Političen list za slovenski narod,
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman vel,j.4: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2.
Izhaja vsuk dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev.
7 Ljubljani, v petek 2. novembra 1888.
Letiiilc 3CVI.
Oi zavili zbor.
Z Dunaja, 31. oktobra. Sklep včerajšnje seje.
Današnji židovski listi se srde nad poslancem Eichhornom, ker je v svojem včerajšnjem govoru obsojal postrežnice v splošnji bolnišnici in razkrival njih sumljivo preteklost in njih sedanje obnašanje. Poslanci so ga iz začetka jako pazljivo poslušali, ali mož se je bil premalo pripravil in je po zgledu svojega prednika Schunererja in svojega ožjega tovariša Fiirnkranza svoj govor večinoma čital, kar je poslušalce polagoma odvedlo iz njegove soseščine. Poslanec Pernerstorfer je še enkrat poprijel besedo, kouečno pa predlagal, naj so njegov nasvet v pretresauje izroči budgetnemu odseku, slednjemu pa naroči, da prej ko mogoče o tej zadevi poroča. Prvi del tega predloga je obveljal, ker so Poljaki glasovali z levico, drugi del pa je bil s 94 glasovi proti 76 odklonjen. Budgetni odsek bo torej poročal, kadar mu bode čas pripuščal pečati se s to rečjo.
Zadnja točka včerajšnje seje bil je predlog poslanca Roserja, da se preustroji sumarično in ba-gatelno obravnavanje pri sodiščih. Vtemeljeval je ta svoj predlog z nekaterimi vzgledi iz vsakdanjega življenja, konečno pa priporočal, naj se izroči finančnemu odseku v pretres in poročanje, kar je obveljala brer. ugovora. Konečno poslanec Steinvvender izroči še neko interpelacijo do trgovinskega ministra, katerega vpraša, ali so mu znani računi med severno železnico in njenimi lokalnimi železnicami in hoče li dotične tabele predložiti železničnemu odseku. Ob s',4. uro predsednik sklene sejo in prihodnjo sejo napove za danes.
Današnja seja
v nobenem oziru ni bila posebno zanimiva. Prva točka je zadevala sicer onih 20 milijonov goldinarjev, ki sta jih bili delegaciji dovolili za vojne priprave in nad katerimi so se „N. Fr. Presse" in njeni liberalni sinčki po raznih kronovinah tolikanj izpod-tikali, češ, da bi jih bil moral finančni minister po-
staviti v proračun prihodnjega leta, ki bi bil vsled tega kazal primanjkljej 20 milijonov goldinarjev, ne pa presežka, kakoršen je izračuuil minister Du-najevski. Ali ker je poslanec Herbst z drugimi liberalnimi velikaši v budgetnera odseku izrekel sodbo, da ta večjidel že porabljeni znesek 20 milijonov goldinarjev prav za prav spada v proračun tekočega leta, so obmolknili modrijani „N. Fr. Pr." in razven Tiirka danes o tej zadevi ni nihče govoril ter je bil brez posebnega ugovora sprejet zakon, ki finančnega ministra pooblaščuje, za 20,374.000 gld. izdati novih obligacij.
Potem je bila rešena cela vrsta peticij. Pred sklepom seje, ki se je po nasvetu poslanca dr. Rie-gerja izvršil ob 1/i2. uro popoludne, izročil je poslanec Nabergoj s tovariši naslednjo
interpelacijo.
„V smislu § 99 nove žganjarske postave z dne 20. junija 1888 izterjevali so pričenši s 1. septemb. t. 1. tudi v tržaškem teritoriji davek po 24 kr. od litra alkohola. Vrhu tega so ob jednem finančni organi poizvedovali zmožnosti vseh žganjarskih kotlov v jednajstih občinah tržaškega teritorija ter zapečatili te priprave. Določba navedene postave glede na davek (§ 2. a) pri izdelovanji in tudi prehodna določba o dodatnem davku ne bi smeli toliko časa veljati v tržaškem teritoriji, dokler plačuje Trst državi po pogodbi letnih 860.000 gld. za poberanje užitninskega davka od vina, mesa, piva in žganja, iu to tem manj, ker tudi okolica tržaška plačuje za ono pogojeno svoto. Ta pogodba se torej ne sme prezirati, ker bi sicer tržaški okoličani morali plačevati dvojni davek od pridelanega žganja. Podpisani torej vprašajo gospoda finančnega miuistra:
Ali je zDano Nj. ekscelenciji, da so uveli tudi v tržaški okolici omenjeno postavo, in če je to res, hoče li gospod fiuančni minister administrativnim potom prej ko mogoče odstraniti to krivično iu celo Najvišjemu odloku z dne 21. novembra 1831 nasprotujočo določbo ter zaukazati, da se izterjani dodatni davek in mogoči davek pri izdelovanji vrne dotičuim prebivalcem v okolici tržaški?"
Govor poslanca Klima
v XVI. seji deželnega zbora, 20. seplembra t. I., o gimnaziji v Kranji.
(Dalje.)
Ni moja reč, tukaj se potegovati za čast gimnazijskih profesorjev. To pa vendar moram povedati, da so vsi pošteni značaji, da jih je nekaj bilo že prestavljenih na gimnazijo ljubljansko, in vsi strokovnjaki priznavajo, da je bila večina njih tudi spretni profesorji.
Enako neosnovaua, kakor to natolcevanje, bila sta tudi druga dva razloga, ki sta več ali manj pomogla k razpustu kranjske gimnazije. Že lani se je v slavnem zboru povdarjalo, in kdor Kranj natanko pozna, bode temu pritrdil, da je dovolj poštenih stanovanj v Kranji, ki bi v slučaji, ako bi se tam napravila viša gimnazija, zadostovala tudi za to. Ravno tako vsi dobro vemo, da so naš; kmetje silno skrbni za odgojo svojih otrok, in kdor je imel s šolo opraviti, je sam skušal, kako so hodili stariši povpraševat po učenji in obnašanji svojih otrok, in kako hitro je pomogla očetova ali materina beseda. Gorenjski kmetje od te splošnje lastnosti naših kmetovalcev ne delajo izjeme. Ugoden vspeh učencev izstopivših iz kranjske gimnazije nam priča, da stariši svojih otrok ne odgojujejo tako brezskrbno, kakor bi se sploh mislilo.
Ako disciplina na kranjski gimnaziji ni bila hvalevredna, kakor bi se pričakovalo, tičijo vzroki drugod, in ne pri stariših in v stanovališčih. Znano je v Kranji, da je nastal prepir med šolsko in cerkveno oblastjo zaradi verskih vaj; o tem se je govorilo po celem Kranji in je gotovo tudi vplivalo na disciplino teh učencev. Neki učenec je pljunil za svojim veroučiteljem samim, ne da bi se mu bilo to za zlo štelo tam, kjer imajo čuvati nad disciplino, čemu tudi, ab ovo---. Tudi se mi je pripovedovalo, da se je profesorjem, ki so zvedeli sa kaznovanja vredne prestopke, očitala malovredna denuncijacija. Pri takih razlogih se ni čuditi, da je bila disciplina malo vredna, čuditi se pa moram, da
LISTEK.
Sveti Viktorin, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec.
(Njegovo življenje in delovanje na podlagi najstarejših virov in po najnovejših pripomočkih spisal dr. Mihael Napotnik, c. kr. dvorni kapelan, kn.-šk. konzistorijalni svetovalce lavan-tinski; ravnatelj c. kr. zavodu za višjo vzgojo duhovnikov pri sv. Avguštinu na Dunaji.)
(Konec.)
Pri svojih mnogovrstnih poslih in velikih dušno-pastirskih skrbeh našel je sv. Viktorin vendar še toliko časa, da je vzmogel lepo število slovstvenih del zapustiti svojim potomcem. S svojimi raznimi književnimi proizvodi ni sicer dosegel neomejene pohvale pri strogih kritikih. Ali glavni vzrok temu je pač ta, da se je do danes ohranilo le pičlo število njegovih preučenih razprav. Iz 74. poglavja zapisnika cerkvenih literatov sV. Hijeronima vemo, da je spisal sv. Viktorin ptujski komeutarje za prve tri knjige Mojzesove, za preroke Izajo, Ezehijela in Habakuka, za Eklezijasta, za Velepesen in za skrivno
razodetje Janeza apostola;.sestavil je razpravo zoper vse onodobne krive vere in poleg tega napisal je še mnogo drugega. V komentarju Matejevega evangelja pravi sv. Hijeronim, da je spisal sv. Viktorin pa tudi še komentar v evaugelje sv. Mateja, ker se nanj sklicuje. — Ali od vseh teh del ohranili so se nam samo naslednji odlomki: 1. Defabricamundi — o stvarjenji sveta, ki je odlomek komentarja za prvo Mojzesovo knjigo. 2. Sholije in komentar k apokalipsi ali skrivnemu razodetju sv. Janeza. 3. Pesem o Jezusu Kristusu, Bogu in človeku, broječa 137 šestomerov. 4. Slavospev o drevesu življenja ali o Veliki noči, obsegajoč 70 stihov. V teh dveh spevih je pesnik muogo „rekelj" ali fraz posnel od poganskih pesnikov, sosebno iz Vergilija ter je tiste umetuo zvezal v spev krščanski. — O teh slovstvenih delih Viktoriuovih g. dr. Napotnik na široko razpravlja (str. 182 — 218), našteva resnične spise sv. Viktorina, dvomljive in podtaknene. Mej dvomljivimi spisi omeni daljšega speva zoper krivoverca Marcijona, ki se navaduo nahaja v dodatku k Ter-tulijanovim spisom, in pa speva zoper Manibejce; vendar ostaue dvomljivo, sta li ta dva speva prava ostalina Viktorinova.
Sv. Viktorin ni sicer prvi latinski pisatelj za-padne cerkve, vendar pa pripada najstarejšim književnikom zapadnim in se vrhu tega mora imenovati vsaj najprvi ekseget med latinskimi tolmači sv. pisma. „On zaslužuje častno ime očeta latinskeekse-g e z e, kakor Origen ime očeta grške in ime ustanovitelja znanstvenega tolmačenja sv. pisma. Viktorinovi spisi : Tractatus de fabrica mundi, scholia et commentarius in apocalypsim Joannis, so prvi poskusi, kako treba biblijo razlagati v latinskem jeziku." (Str. 235.)
Za ocenitvijo sv. Viktorina kot cerkvenega pisatelja dodal je dr. Napotnik v svoji knjigi še nekatere posebne razprave, tičoče se našega slavnega škofa. Takoo„sv. Viktorinu kilijastu", stran 218 — 224. Dvomiti ni, da je bil kilijast ali mile-narec; ali bilje privrženec s p i r i t u v a 1 n ega ki-
li jazma; on je bil kilijast a ni bil krivoverec. Druga razprava ima nadpis: „Sv. Viktorin, braniteli sv. cerkve zoper krivoverce" (str. 224 — 228). Kaj zanimiva je razprava o „sv. Viktorina bogoslovnih naukih" (str. 248 — 254.), o skrivnosti presv. Trojice, o cerkvi, o postu ob petkih, o praznovanji nedelje, itd.
Konečno govori naš avtor o češčenji sv. Vikto-
se je krivda dajala starišem in sorodnikom ter tistim prebivalcem v Kranji, ki so imeli dijake na
stanovanji.
V prepričanji, da je kranjska gimnazija za našo deželo potrebna, nas še bolje potrjuje izkaz letošnjih učencev na gimnaziji ljubljanski. Dasiravno se je pri sprejemu jako strogo ravnalo, in 24 manj zmožnih odpravilo, šteje prvi razred 241 učencev, to je 55 več, kot pričetkom preteklega šolskega leta. Ako te prištejemo onim, ki so v Kranji ostali, bilo bi to zadosti za dobro obiskovano kranjsko spodnjo gimnazijo in ljubljanski gimnaziji še bi ostalo toliko, kolikor zadostuje za gornjo gimnazijo. Očividno je torej kranjska gimnazija vplivala na število učencev ljubljanske gimnazije, brez ozira na to, da se je pomnožilo tudi število učencev na realki, kjer je letos v prvem razredu 115 učencev, to je 32 več kakor prejšnja leta. Ljubljanska gimnazija je vsled na novo doraslega števila tako velikanska, da se ne more primerjati nobeni drugi gimnaziji v celi Avstriji; šteje sedaj 21 razredov, ker prva šola ima 4, druga, tretja in četrta po 3, peta do osme pa po 2 razreda, in profesorjev ima toliko, kakor naš slavni zbor udov, namreč 37.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. novembra.
Notranje dežele.
„Wiener Abendpost* objavlja z nova razglas, iz kojega je razvidno, da cesarjeva štirideset-letnica ne bo uradna politiška slavnost. Ukaz pravi mej drugim: Razna mesta in trgi hočejo v svoji navdušenosti za preljubljenega vladarja prirediti dne 2. decembra slovesnosti. Zaradi tega moramo še enkrat povdarjati, da kaj tacega gotovo ni primerno najvišjim nameram. Mnogoštevilne, v ta spomin ustanovljene dobrodelne naprave popolnoma in v veliko radost zadostujejo cesarju, tako, da blagi vladar napominani dan ne bo sprejel nikakoršne čestitke.
Prireditelji druzega splošnjega avstr ij-sko-katoliškega shoda, ki se bo vršil na Dunaji od dne 26. do 29. novembra, objavljajo poziv k vdeležbi. Kot razpravne predmete navajajo: soci-jaluo vprašanje, versko šolo, gojitev umetnijo in ved, časnikarstvo in katoliško družinsko in društveno življenje in delovanje.
Danes teden je došel minister Kallag v Serajevo. Pravijo, da je namen temu ministrovemu potovanju konečno vravnanje državnih služb v zasedenih deželah. LTradniki bodo od novega leta naprej stalno nastavljeni. Prvi korak k temu storil se je že pred dvema letoma z ustanovo penzijskega normala.
Tnanje države.
Grški razkolniški list „Ephemeris" piše: bodočnost papeštva sloni le na papeževem protestu in njegovih tirjatvah glede posvetne oblasti. L onim dnem, koji bi papeštvo sprejelo obstoječe razmere in se zadovoljilo z duševno oblastjo, prišel bi tudi zadnji dan njegovega formalnega in dejanjskega obstanka. Oni dan, koji opusti papež svoj splošnji značaj, postane priprost nadškof v Rimu; od onega dne, ko bi prenehal biti papež neodvisen, postala bi nova cerkev povsodi odvisna od držav." — Ako razkolniški list tako dobro razumeva rimsko vprašanje, kolikor lažje bi bilo to katoliškim, akoravno liberalnim glasilom !
Srbski ministerski predsednik je razposlal re-darstveuim oblastnijam po celi deželi okrožnico, v
rina vzlasti med nami ter pravi, da se veliki svetnik ne časti in ne slavi zaslužno v današnji dobi. Po prizadevanji knezoškofa Antona Martina Slomška dobil je sicer sv. Viktorin lastne lekcije v lavant-skem Propriji, v katerej vladikovini se časti in slavi 3. dne novembra namesto 2., ker je ta dan posvečen spominu vernih duš v čistilišču.
„Pa še tudi na druge načine se časti sv. Viktorin po lavantski vladikovini. Ne preredkokrat se nahajajo po raznih cerkvah oltarji, posvečeni sv. Viktorinu. Tako najdeš v ptujski farni cerkvi krasen, temu svetniku posvečen altar, na kojem se na njegov god služi slovesna sv. maša; istotako v semeniški cerkvi svetega Alojzija v Mariboru. Najdejo se po cerkvah tudi lepe podobe in čedne slike sv. Viktorina navadno v škofji obleki, z mečem v roci in s palmovo vejico, kakor tudi s knjigo v naročji. Takošna podoba stoji poleg podobe sv. Maksimilijana ob strani altarja domače kapele mariborskega dijaškega semenišča, ki se po tem svetniku imenuje „Viktorinum" ter je ustanovljeno, da se v njem odgojujejo mladeniči, ki se duhovskemu stanu posvetiti žele. Tudi v obednici tega zavoda visi primerna podoba hišnega patrona. Viktorinovo sliko najdeš dalje pri Novicerkvi poleg Vojnika in po drugod. Cerkve pač ni blizu ne
koji jih poživlja, da ne smejo na nobeden način vplivati na bodoče volitve v skupščino. Kolike vrednosti so take okrožnice, to nam kažejo najbolje zadnja leta.
Dvorni maršal bolgarskega princa Ferdinanda, grof Grenaud, je umrl dne 30. oktobra. Sobranje je v znak sožalja preložilo sejo na drugi dan. — No vačenje se bo v kratkem pričelo. Novincev je 41.739, mej temi 32.934 kristijanov, 8439 mohamedanov in 366 Židov.
»Berliner Tagblatt" poroča, da bo odstopil nemški kancler. Te trditve ne pobijajo Bismarckova glasila, torej je menda resnična. V „Iudependance Belge" se javlja s „posebne berolinske strani": Položaj mej cesarjem in kanclerjem se ni zboljšal. Vzrok temu je, ker je Bismarck cesarju takorekoč šiloma izpulil pooblastilo k objavi svojega poročila o Friderikovem dnevniku. Cesar spoznava sedaj, da bi bil bolje storil, ko bi bil ubogal pravo-sodnjega ministra Friedberga ter zadušil to zadevo. Cesar je jako razdražen, da mu je Bismarck predložil svoje poročilo v zadnjem trenotku pred odpo-tovanjem na Dunaj in Rim, vsled česar niti ni imel Viljem dosti časa, da bi si bil dobro premislil celo zadevo. Posebni nasprotnici si je Bismarck s svojimi napadi na ranjkega cesarja Friderika nakopal v njegovi materi in soprogi, in dvorni krogi se že resno vprašujejo, ali niso nedvojne Bis-marckove zasluge že drago plačane z žrtvami, koje nalaga dvoru njegov brezozirni in svojeglavni temperament.
Francoska revizijska komisija je predvčerajšnjim sklenila s šestimi proti enemu glasu, da je revizija ustave opravičena in potrebna. Potem je pretrgala svoje zborovanje do prihodnjega tedna.
Komisija italijanskega senata je dne 29. okt. razposlala senatorjem svoje poročilo o kazenskem zakoniku. Nekaj zloglasnih točk je skušala zlajšati, tako n. pr. je dostavila § 101., ki kaznuje vse zoper državno enotnost naperjene čine z dosmrtno ječo, opazko: „Jasno je, da ta člen ne zadeva razprav o papeževi posvetni oblasti, ker kaznuje le ,č i n e', ne pa mnenj in razprav." — „Osservatore Romano" piše tem povodom: Opazka senatne komisije bi nas morda pomirila, ko bi se nam ne bilo treba bati, da bo šla motivacija — v arhiv, ostal pa bo člen, ki dopušča toliko raznih tolmačenj.
Švicarski zavezni sovet je pooblastil poslanika na Dunaji, naj podpiše podaljšanje sedanje trgovinske pogodbe z Avstrijo do novega leta 1889. Nova pogodba bo v kratkem sklenena ter bo postala pravomočna s prihodnjim letom.
Zastopniki velesil v turški prestolnici so se zbrali dne 29. oktobra ter so konečno veljavno podpisali sueško pogodbo.
Itumunsko junimistično ministerstvo se ne bo moglo vzdržati. V Bukareštu se govori o čisto bojarskem kabinetu, na čelu mu Laskar Catargi. To ministerstvo bilo bi odločno Rusiji naklonjeno.
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 24. oktobra. (Češki katoliki dunajski češkemu klubu v državnem zboru.) [Konec.j Glede na te nujne potrebe v zadevah sv. vere prosili smo, da bi najprej še v druzih cerkvah, kakor v okraji X. in pri sv. Brigiti, opravljale se službe božje, iu dalje da bi bila konečno po 15 letih služba češkega propovednika in češkega spovednika pri sv. Ani plačana iz verskega zaklada — zahteva se samo 600 gld. na leto — kajti ljud je sam pripravljen, ker s 600 gold. duhovnik na Dunaji ne more živeti, kolikor možno
daleč, ki bi bila posvečena slavnemu cerkvenemu očaku in učenjaku." Prav in lepo bi bilo, meni g. pisatelj, če bi se sv. Viktorinu postavila v Ptuji ali obližji dostojna cerkev.
„Sodim", tako nadaljuje doslovno, „da bi bilo spodobno, ko bi se Viktorinovo ime pridevalo pri sv. krstu otrokom krščanskih starišev. Vsekako je čudno, da ni najti ne krstnih in tudi ne pisnih imen med Slovenci po tem slavitem apostolu spodnje-štajerskem. V litomeriški vladikovini, kateri je patron (drug) sv. Viktorin, škof amšternski, porablja se gošče to ime med narodom, kakor sem zvedel od tamošnjih duhovnikov."
To so glavne misli iz Napotnikove bogate knjige, ki zasluži, da jo prečita vsak slovenski zgodovinar, vzlasti pa oni, ki se peča s cerkveno zgodovino slovenskih dežel. Gosp. pisatelj sostavil je toli obširno disertacijo z natančnim navajanjem avtorjev v slovenskem in ne v latinskem jeziku gotovo iz tega namena, da je podal navod in slov-stvone pomočke, na podlagi katerih naj bi na-šincev kdo sostavil zgodovinske črtice tudi o drugih naših cerkvenih veljakih, n. pr. o sv. Maksimilijanu, o sv. Ivvirinu, o sv. Mohorji in Fortunatu in o mučenikih Ogleja, Emone in Trsta itd. Veliko se je
plačo zboljšati. Tu nečemo imenovati in navajati uradov in instanc, kodi smo povsodi prosili in kjer so nas povsodi skratka odbili, češ potreba češke službe pri sv. Ani ni dokazana, toda o jedni stvari ne smemo molčati, koja nas gotovo bolj boli nego vse druge, naši lastni rodni bratjein pravni zastopniki se za naše težnje še brigali niso.
Društvo sv. Metoda, povsodi odbito in odklonjeno, prosilo je v tej zadevi klub čeških poslancev v državnem zboru, da bi se le ti lotili te važne zadeve.
Minolo je že pač mnogo časa, in nijeden poslanec ni zagovarjal na Dunaji živečega češkega življa v njegovih najsvetejših, v njegovih najpotrebnejših željah in težnjah, dasi je bila pri potrebah naučnega in verskega ministerstva mnogokrat ugodna priložnost.
Obračamo se torej še jednoč do voditelja gosp. dr. Riegra, obračamo se do vseh poslancev čeških in moravskih, koje uljudno prosimo, da bi v sporazumu z najvišjim duhovništvom nadškofije dunajske in v sporazumu z ministrom bogočastja in nauka nam Cehom pomogli k našim pravicam in pravičnosti glede službe božje v dunajskih cerkvah, v kojih nočemo delati Nemcem zaprek.
Duhovno vrhovno oblast svojo pa prosimo, da bi bil pred vsem pri župnih cerkvah duuajskih ustanovljen vsaj jeden češkega jezika zmožen kapelan, da bi ljud naš vsaj na smrtni postelji se mogel spraviti z Bogom in zadovoljno ter mirno umreti, kajti do današnjega dne se pri mnogih župnih cerkvah nemški g g. kapclani poslužujejo tolmača, ko podeljujejo sv. zakramente za umirajoče češkemu ljudstvu. Kako trpka in mučna je ta okoliščina za vestnega duhovnika, kako kočljiva in težavna za bolnika!
Zahtevamo dalje po božjem in občanskem pravu, in to v katoliški Avstriji, da bi se uvele po več cerkvah dunajskih, kjer je neobhodno potrebno, češke službe božje, dokažemo in pokažemo svoji vrhovni duhovni oblasti, koji smo tudi ovčice, katerih dušni spas jej jednako leži na srci in mora tudi ležati, da se z Nemci-katoličani bratsko i v cerkvi slagamo, ker se i zvunaj sporazumevamo; vrhu tega pak prosimo, naj si duhovna oblast v tej sveti dolžnosti ne da p red p is a vati ali strašiti od ljudij drugovercev, prostozidarjev (framasonov), Židov ali katolikov, ki ne pridejo v cerkev leto in dan. Mi tudi lehko dokažemo, da je v nekem dunajskem okraji protestantski mestni zastopnik de-putaciji, koja je prosila čeških služeb božjih, s svojo soprogo pripovedoval: „Dokler sem jaz svetovalec, ne pridete v cerkev."
A tem bolj zahtevamo to svoje pravo, ker nihče ne more tajiti, da mi nismo redni župljani dunajskih cerkva, in odločno zametujemo ono krivično in podlo trditev, da so dunajske cerkve zgradili samo Nemci, in sicer samo za Nemce, in da duhovščino vzdržujejo samo Nemci. To je nesramna laž, kajti 200.000 Cehov gotovo izdatno pomore cerkvam in duhovništvu dunajskemu. Ko bi vrhovna duhovska oblast potrdila trditev, da so dunajske
namreč v tem obziru pri nas že pisalo, ali malo kritično rešetalo.
Zbog ogromne množice naštetih cerkvenih pisateljev in bogoslovske vsebine prečita naj knjigo pa tudi vsak slovenski bogoslovec; berilo to bode mu koristno ponovljenje lepega dela cerkvene slovstvene zgodovine ; in kar je tudi velike koristi, priučil se bode pri tem delu obravnavati bogo-slovska in druga vednostna vprašanja na v e d-nosten način.
O lepem jeziku v knjigi kažejo doslovno navedeni odlomki. Nekatere oblike: „vnm'ši" (stran 32, 106), „med očet/i" (str. 142), ne zde se nam povse pravilne; zakaj ne umrši, med očeti?
Konečno še jedenkrat knjigo prav toplo priporočimo. Dobiva se — kolikor nam znano — samo pri g. pisatelju na Dunaji, I., Augustinerstrasse 7.
—r.
Dostavek vredništva: Dobili smo te dni od p. n. gospoda s Štajerskega vrlo dobro oceno knjige. Žal, da je ne moremo priobčiti, ker bi ponavljali stvar. Dostavimo le njegovo željo: Gospod pisatelj naj bi na podlagi te knjige poljudno opisal sv. Viktorina za priprosto ljudstvo v kujižioi, katero bi morda izdala družba sv. Mohora,
cerkve izključljivo nemške, bil bi to prvi korak k narodni cerkvi; sv. katoliška vera ima pa i odtodi svoje ime, ker služi po potrebi in po pravu vsem, zaradi tega je občna.
Dalje zahtevamo, in to po vsi pravici, da bi služba stolnega propovednika in spovednika v I. okraji v cerkvi sv. Ane, kjer je že 15 let potreba čeških božjih služeb dostatno dokazana, konečno bila plačana iz verskega zaklada ali iz državne bla-gajnice. Ni li na škodo državi v naši dobi, ko je postalo delavsko vprašanje tako preteče, ni li dalje zelo krivično, da bi moral delavec, koji jedva sebe in rodbino svojo preživi, da bi on v dobro vrejeni državi, v katoliški državi moral plačevati sam svoje propovednike?
To so svete, pravične in skromne zahteve Cehov, katolikov na Dunaji živežih, skromne pravimo, ako uvaževamo, kako vestno, natančno in pravično skrbi vrhovna duhovska oblast za nemške katoličane na Češkem in Moravskem.
Nočemo izgubiti na Dunaji svoje vere, nočemo nravno in gmotno poginiti, mi nočemo, da bi ljud češki, neutrjen v sv. veri, pristopal društvom, nevarnim državi, cerkvi in splošnjemu redu; živeči z Nemci v miru in pokoji v družbinskem življenji, pa nočemo tudi biti v razprtiji v Gospodovem hrama, toda pred vsem svetom javno proglašamo, da smatramo za najsvetejše, za prvo in najpogla-v i t n e j š e pravo svoje: „da bi mogli Boga hvaliti v svojem jeziku, da bi Njemu v tem jeziku, koji umejo, mogli služiti." In to pravo zahteva: „200.000 katoliških Čehov v glavnem in prestolnem mestu avstrijskega cesarstva."
Ta glas naš čujejo naj voditelji, čujejo ga naj poslanci naroda češko-slovanskega in naj nam po-morejo k pravu in pravičnosti, to je njih sveta, to je častna njih dolžnost!
Iz Trsta, 26. oktobra. Za marsikaterega je bil včeraj dan žalosti, dan slovesa. Poslavljal se je ta ali oni od svojih domačih, od znancev in prijateljev, katerih morebiti ne bode nikdar več videl ne na starem, ne na novem svetu v Ameriki. V Ameriko, v Ameriko — ta glas se je slišal sedaj tukaj skoro povsod, kjer je bilo le par priprostih ljudi skupaj. Kjer so delavci delali, pogovarjali so se skoro vedno le o Ameriki, čeravno je jeden manj vedel kakor drugi. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj z lloy-dovim parnikom „Helios" okoli 400 ljudi, — izmed teh je bilo 75 žensk, okoli 80 otrok izpod pol leta, drugi pa moški. Bile so cele družine in tudi posameznih mnogo, kateri so šli čez širno morje iskat si druge domovine, boljše — morebiti, komur bode sreča mila in volja trdna in zdravje čvrsto. Kjer pa tega ne bode, pa bode Amerika za-nje domovina nesrečna.
Že dolgo prej so se pripravljali na odhod v Ameriko. Brazilijski konzul jih je menda vpisoval, kdor se je oglasil za novo domovino v daljnem brazilijanskem cesarstvu. Od njega je bila zagotovljena vsakemu prosta vožnja, in kakor so selivci pravili, bode v novem svetu dobil vsak nekaj denarja in kos zemlje za obdelovanje. — če bode to res, kdo ve, najmanj pa oni sami. — Zapeljala je marsikoga ta obljuba, da je dal slovo svojemu domačemu kraju, svoji stari domovini. Tako se jih je napravilo za Ameriko iz tržaške okolice, iz Skednja, Rojana, Grete, od sv. Ivana itd., s Krasa, Goriškega, iz avstrijske in laške Furlanije.
Zjutraj ob 8. uri so morali biti vsi na „Jože-fovem ključu". Bil je poln ves prostor, kakor dolg je ključ, izseljencev njih prijateljev, znancev in radovednežev, kateri so prišli gledat žalosten prizor; celo dopoludne in še popoludne do dveh, dokler ni odrinil parobrod od kraja, je bilo vse polno ljudstva poslavljajočega se in gledajočega.
Precej ob 8. uri začeli so nakladati v ladijo zaboje, skrinjice, vreče itd.; vsaka teh posod je imela prilepljen papir, na katerem je bilo z velikimi črkami zapisano ime izseljenca iu njih nove domovine: „Miuas Geraes". — Ko so blago zložili in znosili v ladijo, začeli so pa polagoma spuščati ljudi — vsacega posebej. Vsak je moral pokazati svojo vstopnico, potem še-le je smel na ladijo. Med tem pa si lahko vsak predstavlja, kako je spodaj na ključu, kjer se ljudje poslavljajo drug od druzega. Zadnjikrat se še pozdravijo in podajo si roko v slovo, ker težko se bodo tukaj še kedaj videli.
Kdor je gledal te nesrečne ljudi, vsak jih je gotovo pomiloval. — Vsakega je moral zdravnik pregledati, je-li zdrav, predno je smel udomačiti se na ladiji. — Za red je skrbelo veliko število poli-
cajev in lloydovih stražnikov, posebno pa so pazili tudi na to, da nihče ni izročil svojega potnega lista kakemu drugemu.
čeravno „Helios" ni narejen za prevažanje ljudi, ker ima razven 40 mož za službo na ladiji, prostora za 36 oseb I. in 20 II. reda — vendar so ga za ta priložnost kolikor mogoče priredili. Druge države, kakor Italija, Francija, Anglija imajo posebne postave, kako morajo biti narejene ladije, da so pripravne za prevažanje izseljencev, tega pa pri nas ni. — Odmerjenih je bilo 338 prostorov, nekaj v oddelku II. reda, nekaj pa na hodnikih ali koridorih. Pri odmerjanji in pripravljanji prostorov je nadzorovala pomorska in zdravstvena oblast. Za ženske in za otroke je bil odmerjen poseben prostor, ločen od onega za moške. Da bodo mogli na ladiji zadostiti vsem potrebam, napravili so še jedno ktihinjo in jedno peč za pečnico, za kar so najeli še dva peka, da bodeta vsak dan kruh pekla. Pomnožili so tudi drugo osobje za kuhinjo, čiščenje oprave in sob itd.
Ljudje, kateri so se vkrcali, so po zunanjem že kazali, da se jim posebno dobro ni do sedaj godilo. — Bil je tudi marsikdo vmes, kateri ni bil do sedaj vajen trdo delati in če misli, da mu bodo tam pečene piške v usta letele, gotovo se moti. — Marsikdo, ki bi bil lahko tudi tukaj zaslužil vsakdanji kruh za-se in za svojo družino, ko bi bil hotel pridno delati, bode moral še huje truditi se na novem svetu. Bili so med izseljenci rokodelci vsake vrste in delavci; tudi takih ni manjkalo, kateri so kedaj šteli kaj svojega, ki so imeli sami premoženje, pa je splavalo vse po vodi; bilo pa je tudi rokodelcev takih, ki bi se radi živili od truda drugih in se redili od tujih žepov. — Nekaterim pa se je lahkomišljenost že na obrazu brala. Kolikokrat beremo poročila in pisma onih nesrečnih, ki so zapeljani zapustili svojo domovino, podali se v nov neznani jim svet in sedaj tam glada mrjo. Radi bi prišli nazaj, ko bi imeli s čim, pa nimajo in ne morejo. Dežela neznana, kamor so se podali naši izseljenci, imenuje se „Minas Geraes" in meri 574.855 □ km., je torej večja kakor Francija, ki meri samo 528.572 □ km., ima pa samo dva milijona in pol prebivalcev. — Govori se, da bode čez mesec dni zopet druzih 400 izseljencev odšlo v tisti kraj.
Premišljevaje ta žalostni čin, nam tudi pride na misel vprašanje, ali je res tukaj preveč ljudi, da ne bi mogli dobiti dela. Nikakor ne! Delavcev še manjka, posebno sedaj, ko zidajo in delajo novo luko; mnogokrat naši ljudje nočejo ali ne znajo poiskati dela. Raje lačen gleda, kako morajo drugi trdo delati, da si zaslužijo ubogi zaslužek, kakor pa da bi sam delal za tako majhno plačilo. Iz tega tudi sledi, da je toliko tujih delavcev, posebno v Trstu. V prvi vrsti so Italijani, kateri že tako bolj ugajajo vsled narodnosti tukajšnjim trgovcem, potem pa so mnogokrat tudi bolj pridni, kakor pa naši domači ljudje. In onih ravno je nad 20.000 v Trstu. Vse te bi naši domačini sami lahko nadomestili.
Potem pa bi morale vendar nekoliko tudi oblasti gledati in skrbeti, kam se domači ljudje podajajo. Gotovo je tudi mnogo takih, kateri bi radi delali, pa jim drugi delo prevzamejo ali pa delajo za tako majhno ceno, da se je domačini sramujejo. In taki so posebno Italijani od onkraj meje. Na te bi posebno morali gledati, da ne bi prihajali v tolikem številu čez meje. če je tam obljubljena dežela, naj tam ostanejo; če pa ni, kaj pa vedno hvalijo svojo blaženo deželo in vedno po-množujejo nemirni in nevarni položaj pri nas. V postojinskem okraji niso hoteli dajati potnih listov, in gotovo jim bo vsak pameten človek rekel, da so prav imeli. Ne bilo bi slabo, ko bi tudi tukaj pri nas smeli v tej zadevi posnemati postojinski okraj.
Dnevne novice.
(Državni zbor) jo imel v sredo sejo, o kateri poročamo na prvem mestu. Tu dostavimo, da so poslanci dr. Steinwender, Hock in tovariši in-terpelovali ministra dr. Pražak a kot bivšega voditelja pravosodnjega ministerstva in ministra grofa Schonborna, zakaj je ministerstvo v razpisu peterih mest za avskultante na Koroškem z dne 2. oktobra od vseh prosilcev zahtevalo znanje slovenščino v besedi in pisavi. V interpelaciji trdijo možje, da je od prebivalcev na Koroškem le nekaj nad jedno četrt „Vendovu; dalje trdijo, da vsi koroški
„Vendi" razumejo in čislajo nemščino, nikakor pa ne novoslovenskega jezika. Iuterpelanti očitajo ministru, da presaja tuje življe na Koroško in zapira mesta nemškim domačinom. Zato vprašajo bivšega pravosodnjega ministra: Kako more opravičiti to postopanje? Sedanjega ministra pa vprašajo: Kako bo popravil napako? — Prepričani smo, da bodeta oba gospoda ministra lahko odgovarjala nemški gospodi.
(V proslavo cesarjeve 401etnice) daroval je Nj. ekscelencija knezoškof lavantinski 1000 gld. društvu kat. pomočnikov v Mariboru. Ta dar je prva podlaga za hišo, katero namerava zidati društvo.
(Občina tolminska) ustanovila je v spomin cesarjeve 40letnice ustanovo letnih 240 gld. za revne dijake iz tolminske občine, ki žele po dovršenih gimnazijskih naukih učiti se zdravilstva, pravoslovja ali pa obiskavati katerokoli tehnično šolo v Avstriji.
(„Pisateljsko društvo") imelo je zadnjo sredo zvečer občni zbor v salonu čitalničnem. Predsednik g. dr. Vošnjak je pozdravil zbrane člene ter se z gorkimi besedami spominjal umrlega društvenega tajnika prof. A. Raič a. Na njegovo mesto je bil tajnikom izvoljeu okrajni šolski nadzornik g. Andr. Žumer. Dalje je predsednik naznanil, da se je v planini vzidala spominska plošča pokojnemu pesniku Vil h ar ju v imenu društva, a troške je plačal neimenovan rodoljub. Društvo je postavilo krasen Raič-Levstikov spomenik, ki se je odkril zadnjo sredo. Troški bodo znašali okoli 1400 gld.; kar še manjka, pokrilo se bo z radovoljnimi doneski. Konečno je zbor sklenil, da se bodo tudi to zimo prirejali zabavni večeri ob sredah v salonu čitalničnem, j (Za sirotišnico v Kočevji) daroval je nadvojvoda Viljem 100 gld.
(Železnica Celje-Šoštanj.) Pogodba se je te dni izvršila. Podjetnika Lap p in pl. Klemensievics hočeta še to zimo pričeti vrtanje predora pri Šo-štanji, da bo delo pravočasno končano.
(Mestnim revežem) podaril je včeraj g. Alojzij Zorman 37 velikih štruc za „preŠice", ki so bile pod nadzorstvom razdeljene. Siromaki so bili veseli daril. Daj Bog več takih dobrotnikov.
(Na pokopališči) je bilo včeraj dopoludne in popoludne po stari navadi mnogo ljudi raznih stanov bodisi iz spoštovanja in ljubezni do svojih ranjcih ali pa tudi le iz radovednosti. Grobovi bili so krasno olepšani z umetnimi cveticami, venci in trakovi. Lepo so bili ozaljšani grobovi: Valentina Vodnika, čopa, Koritka, dr. viteza Bleiweha, Jurčiča, posebno pa novi spomenik Levstiku in Raičema. čitalnični zbor je pri Sokolovi piramidi zapel tri žalostinke: Palestrinov „Miserere", „Jamica tiha" in koralno pesen sv. Vojteha. Isto tako je „Slavec" zapel tri pesni v spomin umrlim svojim članom in prijateljem. Pri tej priliki pripomnimo, da je prav in lepo, da verniki skrbe za red in primerno olepšavo grobov, vendar je v tem že mnogo potrate in bi se razmerno visoki troški mogli porabiti v koristnejše namene.
(Slovensko gledališče.) „Mlinar in njegova hči" je sicer že doslnžila svoja leta, vendar je sinoči privabila precej občinstva v čitalniško dvorano. G. Kecelj predstavljal je „mlinarja" dovršeno. Gdč. Zvonar jeva je izborno predstavljala mlinarjevo hči, le v prvem dejanji bila za priprosto kmečko dekle „pregosposka". G. Danilo igral je gladko, in g. Verovšek je kot grobokop mnogo pripomogel k lepemu vspehu predstave. Pohvalno moramo omeniti tudi gdč. Gostičevo in ostale igralce. JJGosp. Borštnik je imel le kratko vlogo kmečkega mladeniča, a jo je vrlo dobro pogodil.
(Grobni spomenik ltaič-Levstikov) na pokopališči pri sv. Krištofu odkrili so zadnjo sredo. Spomenik je krasno delo v romanskem slogu po načrtu inženerja g. Hraskega. Na srednji plošči so napisi v spomin Božidaru Raiču, Franu Levstiku in Ant. Raiču. Po sredi plošče je od kovanega železa pritrjen šopek palmovih iu lipovih vej, delo tukajšnjega ključarja g. A h čin a. Kamnoseško delo izdelal je g. Alojzij Vodnik, železno ograjo g. Belec v Šent. Vidu. Pod Levstikovim napisom so vsekani stihi, katere je zložil g. J. Stritar. Troške za spomenik nabralo je „Slov. pisateljsko društvo" s prostovoljnimi doneski. — Vsa čast domačim obrtnikom.
(V proslavo štiridesetletnega vladanja našega presvetlega cesarja Franca Jožefa I.) dalo je ravnokar na svetlo „Cecilijino društvo" tri zbore. Prvi: „Oj živi Bog cesarja", zložen od P. Angelika Hribarja za mešani zbor s predigro n& harmoniju, ima cerkveni zuačaj in je pisan prav v
slogu naših cerkvenih pesen. Drugi: „N a slavo Avstriji", od Ant. Forsterja, odlikuje se s svojo upravo, ker se di izvršiti razven peteroglasno tudi čveteroglasno (sostavno ali razstavuo) ali pa tri-glasno (kot moški ali ženski trospev). Tretji: „K štiridesetletnici cesarja Franca Jožefa I.", od P. Hugolina Sattnerja, bode bržkone našim pevcem in pevkam po deželi najbolj ugajal. Je pa res to lahka, ljubezujiva, melodijozna skladbica, ki vso čast dela svojemu skladatelju. Anton Forster priredil jo je tudi za moški zbor. Z veseljem pozdravljamo nove pesni za slavnostno priliko ter jih najtoplejše priporočamo slovenskim zborom. Dana jim je priložnost v lepih pesnih dati duška svojemu navdušenju. Posezite torej po novih teh pesnih, pa pojte jih navdušeno po širni domovini, da, kar v srci tli, skozi usta vskipi. — Cena 10 kr., na prodaj v tiskarni Miličevi.
(Iz Šentjurja pri Šmariji.) Vspored slavnosti v spomin 40letnega vladanja Nj. veličanstva cesarja Frana Jožefa I. dne 4. novembra 1888. — 1. Na predvečer, v soboto due 3. novembra t. 1. slovesuo zvonjenje pri farni cerkvi iu pri podružnicah, razsvetljava hiš, streljanje s topiči, umetelni ogenj in zažigauje kresov na bližnjih gričih. — 2. V nedeljo zjutraj ob 10. uri slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo, po sv. maši blagoslovljenje nove šolske zastave. — 3. Po popoludanski službi božji zasajanje spomeniške lipe pred cerkvijo, slavnostni govor, ki ga bo govoril gosp. Ignacij Valentinčič, mestni svetovalec v Ljubljani. — 4. Pogoščenje šolske mladine in razdelitev knjižice „Cesar Fran Jožef I."
(Vinska letina) okoli Maribora ni letos posebno dobra, vendar boljša od lanske. Štrtinjak se prodaje po 60 do 80 gld. To je jako nizka cena, a še za tako ni veliko kupca.
(Akademično društvo .,Triglav") v Gradcu ima svoje drugo redno zborovanje v soboto dne 3. novembra v gostilni „zum schvvarzen Adler". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. K'onečna volitev novega odbora. 3. Poročilo revizorjev. 4. Javljanje k predavanju. 5. Pogovor o Preširnovem večeru. 6 Slučajnosti. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Gostje dobro došli!
Telegrami.
Kar kov, 1. novembra. Ko sta včeraj car in carevna došla v Moskvo in ko sta se odpeljala, vršile so se velikanske izjave. Car in carevna sta obiskala osebe, ki so bile ranjene pri železnični nezgodi.
Belgrad, 1. novembra. Včeraj je priredilo meščanstvo veliko bakljado. Kralj in prestolonaslednik sta se pokazala na balkonu ter bila navdušeno pozdravljena. Veletržec J o v a n o v i c je pozdravil kralja v imenu meščanov ter mu zatrdil, da ga bodo vse stranke v deželi z velikim veseljem podpirale pri težavnem delu ustavne revizije.
Belgrad. 2. novembra. Povodom predvčerajšnje razsvetljave je nekdo iz množice metal kamenje v okna avstrijskega poslaništva. Takoj odrejena preiskava je pokazala, da se to ni zgodilo z zlobnim namenom, ker so bila okna tudi pri drugih nerazsvetljenih hišah razbita. Dogodek je brez pomena ter se je zadeva takoj prijateljski poravnala.
Vremensko sporočilo.
B	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celzija			
31.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	739 9 738-2 738-3	2-8 16-6 90	si svzh. sr. jzap. si. jzap.	jasno » n	0-00
7. u. zjut. l.|2. u. poj>. |9. u.zvee.		735-6 732.9 732-2	4-8 12-8 11-8	sr. vzh. si. jzap.	oblačno n n	1 80 dež
Srednja temperatura obeh dni 9-5° in 9-8" C.,	za 4 0° in 2.8° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	82 gl. 20 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 65 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	1C0	„ 75 „
Pap'rna renta, davka prosta......97	„	80 „
Akcije avstr.-ogerske banke ......	873	„ — „
Kreditne akcije ..........310	„	40 „
Francoski napoleond....................5	„ 77 „
Cesarski cekini......................9	„ 62'/,.,
Ueinške marke ..........59	„	52'/i„
Zalivala.
Vsem p. n. vdeležencem pogreba ranjcega časti-tega gospoda
Simona Kosmača,
župnika v poboji,
posebno pa veloč. gosp. dekanu 51. Kožuhu, čast. gosp. mostnemu župniku BI Šoki iS-u in vsem drugim čč. gg. duhovnikom izrekamo tem potoni najsrčnejšo zahvalo.
ŠKOPJA LOKA, dne 31. oktobra 1888.
(i)	Žalujoči ostali.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x llrafa Ebei% x
X izdelovalca ol jnatih barv, firnežev, lakov X
X	in napisov.	K
H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
H	:itij Bi Kftl jstxi s»,	X
Tx za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4.
TT priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse II v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupc-e so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem * lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.	ZT
H PT* Cenilce na zahtevanje. "•B S
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Priznano najboljši in

primeroma najcenejši
fohnsdorfski
premog za domačo rabo
v zapečatenih vrečah, ali prosto v kosih (cel voz)
in v lconipl, vng;onih
edino le proti naročbi s poštno dopisnico proti povračilu poštnine.
Cenik s poskušajo na zahtev.
T. DEBEVEC
Ililšar-Jevc ulice št. 3, (Reher-jeva hiša.)
Sekane hi cele drva
na mero in vago. (2)
NI M
:igria. 38 a.v.::
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Ant^ii Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šelcnburgove ulice št. -X,
Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne ' preproge.
Ustanovljena leta 1847.
m n Doliištvo
J. J. NAGLAS-A
I v j I> 1 j ana,
Turjaški trt/ št. 7,
priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa
cerkvene, hišne in gostilni-carske oprave
!><> nsijiiiž jili cenali.	(89)
SJV Črnilniki gratis in franko.
HSH5HSES?JTE5ESHSHSHSHSHSH5H5H5H5 c
HmMillia, Tiskarna
priporoča raznovrstne
UST" y izlili i c e
po nizki ceni.

... Dne.5. novembra t I prodajal se bode parceloma tudi pod nastavljeno ceno po sodnijskem polu v kolicevem iz zapusfinine Jakoba Kocevarja mlin v Količevcm št. 22 pri Kamniku, z izvrstno vodno silo, tudi v druge industrije ne namene pripraven, hiša in poslopja z ,,1'undus instructus"-om vred, poklicani
h!Ii!: r, • V',' ? Jf	travniki in go/.di. - Ara (vadium) 10% nastavljene cene. - Tretjina
kupnine plačati je v 14 dneh, ostalo v dveh mesecih. - Nadaljni pogoji poizvedri se pri okrajni sod ^ niji na Brdu. Dne 7. novembra bode dražba premičnih rečij.	(9) sj
KTe zameiiiti z Jtftadgon.sko, to je
Itndkcrsbiir^cr.
Radenska kisla voda in kopališče.
Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric.
Kot zdravilna, vnrln, Rfdenska kisla voda ima med vsemi evropskimi kisleei največ ... 7 ,	VUUOi. natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri
vseh boleznih, kojo dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, ter je neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar so napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarih in živčnih boleznih.
-K_0b nam ZTIa, VOfla Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega - r	okusa in močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri-
ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča, žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec.
Ob varovalno Zdravilo Jak0 razširjen!l J0 in llln0S° ™ rabi radenska kisla voda kot
varstvo in zdi avilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero.
Kopeli in stano vania. kt[1 sGPri,:ejujej°..iz*e,ez,,a,e inkisie,vo<,ezraz
J-	J gorkoto. Skušnja ucl, da pomagalo posebno zoper:
trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. ('.'ena kopeli cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.)
Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. ^i^^A&jg.
to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi' navzete kosti v kratkem prosto vse nesnage. To gaje napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniško prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspelii, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki.
Cenike razpošUja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem.
(44) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani.
aznovrstno hudico,
((Jena kopeli 35 kr.,