193. številka. Ljubljana, v sredo 26. avgusta. XVIII. leto, 1885. I »haj a vsak dan iveier, i/.i umi nedelj« in praznike, ter velja po pošti prejoinan za a v s tri j *t k o-og e rnki: detel« za vsd leto i"» gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 1 gld., za jeden meaee 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na uoiu za vse leto 13 gld. za četrt lera 6 gitl 80 kr., 1» jeden aies«-: i gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. za int-iec, po 0 kr. za četrt leta. — Za t nj« detel« ro'.iko v*', kolikor poitrifna male. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če ne oznanilo jed enkrat tiska, po f» kr., 6e se dvakrat « po i kr.. če ne trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole iraukovatt. Bokopisi se ne vračajo. UredniStvo ia apravniitvo je v Rudolfa Klrbiift hlŠt, .,<*led .!iška stolba". U p r a v* n j 11 v n naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklam-u1 j.-, oananjla n& »duiinfatrativoH stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ n jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ UpratmištVO f,8lov. .Naroda"• Nasveti proti žganjarstvu. x. Drastično, pa žalibože le preresnično opisal je rodoljub v poslednjih listih BSlov. Narod«" grozne učinke nezmernega žganjepivstva na dušni, telesni in gmotni položaj našega naroda, zlasti na Gorenjskem in po nekod na Notranjskem. Jednake pritožbe pa se slišijo tudi iz drugih dežel in od drugih narodov, pri katerih se je že dlje, kakor pri nas, bil ugnezdil ta „požiralnik narodnega imetka". Znano je, da Angleži in Rusi silno žganja popijo, toda v severnih, mrzlih krajih človek lože prenaša žgane pijače, kakor v toplejših. Skoro Še huje, kakor pri nas, širi se žganjepivstvo v Nemcih. V Be-rolinu je 11.169 pivnic, na Dunaji le 3315, v Hamburgu pride jedna pivnica na 71 prebivalcev. Po celem Pruskem bilo je 1. 1884 93.000 žganjarnic ter se potrosilo za žganje 130 milijonov goldinarjev. Zato se ni čuditi, da je na Nemškem 41°/0 vseh v ječah zaprtih zločincev svoja hudodelstva učinilo v pijanosti. Na Pruskem je 1884. 1. 2016 ljudij zbolelo vsled pijanstva na „delirium tremens" ter se moralo oddati v blaznice. V severni Nemčiji pride povprek devet litrov žganja (absolutnega po 100°/0) na leto in glavo, na Ruskem šest, na Francoskem pet, na Angleškem tri litre. Na Kranjsko se uvaža 15 do 17 tisoč hektolitrov na leto, torej na glavo po tri litre. Koliko se na Koroškem popije žganja, ni znano. Da pa je tam hudo in celo huje, ko na Kranjskem, poizvemo iz poročil, katera so se brala pri enketi, ki ravno zdaj zboruje v Celovci, da bi ukrenila sredstva proti žganjepivstvu. V Celovci je jedna žganjarnica na 155 ljudij, po celem Koroškem jedna na 116. Okrajno glavarstvo Špitalsko pravi: „Žganje v vseh hišab, skoraj vsakdo ima v žepu svojo steklenico z žganjem. Matere napajajo dojence z žganjem. Šolarčki v šolo soboj prinesti žganja za zajutrek." Okrajni zdravniki poročajo, da mnogo ljudij vsled žganjepivstva boleha in umrje za srčnimi napakami, vodenico, boleznim na jetrih itd. Nasledki pijanstva so pretepi, ubijanje in samomori. Oini dalje več je blaznih. Deželni zdravstveni svet konstatuje, da se množe dušne bolezni in da je od leta 1S72 naprej vsako leto po 36 žganjepiveev več bilo vsprejetih v blaznico. Bati se je, da bo prebivalstvo tako propalo, da bo tekmovalo z najsuro-vejšimi ljudstvi. Lanska kmetijska enketa v Ljubljani se je tudi bavila z vprašanjem: Kaj bi se storilo proti žganjepivstvu in prišla do sklepa, da bi najboljše sredstvo bilo, da se prodaja špirita podvrže takim naredbam, ki so veljavne glede strupov. Kranjski deželni zbor je potem sklenil prositi vlado, da ne daje novih koncesij za žganjarnice, da se najstrožje pazi na policijsko uro in končno je naložil 3°/0 pri-klado na konsum špirita. Ob jednem pa je deželni zbor izrekel svoje mnenje, da se žganjepivstvo ne more drugače odpraviti, nego s postavo, po kateri bi se prepovedalo vsako točenje iz špirita narejenega žganja. G. Svetec predložil je načrt takšnega zakona z naročilom, da ga naj deželni odbor izroči vladi z vprašanjem, ali bi zadobil sankcijo. Vladin odgovor na ta predlog ni še znan. Ako preudarimo vse nasvete, naperjene proti žganjepivstvu, moramo priznati, da jedino radikalno sredstvo je p r e p o v ed točiti žganje. Na Hrva t-skcm je res vlada segla po tem skrajnem sredstvu in 1. 1883 izdala naredbo, da se nobeno, iz špirita narejeno žganje ne sme točiti Omenjeno naredbo nasvetovalo je hrvatsko gospodarsko društvo, čegar izvrstni tnjnik je naš rojak, g. Kuralt Če se ne motimo, silil je ravno on najbolj, da se naj izda taka naredba. Pa kaj se zgodi? Prepoved je bila proglašena, pa le malokdo se je po njej ravnal, in ko so spiritni fabrikantje, posebno Dumreicher, ki ima veliko tovarno pri Marom, prišli se pritoževat pri vladi, da uničuje še tiste industrije, ki se na Hrvatskem razvijajo, se sicer naredba ni naravnost preklicala, pa ostala je neizvršena na papirji. Mej drugimi sredstvi se največ pričakuje od visocega obdačenja špirita. Na Angleškem in Ruskem ima država velike prihodke iz spiritnega davka, pa zaradi tega se ne pije nič manj žganja, kakor tam, kjer se špirit le malo ali nič ne obdači. Vsekakor pa bi naj dežele in občine segale po tem viru dohodkov, kateri je bolj opravičen, kakor vedno nakladanje na direktne davke, ki so že itak previsoki. Ako se tudi proti žganjepivstvu ne pomaga veliko, bi imele vsaj deželo in občine večje dohodke. Za Kranjsko je lani sklenil deželni odbor, da fce naj pobira po 3 goldinarje od hektolitra sto-čenega žganja, to je od konsuma, torej za vsaki liter tri krajcarje. Da je tako obdačenje premalo, spoznal je tudi deželni zbor, pa večje piiklade, ni hotel skleniti, ker bi potem morebiti sklep ne dobil sankcije. In ta majhni davek, zarad katerega je cena žganju le malo ali nič poskočila, nosi deželi 30.000 gld. Ko bi se ta naklada no bila sklenila, pa bi s« morala priklada na direktne davke zvišati za 2n/„. Zdaj pa je storjen prvi korak in ker so kaže, da se taka naklada lebko da pobirati, pričakujemo, da deželni zbor krene naprej po tem potu in zdatno zviša žganjarsko naklado, ob jednem pa pobiranje prevzame v lastno režijo. Stroški za pobiranje so jednaki, ako se vzame le jeden krajcar oil litra, ali pa 10 ali 20 krajcarjev. Zahtevati pa bi se moralo vsaj toliko, da se liter žganja ne bode mogel točiti po tisti ceni ali še ceneje, kakor liter vina, na primer po 20 ali 24 krajcarjev. Naklada bi morala torej znašati najmenj 12 do 15 krajcarjev za liter. Ker se uvaža 17.000 hI. špirita, kateri se po večjem izpijc in sicer z vodo LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiski roman. — Češki spisal Svatopluk Čech.) I. (Dalje.) Baš ko pero zopet utakne za uho, odprd se dveri in v sobo pokuka lepa ženska glava, katere bledi obraz je kazal razjarjenost in njene polne, sveže ustne so se tresle, vprašaje: Ali morem spregovoriti z vami nekaj besedij, gospod Koudela?" „Le naprej, Terezija!" odgovori starec veselo, nespusteč oči s papirja in si mane radostno roci. Postava gospe Terezije prikaže se sedaj vsa iz za dveri in kdor bi jo bil prvič videl, kipečo ognjivo rjavko v najlepših letih, pogledal bi jo bil zaljubljeno in nedvomno s pomislekom, da spada k lastnostim te zale mlade žene mrvica nedolžno koketnosti. Toda bil je li vplival ta beli pajčelan z ro-žastimi trakovi, udihnen na Črne lase, bil je li upli-val ta iz ramen sezajoči beli zastor z ljubkimi ro-žasto obrobljenimi žepi na oko gospoda Koudele, zgodilo se je od obeh s popolno zaželenim učin- kom. Povešeno oko starega obvisi v hipu komaj na robib svetlo-žolte obleke, ki jo je Terezija nabrala stopivši v sobo z malo, belo roko po jedni strani v ugledni gubi. Gospod Koudela stegne v tem^ ubežnem pogledu roko proti Tereziji, kakor bi hotel za hip prestriči preteči poplav njene zgovornosti, in reče: „Samo za trenotek potrpite, Terezija! Pročitani vam, kar sem baš napisal. Vzame iz priproste lesene tobačnice precej duhana, se posluži z mnogimi okolnostmi modrega žepnega robca in čita: . Ajta, nova zelenych po nivach milo kraluje Vesna! Z kury') mlade paetyf vesely sobe pištalu hlasnou umne robi —u „Krasno:" hvali Terezija, tlačeč prsta na zde-hajoča usta. Koudela mahne z roko kakor na obrano in ponavlja. „Z kiiry mlado pastvi vcsoly sobč pištalu hlasnou Uinnč robi, z i'itlycha) i robi sobč varhatiy3) stebel. Kftzle4) čile —" „Jako krasno!" utakne se gospodarica v tok šestonierov z novo nenamestno zarezo. „Prihajam, gospod Koudela, s teško tožbo na mladega gospoda." ') skorja. 2) nežen. — ;,j orgije. — 4) kozli. Kiizle čile skotačic')" — hiti iz nova stari po kratkem njenem molčanji. „0, dolgi čas in stoječa voda ne rodita nikdar nič dobrega!" seže zopet gospodarica v besedo. „Vojteh že ne ve, kako bi prebil čas. Od kar so je ogrelo, čepi od jutra do večera pri oknu, leže skoro s celim telesom in gleda tako na idice. Ze sosedje govoro o tem. Oni dan sem slišala, kakor je grbasti sosed krojač pravil, da menda gospodič preži z zgornjice in zeva kakor kameniti mož s stebra pri sv. Vitu." Za trenotek obmolči. Takrat molčal je i Koudela. Spoznavši, da njene gospodarice ne mika nikdar zvedeti, kako podi čile kozle, odloži Smerno polo in pretepava s skakajočimi prsti po mizi novo polke šestonierov. Vender ne sodite iz tega daktil-skega ognja starega Koudele, da je reden člen pesniškega društva. Poslal jc sicer v dežel kot mladenič nekoliko časomernih igračic v različnih listih, toda vrnil se je kmalu v praktiško živenje od žejje po literarnih lavorikab. Stoprav ko se je v predvečer živ en j a obrnil do tihega pristanišča, vzbudila se je s tolpo spominov na daljšo Lepše čase tudi ta mlada priljubljena stvar zopet v njegovem srci. Va- ') skačejo. pomešan, sme se računati, da se bo obdačilo vsaj 20.000 hI žganja, torej bi donašala naklada z 12 kr. 240 000 gld., s 16 kr. celo 300 OOO gld. Deficit deželnega zaklada kranjskega znaša za tekoče leto 383.000 gld., kateri se pokrije z 21 0/o priklado na direktne davke wm 277.Ouo gld., z 20% doklado na užitnino od vina, vinskega iu sadnega mošta in mesa = 71.000 -gld. in s 3 gld. od vsakega hektolitra porabljenih iganih pijač = 30.000 gld. Naj-menj torej nosi tista priklada, katera bi lahko največ donašala. Pri vinu, moštu in mesu, ki nam je rodi domača dežela, nalaga se na državno užitnino 20°/0 za deželni zaklad in še 20% za zemljiško odvezo. Mesto da bi se skrbelo, da so ravno ti produkti prav po ceni, podraži se vino in se tako pot odpira gnusni žganjici v tnarsikojo rodbino, katera bi se sicer vina držala. Torej proč z nesrečno 40 °/0 priklado na vino in meso in nalagati na žganje toliko, da se oprosti vino in meso. Užitnina za vino znaša na pr. v Ljubljani za hI. 6-50 gld , torej se za vino plačuje še jedenkrat toliko davka kakor za žganje. Ali ni to narobe svet? Od onih (J-50 gld. je prvotna državna užitnina le 3 gld. 00 kr., deželna priklada pa znaša 2 gld. 60 kr. Ako se odpravi deželna priklada, bode vsaj za toliko vino lahko ceneje. Za polovnjak vina, kateri producent prodajo od 18 do 25 gld. za srednje blago, mora konsutnent v Ljubljani plačati 18 gld. užitnine. Vino pa je tudi nasproti pivu glede davka na slabejeni. Kajti za pivo plačuje se na Kranjskem le državna užitnina, dežela pa dozdaj ni naložila nanj nobene priklado, »lasi bi pivo 3 gl. za hI. že prenašalo. Na Štajerskem iu Solnograškem že več let pobirajo po 8 gl. in pivo se zaradi tega pije kakor poprej. Z visokim obdačenjein žganja torej lahko dosežemo, da se odpravi priklada m užitnino, kar bi bilo želeti iz gospodarskega in etiškega stališča. Iu nekoliko bi se le omejilo žganjepivstvo, ker bi se žganje ne moglo več točiti po sedanji nizki ceni, ali pa bi ga žganjarji še bolj krstili z vodo, kar bi le koristno bilo. Kranjska dežela plačala je za leto 1884 užitninskega davka brez prlklad, za vino 241.000 gld.. za meso 42.800 gld., za pivo 113.000 gld. in povrh še Ljubljana 146.600 gld., torej nad pol milijona goldinarjev samo za pijače in jedi, ki so človeku potrebne in brez škode za zdravje. Vsa užitnina s prikladami vred pa jo znašala blizu 700.000 gld. Za strupeno žganje, katerega so je popilo 20.000 hI, dobilo, se je le 30.000 gld., za vino pa so plačali konsumenti 3:*7.000 gld. užitninskega davka, dasi se ga jo le jedenkrat toliko kakor žganja, namreč le 37.000 hI. použilo. Razmera mej popitim žganjem in vinom je za vinorodno deželo žalosten dokaz, kako silno se je že ugnjezdilo žganjepivstvo. Druga sredstva proti žganjepivstvu so: ome-jenje števila žganjarnic, kar pa ne bode veliko pomagalo, odkar si ljudje sami doma iz špirita delajo žganje, strogo policijsko nadzorstvo, zakon proti pijancem z določbo, da krčinarji pivskih dolgov ne morejo izterjavati, pouk in konečno družbe zmernosti, katerih udje se zavežejo, da ne bodo pili žganih pijač. Posluževati se nam je vseh teh sredstev, da če že ne odpravimo, vendar omejimo pogubno žganjepivstvo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 25. avgusta. Lienbacherjevo prizadevanje osnovati katoliški klub, vzbudilo je v časnikih živo polemiko. Že sedaj se ta po raznih listih pretresuje, če tudi je že gotovo, da nemški konservativci v bodočem držav* nem zhoru ostanejo pri desnici. Ker nekateri nemški konservativni listi tako radi poudarjajo, da je treba, da bi nemško konservativna stranka bila nezavisna in samostojna, svetujejo sedaj „Narodni Listv", da bi Čehi posnemali v tem oziru nemške konservativce, in Češki poslanci bi naj v državnem zboru sestavljali popolen samostojen klub, ki naj bi z vodjami desnice pogajal se le od slučaja do slučaja. Potem bi v državnem zboru se videlo kaj o češkem kraljestvu, ne pa samo o čeških volilskih okrajih. Mi dvojimo, da bi tako rušenje desnice, kakeršno nasvetu jejo „Narodni Listy" bilo sedaj umestno in koristno. Nemški, madjarski pa tudi poljski listi grajajo govor, s katerim je Praški župan pozdravil novega <*e«kcga primasa. Madjari se boje, da se ne bi dualizem rušil, ko bi se kedaj v dejanji izvršile pravice češke krone. Zategadelj v Pešti jako zamerijo Cehom, da ti ne morejo pozabiti svojih zgodovinskih pravic. Poljski list „Czasu pa misli, da bi bil Praški župan moral nadškofa tudi nemški nagovoriti, ker je Praga mesto z mešovitim prebivalstvom. Dobro odgovarja „ Politik" temu poljskemu listu, da bi po tem takem v Levovu morali tudi vsi slavnostni govori vršiti se tudi nemški in rusinski, ne pa samo poljski, kajti tam biva kakih 9(»00 Nemcev in 0000 Itusinov. — „Češka Politika" priporoča, da bi se v Pragi priredila narodna razstava, katera bi pokazala sliko napredka Čehov v vseh ostrih ter bi daleč presegala razstavi v Budimpešti in Antverpenu. Stroške te razstave bi plačale dežele češke krone, nekaj pa država. Ta razstava, ki bi bila lahko čez dve leti, bi imela velik političen pomen, kajti pri tej priliki bi BO sošli avstrijski Slovani v Pragi. Ideja je dobra, ali težko izvršljiva, ker moravski in šlezijski deželni zbor ne bode t a hotela zato ničesar privoliti, ker imajo v njih liberalni Nemci večino. V zadrugi lasni carje v v Ciirauci imajo Hrvatje večino mej pomočniki, pa tudi moj mojstri je mnogo Hrvatov. V sestavljajočem zboru pomočnikov predlagalo se je, da bi se pravila predložila tudi v slovenščini in naznanila zadruge se objavljale tudi v hrvatskih listih. To pa jo hudo dirnulo načelnika zadruge, Gerresdorferja, ki je zagrizen Nemec Da bi v tej zadrugi pripravil Slovane ob večino, poprosil je Dunajsko lasničarsko zadrugo, da pošlji nemških pomocnikOt v Gradec. Ko so Hrvati to zvedeli, prisilili so načelnika, da odstopi. Sedaj se vrše volitve v cerkveni kongres mej oKei'ttltiaui iti In* v ji t.s k i 111 i Srbi. V Slavoniji voljeni so sami radikalni Srbi. V Dalji je propal prvi podpredsednik hrvatskega sabora, Djurdjevie. V Itumi je voljen urednik „Zastave" Joža Tomič. Najbrž bodo radikalci v kongresu imeli večino. Vaiiuije ilrjfcrtve. Poljaki se boje, da bi shod ruskega in avslri jsltegm cesarja v Kromeriži zanje ne imel kakih zlih posledic. Od kar je bil shod v Skiernie-\vicah, se je za Poljake mnogo na slabše obrnilo. V Rusiji izdal se je nek ukaz, ki prepoveduje Poljakom nakupovati posestva, Prusija je pa jela izti-ravati Poljake. Poljski listi sodijo, da so se o tem bili državniki lani v Skiernievvicah dogovorili. Sedaj se pa Poljaki boje, da bi se kaj tacega v Kromeriži proti njim ne ukrenilo. Poljaki bodo pa tudi sami nekoliko krivi, ako jih kaj nepovoljnega za- dene. V Rusiji dobro vedo, da je včerajšnji pohod ogerske razstave protiruska demonstracija, ki se pa utegne maščevati nad Poljaki samimi. Kakor je „Morning Post" izvedela, dobila je angleška vlada od ruske nove predloge o afgan-Mkem vprašanji, po katerih bi Zulfikar ostal pri Afganistanu, dočim bi pašniki ostali pri Rusiji. — Garnhnja v Heratu broji 112000 vojakov. To mesto se hitro utrjuje, 3000 delavcev dela dan na dan. ^ /ImhIiiji-riimelijski generalni gouveiner Gavril paša povrne se začetkom septembra iz Carigrada, potem pa bode potoval po deželi ogledovat urade. Pri tem nadzorovalnem potovanji spremljal ga bode direktor Hakanov. Mej Vatikanom in Kitajem začno se v kratkem pogajanja zaradi varstva katoliških misijonarjev. Angleški komisar sir Drummond Wolff prišel je v Carigrad. Turki so ga z veliko prijaznostjo vsprejeli, vendar pa ni dosti upanja, da bi njegova misija bila vspešna. Turčija vedno omahuje, ne ve, ali bi se zvezala z Angleži ali ne, ko še ni nič gotovega, kdo bode na vladnem krmilu po volitvah v Angliji. *«'m* k i cesar izdal je ukaz, kateri priznava Bismarkovi ustanovi pravice juridične osobe. Glavnica te ustanove znaša 1,200.000 mark. Odnošaji moj Španijo in Xemči|4> so precej napeti, ker jo poslednja zasela Karolinške otoke. Španija trdi, da so ti otoki njeni. V Berolinu ugovarjajo, da bi bili res ti otoki španjski, in Bis-marekov organ „Nordd. Allg. Ztg." dokazuje, da Španija si nikdar ni bila prilastila teh otokov. Nemci zatrjujejo, da se takoj umaknejo s teh otokov, ako Bpanjci dokažejo njih lastnino. Veroietno pa ni, da bi se Nemci res umaknili, ker dobro vedo, da se Španije njim ni treba bati Španjska morala se bode rada ali nerada zaradi tega potolažiti. Sicer pa zaradi teh otokov ni vredno začenjati kake vojne, kajti merijo samo 4 štirjaške milje in brojijo kakih 28.000 prebivalcev Ker je v Tripolta prišlo več turških čet, je tamošnjim mohamedancem zrastel greben. Kristijani neso več varni pred napadi. Francoski konzul poprosil je, da se mu pošlje jedna korveta s šestimi topovi v Tripolis. Po najnovejših poročilih, katere je dobil Reuterjev Bureau iz Mudima, bili so krvavi boji v Berberu. Prebivalstvo, katero trpi veliko pomanjkanje, se je polastilo deželnih blagajnie. (HSL Iz I^jukljaiic 25. avgusta [Izv. dop.] Slavna kranjska hranilnica izpolnila je svojim zatiranim Ijubčekom, našim Ljubljanskim nemčurjem njihovo najiskretiejo željo s tem, da jim je za sedaj ustanovila dvorazredno ljudsko nemško šolo. V poslopji višje realke določen je prostor, kjer bodo modrovali učitelji — Urgermani, in poučevali našo Ljubljansko urgermansko deco in sam dr. Weitlof, predsednik nemškega „Sehulvereina" prišel bo v Ljubljano, da izroči učiteljem tem najdražji zaklad nemških šta-rišev, prihodnjo generacijo Ljubljanskih Nemcev! Kako se bo ta slavnost vršila, bode li ostala zgolj šolska, ali se jej bode primesilo tudi malo politične barve, o tem sedaj govoriti ne moremo, a mislimo si lahko, kako se je v jednakem slučaji godilo doli v Mavrlu. Toda to še ni vse, kar so dosegli smrtno preganjani Ljubljanski Nemci tekom minulega leta. Eminentno važno je poudarjati, da je Ljubljanska Dalje v prilogi. ril je za kratek čas daktile, spondeje, anapeste liki drugi starci tičnice, ali narodnogospodarske članke. Brez hrepenenja po slavi mislil je svoje beksainetre ostaviti v rokopisu potomcem, da se z njimi seznanijo. V tem pa je mogel obrniti svoje misli k dak-tilom tolikanj bolje, ker začne Terezija, pustivši Vojteha, veleznano poglavje o služabkinjah, koje je znal Koudela, slišavši je vsak dan, skoro na pamet. Domačija njegova se je spremenila pod vodstvom Terezije v golobnjak, v katerem so se vrstile neprestano službine golobice. Vsaka je ostavila to prijazno domačijo, popravivši si perje. Kratka njih povest v tihi stari hiši bila je vedno za las jednaka. Kakega jutra prikaže se namreč Koudeli mej dverini s kavo in vodo na taci neznan deklisk obraz, na pr. krotek obraz tihe plavolaske in usta Terezijina hvalijo na vse protege novo to služkinjo; toda vsak nastopni dan zgubi se jedna iz hvaljenih čednostij in na zadnjo ostane samo še slabo otročd; črez teden pa daje nesrečna dekla že sama povod k zabavljanju in grajam, ki se kar sipljo iz ust Tere-zijnih, dokler se kakega jutra ne prikaže pri dvorih Koudelino sobe s kavo in vodo zopet nov deklišk obraz, z lasmi kakor vran iu z očiiua kakor goreč plamen. Tako vrste se plavolaske in rjavolaske vseh odličic (nuance) v neprestani prijetni zmeni. Stari gospod poslušal je samo na pol zaniču-jočo kritiko poslednje plavolaske iz ust Terezije, ali na jedenkiat mu vrže ta pred oči neko knjigo in zakliče: „Glcj, kaj sem našla pri tej brezbožni osobi!u Koudela prelistuje skrbno ponuđeno mu knjigo. Cerkev Matere Božje v Parizu. Roman od Viktora Hugo. Ananke. t^uasimodo. Hm, jeclja razburjen svoji gospodarici. To se je godilo! Dekla čita romanc! Kdo, kdo na vsem širnem svetu, kar živi, je slišal o službkinjah, čitujočih romane! Oh, pri sedanjih se more vedno kaj novega priučiti: če si misliš, da si spoznal najhujše, pa pride še hujše. Toda zala gospa, kateri je Koudela v duhu že naprej položil v usta ta ukora vredna premišljevanja v njej lastnem slogu, nadaljuje kriče: „kateri živi človek je kedaj slišal, da se službkinjani izposoj uje jo romani." Ah, zares. Na naslovnem listu stoji: Iz knjižnice Vojteha Koudele. LXXXI. Stvar ima hujše lice. Res, da še živi človek ni čul, da bi sinovec domačina posojeval dekli romane. Kako more pasti tako globoko! (Jrožno! Toda stvar je bila še hujša, nego si jo je mislil starec. Gospodarica ga je opozorila konečno na glavni predmet svoje nravne razjarjenosti, rekše na pisanje, vloženo mej liste romana, koje je plulo od zvezd in biserov in o kojem se je — razven tega, da je imelo nekako nedoločni napis: „Angelu!" — moglo naravnost soditi, da je bilo namenjeno za ažurne oči stražne vestalke kuhinjskega ognja. Zato se ve da ni moglo biti tako vse jedno vestnemu hišnemu gospodarju in strijcu Zavzel se je in razjaril nad tem dogodkom. Vstane in teka urno po sobi, da so stanovi dolge suknjo letali daleč za njim. Da vas ne pustim v laži glede časti g. Koudele, moram povedati, da je delal s svojimi stanovi ta divji veter samo za to, da bi navalil pesek v oči Terezije. Ni ga tako naglo kaka stvar ujezila. Posebno ta pregrešek njegovega sinovca ni bil tolik, da bi res razburil njegovo notranjost. Največ mrzelo mu je pri tem to, da je bil močen pri priljubljenem tihem delu. Danes mu je bila Muza sosebno naklonjena, kakor ste videli. Ipak je spoznal, da zahtevajo okolnosti, da se pred gospodinjo razjezi, in posrečilo se mu je dosti dobro. Obrvi so mu prilično raztegnejo in ustopivši se pred gospo, udari jako primerno s pestjo ob mizo. ^Daijo prih.) Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 193. 26. avgusta 1885. mestna občina prisiljena bila za malo Število nemških (?) otrok napraviti nemško ljudsko šolo, ki se ima s početkom šolskega leta 1885/6 s prvim razredom otvoriti. Torej za malo pridobitev, da se sme deca slovenskih meščanov odgoje vati v materinem njihovem jeziku, moralo se je nemštvu v belej Ljubljani toliko dovoliti! Dr. VVeitlof je za svojo nemško šolo v real-kinem poslopji preskrbel učiteljskih močij iz daljne nemško češke dežele, in gotovo bi jednakih mož rad naklonil tudi našej mestnej nemške] šoli, ko bi mu bilo to dovoljeno. K sreči bode predlagal učitelja za to mesto naš narodni c. kr. mestni šolski svet, od katerega smemo upati, da bode uvaževal razloge, ki mu stavijo v sveto dolžnost, da se bode oziral v prvej vrsti na kompetente narodnjake, ki so poleg tega tudi dobri šolniki. Brez dvojbe pa je mej kompetenti za učiteljsko službo Dft nemškej mestnej šoli veliko takih, ki so Čestdkrat svoj plašč obračali po vetru, ki so po svojem protektorji, pokojnem dež. šol. nadzorniku Pirkerji marsikaj dosegli, a si po narodnjaštvu, katero zdaj hlinijo, še več doseči obetajo. Na take se ne sme ozirati! Ljubljana potrebuje vrlih značajnih učiteljev, ki bodo trdno stali na strani naše pravične narodne stvari tudi v najhujem času. Ljubljana potrebuje mej učitelji svojimi delavnih močij. Središče naj bode vzgledno po delavnosti in narodnosti; potem se bodo tudi učiteljstvo z dežele jednako navduševalo in ne bo več slišati o tolikem številu olpadnikov, kakor je bilo to pred leti prežalostno znamenje časa. Kakor so si torej naši Ljubljanski Nemci prizadevali, pridobiti si za svojo stvar unetih mož, istotako naj tudi naši narodni šolski zastopi skrbe, da pridobe belej Ljubljani narodnih učiteljev — delavnih mož, katerih jej sedaj še prav veliko manjka t Iz Rmlolfovcga 22. avgusta. [Iz v. do p.] („Poli tiski otroci".) (Konec.) Gospod uredniki kar naše mesto stoji, se ni toliko denunciralo in, to-ževalo, kakor se je za časa volitev in posebno po volitvah; Rudolf ovo pa imenujte od zdaj naprej „Vohonovce". Zdaj pa prosim, gospod čitatelj, vzemi v roko „Ljub. List" od srede 19. avg. t. 1. ter beri dr. Poz-nikovo „Poslano". Kakšno javkanje zopet in kakšno kujanje! „Slovenski Narod" je namreč prinesel pred 12 dnevi nek dopis iz Rudolfovega pod naslovom „politiško paperkovanje po volitvah", v katerem ni bilo niti najmanjše psovke ali osebnega napada proti g. dr. Pozniku; le gola fakta so bila navedena, nič druzega in tudi le fakta zadevajoča naše politično življenje in gibanje, ki zanima ne samo Dolenjce, nego ves slovenski svet. In ta »Narodov" dopis je bil le odmev jako strupenemu „Poslanomu" dr. Poznika na grofa Margherija v »Besnih Glasovih". Na take strupene članke in osebne napade — naj si g. Poznik in njegovi tovariši jedenkrat za vselej zapomnijo — ne bomo nikoli molčali, sploh pa veže nas sveta dolžnost, v boj se podati zoper take, ki za nič druzega ne skrbijo, nego kako bi zijajoče neslogo in razpor v narodu po moči pospeševali ter s tem narod v brezdno tirali. Mesto da bi tedaj dr. Poznik v svojem gori opominanem „Poslanem" v „Ljub. Listu" stvarno in možato proti njemu navedena fakta ovrgel, javka le in upije, „da se neka klika ne sramuje, na naj-podliši način narodnjake obirati, sumničiti, obreko-vati, sebe hvalisa in se proslavlja, kakšne zasluge da si je stekel za Novomeški „Narodni dom", da je ustajal ob petih zjutraj in da je apno zastonj dajal in Bog ve kaj še, ter konečno še grozi s tem, da bo odložil predsedništvo v Čitalnici, županstvo na rotovži. Je li to Novomeškega župana in notarja vreden odgovor? Dvomimo zelo. „Politiški otroci" pa ne bodo nikoli trdni „stebri" za poBlanca g. Šukljeja! Dr. Pozniku odgovarjamo pa sledeče: Za zasluge, ki ste si jih pridobili kot predsednik Čitalnice so Vam hvaležni vsi tisti, ki te Vaše zasluge ceniti znajo; kot Novomeški župan pa ste ravno • Vi najglobokejše rane usekali narodni disciplini iu slogi. Pa kdo Vaiu je kot predsedniku Čitalnice kako žal besedo rekel ali kak las Vam skrivil? Imejte zaslug za to ali ono še stokrat več, zaradi tega pa vender ne morete zahtevati, da morajo NovomešČanje Šukljejevci postati, ali da ne sme nikdo pisati zoper tiste, ki neso za časa volitev in še zdaj ne pravilno in značajno postopali! Vi in Vaši tovariši ste tako prevzetni ali tako slepi, da mislite, da imate „Freipass" za vse, kar koli hočete in počenjate! Ali mar menite, da se narodnjaki po tem klasinkujejo, kolikor po žepu tehtajo ? — Kdor se pa na ulice poda, se ne sme jeziti, da ga drugi kritikujejo. Vi ste se podali — za Šukljeja — v politično borbo, tedaj ne upijte in ne javkajte, ce se Vaša dejanja kritikujejo! Zakaj ste pa rušili narodno disciplino? Pustili bi bili Šukljeja — Šukljeja biti, če pa je Vam ravno tako na srce pri-rastel, da ga neste mogli pustiti, bili bi vsaj tako postopali in uganjali, kakor se Novomeškemu županu spodobi, — in nihče bi Vam niti jednega lasu ne krivil! — Ali nam — in smo li narodnjaki, vender V i sodili ne bodete — je šlo tukaj za kaj višega, vzvišenega, —- za narodno disciplino in slogo, morda za narodov blagor in srečo in nasproti temu je vender „Narodni dom" v Rudolfovein — malenkost ! Vi ste kakor mali otroci, še rogovilice ne smeš pokazati, in že je jok in stok! IV;j{H ceaurav, to Vam na srce polagamo. Vi, g. dr. Poznik! se v svojem „Poslanem" sklicujete tudi na „svoje delovanje za narod". Ali še zdaj ne vidite, da ste pravo pot zgrešili, da no delujete več za narod, nego narodu v škodo, v pogubo, in da narod ni še — Šuklje? Dalje Vam na tiho zasepečemo na Vaši ušesi, da kati linar ične osebe so pri tistej stranki, katera se ni sramovala, tacih sredstev se posluževati, da je moral c. kr. sodnik vmes seči. Pri našej stranki ni nobenega obsojenega! „Fej vas!" Vam in Vašim tovarišem torej nazaj vračamo. Vi dalje — Šukljeja opiraje — pravite, da se je g. Šuklje nag. Lehmanna zato obrnil, ker je bil zadnji njegov „znanec". Mi pa Vam odgovarjamo, da se je g. Šuklje na g. Lehmanna s svojo pismeno ponudbo zato obrnil, ker je bil drugi kolovodja tukajšnje nemške stranke. Svet ni več tako nespameten, g. Poznik! da bi Vam vse verjel, kar v uradnem listu pišete. Smeh pa se mi usiljuje pri Šukljejevih — od Vas v rPoslanem" navedenih besedah: „dasa ich (Šuklje) zu den gemassigten Elementen der slo-venisehen Partei gehbre". To bo Vam, g. Poznik, lep „Sturmbock!" „Narodov" dopisnik je pred 12 dnevi v „Slo-venskem „Narodu" gosp. dr. Poznika tudi tako od strani opominjal, da naj ne pozabi, kar mu je po banketu v Brunnerjevi dvorani 28. junija t. 1. prvi Novomeški domoljub glede »Narodnega doma" v zobe povedal. Hotel je dopisnik s tem le to doseči, da bi dr. Poznik opustil tisto delovanje z nekim drugim „pod enim klobukom," o katerem že vrabci po strehah žvergole. Pa dr. Poznik dopisnika nt hotel razumeti, kajti v svojem „poslanem" le javka o „nehvaležnosti* narodnjakov, in ker on sam pritrdi, da mu je mož očital, da je on (Poznik) kriv, če bodo stareji upniki v zgubo prišli in da bi bolje bilo, ko bi se poslopje podrlo, mora „Narodov" dopisnik temu še to pridjati, da prvič oni razgovor ni bil „prijateljski" in drugič, da je oni domoljub g. Pozniku naravnost in češče v zobe povedal te-le besede: »Goljufali ste me!" Da se je tedaj prepir vnel po listih in tolika mržnja navstala mej nami v Rudolfovem, so le Vaši in Vaših tovarišev grehi krivi; grehe pa zdaj vender jedenkrat poznate. Skušate sicer obeliti sebe in svoje, pa le še bolj v močvirje zagazite. Tukaj v Rudolfovem pa so tla za — Šukljejanizem popolnem zgubljena, — to si zapomnite! In tudi le Vaši grehi so krivi, da ste tukaj zaupanje zgubili, ne pa polemika v listih! Če pa tega ne verjamete, le poglejte, gospodje, kdo v Rudolfovem še za Vas mara ! In kdo je tega kriv ? — Vi sami! Pa drugod — boste rekli — Vam še verjamejo; mogoče, pa kedar bodo Vas in Vaše namere gg. Metličanje in ČrnomaljeE tako izprevideli, kakor Novomeščanje spoznajo, potem je Vaša zadnja ura bila — Vam in Šukljeju. Do tačas se pa tolažimo s starim in resničnim rekom: „Gegen Dummheit kampfen selbst Giitter vergebensl" Kajti sveta jeza mora popasti vsacega, ko bero Vaše Bosno Glasove1', katerim vsako sredstvo prav pride, da si le iz blata poin agate, kakor oni Vaš dopisnik iz Be-lekrajne, ki na poti iz Metlike v Črnomelj po vseh lužah in mlakah umiva in opira neko Metliško svo-jat in g. Dev-a, c. kr. sodnika v Črnomlji, — pa zaman, zamorec ostane zamorec. Naše gg. deželne in državne poslance pa prosimo, da o pravem času ne zabijo, da nekolekovani slovenski list svoje predale odpira mesece sem raznovrstnim „Poslanim" privatnih osob zastonj in da se zastonj pošilja uradni list po hišah v Rudolfovem. Tako je dr. Poznik „Ljubljanski List" z dne 19. avgusta t. 1. po mestnih služabnikih in policistih skoraj v vsako hišo poslal, samo to je še pozabil, da bi bil ta list na vse vogale hiš nabiti dal. Tako najiven pa v Rudolfovem ni nihče več, da bi verjeti hotel, da g. dr. Poznik toliko številk „Ljubljanskoga Lista" iz svojega žepa plača, ali da se njegova in druzih mnoga in dolga „Poslana" na njegov račun tiskajo. Da „politiškeinu otroku" nič ne manjka, ponuja iu oddaja na zadnje Poznik „Narodovemu" dopisuiku županstvo na rotovži in predsedništvo v Čitalnici, dva mandata, katerih on sam v kratkem ne bo imel več — na razpolaganje. „Narodov" dopisnik pa tudi ne kaudiduje, najmanj pa pri dru. Pozniku, kateremu veljajo že dolgo sledeče tri be sede sv. pisma: Mene, Tekel, Upharsim! Iz Velikovcu. (S l o v e n s k a d e p u t a c i j a) je bila 12. avgusta pri Njegovej ekscelenciji gosp. ministru baronu P i n u. Bilo je 15 gospodov iz vseh stranij Velikovškega volilnega okraja Mej njimi je bilo 5 duhovnikov, drugi so bili župani, odborniki in posestniki. Vodil je deputacijo gosp. deželni poslanec And. Einšpieler; drugi dež. poslanec gosp. Muri je telegrariral v Velikovec, da zavoljo boleh-nosti ne more priti k deputaciji. Ob 11. uri smo se podali na grad „Kohlhof", kjer nas je prem. gosp. baron Pino dokaj prijazno vsprejel. V kratkem govoru se je gosp. Einšpieler pri gosp. ministru zahvalil za čast, da je našo poslanstvo prevzeti blagovolil. Prosil je dalje gosp. govornik, naj gospod minister naše želje in prošnje podpira. Zraven želj in prošenj, ki jih imamo vsi avstrijski narodi, in ki so se v državnem zboru povoljno in srečno reševati začele, — zraven teh želj in prošenj imamo mi Slovenci še tudi narodne želje in prošnje in gospoda ministra in poslanca prav lepo in srčno prosimo, naj nam pomaga, da dosežemo vsaj jedenkrat, za kar se že skoro 40 let poganjamo in kar nam tudi naše postave obljubljajo in dovoljujejo. — Gosp. E. izroči gosp. ministru novo brošuro: „Die Karntner Slovenen: ihre nationalen Verhalt-nisse und Bestrebungen", — ter reče: V tej knjižici najdete vzvišeni gosp. poslanec vse, kar zastran slovenščine želimo in prosimo; mislim, da so naše želje in prošnje zmerne, postavne, pravične, lojalne in se dajo pri dobrej volji lehko izpeljati. Vaša ekscelencija, je pristavil govornik, ste prvi in jedini mož naše volje in našega zaupanja, ki smoga poslali v državni zbor. Zatorej lepo prosimo, ne odtegnite nam svoje podpore in pomoči. Bog ohrani, obvaruj in blagoslovi Vašo ekscelencijo!" Po tem nagovoru je gosp. minister prijazno in srčno odgovoril, da bo izročeno bukvice dobro prebral in po naših željah in prošnjah storil, največ ko zamore, kar je nas vse neizrečeno razveselilo. Tudi z vsakim pričujočih gospodov je gosp. baron posamera govoril. Nekateri so tudi naznanili svoje posebne prošnje: gosp. župnik Mu d en je gosp. ministru na srce položil železnico skoz Železno Kaplo in črez Jezerski vrh, — gosp. župan Hlade je priporočal obstojnico (Haltstelle) pri Gu-gtanji. — Slednjič nas je prijazni gospod peljal pod milo nebo, kjer smo pod velikansko smreko se razgledovali po neizrečeno krasnej okolici. Pri sladkem vinci je gospod minister napil nemško in slovensko rekoč: „Pijem na zdravje Slovencev!" Veseli „živio"-klici so doneli daleč okolu. Ta avdijenca nam je spet nova priča, da smo slovenski volilci zadeli pravega moža. Kar smo v „Kohlhofu" videli, slišali in doživeli, daje nam ne-omajljivo, trdno zaupanje in prepričanje, da pridejo za nas Slovence tudi na narodno stran boljši časi. „Mir." Iz Ljutomera 25. avgusta. ( Ciril -M e-todijeva slavnost.) Na praznik Vel. Gospojnice dne 15. avgusta priredila je tukajšnja Čitalnica na vrtu g. Vavpotiča narodno slavnost, katera je bila nepričakovano mnogobrojno obiskana; kajti ne le odlično narodno občinstvo se je brez izjeme is' udeležilo, temveč tudi veliko število ljudstva iz b' zine izjavilo jo po svoji navzočnosti živahno zani manje za savnost. Vspored bilje slavnosti primeren; pevske točke vrstile so se mej ličnimi godhonimi in med dekla-macijanii — in vse j" kazalo, da se je glede truda in požrtvovalnosti storilo vse po najboljši moči. Petje pod vodstvom neutrudljivega naduritelja g. Horvat-a bilo je povsem ubrano, več točk moralo se je zbog burnega ploska ponavljati. Kakor navadno odlikoval se je tu učitelj g. Schneider s svojim nenavadno lepim čistim glasom. Jeden glavnih delov vsporeda bil je slavnostni govor gospoda Fr eu e n sfe 1 d-a. Bilo je brž ko ne mnogo občin stva, ki je poznalo sv. Cirda in Metodija le kot svetnika; a mej vseskozi dovršenim, vsem lahko umevnim govorom razjasnilo se mu je gotovo kak veli-kansk pomen imata za slovansko slovstvo. Govor bil je navdušeno vsprejet, kot živ dokaz zaslužene hvale, katera v polnej meri pristaja Izvrstnemu govorniku. Godbene točke vodil je g. Babic učitelj v Svetinjah, pokazavši ne le kot kapelnik, temveč tudi kot virtuoz na goslih svojo veliko spretnost. — Konec jako zabavnemu večeru bil je ples, ki je združeval plesalce in plesalke do ranega jutra. \r. Železnikov 22. avgusta. [Izv. dop.J Tudi pri nas se je slovesno prazuoval rojstni dan presvetlega cesarja. Bralno društvo okrasilo je svojo sobo s cesarskimi in narodnimi zastavami, na lepo razsvetljenih oknih bili sta v 17. dan t. ni. podobi cesarja in cesarice. Pevci peli so cesarsko pesen, katerej sledili so gromoviti živioklici. Predsednik imel je potem nagovor, v katerem je z navdušenimi besedami slavil cesarjev rojstni dan in izrekel pre-srčno čestitko. Dne 18. t. m. zbralo se je Bralno društvo in z zastavo šlo v cerkev k maši, ki jo je služil g. župnik. Po maši pela se je zahvalna pesen, potem pa še cesarska pesen, pri kateri smo vsi društveniki ustali, kakor se mnogi izmej nas ustali na poziv Onega, kojega rojstni dan se je slavil, kadar je bilo treba zamemti težko kladivo s puško in bodalom. In da ima tudi v uašej dolini mnogo hrabrih vojakov, to pričajo svetinje srčnosti ki dičijo prsi marsikaterega izmej naših članov. Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 25. avgusta. Predseduje gosp. G r a s s e 11 i. Navzočnih 17 odbornikov. Uverovateljema zapisnika današnje seje uo-loči župan mestna odbornika Klein-a in dr. Dole nc-a. Župan naznanja, da je 18. t. m. bil pri gosp. deželnem predsedniku baronu \Vinkler-ji ter ga prosil poročiti Nj. Veličastvu presvetlemu cesarju najudanejše čestitke k rojstvenemu godu, za kar se Nj. Veličastvo po generalnem adjutantu baron Mon-del nu brzojavno zahvaliti blagovolilo. Isto tako čestital je župan v imenu zastopa 20. t. ni. cesari-čini Štefaniji k njenemu godu iu v 21. dan t. ni. pa cesarjeviču Rudolfu k rojstnemu godu, za kar sta se Nj. Veličastvi po svojem adjutantu zahvaliti blagovolili. Mestni zbor vsprejel je naznanili z živio- in slava-klici. Župan dalje naznanja, da je častnemu meščanu profesorju Miklošič-u, katerega je presvitli cesar o priliki njegovega umirovljenja odlikoval z redom železne krone druge vrste, na tem odlikovanji čestital in da se je profesor Miklošič v prijaznem pismu zahvalil za čestitko. Konečno naznani župan, da je Praški mestni zastop o priliki pobratimskega pohoda Slovencev v Pragi poslal mestu Ljubljanskemu krasno podobo mesta Prage iz 1. 1606, katera se bode shranila v primerni obliki. Mestni odbornik Potočnik nasvetuje, da se Praškemu mestnemu zastopu izreče zahvala mestnega zbora za to lepo darilo, čemur zbor pritrdi. Poročilo pravnega in finančnega odseka glede prostora, ki je mestu na ponudbo pred Rudoltinu-mom, se na predlog poročevalca podžupana V. P e-tričič-a z dnevnega reda odstavi. O prošnji kranjskega deželnega odbora glede izpeljave vode iz Rudolfinuma pod Tržaško in Fran Josipovo cesto v mestni kanal v Slonovih ulicah poroča v imenu stavbinskega odseka mestni odbornik Potočnik in nasvetuje, da se odvod po glinastih cevih dovoli pod tem pogojem, da se deželni odbor zaveže, vse eventualne sedanje ali poznejše škode, ki bi se zgodile po tem vodovodu mestni občini ali pa privatnim osobam, poravna. Predlog so vspivjme. Dopis deželnega odbora kranjskega na mestni magistrat v tej zadevi bil je nemšk. (Naravno, ker je g. Dežnam referent. Ured.) Odbornik M urni k poroča v imenu stavbinskega odseka o pop-avi ceste na Grad pri sv. Flori j anu. Poročevalec nasvetuje, da se za potrebščino, sa to delo proračnnjenona 17Gi gl. 78 kr., takoj razpiše dražba in se delo še letos izvrši. Predlog obvelja. Odbornik Potočnik poroča o napi avi ograj in korit na živinskem trgu, za katere je bilo 903 gl. 93 kr. troškov, in nasvetuje, da mestni zbor ta izdatek odobri. Obvelja. Odbornik Potočnik poroča o vspehu pismene dražbe za kanal v Kolodvorskih ulicah. Barona Pit-telna tovarna na Dunaji ponudila je, da delo izvrši z betonom in tenientom po novem načinu, ki je že v mnogih mestih se uvel. Stavbeni mojster Filip Zupančič pa je ponudil, da izvrši stavbo po draž-benem predpisu s kamenitnimi ploščami za 18%, pod razpisano vsoto, tedaj za 3094 gld. 44 kr. Poročevalec meui, naj bi se poskusilo z betonom in cementom napravil kanal, torej delo izročilo barona Pittel-na tovarni na Dunaji. Gg. Pakič, Klein, dr. vitez Bleiweis-T r s t e n i š k i in N i č m a n pa so za to, da se delo domačemu podjetniku gosp. Zupančič-u izroči, kajti njegova ponudba je po dražbenem predpisu in o tako zidanih kanalih se ve koliko časa trajajo, dočim o stavbah z betonom in cementom iz baron Pittelnove tovarne doslej še ni skušenj. Župan opomni, da se more stavba izročiti g. Zupančiču le, ako o pravem času položi vadium in odpusti 18 %. Predlog, da se stavba izroči g. Zupančiču, se vsprejme in se mu obrok podaljša do konca oktobra. Mestni odbornik Žagar poroča v imenu policijskega odseka o pritožbi nekega hišnega gospodarja zoper naloženi pasji davek in globo. Pasji davek mora plačati, globa pa se mu odpusti, ker je bil krivo poučen. Dr. Papež poroča v imenu finančnega odseka, združenega z odsekom za olepšavo mesta, o prošnji Janeza Ederja gostilničarja v Švicariji, da se mu dovoli sezidati ledenico po američauskem načinu. Sklene se po nasvetu poročevalčevem, da se stavba dovoli, a s tem pogojem, da se ne poškoduje nobeno drevo v bližini stavbe, da je stavba takoj lastnina mesta in da jo graditelj sme uporabljati brezplačno, dokler ima Švicarijo v najemu. Zavezan je, napraviti od svojega hleva in od ledenice kanal in slednjič, da nema, ko preteče najemnina, nikake pravice terjati kako odškodnino za ledeuico. Vsi ti predlogi vsprejmo se in potem se javna seja sklene. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „Samo za nemščino". Današnja številka ima dve strani priloge. — (Cesaričinja Štefani j a) pripeljala se je potujoč v Miramare predvčeraj z brzo vlakom v Ljubljano. Na peronu zbralo se je mnogo občinstva, mej njim deželni predsednik baron Winkler, F. M. L. baron Rei nlander, župan Ljubljanski Grasselli, polkovnik topničarstva Eschenbacher itd. Ko je dospel vlak, pozdravilo je zbrano občinstvo cesa-ričinjo burnimi živioklici. Cesaričinja Štefanija bila je takoj pri prihodu pri oknu dvornega voza in pozdravljala je prijazno na vse strani. Nadvojvodinja Štefanija, s katero potuje tudi nje hčerka Elizabeta, vzprejela je v dvornem salonskem vozu tukajšnjega topničarskega polkovnika pl. Eschenbacher j a, ki je kot bivši adjutant prestolonaslednika z visoko gospo osobno znan. Ves Čas, ko je vlak stal, bila je razoglava pri oknu, in zbrano občinstvo je lahko opazovalo nje krasne plave lase. Oblečena je bila v sivo obleko z belo udelanim prsnikom. Za pasom imela je šopek modrih planinskih cvetlic, ne pa „plavio", kakor so vročekrvni Nemci trdili. S polkovnikom pl. Eschenbacherjem govorila je še skozi okno in rekla, da se je že pred tremi leti vozila v Trst in da jej ti kraji zelo dopadejo. Mej navdušenimi živioklici odpeljala se je po 12 minut trajajočim postanku prijazno odzdravljaje proti Trstu. Ob vseh prehodih čez železnico, posebno pa v Latter-manovem drevoredu bilo je na stotine občinstva. — (Pri ministru baronu Pino-tu,) ki je od Slovencev koroških voljen v državni zbor, bila je te dni v Kohlhoiu pri Velikovci deputacija Slo- vencev. Vodil jo je starosta g pi\d\ A Einšpieler ter ministru na srce polagal narodne želje koroških Slovencev. Izročil mu je tudi izvrstno knjižico J. Haderlapovo, v kateri so opiavičene želje naše popisane in obrazložene. Trgovinskemu ministru se je tudi omenjal pri tej priliki črtež železnice preko Železne Kaplje v Kranj. Na to baje deputacija ni dobila posebnega odgovora, v ostalem pa je z boljo nadejo ostavila poslanca in ministra. — (Pozabljen ali k a -1 i V) Ker se je nedavno poudarjalo, da treba skrbeti za tiste uradnike, ki že dolgo vrsto let čakajo, da se jim umakne njih prednik in ker smo uverjeni, da je ta skrb za vse uradnike in za vse urade jednakomerno razdeljena, usojamo si danes opozarjati dotične kroge na uradnika, ki službuje že nad 4 8 let. To je gosp. Krasen na pri finančnem ravnateljstvu. Veliko, veliko uradnikov je že zaman čakalo, da bode gosp. Kraschna predložil svoje dokumente, a vse take nade šle so po vodi. Mislimo, da bi bil skrajni čas, da se mu da potrebni migljaj, če ne zaradi druzega, vsaj ljubi ravnopravnosti na ljubo. Sicer bi utegnili res tisti imeti prav, ki trdijo, da se g. Kraschne ne upajo lotiti, ker ima v svoji kvalifikaciji pridevek „vertrau-enswtirdiga. — (K ravnopravnosti.) Z Notranjskega pritožuje se nam rodoljub, da se mu je na železniški postaji na Rakeku že drugič ovrgel tovorni list, ker je bil slovenski pisan. Ker nam je ovrženi list poslal na ogled in ker smo se prepričali, da je pravilno pisan in da je na njem kolek za 5 kr., da toraj ni nobene formalne hibe, opozarjamo železniško oblastvo na to zlovoljno postopanje in pričakujemo, da se za bodoče ustavijo take neumestne burke, ki dotičnomu železniškemu uradniku neso baš v čast. — (Slovenščina kot drugi deželni jezik.) G. dr. D o m i n k u š odvetnik v Mariboru odposlal je nedavno dve ulogi na c. kr. okrajno sod-nijo v Arveži, katera je ulogi, ker ste bili slovenski, zavrnila. Tudi priziv ni imel vspeha, kajti nadsodnija potrdila je odlok prve instance. Iz tega je jasno, koliko ravnopravnosti uživa slovenščina kot drugi deželni jezik v Štajerskej, in kako se povsod skrbi za blaženo nemščino. — (,0 prof. Jagići) piše predvčerajšnji „Slovenec" : „Dunajska vlada si mnogo prizadeva, da bi ga na Dunajsko univerzo zvabila". Žal, da moramo temu oporekati, kajti vlada, kakor je pravil dr. Ja-gič sam, do sedaj ni storila niti najmanjšega koraka v tej zadevi. — (Gospod dr. Josip Stanič,) iz istrskih bojev dobro znani rodoljub, odprl je te dni svojo odvetniško pisarno v Gorici. — (Ciril in Metodijeva svečanost)z obširnim programom bode 6. dne septembra na planem v Borovnici. Priredita jo društvi: bralno in gasilno, a sodelovala bodo tudi druga narodna društva. — (Domača umeteljnost.) Št. Vidska fara nad Ljubljano omislila si je v spomin 800 letnice, katero bode praznovala prihodnji mesec, nov tabernakel. Delo prevzel je Ljubljanski pasar in srebrar g. Henrik Zadnikar, s svojim očetom g. Valentinom Z a d n i k a r j e m. Ta dvojica dogotovila je tabernakel tako lepo in solidno, da je gotovo domači umeteljnosti na čast, Šent Vidcem pa v popolno zadovoljnost in v opravičen ponos. Tabernakel je bakren, a močno v ognji pozlačen, kajti za pozlačenje porabilo se je 140 cesarskih cekinov. Visok je 3-25 m., širok pa 158 metra, oblika mu je 6 voglata, na vsaki strani so po 3 stebriči, na katerih sloni kupola, na njej kroglja, na kroglji pa sv. Duh v podobi goloba. Vratica okrašena so z vinskim perjem, klasjem in arabeskami, vrhovi stebričev v rimskem slogu so temneje pozlačeni in olepšani z cvetlicami. Vse delo je, kakor rečeno, jako skrbno in lepo in hvali svojega mojstra. Novi tabernakel je do 15. septembra t. 1. na sv. Petra četi št. 17 na ogled. — (K Tschinkelnov emu konkurzu.) Tschinkelnovo cukrarao v Lovosicah, cenjeno na 451.28G gld., kupila je pri včerajšnji dražbi „Anglo-Bank" za 100.000 gld. — (Pasji god v Ormož i.) Soprogi tukajšnjega nemčurskega kmetica — ogniti se dvoumju pišimo slovo z malim k — pomnožila se je štirino-gata obitelj — dvonožcev. z razumom razsvetljenih nemata — nadepolnim ščenetom, koje ona v svojej pasjej pobožnosti kliče — Cirilka! Rodbinska svečanost vršila se je v navzočnosti možaka izmej one vrste mogotcev, bivajočih v idiličnej samoti daleč izven selišč, ki so po poročilu starih nož nekdaj tudi v Ljubljani v trudnih nočeh, ko vse trdo spava, nad vonjajočim sodom svoje žezlo vihteli. Kumovala pa je kmetavšica sama ter ljubljenca pre tudi sama doji. — (Požar.) Na „8tari šrangi" pri Vrhniki pogoreli sta včeraj popoludne ob 2. uri dve hiši in k njim pripadajoča gospodarska poslopja. Zgoreli sta tudi dve svinji. Poškodovana gospodarja bila sta oba zavarovana pri Graškej zavarovalnici. Uzrok ognja še ni znan. — (Dopis iz Krope.) V nedeljo dne 30. t. m. napravi pevsko društvo „Olmev" pod vodstvom g. učitelja M. Kovšce izlet na OvŠišce. Ondu se bode društvo udeležilo zlate maše, kojo bode daroval mnogozaslužni župnik g. J. Habe. Od tod se pomakne črez most v Podnart, kjer bode zabava s petjem in plesom v prostorih g. M. Pogačnika. K mnogobrojni udeležbi se vabijo vsi prijatelji in prijateljice „Odmevašev". — („Ljudske knjižnice") izšel je 16. snopič. V njem nadaljujejo se dosedanje »pravljice" ter prične nova vrsta „kratkočasuih in podučnih povestij', katere je poslovenil Vekoslav Benkovič. — (Medveda ustrelil) je v 20. dan t. m. gozdarski pristav Skoupil v gozdu pri Poljanah na Dolenjskem. — (Šaleška Čitalnica) priredi v spomin tisočletnice Metodijeve slavnost dne 8. sept. t. 1. ob 4. uri popoludne na vrtu g. M. Tajnika v Druž-mirji z govorom, petjem, godbo in prosto zabavo. K obilnoj udeležbi vabi odbor. — (Poštni urad v Vidmu) otvori se zopet v 1. dan septembra t. 1. — (V Trstu) razpočila se je pretekli petek zvečer pred uredništvom patrijotskega lista „11 Soldo" petarda, ki pa k sreči ni napravila nobene škode. — (V Trst) priplula je včeraj ruska korveta „Elborus", kapitan Sabline. — (Samomor.) Včeraj dopoludue zastrupil se je v Trstu 09 letni židovski učitelj Jos. Luzzatto s karbolno kislino. — (Kotel počil) je včeraj popoludne v Llovdovem arzenalu v Trstu in sicer na parniku „Argo", ki se ravno popravlja. Jednajst osob težko poškodovanih. — (Razpisano) je mesto nadsodnije svetnika pri c. kr. deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 15. sept. t. 1. — Dalje je razpisano mesto začasnega davčnega pristava (XI. razred) pri davkarijah na Kranjskem. Prošnje do 15. oktobra t. 1. — (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega glavarja na Kranjskem, eventuvalno mesto vladnega tajnika in mesto okrajnega komisarja. Prošnje do 8. septembra t. 1. — (Razpisani učiteljski službi.) Na jednorazrednici na Breznici na Gorenjskem služba učitelja. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. sept. t. 1. — Na dvorazrednici v Begunjah na Notranjskem služba druzega učitelja. Plača 400 gld. Prošnje do 8. sept. t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Idrija 26. avgusta. Oddanih 78 glasov. Gospod Stegnar voljen jednoglasno. Kočevje 2 5. avgusta. Pri današnji dopolnilni volitvi izvoljen deželne sodnije svetnik Jakob Hren s 56 glasovi proti 23. deželnim poslancem. Hrenov protikandidat bil je Matija Verderber iz Kočevske Reke. Szczakowa 25. avgusta. Točno ob 5. uri 10 minut pripeljal se je ruski dvorni vlak na kolodvor, ki je z ruskimi, avstrijskimi in gališkimi zastavami okrašen. Na kolodvoru nastavljena častna stotnija zasvira rusko himno. Car v opravi avstrijskega polkovnika, ž njim carevič v opravi avstrijskega ulanskega podpolkovnika, veliki knez Jurij v ruski kozaški uniformi, veliki knez Vladimir v opravi avstrijskega husarskega polkovnika stopili so iz vagona in car, pred njim pa knez Lobkovic šel je ob fronti častne stotnije. Potem predstavil je FZM. baron Ramberg dostojanstvenike. Car podal je vojvodi Virtemberškenm, knezu VVmdischgriitzu in namestniku Zaloškemu roko. S poslednjim govoril je car nekoliko časa. Ravno tako podala sta carevič in veliki knez Vladimir nav-zočnim generalom in namestniku roki. Carica in dvorne dame ostale so v vagonu. Po četrt ure trajajočem postanku nadaljevala je ruska gospoda pot v Kromeriž. Vlak vodil je od tod dvorni svetnik Klaudv. O&erberg" 25. avgusta. Ruski dvorni vlak dospel semkaj ob 8. uri 30 minut. Vspre-jela in pozdravila sta je šjezijski deželni predsednik marquis Bacquehem, v imenu nemškega cesarja pa generalni lieutenant grof Branden-burg. Car stopil je iz vagona in govoril s pozdravljaj očimi dostojanstveniki nekoliko besed. Postanek trajal dvanajst minut. Deželni predsednik ustopil je v dvorili vlak,v da spremlja ruski velečastvi na vožnji skozi Šlozi j o. Kromeriž 25, avgusta. Cesar in cesar-jevič, v ruskih uniformah in s trakovi Andrejevega reda, odpeljala sta se ob 11. uri v Gu-lin, kamor je došel ruski dvorni vlak ob l!2l2. uri. Cesar in cesarjevič od carice in velike kneginje Marije Pavlovne iz vagona pozdrav-f ljena, šla sta, ko je vlak obstal h gostom, na kar se je vlak odpeljal in dospel ob 12. uri v Kromeriž. Na peronu bila sta cesarica Elizabeta in nadvojvoda Karol Ludovik, slednji v ruski uniformi. Godba zasvirala je rusko himno. Obe cesarici sta se objeli in dvakrat poljubili, car pa, v avstrijski uniformi in s trakom Štefanovega reda, ostavil je vagon ter šel s cesarjem Franom Josipom ob fronti častne stot-nije. Mej tem vršila so se druga jako srčna | pozdravljanja. Nadvojvoda Karol Ludovik poljubil je carici roko, na kar mu je slednja ponudila lice. Velika kneginja Marija Pavlovna poljubila je nadvojvodo Karola Ludovika na čelo. Potem predstavljale so se dame izmej obe-stranskega spremstva. Car, vrnivši se od častne stotnije, približal se je takoj cesarici Elizabeti, pozdravil jo vojaški in jej poljubil roko. Na to predstavil je cesar carju deželnega glavarja, okrajnega glavarja in župana. Vsprejem trajal je 15—20 minut. Potem bil je uhod v graščino v kočijah a la Daumont v č veter upreženih. Množica klicala „Slava" in „hochu, ob potu bili vojaki v špalir postavljeni. Prišedši v graščino, vsprejela sta Najvišje goste pri stopnicah Ilohenlohe in Hunvadi in je peljala v sobo, kjer so se predstavljali zbrani dostojanstveniki. Potem bil je obed „a la camera", za spremstvo in dostojanstvenike pa maršalsko ko-I silo v vrtnem salonu. Drugi ruski funkcijonarji . imeli so kontrolsko kosilo, pri katerem je vladni svetnik Linger napil ruskima veličastvoma, na kar so Rusi zaklicali „Ura!" na avstrijski veličastvi. Cesar podelil je careviću ulansk polk. Pri dvornem obedu ob 6. uri svirala je godba pešpolka Aleksander III. Na mizi bila je slavna in dragocena zlata posoda za 78 osob. Na častnem mestu bili sta cesarici, na desno carica, poleg nje avstrijski cesar, potem velika kneginja Marija Pavlovna, nadvojvoda Karol Ludovik, veliki knez Jurij; poleg avstrijske cesarice sedel je car, potem cesarjevič, ruski prestolonaslednik, veliki knez Vladimir. Napit-nic ni bilo. Po obedu „cercle", ob 8. uri gledišče. Kromeriž 2G. avgusta. Predstava v gledališči in kvartet na lovskih rogovih jako pohvalno vsprejet. Cesar v ruski uniformi vodil je carico, car cesarico, Karol Ludovik veliko kneginjo v dvorano. Veliki knez Nikolaj bil je že v uniformi, podeljenega mu ulanskega polka. Velečastva in princi sedeli so v prvi vrsti, v drugi Giers, Kalnokv, Lobanov, Vo-roncov, Taafte. Vseh vkup okolu 100. Dvorni gledališni igralci dobe" danes ruske rede. Kromeriž 26. avgusta. Pri najkrasnej-šcm vremenu je baš sedaj dvorni lov. „Na Za-mečku" gozdu, a/4ure od Kromeriža. Odhod mej slavaklici občinstva bil ob 10 Va uri. V Kromeriškem gradu ostale so samo dame in strežniki. Ruski strežniki bratijo se z avstrijskimi in se prav gladko pogovarjajo v ruskem jeziku, ko so tukaj bivajoči dvorni služniki večinoma Cehi. Pri včerajšnji predstavi v gledališči bilo 117 osob izmej spremstva in 20 časnikarjev. Cesarica Elizabeta jako krasna, isto tako carica in Pavlovna. Ruski prestolonaslednik krasne raladeniške postave, poln življenja in j gibčnosti bil je v polkovniškej uniformi ulan-1 skega polka, kateri mu je cesar Fran Josip I par ur poprej podelil. To gledališči bil „sou-! per", h kateremu so se povabili umeteljniki, Carica, ki ne govori popolnem gladko nemški, izrazila je gledališki igralki vVolter svoje priznanje : Vaša slava prodrla je do nas! Odhod danes ob 11. uri. V proštijskem poslopji bfle včeraj in danes konference mej Kalnokvjem in Giersom. Mej pioštijo in graščino živahen promet gospode in slov. Peterburg 26. avgnsta. Povodom sestanka v Kromeriži spominja „Journal de St. Peterbourg" na sestanek treh cesarjev v Skier-nievicah, pri katerem se je pokazalo popolno soglasje v osobnem mišljenji vseh treh vladarjev, kakor tudi v nazorih in mnenji njih ministrov, ter upa, da sestanek v Kromeriži ne bode manj plodovit na srečnih posledicah, da se bodo srčni odnošaji mej vladarji, kakor tudi politiške razmere mej vladami še bolj utrdile. Ne treba poudarjati, da se odsotnost nemškega cesarja in Bismarcka nikakor ne sme tako tolmačiti, kakor da bi se bile srčne mej Nemčijo in mej Avstrijo in Rusijo k sreči obstoječe razmere, ohladile. Kromeriž 24. avgusta. Cesar in cesarica s spremstvom semkaj došla. Župan nagovoril ja je nemški in naposled v češčini izrazil veselje Kromeriža ua tem Najvišjem pohodu. Mej neprestanimi slava in hoeh-klici peljala se je cesarska dvojica v mesto. Pred gradom trosile so deklice cvetlice. V Gradu vspre-jel jo je kardinal. Najlepše bilo je dehlovanjc vseh korporacij in hanaških banderijev okolu 3000 mož z 1200 konji. Sprevod trajal skoro jedno uro. Burno ovacije. Ob 5. uri dvorni obed z 52 kuverti. Pri obedu bili so nadvojvode, kardinal, ministri, civilni in vojaški dostojanstveniki. Zvečer mesto krasno razvetljeno. Serenada češkega društva „Moravan" in nemškega društva „Concordia"' izborna. Več sto baklašev omejilo jo prostor za pevce. Ko se je cesar pri oknu pokazal, zadoneli so več minut trajajoči „Slava", „Na zdar" in hoch klici. Po serenadi priklonil se je cesar v zahvalo in zaorili so zopet gromoviti klici. Toulon 24. avgusta. Včeraj tukaj 10, v Marseille-u 45 ljudij za kolero umrlo. Na Španskem predvčeraj 5664 ljudij za kolero zbolelo, 1721 umrlo. Madrid 24. avgusta. Včeraj na „Prado" velika demonstracija 150.000 osob s GO zastavami proti okupaciji Karolinških otokov od strani Nemčije. Po mnogih govorih valila se je množica pred ministarsko palačo in klicala: Živila celokupnost Španjske! Živela vojska! Odposlala so je tretja la-dija na Karolinške otoke. Madrid 25. avgusta: Včeraj na Španjskem 5088 ljudij za kolero zbolelo, 15(51 umrlo. Iz nekaterih provinci] še ni poročil. Ka/iiie vesti. * (Iz Rige) se brzojavlja v 25. dan t. m.: Mestni načelnik v Rigi, Biingner, in mestni načelnik v Revelu, Greillenhagen, sta odstavljena na ukaz carja, ker sta se protivila upeljavi ruskega jezika. * (Kdor zna, pa zna.) V Ostende biva sedaj slavni „prestidigitateur" Herman, a ne kot umeteljnik, ampak prišel se je tjakaj zdravit. Nekega dne poprosi ga pri sprehodu ob morskoj obali lepa grofica M., naj bi ustregel želji gostov, ki bi radi vsaj majhno produkcijo, Herman dejal je smije*: „Dobro, gospa grofica, ker tako želite, a Sala bode Vas drago stala". S temi besedami potegnil je grofici zlato, z dijamanti okovano zapestnico (bracolot) z roke, zavil jo v robec in vrgel v morje. Grodca zakričala jo na glas, čarobnik pa je rekel smehljaje: „Koliko je stala zapestnica?" — „15.000 frankov," bil je odgovor. — „Veliko denarjev za umetelinika brez posla," del je na to Herman zamišljen. „ Ali Vam smem dolg povraćati v obrokih V Vzamite za sedaj na račun malenkost, ki jo ima Vaš gospod soprog, ki ravno prihaja, v klobuku." Prišlec snel jc za pozdrav klobuk, a iz slednjega pal je krasen šopek. Pod cvetkami bil je skrit robec, katerega grofica niti pogrešila ni, v robci pa školjka in v školjki, ko so jo odprli, ležala je dragocena zapestnica. Poslano. Gospodo pri „Ljubljanskom Listu" najuljud-neje prosimo, da nas v bodoče z lahkokriliin svojim orakeljnom poštedi, ker si ni slavnih elastikarjov slavni „ehorus" v skromnem našem društvu še nobenega sedeža pridobil, oziroma naročil. Za Čitalnico v Po d d ragi nad Vipavo*: Iv. Božić, t. <". predsednik. Ljudsko aredasvo. Moli ovo „Francosko imanje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno srdstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (11—B) Eksekutiviic dražbe. I/ uradnega lista.) 1. eks. držb. pos. J. Kontelja iz Sevc 28. avgusta v Postojini. 1. eks. držb. pos. Dominika T.ovsina s Hriba, 4860 gld , 5 oktobra v Ribnici. 3. eks. držb. pos. Gasparja Vidricha iz Trna 4. septembra v Postojini I. eks. držb. pos. Frana Iludeža iz Ljubljane, 1462 gld. 80 kr., 28. septembra pri deželni sodniji v Ljubljani. 1. eks. drži), pos. Frana Stareta iz Spodnjega Smlednika, 10090 »Id., 21. septembra v Kranji. 1. eks. držb. pos. Antona Modrijana iz Rovt 4. septembra v Logatci. 1. eks. dr>.b. pos. Janeza Nagodeta iz Hotedersice, 2522 gld., 24. septembra v Lo-gatci. 3. eks. držb. pos. Marijane Rostic iz Gorenjega Smed-nika. 19. septembra v Kranji. 1. eks. držb. pos. Janeza Kopača iz Preserij, 17715 gid., 11. septembra na Vrhniki. 1. eks. držb. pos. Gregorja KraSovca iz Prema, 200 gld., 25. septembra v II. Ristrici. 2. eks. držb pos. Valentina Penka iz Parja 11. septembra v II. Ristrici. 1. eks. držb. pos. Engelberta Šusterftiča iz Goric, 1920 gld., 9. septembra v Kostanjevici. 1. eks. držb. pos. Janeza llerakoviča iz Novih Sel, 590 gld., 9 septembra v Kostanjevici. TUJCI: 24. avgusta. Pri "*loi»nx Fuhrman z Dunaja. — Sprinzl iz Rer-lina. — Umlaufc z Dunaja. — Honigman iz Inomosta. — pl. Kelner, Schrekenfuchs, pl. Rronchi z Dunaja. Pri M«ll«l t pl. Guttman z Dunaja. — Rude, Lesar iz Trsta. — Herb iz Celovca. — Ernst z Dunaja. — Du-meku iz Trsta. Umrli so v EJ Ubij Alt I 23. avgusta: Peter Strukel, delavec, 37 let, Hrenovo nlice 15, za vodenico. — Albert Hoflern pl. Saalfeld, bivši notar, 73 let, sv. Petra cesta 57, za rakom. — Miliaijl Pretok, delavčev sin, 7 mes., Karlovska cesta G, za oslovskim kaSljeni. — Marija Brajar, zidarj.va udova, 73 let, Krakovski nasip 20, za vnetjem pljuč. V deželnej bolnici: 21. avgusta: Janez Peternel, gostač, 65 let, za je-tiko. — Andrej Meglic, kovač, 21 let, za bramorico. Meteorologično poročilo. (478—3) Pohištvo s krčmo, prodajalni«) in mesarijo na Visokem pri Krmi j t se po nizki ceni proda ali se pa tudi da za več let v najem. l*ri hfSi sta tudi 2 lepo zasajena vrtu, kegljišee in vodnjak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali leanejM trgovca. Kaj več se izve pri Janrcu l»HaIie-i, vulgo Tabor, na Visokem. ZDtts :n.jiT7-i, jedna blizo Vodmata (meri 1800 □ sežr-jev), druga poleg cesto v Šmartno, tik železniško progo (meri 1 oralo 600 □ sežnjev), prav pripravni za kako stavbo (tovarno, bilo, ma^aein ali šupo), sta iz proste roke ceno n» prodni. — Resni kupci naj se oglasijo pri posestniku, Sv. Petra eestn, It.42 v LJubljani. (48-i — 1) Jednega ali dva učenca takoj Tsprcjuie (4w—i) kleparski mojster, v Ljubljani, Šelenburgove ulice. Cvet zoper trganje 5 \a iillln.'lm T i 'I i 1 II il i '/ I I I l l 1 ll I v l 11 ... I- lll'llliri ■ je odločno naj bolj .še zdravilo zoper protin ter revmalizem, trganje po udih. bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazujo obilno zahval. Zahteva naj se samo ,,cvetu zoper trganje po dr. Malici" z zraven stoječim £dprtpnarf#j znamenjem ; 1 steklenica 50 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila b pošto na deželo: (401—8) likAKii TK\li«C/V AftiF zraven rotovža v Ljubljani. 9 Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. ,. , G 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 732-55 mm. 732-88 mm. 784 80 as. 120" 0 22-2" C 14-6" C brezv. si. zah. si. vzh. megla obl. d. jas. 0-00 mm. I si > m in 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 736-48 mm. 735-94 sin. 736 86 mm. 12 0ttC 31*2*0 14 4° C si. vzh. si. vzh. si. vzh. d. jas. jas. ja». 1 000mm. J 1 ♦ TJ||i«;tKl(> 489—1) I st&he, iu zobovja i ^ ustavlja po najnovejšem auntr i k a ti s ke.ni načinu ^ ♦ brez vsakih bolečin ter opravlja ploitiuoviiuJa in <*, ♦ vse zolrtne ©perneije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, | a- P"h'g Hradeekega mostu, I. nadstropje. * ♦ •» «»- H444#4« «>4KMTS ♦♦->*^TH(>hS^^^v^" „ marčna renta........ Srebro........... Napol. ...... . . C. kr. cekini.......... Nemške uinrke .... .... 4°/0 državne srečke iz 1. 18-r>4 250 gld Državne srečke iz 1 1861 100 gld 4°/0 avstt zlata renta, davka prosta OgrBka zlata renta 4g/0 ... . . „ papirna renta 5°/0 . ... 5"/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig . . Dunava reg srečko 5°/0 . 100 gld Zorni j. obe. avstr. 4,/i0/o zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad železnico Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld Uudolfovo srečke.....10 „ Akcije anglo-avgtr. banko . 120 m Trammway-društ vel j 170 gld a. v. . . 82 gld. 85 kr. 83 n 50 10-> n 75 n 99 70 n 869 — 289 80 n 124 n 45 9 n n 88 »/i ■» n 5 n 89 it 61 10 n 127 *• — 168 n 25 m 10" n — ^8 it 95 n 92 _ 50 L 104 n — n 116 n 50 it 124 n 50 115 y — ''06 n — n 179 n 50 „ 18 n ro n 100 9 — n 192 — n Košnja otave v Mestnem logu (8 oral) se odda.' — Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda"*. (488—1) Ženitev. Trgovec in posestnik blizu Ljubljane, 26 let star, želi se kmalu oženiti in išče Boproge, ki naj bi bila 24—28 let stara, imela 400—800 gld. premoženja in da bi bila dobra gospodinja. Pisma, pa le s podobami, naj ho oddajajo pod: j. 0 in 30 kr. Pri goMpo)'ii lekarjl svobodi, pri Klatein orla, na Preslruoveui trgu. (716—67) ► ► ► ► fluid pomnoženi, tudi i itnenoviin, ralii za drgnenjo v krepilo ntlov pri konjih. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdravnikili in praktičnih poljedelcih glede učinka kot izboren skušeo ter priznan kot najboljši zdravilen iu krepilen, ohrani konja do pozne starosti, ceb> pri največjem trpljenji vztrajnega in pogumnega, zahraijuje otrpnelost konj-nkili udov tor služi v krepili* pred in v reatitucijo U)čvistenje) po kakem truilapolnem delu. Dalje rabi kot podpiralno in ozdravljnjočo sredstvo pri pretegn žil, otekli nji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boka, v križi i. t. d., otekanji nog, mehurjih na U0-Rali, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., b kratka skoro pri vseh v.anjih boleznih hibah. 1 steklenica z rabilnim navodom vred stane 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Prodaji' in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (403—4-) zraven rotovža v Ljubljani. Deželna Uspešni lek za želodčne bolezni RofifaškaSz ♦^■^..fin «• O I ddna pijača. asi-u slatina. Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se prečastitim pg-. trgovcem in slavnomu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno apreturo za sukno, slavnemu občinstvu pa SVOJO kemično spiralnico, v katerej se razparano in nerazparniie moške in ženske obleke, obleke za 81 vizite, šali, tapeeirarsko blag«), tepihi z vsemi okraski, da isti no zgube gxi prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. i'!c:-,iiii|iiin vsprejznd so za pranje in so potem nategni zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrSi. — V mojej To euiTTrsLiiriji (12.:—is. Dobiva se pri g. Miti. Iti ti s i ju'i'-ji, kakor tudi pri gg.: Josipu Fabiun-u, 6'. C. Ifolzer-ji, Peter Lassnilc-u, TomnolioVi in Cltuidn TTPdIpP T J- Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jos. Sc/ilaffer-ji, Schuss lbllllluljoal 111 »lj|na*V10lub. V * nv/v>-y/, Josipu TerdM v Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žele z ni kar. đ-.i u'»ti u *i i. bc vsprejme za barvanju svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi so isti razparali. Vse to se barva v vsake.j barvi, katera se naroči. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoštovanjem (4S7—1; 4 4 JOSIP HEICHT l*oljauslii iijhsujk Ozke