo, da preiščejo duševno stanje vse tiste gospode okrog Viktorja Emanuela, zakaj zdaj se zdi človeku mogoče, da se je ta vojna sploh pričela le vsled nenad nega zblaznenja italijanskih oficielnih velikanov. Oospod di San Giuliano naznanja v svoji okrožnici, ki je v vsaki vrstici prenapolnjena s komično megalomanijo, da je kraljev dekret „definitivno in nepreklicno, čisto in popolnoma11 podložil Tripolitanijo in Cirenajiko suvereniteti italijanskega kraljestva. In dobri markeze menda niti ne sluti, kakšen atentat je izvršil na trebuhe vse Evrope, ki so prišli vsled te slovesne tepčarije v največjo nevarnost, da popokajo. Prav tako delajo ubogi paralitiki, ki si domišljajo, da razpolagajo z milioni in miljardami, dočim nimajo morda niti vinarja v svojem žepu. Seveda je mogoče, da se bo visokorodnim in prevzvišenim banditom posrečilo afričansko tolovajstvo. Kajti če bi imela Turčija nekoliko več moči, se je junaki itak ne bi bili upali napasti. Tudi briganti v abruških gorah imajo navado, da gredo najrajši s puško in bodalom nad neoboroženega potnika. Ali doslej vendar novorimski roparji še nimajo svojega plena na varnem. Tisti kos obrežja, ki ga dosegajo topovi z njihovih bark, še davno ni Tripolitanija in ni Cirenajika, pa še ta kos ni tako popol noma v njihovi oblasti, da bi se jim ne bilo treba neprenehoma braniti. Posebno smešno je, če poučuje modri markeze Turčijo, da je .v njenem pravem interesu", če pravi amen k vsemu, kar ji predpisujejo iz Rima. A dočim je to avšasto, je brezprimerna nesramnost, prava tolovajska nesramnost, da se upa poglavar banditov deklamirati celo o interesih vsega civiliziranega sveta. Oficielna Italija je tako brutalno, tako barbarsko poteptala vsa načela civilizacije, da bo moralo miniti mnogo časa, preden bo smela sploh zopet vzeti besedo civilizacija na svoj oskrunjeni jezik. Seveda želi italijanska vlada, da bi Evropa priznala to aneksijo. S tem doBega vrhunec predrznosti. Kajti država, ki bi storila, kar žele v Rimu, bi postala direktno sokriva italijanskega ropa. Kajti doslej je Turčija še ne le pravna, temveč tudi faktična lastnica skoraj cele Tripolitanije in nobena država na svetu ji ne more reči, da je izgubila lastninsko pravico le zaradi tega, ker jo je Italija napadla. Di San Giuliano, Giolitti e compagnia bella bi kajpada radi, da bi dekret Vikeca Emanuelčka izgledal kakor dokument samozavesti in moči uradne Italije, češ čutimo se tako krepke, da lahko izrečemo, kar se upajo drugi komaj po popolni zmagi. Ali kdor si ne da kar na lepem nasuti peska v oči, bo čital dekret in okrožnico na drug način in spoznal; da gospode v Rimu vsa pustolovščina bolj srbi, nego hočejo priznati. Bil bi prevelik optimizem, če bi kdo mislil, da bodo Turki in Arabci res premagali Italijane in jih s krvavimi glavami zapodili iz dežele. Mogoče je nazadnje marsikaj. Med italijanske Čete pride kuga, italijanske ladje lahko uniči orkan na morju. Ali 8 takimi možnostmi se ne more računati. Pač pa se lahko pričakuje, da bo dala Tripolitanije. Italiji desetkrat več opravka nego je mislila, in zelo verjetno je, da jo spravi gospodarsko na psa. Doslej je Italija mobilizirala 80.000 mož; to pa bo vsa- premalo in nikakor ni izključeno, da jih bo potrebovala, tudi 200.000. Vojna preko morja je dražja kakor v soseščini na suhem. Vojna v puščavi pa je dražja od vsake druge, ker zahteva popolnoma nove in transportne uredbe, ki jih italijanski generalni štab ia italijanska iutendanca niti. na pozna, čeprav so služili rasni gener&lštabni častniki pri rimski banki v Tripolisu kot urudniki in sluge. Italija bi torej rada dobila priznanje aneksije od evropskih držav zaradi moraličnega pritiska na Turčijo, ki naj bi ob takem priznanju izgubila vsako upanje in se fatalistično udala svoji usodi. Ali ne glede na to, da države ne morejo same sebi pritisniti pečata roparske sokrivde na čelo, bi bil realni uspeh tudi tedaj še zelo neznaten, ali pa popolnoma drugačen, nego pričakujejo v Rimu. Dočim razširjajo Ita lijani dannadan sumljive vesti o nesoglasju med Turki in Arabci, pripovedujejo druga, veliko bolj verjetna poročila, da se hočejo Arabci na vsak način bojevati zoper Italijane in da bodo vodili boj na svojo pest, če sklene Turčija mir. Zgodilo bi se pa lahko še nekaj hujšega, če bi evropske države res že sedaj sankcionirale italijanski rop. V Egiptu so bili že resni izgredi proti Evropejcem. Oe bi se s priznanjem, ki ga želi italijanska vlada, podkurilo protievropsko sovraštvo mohamedancev, tedaj bi lahko nastal v Afriki požar, ki ga ne bi pogasili vsi italijanski oficielni ognjegasci. Dekret malega Viktorčka Emanuelčka torej ne more ostati nič druzega kakor dokument oticielne smešnosti, v katerem se poleg vse megalomanije oglaša tudi očiten strah Italija želi, da bi evropske države posredovale, da sklene Turčija mir. Cemu to skoraj očitno beračenje, Če čuti Italija res tako silo v sebi, kakor natveza svetu ? NOVICE. * Sežiganje mrličev v Avstriji. Pretekli mesec je bilo na Dunaju posvetovanje prijateljev sežiganja mrličevo sežiganiu mrličev v Avstriji. Konferenca je izdelala načrt zakona o sežiganju. Najvažnejše načelo tega načrta je, da smejo krematorje ustanavljati občine in društva, da pa bodi upravljanje krematorijev pridržano občinam. Glede na izjavo o upepelitvi določa načrt, da je za veljavnost ustmene izjave treba treh prič, dočim pismena izjava ni vezana na nobeno obliko. Konferenca je sklenila pozvati vse svobodomiselne poslance, brez razlike strank, da se zavzemo za načrt. Iz poslancev-krematistov se sestavi pozneje poseben parlamentarni odbor za sežiganje mrli čev, ki bo vodil vso tozadevno akcijo. * Obsojen vohnn. Dunajsko deželno sodišče je obsodilo na dve in pol leti zapora vohuna Hansa Cordsa, ker je vohunil v prilog neke prijateljske velevlasti in ker je obrekoval dva avstrijska štabna častnika. Obravnava je trajala tri dni. * Umor pri Hodonlnn. V petek popoldne so prestregli v Oelsu pismu, ki ga je poslal Toman iz Mosteca svoji ženi. Pismo jasno izpričuje Tomanovo krivdo pri umoru dunajskega mizarja Schtlllerja in opisuje umor. Tomanov sokrivec solicitator Zelesny, ki je v zaporu, je svojo krivdo deloma že prizual. Poizvedbe so dognale, da je Toman po umoru skupno z Zelesnim prenočil v Breclavi. Ves dogodek zavzema vedno večji obseg in vsak dan aretirajo po več oseb, ki jih sumijo soudeležbe pri umoru. * Ukradeni sliki. Iz gradu Havbetina na Češkem, ki je last nemškega križarskega reda je izginilo dvoje dragocenih slik : Van Djckova „Aristokratka“ in Rubensova „Prva žena". O tatovih ni nobenega sledu. * Barje gori Blizu Gmtluda na Nižjem Avstrijskem se je užgalo barje. Ogenj se je razširil že 12 kvadratnih kilometrov naokolo. Vsa okolica je zavita v ogromne oblake dima. Skušali so požar zajeziti s prekopi, toda doslej brez uspeha. Barje je last grofa Buquoy, ki ima že precejšno škodo, ker se na barju dobiva šota. * Bandit umorjen od lastnih tovarišev. V gozdu blizu Feleka na Ogrskem so našli truplo neznanega moža, ki je bil v glavo in prsi sedemkrat ustreljen. Žandarmerija je dognala, da je umorjenec bandit Nikolai Deza. član roparske čete, ki jo že dolgo zasledujejo in je ministrstrstvo razpisalo nagrado 2000 K za tistega, ki jo kakorkoli pomaga prijeti. Banditi so se najbrže sprli ob delitvi pleua, nakar so Dezo umorili, ker so se bali, da bi se ne polakomnil nagrade in bi jih izdal. Za roparji ni. nobene sledi. * Ostudne orgije berollnskega zobozdravnika. V Berolinu so prijeli nekega zobozdravnika, ki je bil poprej sam vložil pri sodišču ovadbo proti sebi. V ovadbi je povedal. da je uganjal s svojo ženo kakor tudi s sprejemno damo Bvojega zobnega ateljeja o-studne orgije, ki so se jih udeleževale tudi žene takozvanih boljših krogov. Te orgije so dali potem še fotografirati. Pri hišni preiskavi so zaplenili veliko število talcih fotografij. * Morilec svoje rodbine in defrav-dant. Iz Pariza poročajo, da je v Lavalu poverjenik Fouquet ustrelil ženo'in otroka, nato je poneveril 120.000 frankov in zbežal. * le carjeve države. Poročali smo že, da je ruska duma sprejela razpravo o socialno demokratičnem predlogu, ki očita ruski tajni policiji takozvani ohrani, soudeležbo pri Stoli-pinovem atentatu. Vloženih je bilo še par sličnih interpelacij; U se nanašajo na- provokator - sko delovanje ruske tajne policije ali ohrane Ohrana namreč sama izzove razne atentate, nemire in spletke, samo da dobi ruska birokracija povod za preganjanja in grozodejstva. Pred kratkim je bila v ruski dumi razprava o teh interpelacijah, ki je trajala dve seji. Seji sta bili jako burni. Vodja ruskih oktobristov je izjavil, da je ruska vlada v službi politične policije. Sploh so vsi voditelji opozicionalnih strank pripovedovali naravnost neverjetne stvari 0 ohrani. Socialni demokratje so dokazali z dokumenti v rokah, da je ohrana sama povzročila leta 1901 obsodbo 10 oseb v Toraskem na ta način, da je ustanovila revolucionarno tiskarno, kjer se je tiskal revolucionarni list „Revolucionnaja Rossija". Ohrana sama je najela 10 oseb za sodelovanje pri listu, samo da jih je pozneje izročila sodišču. „Novoje Vrem-ja“ je poročala, da je policijski uradnik Kre-menecki v Peterburgu sam ustanovil tvornico za bombe v provokatorične svrhe. Ko je to prišlo na ta dan, je Kiemenecki priznal ustanovitev bombne tvornice, vendar pa so ga kaznovali na izvanreden način način s tem, da so ga prestavili v Sibirijo kot — policijskega šefa. Najgloblji vtisk pa je napravil kadetski poslanec Teslenko s svojimi odkritji o obsodbi socialno demokratične frakcije v drugi dumi. Teslenko je pripovedoval, da je od dume izvoljena komisija za proučavanje dokumentov, iz katerih naj bi bila razvidna zarota socialno demokratičnih poslancev proti carju, spoznala pri 53 članih frakcije nedolžnost in obenem kou8tatirala v vseh 53 slučajih provokacijo ohrane. Ko pa bi bila imela komisija drugi dan o tem poročati dumi. so dumo razpustili. Ko so potem obtoženci zahtevali, naj jih postavijo pred poroto, da javno dokažejo delo ohrane pri zaroti, so odredili porotno obravnavo pri zaprtih vratih. Teslenko je končal svoj govor z Jellinekovim citatom : BNikar ne pozabite, da je tako početje stalo prestol dva monarha, francoskega in angleškega !“ Te besede so vzbudile pri nacionalistih in na desnici silen vihar. Razbijali so z nogami in rokami ter kričali kakor obsedeni, tako jih je zbodla resnica. Pomirili so se šele tedaj, ko je predsednik izključil Teslenka zaradi zadnjih besed za petnajst sej. * Zaplenjena pisma Tolstega. V Mos-skvi so konfmcirali Izdajo še neobjavljenih pisem Tolstega, ki je pravkar izšla Izd jatelja pisem Gruzinskega so izročili sodišču. Pisma obsezajo pretresljive opise, kako kruto ravnajo v Rusiji s političnimi kaznjenci in s sektanti. * Trgovina z otroci v Berollnn. Nekdanja policijska asistentka Henriette Arendt je po naročilu društva za materinske in otroške pravice proučevala od junija do oktobra trgovino z otroci v Berolinu. Pred kratkim je imela predavanje, kjer je poročala o rezultatih svojega proučevanja. Iz njenega poročila povzemamo, da cvete trgovina z otroci zlasti v severnem delu Berolina. S kupčijo se pečajo osebe, ki prodajajo otroke za nenravne namene, nadalje babice in tudi zasebniki. Največ otrok je žrtev oseb, ki se pečajo z izrejo otrok in ki pomnožujejo z otroškimi dušami krdela nebeških angeljev ; mnogo jih prodajo trgovci beračem, da vzbujajo sočutje ohčinstva, in pa tatovom, ki jih izuče in vporabljajo za zločinske namene Nekaj Bnajznaraenitejših“ adopcij-skih central ima po šest do osem podružnic na deželi. Pred kratkim so že na cesti razdeljevali listke, kje je stala na sporedu rešitev „taj-nostnih zadev". S tem se misli priskrbovauje in oddajanje otrok. Eden izmed teh zavodov se hvali, da je v kratkem času oddal 400 otrok. Predavateljica je končno odločno zahtevala, da policija strogo poseže tu vmes. * Goljufija z redovi v francoskem vojnem ministrstva. Proti odličemu uradniku v francoskem vojnem ministrstvu, glavnemu uredniku Heariju Tonotu, so uvedli preiskavo. Tonet je imel v svojem uradu upravo odlikovanj in povišanj kolonialnih častnikov. Zdaj ga dolže, da je odlikovanja samolastno razdeljeval in potrebne podpise ponarejal. To-not priznava sam, da je ponaredil eno diplomo, opravičuje pa se. da jo je ponaredil za dobrega prijatelja, ki mu za to .uslugo" ni dal nikake nagrade. Vojno ministrstvo o preiskavi proti Tonotu skrivnostuo molči. Tonot je sin uradnika v vojnem ministrstvu, ki kljub visoki starosti 84 let, še vedno opravlja službo. Obdolženec, ki so ga začasno izpustili iz zapora, se je odpovedal službi. * Proti mesni draginji na Francoskem. Francoska vlada je sklenila, da dovoli uvoz živine iz francoskih kolonij in na ta način odpomore draginji mesa. V najkrajšem času pričakujejo govedi iz spodnjega in zgornjega 8enegala. Zdravstvena določila so taka. da se ni treba bati nobenih težkoč pri uvozu. * Mllionar — požigalec. V Oldbrigde so prijeli milionarja Eilieja Appelbyja, ki je zavzemal odlično mesto v ondotni baptistovski cerkveni občini. Dolže ga, da že več kakor eno leto povzroča mnogoštevilne požare, ki so zahtevali tudi več človeških žrtev. Ker so ti 1 požari v prvi vrsti uničevali le Appeibyjeve hiše, snuijo, da jih je zanetil milionar sam, ; zategadelj, da je dobil visoko zavarovalnino. Ljubljana in Kranjsko. — Iz moderne kulture je napravilo klerikalno glasilo včeraj tako klobaso, da je noben pes ne bi mogel zavžiti brez nevarnosti. Prav dolg članek ji je posvetilo, ali vendar se mu je posrečilo, da je v vsako vrstico spravilo kakšno posebno norost. Razume se samo po sebi, da se je moralo obregniti tudi ob socialiste, katere hitro zavoha povsod, kjerkoli je kaj govora o kulturi Ali klerikalni list podcenjuje našo skromnost. Kulturo imamo sicer zelo radi in za socializem se bojujemo zlasti zaradi tega, ker ustvari šele on podlago višji in širši kulturi. Ali na tisto kulturo, o kateri filozofira klerikalno glasilo, nismo nikdar jemali patenta in če bi dični organ S. L. S. le v enem samem stavku znal dosledno misliti od prve besede pa do pike, bi moral spoznati, da tepe najbolj sam sebe. Klerikalno glasilo se namreč zgraža nad kulturo tripolitanske vojne, a ta kritika mu prav slabo pristoja. V Tripoli-taniji se namreč uveljava tista kultura, katere resnična nasprotnica je edina socialna demokracija, katero pa je ravno klerikalizem vedno zagovarjal, branil in pospeševal, namreč kapitalistično militaristična-imperialističua kultura. Lahko bi rekli — in sicer po pravici — da ima klerikaiizem najmanje pravice, da se zgraža nad vojno in nad njenimi grozotami. Zakaj „svete“ vojne, ki so imele osvojiti Palestino, niso bile nič manj roparske od tripolitanske ekspedicije. Ko so katoličani zatirali, ugonab-ljali in izganjali Mavre iz Španije, so imeli ravno toliko pravice kakor zdaj Italijaui. Krščanska Španija je v Ameriki krščausko ropala in katoliški papeži se dali ravuo tako prelivati kri kakor „framasonski" italijanski kralj Iu španska inkvizicija ni imela z evropskimi .krivoverci" nič več usmiljenja kakor zdaj italijanski vojaki z afričanskimi. Ali ker imajo klerikalci med seboj največje junake, ni treba teh argumentov. Njihovi sociologi jim lahko povedo, da mora vsaka kultura imeti svojo podlago kakor vsaka rastlina svoja tla. Kakor se koruzi guoji, tako pa raste. Na kapitalistični podlagi ne more biti kultura drugačna kakor kapitalistična in dokler se klerikalci zavzamejo za kapitalistični družabni red, nimajo pravice preklinjati kapitalistične kulture. Res je. da so šli Italijani v Tripolitanijo ropat, ali duša krščanska, brez ropa je kapitalizem sploh nemogoč. In čemu imajo kapitalistične države militarizem, tisti militarizem, za katerega je klerikalcem še vedno premalo žrtev? Zato da bi o Veliki noči stražil božje grobe, pač ne. Kdor blagoslavlja meč, ne sme delati iz svojega nosu vprašaja, kadar meč seka. Sicer pa naj se modrijan iz Katoliške tiskarne malo spomni, kako je v začetku odobraval in opravičeval tripolitansko banditstvo in kako se je rogal socialni demokraciji, ki se ni mogla po krščanskih vzorih [navduševati za roparsko ju. naštvo. In nekoliko bolj previden naj bo. Na Dunaju se včasi veter zasuče in klerikalni list še ne ve, kakšne nove migljaje lahko dobi od Donave, preden bo tripolitanske pustolovščina končana. Morda bo moral tisto kulturno delo, ki ga danes goreče preklinja, še ognjevito blagoslavljati. — Se nekaj smo sc naučili iz škofovega glasila. Njegovo Veličanstvo kralj Viktor Emanuel III. je ljubljenec socialne demokracije! E j, klerikalni list ves zasluži vse Jegličeve blagoslove, ko zna odkrivati take skrivne skrivnosti. Ni ga med nami, kdor bi bil doslej kaj vedel o tej ljubezni. Ali bog Amor je že tak, da zasadi človeku puščico v srce, ko najmanj sluti. Ali če je klerikalnemn listu znana ta čudovita tajnost, tedaj ne razumemo zakaj nas neprenehoma naganja z revolucionarni, republikanci in sovražniki posvečenih glav. Viktorio Emanuele je vendar posvečena glava in če je naš ljubljenec, tedaj vendar ne moremo biti njegovi sovražniki, zlasti sedaj, ko bi lahko nekatere izmed nas imenoval za guvernerje in podkralje v Tripolitaniji in Cire-najiki. — Iz ljubljanske predilnice. Lavrič Lovrenc služi v predilnici čez 40 let in je imel do 401etnega jubileja tedenske plače po 20 K. Po Jubileju", nekako julija meseca, pa je dobival kar naenkrat le po 12 K, pa ne za to, ker sedaj manj dela, ampak ker je še bolj vprežen kot prej. Na pismeno pritožbo na glavno ravnateljstvo predilnice mu sploh odgovorili niso, pač pa ga je vodja Debevec tolažil s tem, da bo dobil cesarsko medaljo, odnosno, če mu to ni prav, da ga pošljejo v penzijo in da bo dobil 2 K tedenske penzije. Mož je seveda zgaran od dela za predilnico, zato brijejo sedaj norca iz njega So res čedne razmere in krščansko-socialna zveza z dr. Zajcem na čelu, ki B6 baha, da nosi zvonec med delavstvom v predilnici, menda o teh škandaloznih stvareh sploh nič ne ve ali pa noče vedeti. — Neopravičena draginja mesa. Pišejo nam : Mesarji kupujejo prešiče po 50 vinarjev funt in Se nižje — meso pa stane kilogram 2 K in že več 1 Prav tako je s teleti; funt po 50 vinarjev, teletina pa čet 2-K kilogram I Ali ni nobene oblasti, da bi to oderu-štvo z ubogim konzumentom preprečila ? Kje ste občine ? Kje si Ljubljana? Ali naj bo koa- ' zument-delaveo res oropan ta tadnji vinar ? — Kranjski deželni zbor se snide o božiču. Tako napoveduje »Slovenec" v včerajšnji številki. — Iz novoizvoljenega deželnega poslancu Ribnikarja se dt-la norca vse vprek. Kdor le utegne, ga potegne — utegnejo pa vsi ! Včeraj smo brali : „Povodom izvolitve g. Ribnikarja za deželnega poslanca je daroval... Ob vsaki narodni pridobitvi naj dobi svoj delež tudi naša družba." Dolf« Rib nikar — narodna pridobitev ! Nak, to je pa prehud tobak za Ribnikarja. Ne tajimo, da je Ribnikar imenitna akvizicija za slovensko inteligenco, ki je v njem dobila reprezentanta, kakor ga doslej ni še premogla, ne ugovarjamo, da je Ribnikar onem razrednega zlata vredna pridobitev za ljubljanski magistrat, ki inaa v njem tržnega nadzornika po svoji spodobi, ampak da bi nikomur razen Tavčarja nemarni Dolfe bil narodna pridobitev — ne, tako ne bi nihče nekaznovan smel „frocljati“ ljudi! Najmanj pa poslancev. — Ponočni napad. Stavbinski mojster Franc Weilgony iz Sela se je pred kratkim vračal iz Novega Vodmata o polnoči domov. na cesti blizu 6 ali 7 ali ima denar. Ko Blizu Sela ga napade fantalinov. Vprašali so ga, je Weilgony dejal, da ne, so ga vrgli na tla in obdelavali s pestmi in z nogami Napadenec se je hotel braniti z žepnim nožem, toda napadalci so mu nož odvzeli. Weilgony v temi ni mogel spoznati fantalinov, ki so ga lahko poškodovali. Elektroklnematograf »Idealu. Spored za torek, sredo in četrtek: Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) Byllija domači prepiri. {Jako komično). Odleteli ptič. (Senzacijska drama) Fotografova opica, (Jako komično.) Večerni spored: Ciganska kri. (Senzacionalna drama v 3. dejanjih). V petek 10. novembra specialni večer z lepimi slikami. Pripravlja se Kapitan Kathe. — Vlomi. Dne 1. t. m. so vlomili v Lazah vlomilci v klet posestnika Filipa Pokuca in ukradli sod sadnega mošta. Po dnevi so našli sod prazen poleg hiše. Nadalje so od nesli vlomici Pokucu štiri kokoši, več obleke in perila. Odtod so krenili h kajžarju Jožefu Lavriču in mu ukradli velik železni lonec in nekaj pferila. Posestoici Mariji Kenda so u-kradli iz nezaprte drvarnice črno žensko jopico. Vlomilci so vlomili tudi v klet Matija Ravnikarja, odkoder so odnesli hlebec kruha Slednjič so skušali vlomiti tudi pri posestniku Valentinu Gregoriču, kjer pa jih je prepodila dekla, ki jo je zbudil šum. Sumijo, da je izvršila vlome ciganska tolpa, ki se je ob tistem tosii potikala okrog Laz in je pozneje krenila proti Kresnicam. — Postojna. Za bližajoče se občinske volitve se pripravljajo vse tri stranke v mestu in okolici z vsemi močmi. Reklamacijska doba je končana. Reklamacij je bilo vloženih 300, kar je pri 1300 volilcih naravnost ogromno iteviio. Klerikalci delajo priprave na skrivnem po svoji stari in skušeni taktiki, ki se jim je že drugod obnesla. Drugim strankam puste delati prej, kakor jim drago, zadnji teden pa sami zastavijo vse sile, v zadnji noči izvabijo pooblastila in včasih jim to prinese uspeh. Liberalna stranka napenja tudi vse sile, da ohrani Postojni napredno lice. Razume se, da po zad njih občinskih votitvah druga najmočnejša stranka t. j. naša stranka ne drži križem rok. Volilni odbor je doslej pazno reševal vse pred- firiprave za volitve in včeraj se je otvoril vo-ilni boj na javnem ljudskem shodu, ki je bil ob 4. popoldne pri Burgerju ob številnem obisku naših volilcev. Pod predsedstvom sodr. J a g r a je dr. Tomšič iz Ljubljane razvil komunalni program naše stranke, povedal je, da delavstvo vsled krivičnega volilnega prava ne more priti do one veljave v občini, ki mu gre, da pa mora vendar poseči v volilni boj, da si pridobi v občini veljavo. V občini naj ekuša delavstvo pripraviti tla in podlago za vzvišene cilje socializma, ki zmaguje po širnem svetu. Gospod Lavrenčič je nato v imenu liberalne stranke izjavil, da tudi njegova stranka ne bo nasprotovala zahtevam delavstva in je navajal razne naprave v občini, ki jih je v tem oziru v korist delavskih stanov sklenil dosedanji obč. zastop. Odgovarjal mu je sodr. dr. Tomšič in je povdarjal, da delavstvo ne mara zaupati nobeni drugi stranki, ker imajo vse druge stranke pač polna usta obljub, v odločilnih delavskih vprašanjih pa stoje na strani kapitalistov. To da se prav posebno kaže v parlamentu, kjer je, pač najbolj dana prilika strankam stocitit kaj v prilog delavstva. Tam pa nima delavstvo v nobeni, drugi stranki zagovornikov svojih pravic, kakor le v socialno demokratični delavski stranki. Zato je treba, alj valčkov", opero. Ali dokazal je, da je Opereta. ni imel sreče z tudi opereta lahko umetniško delo, če jo je ustvaril umetnik. Njegov »Cigan baron" je dosegel celo ta uspeh, da je prišel, seveda šele po njegovi smrti, na oder dunajske dvorne opere, kjer so to opereto prekrstili za komično opero. To je bilo pač neokusno, ker Cigan baron ni opera, zaslužil pa je uprizoritev na opernem odru zaradi svoje muzikalne vrednosti. V dobi luksenburških grofov in cirkuških deklic učinkuje Straussovo delo kakor razodetje in če bi Li-bar in tovariši razpolagali s takimi melodijami, s tako invencijo in svežostjo ter če bi instrumentirali tako izrazito, se ne bi bil nikdar porodil tisti odpor proti opereti, ki se kljub »vsemu svetu" razširja povsod. Muzikalno bogastvo, iz katerega je Strauss izdelal euega Cigana barona, bi kakšen Lehar „eko-nomično" razkosal, 0a bi mu prinašalo tantieme vsaj za troje opusev. In s težavami libreta so se morali tudi starejši komponisti boriti. Jo kajevi romani niso literarni vzori in po njih skovana operetna besedila ne morejo od originala profitirati. A dočim je Strauss dosegel, da je ob njegovi glasbi poslušalec pozabil na marsikatero tekstno neumnost, podčrtavajo sodobni komponisti vsako neokusnost tako. da postaja še bolj zoprna. V soboto je bil pri nas Cigan baron na novo uprizorjen in splošno je bila izvedba prav dobra, dasi ni šlo popolnoma brez pomanjkljivosti. O orkestru že vemo, da je to instrument sposoben za prav velike naloge, in je tudi v soboto storil svojo dolžnost. Tempo je pač stvar okusa in ta je različen, naš bi ga bil želel nekoliko, le nekoliko bolj živahnega. Menimo, da bi se bilo to na odru blagodejno poznalo. Izmed solistov je bil pred vsem gospod 11 i č i 6 odličen Barinkay. Njegova samozavest se je že močno utrdila, kar ne koristi le njegovemu petju, tamveč tudi njegovi igri. Dobra družica mu je bila gdč. T h a 1 e r j e v a kot Saffi, ki pridobiva vedno več svobode v nastopu. Vsled tega je dosegla nekoliko jako lepih uspehov. Pri tem se pa nam zdi umestna opazka, da ji bo v prid, če bo posvečala diferenciranju zlasti v petju več pozornosti. Gospod P o v h e je opustil prekomerno karikiranje, kar je zelo koristno. Ali s tem se ne sme zamenjavati karakteriziranje, katerega bi bili radi videli nekoliko več. Tudi se nam zdi, da bi se dalo vendar y Zsupanovo slovenščino spraviti nekoliko madjarekega akcenta, kar je za to vlogo skoro neizogibno. (Mimogrede bodi omenjeuo, da se Zs izgovarja kakor slovenski ž, torej »Župan*.) Ga. O t 4 h a-lova je bila kot pevka popolnoma na svoiem mestu, proza pa ji dela težave in v igri bi radi videli nekoliko gibčnosti. Ga. F o e d r a n-spergova je iz stare ciganke napravila vse, kar je mogla; da partija pravzaprav ni zanjo, ni njena krivda. Dobri interpreti svojih vlog so hiti gospodje Križaj, H o r s k y, B u k š e k in ga, B u k š e k o v a. Zbori so bili. dobri. Opažalo se jo, da je izgovarjanje v Državni zbor. Dunaj, 6. novembra. Med splošno napetostjo se je danes predstavilo Sttirgkhovo ministrstvo zbornici. Ko je povzel grof S t (1 r g k h besedo, so zagrmeli v češko-radikalnih vrstah klici : Hochenburger naj govori l Hochenburger je ministrski predsednik l Hrup se je nadaljeval še potem, ko je miuistrski predsednik zagotovil, da so vsa poročila o izjemnem stališču pravosodnega ministra dr. Hochenburgerja neresnična. Po ministrskem predsedniku, ki mu je ploskala le gručica poslancev od »Nationalverbanda", se je prekinila proračunska razprava, da se stranke razgovore o StUrgkhovem programatičnem govoru. Potem je prav na dolgo govoril češki radikalec Freel o Habermannovem nujnem predlogu glede na bratovske skladnice. * Predsednik dr. Sylvester otvori sejo ob 3. popoldne, sporoči zbornici Gautschevo iu Sttirgkhovo naznanilo o premembi kabineta in podeli kot prvemu govorniku v proračunski razpravi besedo ministrskemu predsedniku grofu Sturgkhu. (Hrup med češkimi radikalci. Klici: Zakaj ne govori Hochenburger? Hochenburger je ministrski predsednik 1) Ministrski predsednik grof S t ti r g k h : Cesarjevo zaupanje me je poklicalo na mesto ministrskega predsednika, in čast mi je, da se s svojimi tovariši predstavim visoki zbornici. Ob tej priliki hočem razložiti visoki zbornici vodilne misli in cilje vlade. Predvsem nagla-šam potrebo brambne predloge (medklici), celo vrsto raznih gospodarskih del, med drugimi novelo k zakonu o zgradbi vodnih cest, izpopolnitev našega železniškega omrežja, preosnovo vsega zadružništva in pa socialno zavarovanje. (Medklici: To ni vladni program! To je je elitni liste«. 1) Sedanja vlada stoji brez pridržka na stališču označenem v prestolnem nagovoru ne le glede na splošna upravna načela, temveč tudi z ozirom na koukretne naloge. Grof Sturgkh o parlamentarizmu. Moje načelno stališče k parlamentarizmu je enako stališču mojega prednika. Krepak parlamentarizem želim že vsled zdravega egoizma, ki veleva vsaki vladi, da deli svojo ogromno odgovornost, zvezano z vodstvom moderne države, z enakopravnim faktorjem. Temu se pridružuje še drug razlog — imenoval bi ga: psihologijo moderne države. Država nudi svojim državljanom mnogo več kot svoje dni, pa tudi mnogo več od mih zahteva. Zategadelj država državljanom ne sme ostati tuja, kar je možno le s posredovanjem ljudskega zastopstva, ki vrši ustavno mu odločene naloge. Parlament ni samosmoter, zavoljo države iu zavoljo ljudstva je, iu parlamentarno delovanje je le tedaj plodovito, Če služi tem ciljem. Parlamentarizem, ki zgreši te cilje, je sam svoj grobokop. Posl. F r e s 1: Saj nismo v otrošaem vrtcu. Pouka ne potrebujemo. To vemo vse sami I Ministrski predsednik : Za uspešno parlamentarno delo, ki ga hočejo vse stranke brez razlike programa, pa je potrebna času primerna reforma poslovnika Ce bi ta ref rma zahtevala dalj časa, je treba pravočasno za bodočnost zavarovati si garancije za redno poslovanje, ki ga je zbornica sedaj dehžua. Na politično večino, na večino, ki bi izvedla določne, strankarske nazore v državnih rečeh, za enkrat pri nas ni misliti. Prav tako pa se moramo izogniti večini, ki bi imela slast po narodni enostranosti. (Pritrjevanje.) Nam gre za večino stvarnega dela, ki nikogar ne izključuje. Vlada ne sme, ne da bi se pregrešila proti notranji naturi parlamentarizma, smatrati parlamentarnega dela za uslugo sebi, za uslugo, ki zahteva protiusluge. Parlamentarne razmere bomo zdravili z odkritim trudom, da ublažimo narodna nasprotja, pred vsem da pospešujemo spravo na Splošna draginja živil tlači vse sloje prebivalstva, celo vrhnje plasti srednjih stanov, ne le trdno plačanih kategorij, temveč tudi produktivne sloje v ožjem smislu besede. Draginjskega problema ne bomo omejili le na živila, ali le na en predmet, temveč lotili se bomo vprašanja v vsem obsegu. Pri tem računamo zlasti na sodelovanje samoupravnih korporacij in gospodarskih organizacij. V tem trenotku je najnujnejša rešitev sledečih stvari: draginjskih predlogov, uradniških predlog v zvezi z davčnimi predlogami, predloge o reformi poslovnika in o italijanski pravni fakulteti. Opomin za pospešenje dela je odveč, izreka ga pratika. Vlada hoče biti vlada notranjega miru, narodne sprave, praktičnega dela za splošui blagor. Vse stranke, ki so dobre volje, vabi na sodelovanje. * Razprava o proračunu se je nato prekinila ; v razpravi o bratovskih skladnicah je češki radikalec F r e s 1 napadal Sttirgkhov kabinet, zlasti pa pravosodnega ministra Hochenburgerja. * Justični minister je predložil načrt novega zadružnega zakona, dalje novelo k zakonu o potih za silo. Posl. M a n d i d je interpeliral zaradi postopanja tržaškega magistrata z vojnimi ob-vezanci slov. narodnosti. Prihodnja seja jutri ob 11. dopoldne. operi bolj razumljivo, bi bilo vredno paziti. kakor v opereti. Na to Češkem. Narodna sprava pa more biti le sad medsebojuega prostovoljnega sporazumljenja. Vlada bo pospeševala zbližavanje na dva načina: prvič kot poštena posredovalka med obema strankama in drugič z nepristransko, objektivno upravo, ki se bo. izogibala vsemu, kar bi utegnilo vzbujata narodno vznemirjenje. Hohenburgsrjeva legenda. Iz opazk in medklicov nekaterih gospodov sem povzel, da so jih poročila zadnjih dni o justičnem portfelju nekoliko vznemirila. Nagla-šam, da je moj tovariši od pravosodja vstopil pod enakimi pogoji zakonite uprave, neomajne objektivnosti in oprostitve uprave od vsakor-šnib strankarskih vplivov, ki so sami po sebi umevni za tak kabinet. Zmotna je domneva, da stoji katerikoli resortni minister v posebnem razmerju do vlade. Pevdarjam, da ni povoda za vznemirjenje katerekoli stranko v tej zbornici zaradi objektivnosti članov te vlade. Posl. F r e s I: Poznamo vaflo lojalnost 1 Haj pa 8 Hobenburtjerjevirai pogoji ? Posl. C h o c : Najprvo iih je objavil v svojem rodwm mestu v graJkr ,T«®wp4ti“. ZADNJE VESTI. Italijansko turška vojna. Turčija protestira proti aneksiji. B e r o l i n , 6. novembra. Turčija je poslala velevlastim brzojavni protest proti italijanski aneksi|i Tripolisa. Protest poudarja, da Italijani Tripolitanije niti osvojili niso in je torej š» vedno turška pokiajina. Nengoden položaj Italijanov. B e r o 1 i n , 6. nov. Levo italijansko krilo se je moralo v bojih preteklo soboto umakniti nazaj. Turki vedno vznemirjajo Italijane, ki so vsled tega skrajno utrujeni. Hranjenje vojakov je jako pomanjkljivo. Italijanske izgube morajo biti zelo velike, ker so vse bolnice prenapolnjene. Socialistični protest proti vojni. Praga, 6. novembra. Češka socialno demokratična stranka je imela včeraj tu velik protestni shod, kjer je govoril sodrug Nemec. Sprejela se je enoglasno resolucija, ki obsoja roparski napad Italije in pozdravlja edinost turškega in italijauskega proletariata. Sofija, 6. novembra. Socialisti so priredili tu in po deželi protestna zborovanja proti italijansko-turški vojni. Tarska protestna nota protiitalijanskim grozodejstvom. Carigrad, 0. nov. Porta priobčuje tekst protestne note, ki se obrača do vseh držav, ki so podpisale baaški dogovor iz leta 1907. Sklicuje se na 1. in 2. člen dogovora, ki pravita, da 8e smatra ljudstvo kake dežele, ki zgrabi pred okupacijo prostovoljno za orožje, za vojskujočo silo. Italijani sami pa so s svojimi grozodejstvi določila ha-aških aktov z nogami poteptali. Turčija bi Italiji lahko poplačala z enakim postopanjem proti njenim državljanom na turškem ozemlju, toda Turčija tega ne stori, ampak ravna ravno nasprotno. Porta sklepa z bese lilom, da s svojim protestom proti grozdejstvom ne izpolnjuje le svoje dolžnosti samoobrambe, ampak tudi veliko večjo dolžnost napram obstoječi civilizaciji. Turški naskok na Tripolis. Carigrad, 7. novembra. Poročnik N e & a d je poslal vojnemu urada iz Tripolisa naslednje poročilo z dne 4. novembra: Včeraj proti 4. popoldne smo naskočili mesto. Boj jo bil silno krvav in je za Italijane neugodno končal. Izgubili bo nad 500 mrtvih in okrog 150 ranjencev. Večina jih je bilo zadetih od arabskih mečev in sulic. Zaradi bombardiranja štirih italijanskih ladij smo se umaknili. Zaplenili smo več muuicije in življenskih potrebščin. Tudi Turki imajo precejšnje izgube. Kadar osvojimo vse pozicije, napad ponovimo. Protest proti Italijanskim grozodejstvom. Carigrad, 7. novembra. Senat je sklenil, da pošlje senatom vsega sveta protest proti grozodejstvom Italijanov v Tripoli-taniji. Turška zbornica. Carigrad, 7. novembra. V zbornici je opozicija vojnega ministra hudo napadala. Htoistro? predlog, da bi se preloiil odgovor na interpelacije, je bil odklonjen s 128 proti 33 glasovom. Za ministrov predlog je glasoval samo det mhdotnrikega sredrtčs. Italijani poražen! 1 Carigrad, 6. nov. V Gijulani pri Bengaziju so Arabci od dveh straui napadli Italijane in jim prizadejali hude izgube. 100 Italijanov je mrtvih, Arabci so zaplenili 400 pušk in 2 topova. Italijansko brodovje v Egejskem morju. Carigrad, 7. novembra. Italijani baje bombardirajo Eios. Potopljena turška ladja. Carigrad, 7. novembra. Listi poročajo, da je italijanska križarka v akab-8 k e m zalivu bombardirala majhno turško ladjo „Halidjia in jo potopila. Drugi kapitan in nekaj mornarjev je mrtvih. Ostalo moštvo se je rešilo. Nemško časopisje o aneksiji. B e r o 1 i n , 7. novembra. Nemško časopisje se norčuje iz italijanske aneksije. Vsebino dekreta, ki proglaša aneksijo, smatra za smešno, ker govori popolnoma neutemeljeno o »trajnih italijanskih vspehih" in o turškem »brezplodnem odporu". Predllniška stavka na Češkem. Kraljičin dvor, 7. novembra. Po akoro tritedenski stavki je včeraj šlo vseh 5500 stavkujočih delavcev iz predilnic na delo. Dosegli so 5 do lOodstotno zvišanje plače. Ogrska kriza. Budimpešta, 7. novembra. Podpredsednik N a vaj prečita na današnji seji pišmo predsednika Berzeviczjja, ki odlaga svoje mesto. Opozicija bo zahtevala o tej stvari razpravo. Volitev novega predsednika se postavi na dnevni red sredine seje. Podpredsedniki ostanejo za enkrat na svojih mestih, le če bodo z volitvijo predsednika težave, nameravajo odstopiti. Hrvaški sabor razpuščen. Zagreb. 7. novembra. Uradno se poroča, da ban razpusti sabor, zategadelj se skliče današnja seja kot svečana zadnja seja. Vse stranke se že živahno pripravljajo za volilno borbo. HaroČanska pogodba. B e r o 1 i n , 7. novembra. V Nemčiji so višji krogi jako nezadovoljni z maroško pogodbo in sicer celo najbiižja okolica cesarjeva. Dunaj, 7. novembra. Nemški in francoski poslanik sta izročila danes zunanjemu ministrstvu maročansko pogodbo s prošnjo, da jo prizna. Peterburg, 7. novembra. Včeraj sta predložila francoski in nemški poslanik ruski vladi maročansko pogodbo. B e r o 1 i n, 7. novembra. Skoro vse al-žeciraške velevlasti so že priznale maročansko pogodbo. Španija se še ni izjavila. Enga v Tangerjn. Pariz, 6. nov. V Tangerju se je pojavila pljučna kuga, Doslej je umrlo v teku 24 ur 10 o s q b. varnostne odrefdbe. Odredili so obširne k revolucionarjem. nov. Fučanski g u - Revolucija na Kitajskem. Jako kritičen položaj. London, 7. nov. Iz Pekinga poročajo: Po ozemljih, ki so v rokah revolucionarjev, požigajo, more in ropajo kakor v vojnih časih. Nemški guverner v Tsingtavu, je brzojavno sporočil angleškemu admiralu Vi-nonu, da je njegovo mnenje, da morajo poseči vmes evropske države in da je obvestil v tem smislu angleško vlado. Njegova misel je, da pošlje vsaka izmed inte-resiranih držav 1500 mož v Šangaj. Kitajske bojne ladje pred Šanga-jem so razobesile revolucionarno zastavo. Tudi šangajsko prebivalstvo je revolucionarjem jako naklonjeno. Guverner prestopil London, 7. ver ne r je prestopil k renolucionarjem. Južni del pokrajine Kjangtsav, železnica Šan-gaj-Nanking in kitajski del Šangaja so v oblasti revolucionarjev. Močno širjenje revolucije. Šangaj, 7 nov. Okolice Šangaja, Vu-sunga in Sungkjanga so v oblasti revolucionarjev ; tudi Suču je prestopil na stran revolucionarjev. Nesložnost cesarskih poveljnikov ? London, 7. nov. V Pekingu se boje, da imajo revolucionarji zato toliko vspehov, ker so cesarski poveljniki med sabo nesložni. Izraža se mnenje, da se bo spremenila revolucija vvojno med jugom in severom in da povzroči državni bankrot vmešavanje velevlasti, kar bi lahko imelo za posledico razdelitev države. Politične ugodnosti. Peking, 7. nov. Vlada je pozvala na rodno skupščino, naj sklene volilno po stavo za parlament in odredi volitve Obenem je vlada dovolila, da prizna po litično revolucionarno stranko Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenj. gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, »pravega :Francka:" iz tovarne v Zagrebu vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. ,SLAVIJA‘ VZAJEMNO ZAVAR. BANKA V PRAGI, ki je nejvečji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, ža slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko narodno upravo. Zivljenske police banke .Slavije' so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000*— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom iivljenskega oddelka K 2,495.719*—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109^56*861*—» — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE* VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI. Francosko žganje ,Diana' je najbolje domače sredstvo dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni g. Gabriela Plccoli in pri gosp.: Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, Anton Kanc, Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu' Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pri za Ljubljano in okol. Mednarodno delavsko izobraževalno ...n.. društvo v Skednju —............. priredi v nedeljo, dne 12. novembra v Skednju v dvorani Cimot veselico s plesom s sodelovanjem godbe socialistične mladine iz Trsta. :: Začetek veselice ob 4. uri popoludne. :: Vstopnina za osebo 80 vinarjev, otroci prosti. Vstopnice se dobe od 5. t. m. naprej od 7. do 9. ure zvečer v društvenih prostorih. v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kuč najboljše sredstvo, 5 kg franko K 4*50. Br. Novakovič, Ljubljana* Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Blanca se priporoča. OREHE v vsaki množini kupuje po nizkih cenah It. A. Hartmana nasl. A. Tomažič :: v Ljubljani, Marije Terezije cesta. :: m Tvrdka oddaja TTT) AMDTP zdrav in brezhiben ftt najboljše vrste ” Ali I 11\ v vsaki množini tudi • • * . cele vagone po prav solidni nizki ceni ? ,......„„ Največje podjetje konfekc. stroke je ogromna trgovina O. Bernato Ljubljana, Mestni ^ katera ima le začetkom sezlje nad 30.000 kom. svežega blaga po najnižjih cenah — in to: nad 5000 kom. naj'finejšiB oS/ek za gospode „ 2000 „ naj finejši S površnikov, šport- ni S in zimskih sukenj „ 3000 „ pelerin Solidna postrežba! nad 2000 kom. posamezn. S/ae in telovnikov „ 8000 „ oBlek za dečke in otroke „ 15000 „ najmodernejše konfekcije zat dame in deklice. Priznano nizke cene! Najbolj varno naložen denar! Naj večja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov kron. ES 6» CSl 33 S? csa ro o CD 5 o 5. o o N P9 o E p=r E§ PS O. O • • ES • Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3 sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 41U % brez odbitka. Nevzdig-njene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5 °/o *n proti poplačevanju dolga po najmanj 7*#/o* Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. _ 1Ž-8 ŠIBEEB5EEEEEEISI5EI3