96
TUJE PESMI V SLOVENSKI BESEDI
Ureja Janez Menart
Strani, namenjene prevodni poeziji, smo v tej številki posvetili verzom sodobnega poljskega pesnika, esejista in prevajalca Mariana Piechala, ki je pred nekaj meseci slavil petinsedemdesetletnico svojega plemenitega in plodnega življenja. O njegovi življenjski poti in poeziji bo bralec našel glavne podatke in oznake v spremni besedi prevajalke. Na tem mestu pa bi kazalo še posebej poudariti, da je Piechal tudi izvrsten in ploden prevajalec poezije iz več jezikov, še posebej iz francoščine in španščine; Puškin, Lermontov, Ševčenko, Goethe, Burns, Baudelaire, Apollinaire, T žara, Bre-ton, Eluard, Padillo, Jamis, Nardi, Coste so le nekatera izmed dolge vrste imen, katerih pesmi je prevajal. Za nas pa je še posebej zanimiv, ker je zelo veliko prevajal tudi iz slovenske poezije. Tu je treba na prvem mestu omeniti Prešerna in Kosovela. Od prvega je poleg celotnega Krsta pri Savici prevedel Sonete nesreče, satirične sonete in več drugih pesmi ter skupaj z drugimi prevajalci leta 1965 izdal obširen izbor njegovih pesmi, ki ga je sam tudi pripravil, uredil in opremil z opombami. Njegova zasluga je tudi Antologija slovenske poezije v poljščini, iz leta 1973, ki jo je prav tako pripravil in uredil, razen tega pa poleg že omenjenih sedemnajstih Kosovelovih naslovov prevedel še po eno ali več pesmi iz narodne poezije in iz del desetih drugih pesniških imen. Tako ga imamo lahko za resničnega prijatelja naše poezije, za prijatelja, ki je to dokazal tudi z dejanji. Zato se nam zdi tem bolj naravno in prijetno, da tudi mi spoznamo vsaj nekaj drobcev iz njegove bogate pesniške žetve; pa ne le iz občutka hvaležnosti, temveč predvsem zato, da spoznamo enega izmed pomembnih in cenjenih poljskih pesnikov, ki nam ga kažejo tako same pesmi kot tudi dejstva o njegovi pesniški poti. Da bi bil pregled njegovih zbirk popolnejši, je pisec teh vrstic k izboru prevajalke dodal še dve pesmi iz novejših naslovov njegove knjige izbranih pesmi Zadnja mera, ki je izšla leta 1965.