178. številka.
V Ljubljani, v sredo 7. avgusta 191B.
Ll. leto.
•
.Slovenski Narod" velja po polti s
za Aritro-Ogrško: za Nemčijo:
celo leto skupaj naprej. pol leta     „      „ . Četrt leta    „ „ na mesec   H -
K 50 -. 25-. 13— . 4-50
celo leto naprej  ....  K 55%—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej  .  ...  K 60 —
Vprašanjem glede fn=entov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, ffpravnistvo (spodaj, dvorišče levo). KnaZiova ulica »t 9, tolefoa it 85.
Uhaja vsak dan ivacar isvsaaiU nadalja In praaniko.
Inserati se računajo po porabijeaeia prostoru in sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin,, trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., par te in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insereitfth oo dogovoru.
Neri naročniki naj pošljejo aaroćaian vedso 90 aaknaloL aVl
Na samo tisaeae aaročbe brez poslstve denarja se ae morena nikakor ozirati.
„narodna tiskam" talefoi it 89.
celo leto naprej pol leta .,
.Slovenski Narod" velja v LJubljani
dostavljen na dom ali če se hodi ponj:
, . . , K 48*- I četrt leta „ .....24 — I na mesec „
1>-4-—
Posamama Itavilka velja 39 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se oe vračajo. Uredništvo: Bnallova alica it 5 ff L nadstr. levo), telalon it 94
Lice političnega življenja.
H. — V Pragi, 3. avg.
Persekucija češkega časopisja je vse hujša, cenzura kakor v Ljubljani. Kakor pri Vas za slovenske, tako tudi pri nas ni papirja za češke časopise, ker ga sedaj Nemci več rabijo. Mi Slovani dobimo papir že v različnih novih naredbali, obljubah, ukazih znabiti namesto moke. Češko časopisje je sedaj kot invalid, ker niti od daleč ne kaže prave slike političnega življenja. »Narodni Listvc še vedno ne izhajajo in tudi druge stranke ne morejo dobiti dnevnikov. Narod, čigar časnikarstvo je bilo bolj razvito nego nemško v Avstriji, živi kot nekulturni berač ob tednikih. Seveda nam bodo nemški kuturtriigerji o prvi priliki očitali, da nismo na višku kulture. Kdo pa je kriv? Oni sami, kakor vselej! — Nova vlada se glede časnikov kaže nekoliko pomirljiveišo. ustavila je te dni tednik 2>Ćeske Snahy«, ne več za vselej, nego za 12 tednov; obljubila je tudi izhajanje »Narodnih Listov, kar bo gotovo razglasila v ententnih časopisih kot do-fctaz demokratizacije časopisov in skrajnie miroljubnosti Nemcev.
Neki poslanec mi je pripovedoval, da se v vladnih krogih okoli zunanjega ministrstva govori o novi konferenci socialistov, tokrat v Švici. Šmerala ni v kombinaciji, Fiabermann je zvezan s češkimi »veleizdajalci«, tako da je zunanji minister v skrbeh zaradi oseb. Koga naj pošlje? V kombinacijo so vzeli vse socijalistične voditelje, ugibali sem in tja — vse zastonj. Odločili so se torej potrkati pri narodnih socijal istih, tkzv. poslancih češke socijalistične stranke, ako bi kateri hotel dati garancije, da bo na konferenci go-VGril v zmislu sedanje situacije Avstrije. Tako daleč so že prišli na Dunaju, da bi ne bilo nič čudnega, ako bi ponudili Klofaču, naj gre v Švico med socijaliste delat propagando pod istimi pogoji kakor Susteršič *Stiska je velika in gan-jiv prizor bi bil za dramatika, videti Klofača. kako bi ga iznenadil tak predlog.
*'
Tako živimo sedaj v poletju. Med zasušenimi Irregovi gre sicer tok življenja mimo naprej, vročina vode sicer ni izsušila, aH življenje to ni. Kalne vode tirajo seboj nebroj interpelacij, pritožb in drugega papirja, zadnji izraz našega življenja. Toda leto je že prekoračilo zenit in bližamo se novemu življenju. Ni čnda zatorej, da ni novih, velikih političnih pojavov, življenje ekonomsko počiva, in vsi, kolikor nas je, si hočemo obvarovati življenje za novo, boljše in resno življenje, ki gotovo pride. Ni indifirentnost, da ima pet kilogramov moke več veljave, nego tiste Hussarekove naredbe o tnrtnovskem sodišču, več vrednosti, kakor vest, da v Karlinu vlada že jemlje v najem prostore za novo okrožno sodišče, da Nemci hujskaio tako ali drugače. >
Skrb za Invalide kmečkega stanu.
V sedanjih časih je pomanjkanje poljedelcev - delavcev zelo občutno. Skrbeti in delati je treba z vsemi močmi, da pridobimo našemil ratariu kolikor moeroče veliko delavnih moeii. oziroma da mu ohranimo vsai prcdvoiski-ne delavce. Kakejja pomena ie kmetii-stvo za nas, ni treba še opisati; saj vsak sam vidi in občuti na lastni koži. Malomarnost bi bila, ako bi zanemarjali tesa vprašania. Vsak posestnik kmetovalec mora dandanes skušati več in boljše blago pridelati; to doseže z razumnim in intenzivnim obdelovanjem svoje kmetije, za kar pa rabi delavcev. Na tisoče naših kmečkih fantov je na bojnem polju, na stotine jih pride nažai kod invalidi. Le te ie pridržati in vzgojiti za kmečki stan; tem ie treba vcepiti zopet ljubezen do rodne grnde, do kmečkega stanu in d 1 . V vseh sosednjih kronovinah se trudijo doseči ta namen. Vojaštvo in vlada podpira z denarjem in prehrano kmetijske invalidne šole in tečaie. uvideva-ioč važnost kmetijskega vprašanja. Kako je pa pri nas na Kranjskem v tem o žiru?
Imamo invalidno šolo. ali za obrtnike: za kmečke sinove pa ni preskrbljeno. Deželni odbor je dal na razpolago svojo kmetijsko šolo, učna sredstva in. pripomočke, kakor tudi učne moči; vse je že pripravljeno za prirejanje kmetijskih invalidnih tečatev, a stvar se je ustavila pred vprašanjem prehrane. Izključeno ie. da bi zavod sam z&-mogel prehraniti invalide tečajnike. Tudi vojaški erar nima, kakor je menda že sporočil deželni komisiji za invalide, za približno 20 do 30 invalidov na Kranjskem, ki bi kot voiaki obiskavali tečaje, potrebne hrane. Sedaj je še- od naše vlade odvisno, ieli našla potrebno hrano za invalide - vojake. - ki so se žrtvovali za domovino. Ako ne bode, potem se tečaji ne moreio vršiti, in invalidi ostanejo naprej v bolnicah seveda pri vojaški hrani, kier tratijo čas in zmibavljaio ljubezen do dela, do kmeč-keera stanu. Pa vendar ne bode treba dreeranja rudi v tei stvari od strani naših poslancev, da se preskrbi kmete-invalide pri nas na isti način s potrebnim podukom in potrebno hrano k■ je to po sosednjih kronovinah. Z zanimanjem bodemo nadaljni potek tesra za nas tako važneera vprašanja zasledovali. Kot zvesti kronisti in opazovalci bi-ležimo za danes še sledeče: Po drusrih kronovinah dobivajo vodstva invalidnih kmetijskih tečajev ona živila, katerih ne moreio sama preskrbeti, iz vojaških skladišč, oziroma so invalidi v bolnicah na hrani. V ljubljanski obrtni invalidni šoli so invalidi na hrani in na stanovanju v vojaški bolnici. Lansko leto se je vršil invalidni tečaj z nemškim učnim jezikom v Kočevju — hrano je dalo vojaštvo. To so gola fakta.
V.
Interpelacije Jugoslovanskega kluba.
MaSčevauje nad s.ovenskim narodnim vojakom*
(Interpelacija Jugoslovanskega kluba do domobranskega ministra, vložena 25. julija.)
V nekem koroškem nemškem listu je bral rezervni častnik učitelj Schiesstl v neki polemiki proti pristašem jugoslovanske deklaracije tudi ime koroškega Slovenca iz Rožne doline Simona Černeta, ki je služil pri njegovi stotniji (gorski strelski polk št 1, 2. stotnija). Kri je zavrela nemško - nacionalnemu ljudskemu učitelju in častniku. Sklenil je takoj, maščevati se nad tem možem, ki je bil pri stotniji v velikem ugledu in trikrat odlikovan. Najprej ga je opsoval pred vso stotnijo z najrazličnejšimi psovkami, med katerimi je opetovano rabil besedo veleizdajalec in ropar. Nato ga je dal aretirati ter odpeljati v spremstvu treh vojakov z nasajenimi bajoneti. Štirinajst dni ga je imel zaprtega in ga medtem večkrat poklical k sebi v stotnijsko pisarno ter znašal nad nJim svojo jezo. Ubogi Čeme je moral prenašati izbruhe besnosti divje nemško - nacijonalne zverine molče ter je strašno trpel vsled ponižanja, katero Je doživel s strani častnika.
Slovenec si je bil svest da pri vojakih ob gonji proti Jugoslovanom, ki je bila uvedena od zgoraj, nI nobene pomoči za njega in da je popolnoma brez moči izročen sramotni samovolji svojega stotnljske-ga poveljnika, zato je sklenil, rešiti se svojega predpostavljenega za vselej ter je izvršil samomor.
Vprašamo domobranskega ministra:
1. AH je pripravljen, zadevo takoj preiskati in rezultat preiskave objaviti; ali je pripravljen, poklicati na odgovor rezervnega častnika, ki ima smrt Simona Černeta na vesti zaradi političnega sovraštva, zaradi zlorabe poveljniške in disciplinarne oblasti ter ga odstraniti iz službe; ali je pripravljen, dati nemško - nacijonalnim častnikom poduk o njih ravnanju v službi ter storiti konec političnemu nastopu teh ljudi?
2. Ali je pripravljen, dati rodbini Simona Černeta popolno zadoščenje?
Preganjanje prožnega mojstra Skerfanca.
(Interpelacija   poslanca   dr. RvbaFa In tovarišev do železniškega ministra, vložena dne 26. julija.)
V smislu odredbe c. kr. železniškega ministrstva z dne 14. marca 1918, Štev. 45.856/13 iz leta 1917, ki izreka, da je dovoljeno premestiti tekom vojnega časa iz vojaških ali političnih vzrokov iz ožjega vojnega ozemlja v zaledje prestavljene uslužbence na staro mesto, je zaprosil svoj čas iz Trsta v Dunajsko Novo mesto prestavljeni prodni mojster c. kr. južne železnice Ivan Skerjanc za svojo zope-tno premestitev v Trst
Z dopisom gradbenega ravnateljstva z dne 26. aprila 1918, št 5/E 1918 na vzdrževalno sekcijo v Dunajskem Novem mestu se je prožnemu mojstru Škerjancu sporo- J čilo, da more komperirati za mesto proz- 1 nega mojstra v Ronkih, Gorici ali Krminu. Dasiravno ta ponudba ni odgovarjala željam Škerjanca, ker je bil zaprosil za zo-petno premestitev v Trst je izjavil na opetovano prigovarjanje svojih predpostavljenih, da je s ponudbo zadovoljen in je kom-petiral za mesto v Gorici. Bil je tudi imenovan in mu je bilo naročeno, da mora takoj oditi tja. Skerjanc se je pripravil nato na premestitev, te dni pa mu je došlo obvestilo, da je bifo" mesto v Gorici oddano drugemu in da mora on ostati na svojem dosedanjem mestu.
Vsled tega postopanja ravnateljstva južne železnice se niso kršile samo intencije zgoraj omenjene ministerijalne odredbe, marveč se je vršila naravnost smešna igra s Skenancem. Z ozirom na to vprašalo podpisani, aH hoče Vaša ekscelenca delati na to, da se intencijam ministrske odredbe tudi s strani južne železnice ugodi in da se da zlasti zadoščenje svoj čas popolnoma neupravičeno Iz Trsta odstranjenemu prožnemu mojstru škerjancu v tem smislu, da se zopet prestavi v Trst?
Po iuoosIovansHih profesorski l
Tekom zadnjih mesecev so se vršile skupščine »Društva slov. profesorjev« v Ljubljani (dne 2. junija), »Društva srednješolskih profesorjev v Dalmaciji« (30. jun.) in 7. julija »Društva hrvatskih srednješolskih profesorjev v Zagrebu«. Nekateri sklepi in ukrepi teh društev zanimajo tudi širšo jugoslovansko javnost.
Na glavni skupščini »Društva srednješolskih profesorjev« v Dalmaciji dne 30. junija se je sprejel predlog: »Ko bi bilo društvo politično, bi fc takoj izjavilo za jugoslovansko deklaracijo, ker člani društva mislijo tako kakor narod, čigar deco vzgajajo; kakor narod, iz katerega so izšli. Ker pa društvo ni politično, moremo vseeno doprinesti mogočni zgradbi SHS vzajemnosti na drug način ter predlagamo, naj se v v višjih razredih naših osrednjih šol čitaio tudi slovenske knjige ter se predava tudi slovenska književnost«.
Ta sklep dalmatinskega društva je silno razveseljiv pojav. Dalmacija je bila do pred kratkim celo za Zagreb malone tujina, še bolj pa za Slovenijo; saj med našimi deželami in njo ni bilo nikakih prometnih zvez. Te vnanje opreke je sedaj premagala — ideja in je rodila tudi v dalmatinskih Hrvatih in Srbih željo, se bliže seznaniti s kulturnim razvojem slovenskega naroda. Dalmatinski sklep se lepo pridružuje odloku hrvatske banovinske vlade, ki je bil izdan že pred več leti, naj se v banovinskih srednjih šolah v višjih razredih uvažuje tudi slovenska književnost Mi Slovenci pa imamo že v avstrijskem »orjjaniz. načrtu za gimnazije« iz leta 1849 določbo, da se je pri slovenskem pouku ozirati na srbohrvaščino ter citati v šoli neke srbohrvatske pisatelje.
To so lepi začetki in lepe odredbe. Seveda je treba tudi nadaljevanja In — izvrševanja, V to svrho pa primanjkuje Cesto šolskega časa. sposobnih in vnetih učiteljev ter prave volje pri oblastvih; ta zadnja manjka povsem. Za sedaj in v teh časih je najvažnejše*, da smo Jugoslovani v vseh teh t e ž n i a h edini.
Zagrebški profesorski skupSCfnl priznava »Hrv. Njiva«, da sta jo letos dve točki dvignili »iznad doline solz za vsakdanji hleb ter jo vznesli v razorave idejne in pedagoške.« Ena točka je bila debata o smeri lista za mladino »Omladina«, ki ga izdaje profesorsko društvo, druga pa odgovor na politično frankovačko kleveto, ki |o
Je v saboru proti profesorjem zalučal poslanec dr. A. Horvat. Proti očitkom dr. Horvata je skupščina sprejela sledečo resolucijo (ki je o njej »Slov. Narod« že poročaal dne 16. julija):
»Hrvatski srednješkolski profesori, radeći za ideju narodnog jedinstva, svijesni su sebi kako svoje odgovornosti prema hrvatskome narodu i jugoslavenskoj kulturi, tako i granica, što im ih nalažu pedagoški osjećaj i gradjanske dužnosti«. Hrvatski profesorji tu izjavljajo izrecno, da delajo za idejo narodnega jedinstva, ker vedo, da s tem najbolje služijo tudi hrvatskemu delu našega naroda in da je mogoča in potrebna le ena jugoslovanska kultura.
»Društvo slovenskih profesorjev« je na svoji skupščini izvolilo dosedanjega predsednika g. dr. Jakoba Zmavca iznova svojim predsednikom, izpopolnilo »vrzeli v odboru, nastale vsled smrti ali odpovedi« ter konstatiralo, da je društvo z izdajanjem slovenskih srednješolskih knjig »že doslej izvršilo ogromno delo za prosveto našega naroda«. Tako je poročalo društveno poročilo o skupščini. Nič pa na pr. ni bilo slišati, da bi se bila na skupščini izprego-vorila beseda o na smrt obsojenih slovenskih čitankah ali o načinu, kako se pišejo nove. Ali se torej slovenska skupščina sme in more meriti s hrvatsko-srbskima skupščinama? Razliko je konšta-tiral komunike »Društva slov. profesorjev« samega o zagrebški skupščini (»Slov. Narod« dne 16. julija.).
»Društvo slov. profesorjev« so prvotni njegovi ustanovitelji zasnovali s širokimi nacionalnimi in moralnimi tendencami. Potem društvu naj bi se v profesorstvu budil in gojil duh zanimanja za vse javno življenje; vsak. profesor naj bi ne bil le separirano kolo uradne mehanike, ampak živ del pravega življenja, in sicer nositelj njegovih idealov. Nacionalne ideale naj bi gojil in čuval tudi takrat kadar bi se v vsakdanjostih izgubljali drusri stanovi, ki nimajo opraviti z vzgojo mladine, tega temelja naše bodočnosti. Posebe naj bi profesorstvo polagoma odstranjalo težke posledice nerodne naše preteklosti, t j. jugoslovansko razcepkanost ter pozitivno stavilo temelj za zgradbo jugoslovanskega edinstva. Naravno, da naj bi društvo poleg tega zasledovalo tudi konkretnejše šolske in stanovske cilje. Prav je bilo, da se je društvo lotilo sistematičnega izdajanja slovenskih učnih knjig za srednje šole. Opravilo je s tem že pred vojno veliko delo, ki bo njegova trajna zasluga. Seveda za tako vnanje delo bi zadoščal tudi kak odbor ad hoc, če bi bil le prav delaven; gotovo pa je, da tako spe-cielno delo ne more biti program tako rekoč edini program društva; ali mar naj društvo preneha, ko bodo šolske knjige spisane? Program društva mora biti sploš-nejšega značaja in zasledovati cilje, ki so trajne važnosti. A »Društvo slov. profesorjev« je polagoma začelo prezirati tak pravi in globlji nacionalno - moralni poklic ter smatralo delo za šolske knjige za edino svojo nalogo.
Društvo je brž začetkom vojne razve-zalo pogodbo z »Društvom hrv. srednješolskih profesorjev« v Zaorebu o skupnem glasilu banovinskih, dalmatinskih in slovenskih profesorjev. »Nastavnem Vestniku«, ki je bil lepo število let njih skupni organ. In sicer z v n a n j o motivacijo, ki nikakor ne drži ali pa bi držala za Dalmacijo enako kakor za Slovenijo. To je bil korak, ki je vsekakor malo v skladu z našim nacionalnim idealom, ki smo ga mnogi videli že pred vojno in ki je sedaj orevzel uprav vse, tudi najširše vrste naroda.
Pa zgodilo se je še nekaj, kar se ne da niti tako upravičevati, kakor se je upra-vičevalo prekinjenje zvez z »Nastavnim Vestnikom«. Kil sem od ustanovitve društva do 1912 v društvu tajnik. Indiferent-nost (če ne nasprotje) do jugoslovanstva, ki se je često kaza't v odboru, mi je bila povod, da sem odložil odborništvo. Ker sem pa poznal tradicije društva od njegovega začetka, sem privolil v to, da ostanem odbornik - namestnik, a faktično se sej nisem udeleževal in torej v Društvu nisem bil prav nič več. Z vojno jc prišla moja ječa in moja kenfinacija. L. 1915. je Društvo imelo svojo skupščino. Pred to skupščino pride reprezentant društva k meni ter mi reče: »Vidiš, da v današnjih razmerah ne moreš biti v našem odboru. Kaj ne, da izjaviš, da izstopaš iz odbora?« Jaz sem odgovoril: »Naravno!« Iz človekoljubja sem rešil go-snoda skrbi ter seveda rad privolil . . . Društvo v vojnem času ni moglo delovati prav nič in bi ne bila Bok ve kaka škoda, če bi ga sploh — ne bilo. Gotovo ga pa moja eksistenca v njegovem obstanku I. 1915. ni ogrožala, če ga ni upropastila 1. 1914. O društvenem imetku v oni dobi ni moglo biti niti govora; sicer se pa za srebrnike značaj ne sme prodajati. Za prazen nič se je torej prodala zvestoba bojnega tovariša. Mene so vrgli črez krov, le da rešijo deske svoje barke. Stvar Je za mene osebno bila brez pomena, a pritična za našo nacionalno moralo, ki je tekom vojne doživela itak dovolj sunkov . . .
Proti vrednosti nacionalne neomaj-nosti m popolne solidarnosti ne izdajo malenkostni trpravičevaJni razlogi prav nič, zlasti ne v velikih časih, ko no srre za kake
drobne betve milosti, ampak za — biti ali nebiti, za borbo, ki io izdrže le vzravnani možje.
O strahopetnosti v prvib treh vojnih letih so zadnji čas večkrat pisali češki listi. Dr. Friedjung, izza slovanskih veleizdajni-ških procesov znani nemški zgodovinar, je Cehom rekel, da so »strahopeten narod«, da se na dnu njih narave ipak skriva stra-hopetnost češ. Cehi morejo sicer vzpla-niti, prirediti kravale, krvave in nekrvave demonstracije, radi oponirajo, a do posledic opozicije ne pridejo; zato jim manjka moškega poguma. Proti takemu narodu pozna Friedjung le eno sigurno sredstvo: silno pest
Češki publicist Sis zavrača ta očitek ter opozarja na »trde češke lobanje. Kljub temu ni dvoma, da so vse strahor>etnlke imeli tudi Cehi. Poslanec Klofač more to iz lastnega izkustva dobro vedeti in on je na javnem shodu na Kraljevih Vinogradih v Pragi govoril o največjih strahopetnikih prvih treh vojnih let, o strahopetnikih, »ki so se od strahu tresli, če bi jim bilo treba se samo srečati z rodbino zaprtih mož«.
Cehi so nam Jugoslovanom vzor »statečnosti« in če njim Friedjung očita strahopetnost kaj bi rekel o nas? Kakšno »pest« bi pomolil proti nam?
Vedno sem mislil: Ce kateri stan, je dolžan uprav učiteljsko - profesorski prav posebno čuvati svoja načela in trdno stari za »vero in domovino«, et si fraetus iHaba-tur mundus. Profesorja najbolj kazi grešn« oportunizem.
Končno še eno opazko:
Češki profesorji, Jd se politično priznavajo k »Češki državopravni demokraciji«, tvorijo v njej posebno sekcijo in pripravljajo v njej med drugim tudi referat o službeni pragmatiki s političnega stališča m o persekucijah srednjega šolstva za vojne.
Dr. Fr. Ilešlč.
Pismo iz Trsta.
»Prihodnjič kaj bolj razveseljivega,« sem napisala koncem svojega zadnjega pisma in to obečanje moram danes izpolniti, kolikor se da,
Italijanom je bila slovenščina včasi Lolj tuja nego kitajščina, a sedaj že pridno čita jo naše liste, tudi vaše ljubljanske
»Lavoratore« od srede se peča na primer z mojim pismom od 25. julija. Sali se ž njim. kakor se spodobi vedno in povsod pošaliti se nad tem, kar pride izood peresa ženske roke. Naj se le šali, dejstva pa le ne more izpodbiti, da delujejo tržaški politični vodje vedno na migljaj »od zgoraj«. To smo dobro videli ob vsakem štrajku. Kakor trdim to, tako priznavam tudi pošteno, da se je *L.« vedel naidostojneje ob priliki hrvatske opere. Njegove kritike so bile res objektivne in strokovne in jaz tudi nisem rekla v svojem dopisu, da je hotel »Lavoratore« našnntati Tržačane proti zagrebški operi in proti dr. Korošcu Pisala sem pač »Te bi se bik) rado našuntalo proti nam,« kakor sem slišala od italijanske strani a s tem nisem mislila »Lavoratora«, ampak takozvane pa-trijote. To naj vzame »Lavoratore« pošteno na znanje, kakor mu pošteno priznavam jaz. Kritiku zagrebške opere v »L.« je bila pred očmi le umetnost in zgolj umetnost za to: čast. komur čast!
Nedavno je posetilo precejšnje število tržaških Slovencev okraj St. Vid, ki nam je bil vsaj polovici posetnikov — tako neznan kakor kakšna španska vas. Dasi je v Št. Vidu že nad leto dni slovenski in nemški mestni otroški vrtec, odkril nam je ta kraj še le v zadnjem času g. V. Šček, svečenik pri Starem sv. Antonu. Spoznal je baš gospod Šček nevarnost ki preti temu okraju, kjer biva toliko Slovencev, od preeks-panzivnega nemštva ter začel delovat! in dramiti, da paralizira nameravane nemške nakane. Po najlepšem delu mesta po ulici Massimiliana se dospe na grič, od koder se nudi krasen razgled na morje. Lepo lego ima tu gori nemška navtična šola, a še lepšo lego In lepše je poslopje naše slovenske šole. Da, to je šlo hitro s Šentvidsko šolo! 18. januarja 1918 je bil v ta namen sklican prvi setanek, a danes je že prekoračen 16. tisočak, poslopje za šolo že kupljeno, otroci že zapisani in sicer se je vpisalo za prvi razred 70, za drugI razred pa 57 učencev in učenk, a do pričetka šolskega leta se jih vpiše gotovo še več. Taki uspehi pa so strašno razsrdili Nemce, ki so ves okraj pre-pregli z mrežo svojih šol, — v katerih pa še ni otrok. Velike važnosti je naša šola za čas po vojni, ko se vrne delavstvo v razna industrijama podjetja tu v bližini.
Rekla sem prej, da deluje v tem okraju nemški in slovenski otroški vrtec. Ogledali smo si poslopje, ki je urejeno vzorno in kar najmodernejše. Ni čuda: saj tudi stane celega četrt milijona! Zavod ima šest krasnih učilnic, od Katerih se pa vporabljajo do sedaj se
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROUV dne 7. avgusta lina.
178. stev.
Štiri in sicer dve za slovenske m dve za nemške otroke. Kraj teh je zračna, svetla, prostorna telovadnica, umivalnica, kjer ima vsak otrok na svojem prostoru svojo skledo za umivanje, svojo brisačo, svojo ščetko in milo. Nadalje je prav tako lepa jedilnica, kopalnica, shramba, pralnica in kuhinja.
Vrtec ki se je otvoril 14. maja 1917, ima 429 otrok in sicer 192 v slovenskem oddelku, 237 pa v nemškem. Skupna voditeljica je gdčna. Marija Cernigoj, nčiteliice-vrtnarice so pa Štiri: dve Slovenki in dve Nemki. Število otrok, ki obiskujejo nemški tfddelek, Je sicer večje, a k temu je pripomogla nezavednost naših ljudi, ki pošiljajo svoje slovenske otroke rajši v ponemčevalnico, kjer gotovo ne bodo imeli onih uspehov, katere imajo otroci, ki imaio prvi pouk v svojem materinem jeziku. Seveda ne morejo biti taki uspehi na ugled vrtca, ki je tako na srcu gdčni voditeljici. Sedaj, ko je zasigurana tu gori tudi ljudska slovenska šola. naj bi se vendar spametovali naši ljudje in pošiljali svoje otroke v slovenski vrtec   in   slovensko šolo.
Mar. B.
Dogodki na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Borolin, 6. avgusta. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Skupina gim. Rup-rehta. Živahno izviđao delovanje zlasti v odseku Ancre in Avre ter južno od Montdidlera. Zvečer večkrat oživljajoče se streljanje. VViirttemberžani so zavo-je\3li danes zjutraj severno od Somme prednje črte Angležev na obeh straneh ceste Brav-Corbie ter vjele kakih sto mož. — Skupina nemškega cesarjevića. Po brezuspešnih delnih sunkih je prešel sovražnik včeraj z močnejšimi silami v napad proti odseku Vesle na obeh straneh Braisna in severno od Joncherva. Iz majhnih kosov gozdov na severnem bregu reke v katerih se je mimogrede ustalil, smo ga vrgli v protisunku zopet nazaj. Nekaj sto vjetnikov je ostalo pri tem v naših rokah. V ostalem se je zlomil sovražni napad še predno je dospel do Vesle v ogn:u naše artiljerije in naših strojnih pušk. Poročnik Udet je dosegel svojo 44., poročnik Bolle svojo 2S. zmago v zraku. — v. Ludendonf.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 6. avgusta. (Kor. urad.) Iz fronte  ničesar novega.
Mesti Corbie in Brav sur Somme ležita ob Som mi. prvo od Amiensa proti vzhodu oddaljeno 15, drugo pa 30 km. Pri Corbie se Ancre izliva v Sommo. Cesta, o kateri govori današnje poročilo, . veže mesto Amiens z mestom Peronne, ki leži 15 km še bolj proti vzhodu ob isti veliki reki. — Mesto Braisne leži v sredini črte Solssons - Fismes, vas J o n c h e r y pa ob koncu prve tretjine črte Fismes - Reims. Vsi pravkar imenovani kraji leže ob reki Vesle, hkrati pa tudi ob železnici in ob veliki cesti Soissons-Reims. Pomembno je. da se je nasprotniku ponekod posrečilo, prestopiti reko Vesle in se začasno ustaviti na njenem severnem bregu. Mogoče mu je bilo to zlasti tam, kjer sega gozdovje tik do rekine struge, vsled česar je mogel prikriti svoj prehod na breg, ki ga sedaj obvladujejo Nemci.
Berolin, 3. avgusta. VVolifov urad poroča: Odtrganje od sovražnika je tega po-nolnoma presenetilo. Naše gibanje se je izvršilo popolnoma nemoteno od sovražnika, ki se je upal slediti le z največjo previdnostjo in deloma pošiljajoč za nami močne sile, pri čemer so utrpele njegove čete v našem uspešnem ognju strojnih pušk močne izgube. Boji v predpolju so se razširili ter smo kljub žilavemu odporu v Champagni napredovali na fronti 5 km. Pri tem smo vjeli 100 mož. med njimi 2 častnika, ter pripadajo vjetniki dvema francoskima divizijama.
Berolin, 4. avgusta. Svoje na zapadnem bregu Ancre stoječe postojanke na obeh straneh Alberta smo umaknili neopa-
ženo od sovražnika in brez njegovega pritiska. Angleško brezžično poročilo z dne 4 avgusta ob 2. popoldne skuša sicer tudi ta pripisati uspeh angleškemu orožju ter pravi, da so angleške čete našle v zapuščenih jarkih mnogo mrtvih. Tudi to poročilo je, kakor zadnji čas mnoga druga poročila, popolnoma izmišljeno.
Berolin, 5. avgusta. Na novi fronti ob Aisni so nudili korakajoči oddelki in kolone sovražnih vozov našim baterijam In bojnim letalcem zopet dobre cilje. V bojih v predpolju smo vjeli zopet več sovražnikov.
Bern, 6. avgusta. (Koresp. ur.) Pariški listi poročajo, da bombardirajo Nemci že cd 15. julija Chalonce sur Marne. Mesto je zelo trpelo. Fismes gori.
Berolin. 6. avgusta. Do 3. avgusta so postavili sovražniki na bojni fronti med Aisno in Marno v boi 47 francoskih. 8 angleških in 2 italiianski diviziji, skupaj 57 divizij, to je polovica francoske armade. Angleška bojna fronta se je pomaknila za velik kos proti jugu.
Bern, 6. avgusta. »Temps« govori o vojaškem položaju in sicer z zelo velikim zaupanjem, vendar pa ne s takim zmagoslavjem, kakor drugi listi. List piše med drugim: Naši uspehi bi bili večji, če bi bili mogli dne 18. julija prebiti nemško fronto južno od Soissonsa. Ne smemo pozabiti, da je zadel Mangin ob dve armadi in da ni Imel zadosti sil, da bi jih vrgel nazaj.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
4. avgusta. Na bojni fronti je položaj neizpremenjen. Iz poteka noči ni poročati o nobenem dogodku.
4. avgusta zvečer. Cez dan smo dospeli do Vesle na več točkah Tzhodno od Fismesa. Sovražne poslednje čete so se živahno upirale zlasti med Mui-zotom in Chatignvjem. Lahkim Četam se je kljub temu posrečilo ustaliti se na raznih točkah severnega brega. Fismes je v naših rokah. Severo - vzhodno od Reimsa smo napredovali do vasi Neuvillette. Na levem bregu Avre med Castelom m iMesnil St. Georgesom smo prisilili Nemce, da so opustili del svojih pozicij, ki jih vsled našega prodiranja dne 27. julija niso mogli več držati. Zasedli smo Brethes, vdrli v Tfa-»griconri ter prodrli   do   zapadnega roba
Courtemancha. Vjeli smo mnogo sovražnikov.
5. avgusta  popoldne. Z bojne
fronte ni poročati o kakih podrobnostih. Lahke irancoske sile, ki so prekoračile Veslo so zadele povsod na nemški odpor. * *
*
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
3. avgusta zvečer. Uspehi naših patrulj v odseku Albert trajajo. Držimo večji del ozemlja, ki ga je imel sovražnik prej zapadno od Ancre zasedeno. Močne izvidne oddelke smo jugo - vzhodno od Hebuterna popolnoma zavrnili.
4. avgusta zjutraj. Naše patrulje so dospele do Ancre med Dernan-courtom in Hamelom ter so na tej črti v stiku s sovražnikom.
4. avgusta. Pregnali smo sovražni patruljski oddelek južno od Arrasa. Naše patrulje v odseku La Bassee so vjele nekaj sovražnikov. Naša letala so vrgla čez dan 5 ton bomb ter zbila 7 sovražnih letal. Zvečer je bilo 5 ton bomb vrženih na postaje Fives in Steen\verck Tri lasnia letala pogrešamo.
avgusta dopoldne. Napredovali smo s svojimi pozicijami ob gozdu Placaut vzhodno od Robecqua.
AMERIŠKO  URADNO POROČILO.
3. avgusta. Pognali smo sovražnika zmedenega preko črte ob Vesli. Od 18. julija smo vjeli 8400 mož in vplenili 133 topov.
4. avgusta. Zavzeli smo Fismes ter zasedli v tem odseku južni breg .Vesle.
5. avgusta. Na fronti ob Vevsli živahno artiljerijsko delovanje . Tekom 3. avgusta so zbili naši letalci 4 sovražna letala.
Gospodarska vojna entente. Bern. 5. avgusta. Balforur je izjavil v poslanski zbornici, da angleška vlada še ni stopila v stik s predsednikom VViLsonom zaradi pariških gospodarskih resolucij. Vsekakor se gospodarska skupnost ne bo izvršila brez privolienia in udeležbe Zedinienih držav. Bonar Law ie ob enem izjavil, da je prišlo na angleški državni konferenci samo do sporazuma glede temeljnih principov. Izvedba imoeriialne var-s.\ enocarinske politike se more izvršili šele po vojni.
Dva angleška rušllca potopljena.
London, 5. avgusta.    (Koresp. urad.)
Dva angleška torpedna rušilca sta bila dne 2. avgusta potopljena od sovražnih min, 97 mož je poginilo.
Nem>ki podmorski čoln pred Ameriko. \Vashington, 5. avgusta. (Koresp. ur.) Reuter poroča, da je neki nemški podmorski čoln potopil 100 milj od obale Virginija ameriški transportni parnik. 30 preostalih je bilo pripeljanih na obal.
Angleški   transportni parnik potopljen.
London, 5. avgusta. (Koresp. urad.) a admiraliteta poroča: Domov se vračajoči transportni parnik *Vanilda< je bi! dne 3. avgusta torpediran in se je peto-piL 123 mož pogrešajo.
Amsterdam, 5. avgusta. (Koresp. ur.) Reuter poroča k potopitvi »Vanilde«: Ladja Je imela na krovu 600 bolnih in ranjenih. Od teh je bilo v soboto pripeljanih 550. Oba angleška rušilca, ki sta spremljala ladjo, sta metala povodne bombe. Noč je bila temna, morje viharno. Torpedo ie zadel ladjo blizu strojnice.
Revizija ententnih vojnih ciljev?
London, 6. avgusta. Zastopnik delavcev v vojnem kabinetu Barnes je izjavil v nekem govoru, da bi bil pripravljen sprejeti Nemčijo v zvezo narodov, ker bi pomenilo samo povratek v stare nevarnosti, če bi se Nemčija izključila iz te zveze. Zavzemal se je za konferenco zaveznikov v Haa^u, katere pa naj se ne udeleže samo vlade, marveč tudi narodi, zastopniki organiziranega delavstva, cerkve, trgovine in drugih panog, ki prihajajo v poštev pri gospodarskem programu entente. Na tej konferenci bi mogle vlade revidirati svoje mirovne cilje. Lahko bi se ustvarilo sodišče, ki naj uredi spore, ki se dado sodnim potom urediti ter naj se ustanovi tudi preiskovalna komisija, ki naj se bavi s podlagami delne demobilizacije s praktičnega stališča z ozirom na dolgost meja na obsežnost dominionov in na premoženjsko stanje prebivalstva. Končno bi se mogla postaviti tudi komisija, ki naj bi preiskala na podlagi narodnostne enotnosti možnosti
teritorijalne zaokrožitve.
Pratoria. 5. avgusta. (Korsp. urad.) Prvi minister Bota pravi v oklicu na prebivalstvo južnoafriške unije: Imamo jasen dokaz, da bi bil mir brez zmage usodepo-len in da bi imel za posledico samo novo še strašnejšo vojno.
London, 6. avgusta. (Koresp. urad.) Reuter poroča iz Washingtona: Vojna predloga, glasom katere se razširja vojaška službena dolžnost od 18. do 45. leta, le sedaj predložena obema zbornicama kongresa ter je bila izročena komisiji za vojaške zadeve. Zakonski načrt pooblašča predsednika, da sme vpoklican" vse moške, ki pridejo v poštev za vojaško službo, kakor se mu zdi to potrebno. Vodilni člani kongresa upajo, da bo predloga sprejeta še pred 1. septembrom. Vojni tajnik je izračunal, da se z novim zakonom zviša število za vojno službo obvezanih za 2 milijona 398.000 mož.
Z italijanske fronte.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj. 6. avgusta. (Kor. urad.) Ničesar novega. — šef gen. štaba.
Italijanska ofenziva na Tirolskem. Po »Zuricher Tages - An-zeigerju« poročajo listi, da pripravlja italijansko armadno vodstvo novo ofenzivo na Tirolskem v glavnem na zapadnem delu, da bi po tej cesti dospela italijanska armada do Bolcana in Tridenta.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO..
5. a v g u s t a. Na grebenu Dosso al to, iužno Naga, smo vjeli še dva oficirja in nekaj moštva. Poskusi sovražnih oddelkov, da. bi napadli naše pozicije na hribu Cornu, v Vallarsi in v dolini Rio freddo, so se izjalovili v našem ognju. Nekaj vjetnikov je ostalo v naših rokah. Na Comonu je bil napad znatnih sovražnih oddelkov krvavo odbit Ob spodnji Piavi so naše baterije učinkovito pobijale ljut sovražni artiljerjski ogenj.
6. avgusta. Na asiaški visoki planoti in ob Grappi   kakor   tudi ob spodoM •
Plavi je bilo delovanje sovražne artiljerije
nekoliko živahnejše. Naše baterije so odgovarjale sovražnim baterijam točno in učinkovito. Zadele so važna sovražna središča in so raztreščile neko municijsko zalego ob spodnji Piavi. Angleški in naši oddelki so vznemirjali na poizvedovanjih sovražne črte na asiaški visoki planoti. Z otočkov na Piavi so pripeljale izvidne patrulje nekaj vjetnikov. Vremenske razmere so pospeševale zračne operacije. Šest sovražnih aparatov in priveznih zrakoplovov so sestrelili naši in zavezniški letalci.
Konec boUMov.
Praške »Lidovć Noviny« z dne 4. avgusta pnobčujejo pozornost vzbujajoč članek o koncu boljševiškega režima. List
pravi:
Žalosten je konec boljševiškega socijalizma. Izdali so vse moralne in demokratične temelje in zapravili tudi one edine nazore, ki jih niso izdali, — marksistične nazore. Dosegli so v cinizmu in nasilstvu najhujše tirane, o katerih govori zgodovina, in uveljavili so grozuvludo, ki jo gre primerjati samo z vlado najbolj krvavtfi carjev. Zavzemali so se za demokratizem ter so v njegovem imenu prišli do moči, v resnici pa so uveljavili despotizem malenkostne skupine, proti vsemu ostalemu ljudstvu, despotizem, osnovan samo na nasilju. Koiičjii so vojno z zunanjimi sovražnici, poslužujoč se odpora ruskega naroda proti daljšemu prelivanju krvi, da so proglasili nato občni teror in ubijanje vseh, ki bi se drznili misliti drugače, kakor to potrebujejo rdeči uzurpatorji. Obljube, da bo nemško in avstrijsko delavstvo končalo vojno z revolucijo, so zapeljale ruski narod, da se je udal zunanjemu sovražniku ter si nakopal državljansko vojno in lakoto. Za vse to so odškodovali ruski narod s proglasitvijo vlade proletarjata in z oktroiranjem svojih utopističnih načel, ki ne morejo služiti kot podlaga novega socijalnega reda, nutrveč morejo samo stopnjevati razpad ter izročiti ruski narod strojnim puškam in gladu. Maksistični .»ocijalni radikalizein dosledno praktično izveden, se je izkazal ne samo kot utopija, marveč tudi kot nevaren sovražnik demokratizma in kot najusodnejša reakcija proti novodobnemu napi edku nravstvenemu, kulturnemu in gospodarskemu. Ni se čuditi, če ruski reak-cijonarji dvigajo smelo glave in če upajo, da bo uničen ves sad revolucije in da monarhija končno zmaga. Ljudstvo vidi, da je vlada proletarjata, kakor se nazivlja boljševiško tiranstvo. v sramoto ruskemu proletarijatu, hujša kakor najbolj despo-tično carstvo in da pri neizobraženosti širokih ruskih mas ni izključen preobrat od leve pa do desne. Ne samo Rusija je bila za dolgo dobo uničena, tudi demokratična misel je doživela v Rusiji občutno škodo, najhujše pa je zadet socijalizem. ki ni bil pravzaprav nič odgovoren za boljševiške avanture. V zunanji politiki je ruska pro-lctarska vlada koristila nemškim aneksijo-nistim. doma pa je podprla reakcijonar-stvo. Vojne ni skrajšala, narobe, posledice boljševiškega pacifizma so omajale pacifistično gibanje v vseh vojskujočih se državah; proletarijat v katerega imenu vladajo boljševiku gine v meščanski vojni od gladu in se organizira, kjer mu je dana priložnost — proti svojim socijalnim osvo-bojiteljem.
Tak je konec marksistične socijalne revolucije in vlade proletarjata. Namesto tiranstva, aristokracije ali kapitala, ali kake druge skupine ki vlada v imenu reda, božje milosti, patriotizma in podobnih lepih gesel, je stopilo tiranstvo nekaterih avanturistov, ki so znali za trenutek speljati na led vojake in delavce, želeče si miru. Ni zavladala demokracija, to je vlada vseh, temveč zavladal je zopet naš silni režim malega odstotka nad vsem ostalim ljudstvom. Volitve v konstituanto so bolj-ševiki sami izvedli po volilnem sistemu, ki so ga sami določili. Toda če ljudstvo navzlic temu ni volilo tako, kakor so hoteli, so razgnali njega zastopnike, izvoljene na podlagi najsplošnejše volilne pravice z bajoneti, in uvajajo sedaj glasovalno pravico omejeno in zaklavzulirano tako. da se more meriti s tem boljševiškim oktrojem edino le se madžarski volilni sistem. Obljubljali so svobodo, enakopravnost in bratstvo, komaj pa so dospeli do vlade, so pričeli s krvavo persekucijo vseh, ki niso bili njih pristaši in najbolj proti delavstvu in poljedelstvu, ki ni hotelo brezpogojno poslušati njih ukazov. Samo v Avstriji za časa vlade vojnega nadzorstvenega urada je bila svoboda tiska takšna, kakor so jo uvedli boljševik!. Junaki ruskega socijalizma Krapotkin, Plehanov ter vsi slavni pionirji socijalizma so bili in so v ruski soci-jalistični republiki veleizdajniki in proskribirani ter ne vedo ne za dan ne za uro kdaj se bo ž njim zgodilo enako kakor z ruskim varjem. Kdor ni boljševik — a število bolj-ševikov se od dne do dne krči — proti-revolucijonarni zločinec, ta ni državljan in človek, pa naj bo tudi najubožnejši prole-tarjec t&r je brez prava in brez obrambe ter izročen vsakemu nasilju rdeče garde. Tudi najbolj krvavi despoti so se osvetili samo na onih, ki so se jim upirali, tu pa kaznujejo vse z vso rodbino tudi če se uprejo le boliševiški volilni dolžnosti. Takrat bodo tudi žene in otroke takega od-pornika streljali. Boljševiška vlada proletarjata je v poslednjih zdihljajjh in tropa demagogov, kateri so povzročili to gibanje gineva brez sledu. Demokracija, katero so hoteli uničiti, izhaja iz boja kot zmagalka, in nevarnost nove samovlade provzročena od boljševikov, je odstranjena. Napredek se v takih preobratih vsekakor Izvrši, toda stoletnega napredka ni preskočil nikdar in ne preskoči tudi v nnbeni revoluciji, ker se v nobeni revoluciji ne morejo vršiti taki čudeži. Najnaprednejše in vsestransko najbolj Inteligentno delavstvo na svetu angleško, ameriško, francosko ne vsiljuje v vlado proletariiata. zahteva Da dosledno izvaianje demokratizma ter odklanja bolj-ševiški nastop na demokracijo kot nekaj zaničliivega. Nemško delavstvo, najbolj organizirano ter vzgojeno v najdoslednel-šem marksizmu, se bojuje za ideale svoje vlade, v kateri, kakor znano, nI proletarijata. Z boljševištvora ustanovljeni po nemški teoriji soglašajo nemški socijalisti samo za Rusijo. Nezrelo In vrh tega, neorganizirano rusko delavstvo ter majhno Število poljedelstva so mogli voditi zi chimero vlade proletarijata samo omejeni fanatiki, samo avanturisti brez čuta moralfčne odgovornosti in temne eksistence, M se pokažejo pri vsakem prevratu. Žalostno je bilo videti, kako lahko delo so Imeli in kruta obtožba carizma je dejstvo, kako nerazvito je ostalo rusko ljudstvo pod njegovim žezlom. Delavci in vojaki ao si dali
obljubljati   najglupejše nemožnostJ in šele
najkrutejše izkušnje, ki so zadele ravno proletarijat so zlomile njih vero v boljševiške čudeže. Ne samo absolutizem in reakcija, marveč tudi marksistični radikalizem potrebuje nerazsodnih In lahkovernih mas ter vere v čudeže. Ljudstvo hiti k ljudo-vladi, k svobodi narodov, k ravnopravnosti in k onemogočeniu, da bi se Izkoriščal Človek od človeka ali narod od naroda. Boljševik! so izvedli grozovlado manjšine prod večini, razrušili so politično enakost priboreno potom resolucije, dvignili so nasilje in terorizem. Je to tudi socijalizem, toda reakcijonarski in ne ljudski socijalizem. Je to analogija nasilnega absolutizma.
Hurmanska fronta.
Ententa v Arhangelsku.
Basel, 6. avgusta. »Havasc poroča Iz Arhangelska: Arhangelski sovjeti so bili strmoglavljeni. Nove oblasti v mestu so poklicale ententne čete na pomoč, da napravijo red. Ententne čete so zasedle Ar-hangelsk brez izgub. V mestu vlada mir.
London, 6. avgusta. (Koresp. urad.) Uradno se poroča: Vojaške in mornariške sile zaveznikov so bile ob sodelovanju ruskega prebivalstva dne 2. avgusta v Arhangelsku izkrcane. Prebivalstvo jih je z velikim navdušenjem sprejelo.
Moskva« 5. avgusta. (Koresp. urad.) ©radno se razglaša, da so Angleži zasedli Arhangelsk. Vojni minister Trockij objavlja cb tej priliki ukaz, ki pravi: Okolnosti, pod katerim? so zapustili začasno Arhangelsk, dokazujejo, da nekateri zastopniki krajevnih sovjetov nikakor nimajo onih sposobnosti, ki so neobhodno potrebne za take funkcijonarje na uradnih mestih, namreč energije in odločnosti. Zopet se je Izkazalo, da imamo zastopnike sovjetov, ki ob prvi nevarnosti zb_*že ter mislijo, da je rešitev lastnega življenja njih poglavitna naloga. Ti subjekti nimajo ničesar skupnega z revolucijo. Vsak zastopnik sovjetov, ki zapusti svoje mesto, ne da bi bil storil vse kar je treba za obrambo, Je zločinec, ki ga je kaznovati s smrtjo. Ukazujem, da se takoj aretirajo vsi oni člani sovjeta iz Arhangelska, ki jih je smatrati po zanesljivem materijalu kot dezerterje in da jih je kot take oddati revclucijskemu tribunalu.
Moskva. 6. avgusta. (Koresp. urad.) »Izvestja« poročajo, da je bilo včeraj v Moskvi aretiranih nekaj odličnih zastopnikov angleške in frncoske buržoazije. V zvezi s prodiranjem Angležev in Francozov v murmanskem ozemlju so bili včeraj aretirani tudi nekateri francoski in srbski častniki, katerih delovanje se je zdelo sovjetski vladi sumljivo.
Čeho - SlovaSka fronta.
Hclsingibrg. 5. avgusta. Češkoslovaške čete prodirajo v dvojni smeri. Del češko - slovaških čet prodira proti Caricinu ter se skuša združiti s kozaškimi čeiami pod Dutovom: drugi večji del pa prodira proti Kasanii in Nižnje-mu Novgorodu. Položaj boljševikov je skraino kritičen.
Bern, 5. avgusta. (Kor. urad.) Glasom poročila >Progres d' Lvonc iz Pekinga je sklenila kitajska vlada poslati prvi kontingent kitajskih čet v Vla-divostok. Z meje se poroča, da je bila armada Semenova poražena ter da se ie morala umakniti nekaj mili pred kitajsko mejo.
Curih, 6. avgusta. »Pravda« poroča, da je francoska vlada izplačala Ceho-Slo-vakom 11 milijonov, angleška vlada pa 3600.000 rubljev. Prvi rok treh milijonov je bil izplačan tajniku moskovske akcije Sipu, 1 milijon je dobil podpredsednik čel ško - slovaškega narodnega sveta Cermak, ki so ga med tem boljševiki aretirali. Od prvega dneva protirevolucije dobivajo češko - slovaški vojaki mesečno po 200 rub-Ijuv. Baje je prof. Masarvk v zvezi s to veliko podporo Ceho - Slovakom.
Bern, 6. avgusta. Profesor Masarvk je ruskemu ministru Čičerimi brzojavil. da protestira proti trditvi, da so se Ceho-Slovaki pridružili protirevolucijonamemu gibanju. Kot predsednik češko - slovaškega narodnega sveta je prepovedal vsem češko - slovaškim polkom vmešavati se v ruske zadeve. On bi se ne protivil zahtevi po razoroženju češko - slovaških čet če bi te čete dobile prost odhod iz Rusije na Francosko.
Moskva. 6. avsrusta. (Kor. urad.) Poročilo Trockega pravi, da oddelki poslani proti Ceho - Slovakom skrajno počasi prodirajo. Vsled nedelavnosti in odpornosti protirevolucijonarnega dela železničarjev in sabotaže grozi sovjetom nevarnost. Časopisni komisar je odredil, da je v vseh mestih ustaviti meščansko časopisje. V Omsku se zbirajo odlični ruski strankarski voditelji ter bo Omsk začasno političen centrura za vso Rusijo.
Moskva. 5. avgusta. Iz Ufe poročajo, da ie prišlo v pogajanjih med komitejem članov ustavodajnega zbora in zastopniki sibirske vlade v Samari do načelnega sporazuma. V kratkem se bo vršila skupna seja članov ustavodajnega zbora v Samari in raznih sibirskih
mest.
Ženeva, 6. avgusta. Pariški časopisi poročajo, da so privilegiji, ki iih ie morala dati ententa Japonski za njen ne iop v Sibiriji zelo veliki. Priznati se ie morala pravica, prostega priseljevanja v Ameriko in pravica industri-jalne izrabe kitajskih pokrajin ob obali in Mandžurije ter odstranitev vseh utesnitev za pošiljanje surovin na Ja-ponsko.
K oda ni. 6. avgusta. Odkrili so kakor poroča >Pravda< novo nevarno in zelo razširjeno zaroto, ki ima namen proglasiti zopet carstvo. Na čelu zaroto stoje baje v Jaroslavju general Mor-tehalov, v Astrahanu pa general Bi-rankov. Revoluciiski tribunal se jo proglasil v permanenci. Pričakovati ie izrednih izprememb.
Kodani. 6. avgusta. >Naš Vjek< pravi, da je • adeo boliševikov neizogiben in da se razmotriva uvedba carstva pod velikim knezom Nikolaievičem. To bi pomenilo najhujšo reakcijo in konec ruskega osvobodilnega gibanja,
Moskva. 1. avgusta. Glasom poročila iz Penze priobčuieio sibirski listi noto sibirske vlade ententnim zastopnikom z dne 5. juliia. v kateri provizo-rična sibirska vlada svečano proglaša, da je skupaj s sibirsko dumo odgovorna za usodo Sibirije, da si hoče varovati popolno svobodo in neodvisnost v svojih odnošaiih napram zunanjim državam in da odslej nobena druga oblast
poleg sibirske vlade na teritoriju Sibirije ne more delovati ali pa prevzemati v imenu Sibirije obveznosti.
Berolin. 5. avgusta. Iz Moskve poročajo, da ie veliki knez Mihael izdal manifest v katerem pravi, da bo napravil red v Sibiriji. Okrog njega ae zbira cela vrsta monarhistov. Prebivalstvo mu ie sovražno.
Berolin. 5. avgusta. Moskovski listi poročajo iz Odese, da se vrše med nemškim armadnim poveljništvom in kijevsko vlado pogajanja zaradi izročitve dela črno-morskega -brodovja Ukrajini.
Naslednik voo Elcbhonn. Kijev, 5. avgusta. Naslednik gfm. von Eichhorna generaiobrst   grof Kircbbach Je dospel včeraj v Kijev in je prevzel po-veljništvo.
Ljenin pri HelHerlcho. Berolin, 5. avgusta. Glasom moskovske brzojavke »Berliner Tageblatta« je obiskal Ljenin nemškega poslanika dr. Helffericha ter je imel ž njim daljši razgovor.
Politične vesti.
= Novomeška občina je v zadnji svoji seji 1. avgusta t l. enoglasno odklonila nesramno izzivalne Lampe-Ptganove pozive s sledečo motivacijo: »Ker so vsi prečitani dopisi g. namestnika deželnega glavarja dr. Lampeta političnega značaja in vsebine in nima deželni odbor, kar zadeva politične stvari, nobene pravice dajati občinam nakazov, nadalje, ker je mestni odbor v Novem mestu najmanj toliko lojalen in patrijotičen kot večina članov deželnega odbora, se pozivi deželnega odbora odklonijo.
= Občinski odbor občine St Lam-bert je v svoji seji dne 4. avgusta 1918 sprejel sklep, da vztraja neomajno na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter da odklanja vsako drugo stališče, pa naj se mu predlaga od katerekoli strani. Ta sklep občinskega odbora v St. Lambertu je bil storjen v pravo-veljavni seji občinskega odbora ter so podpisali to izjavo vsi navzoči odborniki, edino Župan Jožef Čebela iz Šent Lamberta se je protivil temu sklepu, ni pa naznanil občinskemu odboru, ali si-stira ta sklep, vendar se domneva, da sklepa ni naznanil deželnemu odboru.
= Občinski odbor v Kovorju je v svoji zadnji seji zopet potrdil svoje neomajno vztrajanje pri majniški deklaraciji ter izvolil knezoškofa dr. A. B. Jegliča za svojega častnega občana.
= Volitve v »Katoliško tiskovno društva«. Na včerajšnjem občnem zboru je prodrla pri volitvah v novi odbor z veliko večino kompromisna lista prelata Kalana. Pristaši dr. Šusteršiča in dr. Lampeta so imeli komaj tretjino glasov. V novem odboru so med drugimi: dr. Izidor Cankar, župnik Fr. Fi n ž g a r, prelat Andrej Kalan, dekan K o b I a r, prof. dr. U š e n i č -ni k. Člani KTD. so lahko samo duhov-niki.
= Proti septemberskenru zasedanja parlamenta. »Reichspost« poroča, da se je vršilo pri zadnji konferenci zastopnikov Češkega svaza Stančka in Tu-sarja z ministrskim predsednikom baronom Hussarekom posvetovanje o ustavni reformi ter da ie baron Hussa-rek pri teh posvetovanjih rabil za podlago elaborat poslanca prof. dr. Redli-cha in dvornega svetnika Lamascha. Hummerjeva korespondenca »Polit. Tagebuch« piše k temu: Dvorni svetnik Lamasch je v kontaktu s Cehi, tako da mora sedanje sodelovanje dvornega svetnika Lamascha pri ustavnih vprašanjih vzbuditi med nemškimi nacijo-nalci veliko nezaupanje. »Politische Ta-gebficher« izražajo tudi skrb, da bi utegnil baron Hussarek v zmislu svojega gesla »pravičnost za vse« ponuditi Cehom kompenzacije za ustanovitev trutnovskega okrožnega sodišča v narodnostnih koncesijah. Vse te vesti »Reichspost« in »Politische Tagebfi-cher« niso drugega, kakor politično za-strupljenje, ki nima prav nobenega drugega namena, kakor preprečiti septembrsko zasedanje parlamenta. Tako nemški krščanski socijalci, kakor tudi poslanec Hummer, ki je izstopil iz nem-Ško-radikalne stranke, so se bili izrekli Že prej odločno proti septemberskemu zasedanju parlamenta ter vztrajalo tudi sedaj še pri tem svojem stališču in hočejo onemogočiti zasedanje.
= Politične počitnice. Kakor poročajo z Dunaja, je odšla veČina ministrov na počitnice. Prihodnji ministrski svet se vrši za to Še le 17. avgusta na cesarjev rojstni dan.
= Proti koroškim Slovencem. Mariborska »Straža« piše: Zopet nov udarec je izvršil justični minister Schauer proti koroškim Slovencem. Na notarsko mesto v Celovcu, izpraznjeno po baronu Martinecu, je prestavil Petra Lam-qaeta iz Borovelj. Pogoj za eno notarsko mesto v Celovcu je bil dozdaj vedno znanje slovenskega jezika, in baron Martinec, čeprav je bil Nemec, je znal vsaj slovensko. Peter Lamquet ne zna več slovenski in že v Borovljah ni bil na svojem mestu. Najprej nam je vzel Schauer slovensko notarsko mesto v Pliberku, sedaj je odpravil še to polslo-vensko posestno stanje v Celovcu. Mi zahtevamo od vlade, da nastavi sedaj vsaj v Borovljah slovenskega notarja. Prepričani smo, da bodo slovenski notarski kandidatje prosili za Borovlje, da se ne bo moglo reči, da ni bilo slovenskih prošnjikov. Naj se jas.io dokaže, da nas tudi Hussarekova vlada ne mara. Mi Korošci imamo Hussareka v posebno dobrem spominu, ker nam je postavil za škofa svojega nem.-nacij. kegliaškega prijatelja iz Klosterneubur^a, ki se še do danes ni naučil slovenski. Po ljudskem štetja iz leta 1900 je bilo v boro-vcljskem okraju 7990 Slovencev in 2805 nemškutarjev. Torej popolnoma slovenski okra]!
178. Štev.
,SLOVćWdKi NKAOD-, dne 7. avgusta 1918.
5tran 3.
= Bivši minister Prašek o Russa-
reku. Na shodu v Nvrnburku je govoril
bivši minister, poslanec Prašek, o ustanovitvi okrožnega sodišča v Trutnovu in rekel med drugim: Ako so bili Cehi kos Clam-Martinicn in Seidlerju, bodo kos tndi Hussareku, ki je začel na fTeufrovo in Wo4rfbvo povelje z detit-vrjo Češke, komaj je preteklo 24 ur po njegovem govoru o pravičnosti vsem narodom. Gospodje Clam, Seidler. Hus-sarek pa so med zadnjimi, ki bodo odločevali o usodi češkega nahoda. Češkemu narodu se ni treba zanašati na entento, zanaša se edino na svojo lastno moč.
= Napetost med Llovd (ieorgem ?n Sorminom. »Neuesle Ziir. Nachrichten« !TX>ročajo iz dobro podučenega vira. da je Llovd Oeorgc jako ozlovolien, ker Sonnino ne odobri velikosrbskih jugoslovanskih načrtov, iz Londona protežiranih. List pravi, da je Sonnino šele na •pritisk Llovd Oeorgea odtegnil poročilo o italijanskem protestu proti srbsko-jugoslovanskemu dnevu.
= Obtožba romunskih ministrov. Glede nastopa obtoženih ministrov povodom izročitve obtožnice poročajo, da 5e samo bivši ministrski predsednik Bratianu prevzel obtožnico in prejem potrdil policijskemu uradniku. Vsi ostali ministri so se dali zatajiti. Obtožnica se jim je prilepila na vrata njih stanovanj. V inozemstvu nahaiajocirn ministrom se razglaša obtožnica v uradnem listu.
= Take Jonescu v Parizu. C ur i h, 5. avgusta. Bivši romunski minister Take Jonescu je imel razgovor s predsednikom francoske republike Poincare-5em. zunanjim ministrom Pichonom in ministrskim predse'In ikom Clemenee-auom. V Londonu bo konferiral z Llovd Oeorgom in Balfourorn. Tem konferencam se pripisuje velik pomen.
= Konec vojne spomladi 1910.? Basel. 5. avgusta. Renaudel pravi v -»flumanite«, da ima francoski narod pravico izvedeti, na kaj opira vlada .svoie zagotovilo, da bo prinesla pomlad 1Q1Q. odločilen preokret. Bila bi velika napaka, če bi <c vzbujala taka upanja samo. da se potlači nezadovoljnost zaradi vpoklica o-ernnaistlcrnih.
— Finska. Monarhistična večina hoče trdno zastopati svoje stališče. Izmed 2J č'anov mladofinske stranke jih 5c predlo 20 k monarhistični stranki. ?edanii enterttni zastopniki objavljajo protest proti obdoižitvi da agitirajo za renubMko. Njih države kot prvoborite-liicc za samoodločbo narodov žele na-sprotno, da dolpS Fmska svojo usodo konstituciionalnirn ootmp. Finska živilska zadruga ie sklenila ustanoviti svojo podružnico v Berofinu.
Državna oblika Litevske. Med nemško vlado in zastopniki Litevske se vrše pogaiania glede bodoče državne oblike za Litevsko. V Vihri se Je bil zbral državni svet. ki ga pa Nemčija noče priznati, ter je izvolil za kralja vojvodo Uracha. Nemčiia pravi, da je izvolitev proti Brest Litovskemu mini. ker se je baje izvršila brez sodelovanja liudstva.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.)
V Mariboru. 6. avgusta. Naša slovenska deca. Malo ie slovenskih otrok, ki bi se dnevno nasititi. Zato smo pričeli s svojo akciio »otroke na deželo«. A zdi se. da bode treba to akcijo mnogo bolj razširiti, premalo je nana širs: javnosti. Posledica tega ne-znanja je, da zahaja seveda tudi vedno več '-slovenskih otrok v nemške vojne kuhinje Tam pa je naša deca zotovo v nevarnosti. Hladen želodec in tudi cesto r.:ro^ka nerazsodnost akceptirata marsikaj v zahvalo, kar strLpa razliva od nemške strani v slovenska srca m duso gladne dece A misliti nam treba še dalje, za ... ko bodo brili jesenski in zimski vi-harjL K.^iko slovenske dece v Mariboru bode takrat naravnost stradalo, hirajo, umiralo, ker ne bode jesti ne doma nekje dragje Tisti, ki bodo prišli okrepfleru iz dežele, bodo lažje zdržaafi, a oni ^romaki. Vi niso nikamor mogli, onim bode trda. Nas čas ie darežljiv in požrtvovalnost Je velika Naš- diiaštvo. naša deca — oba nas bosta rabila. Ukrenimo kaj. da se odvrne najsiromašneišim vsaj najhujše zlo.
Štajerska trgovska in obrtna zbornica. Gradec le zopet pokazal svoje lice. Dne 2. t. m. ie imela štajerska trgovska in obrtna zbornica svojo sejo Nastopali so razni govorniki, kot glavni referent posl. Einspinner. ki je razpravljal o vprašanju pomnoženega izkoriščanja deželnih sil v velikih prekodeželskih centralah. Nadalje je poročal o gradrtvi novih lokalnih, o ros po — Srednje in Zgornji Štajerski, o vpeljaavi novih avtomobimin cest v prid nekaterim krajem istotam, o izgraditvi državnega kolodvora v Gradcu in podržavljenju južne železnice, če se na merodainem mestu zagotovi, da ne bode podržavljena južna železrrica slavizatori-ca Zboriiica je nadalje dovolila 1200 K letno kot štipendij za obisk trgovske pomorske šole v Trstu . . . Trgovska m obrtna zbornica je razpravljala mestoma torej n zelo važnih stvareh; Izraba vodnih sil tn "-elezništvo. nikjer pa ni padla beseda o slovenskem Štajerju in njegovih potrebah. Prav tako. Iz tega sledi, da so nas rc. Gradčani že črtali iz svoje sitnosti. Ce ua damo šalo v-kraj. sledi: proč od Gradca v svojo svobodno, samostojno državo« Obračun. Kakor smo že na drugem mestu poročati, je imela graška socijalna demokracfla shoda v Bračku o. M. ta v Gradcu, kjer je s Volkstagi m Veteran temeljito obračunala Saj menda ni malenkost če se pove tem vsenemškim siegfne-dovcem, da so idrjoti. osli i. dr. iz domačega hleva. Socialna demokracija u«toe sistematično. V vseh količkaj pomembnih iminstnlalnih krajih ima napovedana zborovanja, ki so protestni shod? proti Voiks-tagom in njih zahtevam po zmagovitem miru. Socijalna demokracija zahteva ta-kojšni mir in krah. Ta boj socijalne demokracije proti VoJkstagom — in bijejo ga I vehemenco — prihaja več aH mani tudi nam v dobro. Naše zahteve najdejo v njih može, « 9b tod prad titoči de-
lavci   zagovarjajo   proti   Volkstagom m
Voiksratom.
Kako lovijo slovenskega kmeta. Ne da se utajiti, da poskuša nemški samostojni kapital, kakor tudi Sudmarka in Heimstatt, z vso silo m često celo s kaznivimi zvijačami priti v posest slovenskih kmečkih posestev, ne le ob narodni jezikovni meji, marveč tudi v notranjosti dežele. Kar se za posestva obeta, presega vsako domošljijo. Posestvo (4 orale zemlje, hišica, gospodarsko poslopje) je do-neslo — 23.000 K v gotovini. Res, kdor je denarja lakomen. oni bode se težko obranil tn paziti moramo nanj. — Olede nakupovanja posestev po nemškiih napadalnih društvih, se nam še poroča, da imajo gotov program. Kupovati hočejo predvsem neprevellka posestva tik južne železnice z rodovitno zemljo, ua posestva pa naseliti nemške vrtnarje, ki bi zalagali mesta s so-či\ jem i. dr. Heimstatt pa hoče priti tudi v posest veleposestev, ki bi bila namenjena v prvi vrsti 7rvinoreji. Oskrbovali bi posestva plačani in neplačani uradniki, dohodki bi se stekali seveda društvu v blagajno.
Za *mmi K perila ukradli. Dne 2. t. m. sta prišla v gostilno »Zur steiner-nen Brucke« v Mariboru eleganmo oblečena desetnik in poddesetnik. Prosila sta presečišča, plačala v naprej, zahtevala ključ, češ, treh zjutraj morata naprej. Ziutrai je manjkala vsa posteljnina in kar je še tkanega: izrezala sta tudi iz težke, usnjate zofe vse usnje. £kode le 3000 K; izginila sta brez sledu.
Goriški <*entralni odbor Punaj T. Bankgasse 2 išče popolnoma izurjeno stenografinjo in strojepisko slovenski in nemški iezik.   Služba   ie zelo
usodna. Pojasnila daje in posreduje >Dcželna zveza za tujski promet v Ljubljani<, Dunajska cesta 18.
Iz Bovca nam poročajo: Za Bovca ne je prišlo pred nekaj dnevi nekaj koz. potem nekaj krav. Dobili pa so iih -amo najbogatejši. Kako je to. ali niso tudi reveži potrebni krav? AH je prav. da dobi še drnero kravo, kdor ima že iedno. ko ie polno drugih kme-* ovaloev potrebni h ?
ITmrl je v Tolminu znani mesar in posestnik gospod Josip S 1 a m i č , star komai 33 let.
Umri ie v Skednju pri Tr^tn po-^o^mik Hrtrahert S a n o i n . 30 let star.
Poročil se ie v Trstu rezervni poročnik erospod Mirko K r r-m a r z 2:0--nodično Olsro K u r e t o v o
Madžarski otroci ob Adriii. Dunaj. 6. avgusta. (Kor. urad.) Po poročilu vladnega komisarja cesarjeve dobrodelne akcije vladajo slede otrok, nastanjenih v Porto rose. na Izoli in na Voloskem za Čas poletja, brezhibne ra-mere. Samo pri malem delu v Oua-viji in Lovranu nastanjenih oirok so se pripetile sicer motitve slede nastanjen ja, in prehrane otrok, ali te neprilike so že odstranjene, deloma bodo v kratkem brezpogojno odstranjena. Prebivalstvo sploh ne kaže nikake sovražnosti napram madžarskim o t r o k o • n.
XXIX, redna velika skupščina
„Družbe sv Cirila in Metoda v Ljubljani"
se vrši v nedeljo, dne 11. avgusta 1018. leta ob 10. uri dopoldne v Ljubljani, v vel'ki dvorani Jlarod-nega doma".
Dnevne vesti.
— Odlikovanje. Cesar je dovolil stotniku Slavomiru V r h n n c n 17. pp. s prejetje kraljevsko - pruske medalje Rdečega križa 3. razreda.
— Odpust treh najstarejših letnikov. Domobranski minister pl. č'zppp je sporočil poslancem, ki so posredovali zaradi odpustitve najstarejših leti-i-kov črne vojne, da bodo 50. 51 in 49-letni črnovojniki sedaj vendar že končno odpuščeni domov. Letnik 1369. bo izmenjan, kakor smo že poročali, med 15. septembrom in 31. derembrom. Nadomestili ga bodo predvsem z moštvom letnikov 1870—1900. ki je sposobno le za pomožno službo, v drolti vrsti pa tudi z onim moštvom letnikov 1870 in 1871. ki se nahaja še v fronti pa bo sedal poklicano v zaledje.
— Iz trgovske in obrtniške zbornice. Trgovinski minister je potrdil izvolitev veletržca Tvana Kneza za predsednika in zidarskega mojstra Ivana O j? r i n a za podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za leto 1918.
— Profesorski naslov glavnim učiteljem na državnih učiteljiščih ie dovolilo naučno ministrstvo.
— Zaplemba živil v Ljubljani. Pod tem naslovom odgovarja >EdinosU na članek >Edinost< in ljubljanska apro-vizacija« iz peresa gospoda župana dr. Tavčarja v sobotni številki, da je posnela obe svoji vesti po ljubljanskem »Slovencu«, kjer se je poudarjalo, da so bili oni po ljubljanskem ap rovi zaci j-skem odboru zaplenjeni koštruni izven kr anjske provenience in namenjeni za Trst. Na to piše: Seveda sprejemamo sedaj lojalno na znanje pojasnilo gospoda ljubljanskega župana na podlagi njegove preiskave in obžalujemo, da smo se dali zavesti po netočnih vesteh, objavljenih v prej omenjenem liste. Ni ua čudo. da nam je ušla tudi kar
ka ostrejša beseda ko vidimo, kako našim ljudem dan za dnem okrajna glavarstva zaplenjajo s trudom in velikimi žrtvami pridobljena živila. Od nemških birokratov ne pričakujemo sočutja z našim trpljenjem: užaljeni pa smo bili, ko smo po omenjenem Slovence vemc poročilu morali misliti, da se tudi v Ljubljani z nami postopa tako brezsrčno. A eseli nas. da je bilo naše ogorčenje neupravičeno, in smo hvaležni gospodu županu, da ie stvar dal takoj preiskati in pojasniti. Krivično bo n*m zdi, da se v to stvar vpleta naše polit, vodstvo, ki ni bilo v nikaki zvezi z omenjeno notico. Tudi g. dr. Tavčar gotovo ve. da ie izključeno, da politično vodstvo vniprej cenzuriralo vsako notico v listu, posebno pa še no-fcice sako splošno gospodarskega značaja. G. župan naj bo prepričan, da želi iiicii nase politično vodstvo, da se slična nesporazumi jenja poravnajo med Slovenci prijateljskim potem, in tej želji hočemo v hodo.-o tudi ustrezati.
DflMfiavftBie civilnih oseb v uradno poslovan ie vojaških straž. C. kr. policijsko ravnateljstvo razglaša: O. in kr. voino ministrstvo je opazilo dogodljaif fii: so >e civilne osebe ume-stvule v uradno poslovanje vojaških straž, pripravljenih oddelkov, patrulj in stoječih straž ter so bile radi tega občutno kaznovan^. Prebivalstvo se v svojem lastnem interesu opozarja, da opusti vsitko umešavanje v delovanje vojakih organov, ker se kaznujejo na-silstva nasproti vojaškim, ravno tako kakor proti civilno - oblastvenim organom po § 68. kaz. zak. po okolnostih s rezko ječo do 20 let. Vojaška poveljstva imajo od c. in kr. vojnega ministrstva ukaz za brezobzirno in energično postopanje proti vojaškim ubežnikom (dezerter jem).
— Letaki držav: sovražne vsebine. 0, kr. deželna vlada razglaša. Zadnje čase >o sovražni letalci ponovno metali letake državi sovražne vsebine. Na podlagi § 18. odloka C ministrska naredi z dne 19. januarja 1858 drž. zak št. 10 se posest in razširjanje takih letakov najstrožje prepoveduje. Prestopki te prepovedi se kaznuiejo. v kolikor ni porabiti določb obe. kaz. zak. po § 11. 068.   naredbe   z   dne   20. api-ila
1. drž. zak. št. 96 z globami od 2 do -VX\ K ali i zaporen od 6 ur do 14 dni.
— Kdor izmed vraeajočih se z Ruskega ve za usodo Franca Peniča. ki je služil pri 17. pešpolku in bil vjot 1. 1911. se prosi, da bi to sporočil njegovi ženi Antoniji Penič v Dol. Pirošici. pošta Krška vas. Dol. Mož se ni oglasil
z Ruskoga nanirec že 2 leti.
— Janez Pavlovič, ki ie služil pri 27. domobranskem pešpolku in bil vjet na ruskem bojišču že 1. 1914. se ni oglasil iz Rusije že 2 leti. Tistega izmed vračajocih se z Ruskega, ki ve za njegovo usodo, vljudno prosi njegov oče Jože Pavlovič. Bušeča vas, pošta Krška vas. Dolenjsko, da bi mu to sporočil.
— C. kr. ?icrneno ministrstvo je z odlokom z dne 1°. julija 1918 štev. 19.324. odredilo, da morajo stranke, ki bi hotele zahtevati dovoljenje za davščine prosto kuho žganja za domačo porabo v žgalni dobi 1918/1919, ki obsega, čas od 1. oktobra 1918. do 30. sep-
mbra 1919. staviti ta zahtevek, iz-: i učno samo pri pristojnem oddelku (ekspozituri) c. kr. finančne straže. Župaiistva torej niso opravičena sprejemati priglasitev za dovoljenje davka proste žganjekuhe za omenjeno žgalno dobo, in nai stranke, ki bi se s takimi priglasitvami morda pri njih zglasile, zavrnejo ter primerno pouče. Pripominja se. da traja zglasilna doba za priglasitev zahtevka davščine prostih žganjekuh za zgoraj označeno žgalno dobo do 15. avgusta 1918.
Upravni svet gledališkega kon-soriija ima svojo sejo — namesto v četi*tek — zaradi koncerta g. JuL Be-tetta šele v petek zvečer ob >49. Vsotam, kamor je bila sklicana.
— Poziv vpokojenim učiteljem. Pregledovaje zapisnike našel sem. da te še precejšnjo število neorganiziranih vpokojenih učiteljev in učiteljic na slovenskem ozemlju. — Pristopite torej našemu društvu, da bo naš krog popoten in da ne bo manjkalo niti enega tovariša in tovarišice. — Nabirajte pa tudi podporne člane, da se okrepimo in lažje prenašamo pezo sedanjih težkih časov. Današnje število vseh članov je 128, bilo nas bi lahko še trikrat toliko, ako bi vsi storili svojo dolžnost in društvu vposlali mali znesek treh kroni Društveno premoženje naraslo je na 736 K 35 v Podpor se je izplačalo v šestih letih za 11 smrtnih slučajev, za vsak slučaj po 80 K do 112 K. Pogumno naprej, dokler nam siie ljubkosolnee na svetej slovenski zemlji! — Tajnik društva vpokojenega učiteljstva Davorin J u d n i č.
— Člani »Društva zasebnih uradnikov in uradnic«, ki bivajo v Ljubljani in še niso prejeli in izpolnili popisnih pol glede aorovizacijskih kart in razsvetljave, naj se zglase v društveni pisarni pri >Zlatorogu« od 6. do 8. ure zvečer, da dobe dotične pole. Kdor pa ie polo že dobil in ie še ni vrnil, nai to takoj stori. Društvu je na tem. da tini-preje ugotovi, v koliki meri je zasebno uradništvo vpoštevano pri mestni apro-vizaoiji. za to se vsakemu članu nujno nasvetu je. da polo takoj, natančno in verodostojno izpolni.
— Dodatno k poročilu občnega zbora C. M. D. šentpeterskih podružnic se poroča, da je bila v odbor izvoljena soproga postajenačelnika gospa inšp. Franja Ludvik, ki je prevzela mesto podpredsednice. N. Potočnikova je nabrala za kamen 137 K ne 130 K. kakor se je pomotoma poročalo.
— Ustanova za slepe žene in dekleta. Deželna vlada v Ljubljani razpisuje Elizabete Šupantschitsch - Lug-steinovo ustanovo za slepe žene in dekleta letnih 346 K 70 v. Prošnji je pri- i ložiti rojstni list ubožno spričevalo in spričevalo o slepoti, potrjeno od uradnega zdravnika
Vse učiteljstvo kranjskega okraja se vabi v ponedeljek, dne 12. avgusta t. L, v Kranj na skupni sestanek glede ustanovitve okrajne učiteljske apro-vizaciie. Sestanek, kd se vrši ob 9. uri dopoldne v ljudskosolskem poslopju, je za^ vsako posamezno učno osebo tega okraja izredne važnosti, zato pričakujejo sklicatelji polno številne udeležbe.
Južnoštajerska hranilnica v Celju bode oddala podpore iz jubilejske usta-jKNPe   >Oesaria Franc   Jožefa L< in
>8podnještajerske jubilejske ustanove« dijakom ali učencem slovenske narodnosti, ne oziraje se na kakovost in ne na mesto šole. katero obiskujejo. Prosilci za podpore iz >Cesarja Franc Jožefa L< jubilejske ustanove morajo biti pristojni v okraje: Šmarje pri Jelšah, Gornji grad. Šoštanj. Sevnica ali Vransko oni za podpore iz >Spodnještajer-ske jubilejske ustanovec pa smejo biti rudi iz drugih krajev. Prošnje je vložiti do 1. septembra 1918 pri Južnoštajer-ski hranilnici v Celju, ter jim priložiti ubožno spričevalo, domovnico in spričevalo o zadniem minolem šolskem tečaju, ter mora imeti prosilec najmanj prvi napredovahu razred. Visokošolci pa se morajo izkazati s spričevali o državnih izpitih, oziroma s potrdili dveh docentom glavnih predmetov v povoljnih pri ni ima opravljenih zasebnih iz-kušniah, i indeksom, ki svedočuie pohajanje predavanj v minolem in vpis v tekočem tečaju. Podporo smejo tudi dobiti sačetnild v javnih službah.
Izgubila so je 'iro!-•-» zlata zapestnica od Ribje nllce do čevljarskega mostu. Kdor io i< našel, naj io odda v upravrr r     lista Zapestnica
je drag spot Iditelj dobi dobro
nagrado e* ©t v zi\ i H h.
Izgubljen šal. Na eni treh klopij v drevoredu v Knaflovi ulici pri muzeju je bil pozabljen, dne 5. avgusta črn šal. Odda naj se pri portiriu v hotelu Union v Ljubitani.
inalnik double z!f<to je bil izgubljen v nedeljo v mestu. Najditelj naj ga odda pri upravništvo ^Slovenskega Narodac.
Zgubil se je   pes Bernhardinske
j - asme. Sliši na ime Boris. Prosi ee, nai se ga vrne proti nasrradi. Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Našim cenjen, naročnikom,
katerim smo poslali koncem julija položnice za obnovo naročnine, prosimo, da se jih poslužijo kmalu, da iim pošiljanje lista ne zastane.
Netočnim poeiljalcem naročnine se dopošitjanie ta mesec, ustavi, dne 28. avgusta ako ne dospe do takrat pono-vitvena naročnina v naše roke.
Reklamacijam zaradi tozadevnega ustavljanja ni mogoče odgovarjati.
A&rovizacija.
-J- Meso na zelene izkaznice B št. 1-tOl do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1401 do konca prejmejo goveje meso po znižam ceni v četrtek dne 8. t m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 8. do 8. št. M01 do 1600, od 8. do pol 9. št. 1601 do 1800 od pol 9. do 9. št. 1801 do 2000, od 9. do pol 10. št 2001 do 2200, od pol 10. do 10. št 2201 do konca.
4- Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovrzaerja bo prode jala klobase v vojni pnxlajahri v Gosposki ulici v četrtek dne 8. t. m. popoldne strankam z zeleno izitazrrico B od št 600 do 800. Vsaka oseba dobi1U kg; kilogram stane 6 kron.
-4- Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni. Gospodska ulica, po sledečem redu: Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: št. 1 do 300 dne 9. avgusta, št 300 do 600 dne 10. avgusta, št. 600 do 900 dne 12. avgusta, št. 900 do 1200 dne 13. avgusta, št. 1200 do 1500 dne 14. avgusta, št. 1500 do 1800 dne 16. avgusta, št. 1800 do konca dne 17. avgusta. — Za vsakega otroka se dobi 1 kg pšeničnega zdroba, kilogram stane 1 K.
4- Namočena polenovka na zelene izkaznice B št 1 do 800. Stranke z zelenimi izkaznicami B št 1 do 800 prejmejo namočeno polenovko v četrtek dne 8. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od pol 2. do 2. št. 1 do 100, od 2. do pol 3. št. 101 do 200 od pol 3. do 3. št. 201 do oOO. od 3. do pol 4. št. 301 do 400, od pol 4. do 4. št 401 do 500, od 4. do pol 5. št. 501 do 600. od pol 5. do 5. št 601 do 700. od 5. do pol 6. št. 701 do 800. Stranka dobi za vsako osebo 1A kg namočene potenokve, kar stane 30 vin. Stranke naj pripravijo drobiž.
4- Kislo zef}e za VI, okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kislo zelje na nova zelena nakazila za krompir v četrtek dne 8. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 2. do pol 3. št 1 do 600, od pol 3. do pol 4. št. 601 do konca. Stranke dobe za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico nbožne akcije, plačajo kilogram po 1 K vse druge stranke po 2 K.
-f- Kislo zelje za VIL okraj. Stranke VIT. okraja prejmejo kislo zelje na nova zelena nakazila za krompir v četrtek dne 8. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od pol 4. do pol 5. št. 1 do 500, od pol 5. do pol 6. št 501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Trste stranke ki se izkažejo s kakoršnokori izkaznico ubožne akcije, plačajo kilogram po 1 K. vse druge stranke po 2 K.
Prosveta.
— H koncertu slovenskega pevca umetnika Jelija Betetta. Kako velik ugled uživa Betetto pri svetovno priznanih umetnikih ie razvidno za primero iz pisma, katerega je pisal Be-tettu slavni avstrijski nemški skladatelj Robert Fuehs o priliki, ko je Betetto sodeloval pri koncertu skladateljeve sedemdesetletnice. Med drugimi laskavimi besedami mu« piše: >rad bi Vam bil včeraj stisnil roko za prekrasno izvajanje mojih pesmi ( . . . fur die prachtige Wiedergabe meiner Lie-der . . .) toda takoj nisem mogel, ne da bi se izpostavil . . . Dovolite mi. da se Vam naknadno iz vsega srca zahvaljujem za Vaše prekrasno petje C . . fiir T hren herrlichen Gesang), s katerim ste olepšali moj večer . . .<. Fuchs je svetovno slavni skladatelj. Dve njegovi pesmi — isti kakor na Dunav« — poje
Betetto v slovenskem prevodu tudi r Ljubljani. — Dunajski kritik Ludvik Karpath piše o Betettovem sodelovanju pri Beethovenovi Missa ^olemnis med drugim: > i zborni basist dvorne opere lil je četrti v zvezi najboljših pevcev-solistov.< — (V kvartetu-) Njemu gre neomejena hvalalc — Dunajski filhar-inoniki so priredili takozvani Beetho-venov teden — ciklus koncertov. Gospodje tega orkestra, ki spada med najboljše sveta, ^ niso v priznanju prev^ radodarni. Pisali pa so Betettu odlično laskavo pismo za njegovo >. . . izredno. Mestece, najlepše sodelovanje v Missa solemnis, katero izvajanje ostane vsem udeležencem v globokem vtisu — nepozabno !
— NAS KMET IN SLOVENSKO GLEDALIŠČE. Pod tem naslovom je napisal dvorni svetnik Fran pL Jsuklie v >Dolenjskih Novicah< jako zanimiv članek, katerega glavne misli bodo tudi širšo javnost zelo zanimale. V članku pravi dv. sv. Sukrje: Ali je pravo pogodil oni krivi prerok, kateri še dandanes gospodari v deželnem dvorcu na škodo in v sramoto narodu in deželi, M je ljudstvu v uho trobil, da mora kmetu biti gledališče deveta briga, da se zanj zanima le meščan, torej naj le mestni iskric« trpi vsa bremena povzročena po tako dragem zavodu ? Po mojem trdnem uverenju so te baze govoričenja očividno krivoverstvo ter njim nasproti je golo dejstvo, da ima od razvoja dobrega slovenskega gledališča jasno duševno in gmotno korist tudi rpiprosti naš kmet celo v najbolj skriti siromašni vasici našihGorjancev! In zakaj? Pred vsem, ker ie dobro narodno gledališče neprecenljiva šola za slehern narod. Naclašam. dobro gledališče! Tako gledališče — in le tako hočemo imeti za naš zdravi narod — je prvovrstna šola. V njem in po njem se razvija in popolnuje jezik, razširja se socijalna i »omika, katero žal tolikokrat pogrešamo v našem narodu, um se bistri in srce se blaži. Smelo trdim, da jedna v istini dobra gledališka predstava čestokrat več zaleže v vzgojeval-nem smislu nego cek> poletje slabega šolskega pouka, Dobro narodno gledališče je uprav ugledna narodna šola! Z druge strani se pa mora tndi trditi, da gledali iče koristi celo v gmotnem oziru. Priznavam sicer, da ima največ materijamega dobička od njega baš oni kraj. kjer se nahaja tak zavod, ^isto umevno je v danem s ročaju, da bo slovensko gledališče največ gmotnega haska donačak> naši beli Ljubljani. A nekaj tega blagoslova   razlije se tudi
na ostale pokrajine, tako da ga postane deležen ves slovenski narod. In zakaj? Jasno dejstvo je, da v celi svetovni zgodovini ne najdemo nobenega kulnirnega naroda brez razvite dramatike, brez lastnega odra. Nič mani pa je utemeljena praktična skušnja, da sta kultura in bogastvo neraadružno spojena in »vezana dvojčeka. Jaz vsaj v povestriici ne poznam nobenega kulturnega naroda, kateri bi bil siromašen, ravno tako ne. kakor ni dobiti v istini revnega naroda z razvito izoiniko. Nikakor ni prazna beseda ako zakličem vrlemu slovenskemu kmetu: >Za svojo lastno materijolno srečo delaš, sa boljšo prihodnjost skrbiš svojemu zarodu, ako denarno prispevaš k vzdržavanju toliko nam potrebnega slovenskega gledališčak Krasen vzgled v tem oziru daje nam bratski češki narod. Med treznimi opazovalci dandanes r-ač ne more biti nobenega dvoma več. da gre med vsemi plemeni avstro - ogrske monarhije prvenstvo češkemu narodu. V kulturnem m umstvenem pogledn dandanes Praga visoko nadkrirtuie bedasto-lahkoživi Dunaj. Krono in sklepni kamen narodni svoji kulturi so si pa po-staviE Oehi pred 50. leti. ko so na vltavskem obrežju začeli zidati svoje krasno >Narodni divadKK, svoje impozantno gledališče. Pri ustvaritvi monumentalne te segradbe udeležil se ie z redko požrtvovalnostjo v prvi vrsti češki kmet. — nihče se ni izključil, bogati posestnik in revni bajtar, iroo-vita kmetica in priprosta dekla vsak po svoji moči so prihiteli in se prizadevali, podpirati ponosno to zgradbo, živi dokaz češke zavednosti in žilavosti! In pri nas! Nam sedaj ne gre za to, da bi morali šele sezidati novo slovensko gledališče. Imamo ga ter za silo še shajamo ž njim. Ari na tem nam je. da osiguramo slovenski vili. tako rekoč že na smrt obsojeni po brutalnosti slovenski kulturi sovražnega samodržca v deželnem dvorcu njen obstanek, da zagotovimo ohranitev slovenskemu gledališču. Da se doseže ta namen, osnoval se je v Ljubljani poseben konsor-cij, sestavljen iz uglednih zastopnikov vseh narodnih strank. >Sebi daie in svojim otroko mc, kdor prispeva k zbirki za vzdrževanje slovenskega gledališča!
— >Hrvatska Njiva«. Izšla je 30. številka tedenske revije >Hrvatska Njiva« s sledečo vsebino: Od uredništva: Za slobodu nauke. — Juraj Demetro-vič: Agrarna reforma u Hrvatskoj (Djelovanje agrarnih carina). — B.: Milutin M. Uskokovič. — Stjepan Vrdo-Ijak: O racionalnoj tjelovježbi. — V listku piše J. D. o klerUralizmu in svobodi; prof. Vamberger o Trs ten Jakovem >Prirodopisu< v ljudskih šolah, dr. Mi tro vi ć o kniiževrdh štaci j ah Wenzelidesa Revija stane letno 36 K in se naroča pri up ravnost vu v Zagreba, Nikolieeva ul. 8.
Književnost
— »Slovenski Trgovski Vestnik-ima v svoji julijski številki sledečo vsebino: Dobavne pogodbe med vojno. — Gospodarske razmere na Kranjskem 1. 1917. — Trgovska in obrtniška borni ca za Kranjsko. — Borba proti tihotapski trgovini. — Raznoterosti: Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Izprememba firme c. kr. tajništva za pripravo uvoza blaga v Romunijo. Kranjsko deželno društvo e. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. »Avstrijskemu zakonu o živilih odgovarjajoče«. Kup po vzorcu ali poskusu je trgovsko navaden. Važne obrtno p ravne razsodbe. Bombaževina m perilo za detajlno prodajo je prosta. Kreditna zadrug.! v Ljubljani. Slovenska trgovska šola v Trstu. Menjavanje rubljev. finskih mark in lir. Najviših cene   za   nadrobno   prodajo sveiih
^370
;i c/
-— \iJLJ
dne 7. avgusta 1313.
178. štev.
liru i •;:\gHv ta i.ibolk. Žito iz Ukr« i.-. ...   - .-..o - Ogrsko. Nova -
loLi. .ti »iv -'y.<x i^oiiui - irst. — ij^u-Sivo* l%*uz društvene posredo-
valnice.
C:   ;   'oi.i i p«;ljoprivreuiu knjižnica hlL 'i- «- :;ia\.iO; ;.odiši;joj skupštini M.
ti. <ju ."9. Itooja 1915, primljen je jednoglasno uiijec ua se otpo^ue s izdavanjem i(nji&a s gospoda ->kckd i poljoprivrednoga \it,'.t.. i arodanca uu4 i života Udbor ie MaUvin u svoji*]] ranicama , J 3. i 5. srpnja s nekim vidjenijim narodnim ljudima potanko pretresao iaj prijedlog. Dok na::i je lijtpa knjiga prilično razvijena, a Matica je teoretsku znanost dosta popularizirala, gospodarska je literatura zaista ostala siromašna, a premo tome i nasa spremnost, pa nije ui čudo da smo ekonomski stradavali i dana:, stradavamo. Materijalna kultura mora da ide naporedo s opeom narodnom prosvjetom. A ako ikada sada je vrijeme, da se i na polju materijalne kulture otpočne s ozbiljnim radom već i s obzirom na sne-razmjer izmedju lijipe i gospodarske literature, na neobrazovanost naroda, na posljedice rata kao i s obzirom da su pojedine institucije kao i pojedinci skupili novaca te napokon što se i kod nas mora uvidjeti, da je socijalno i gospodarsko pridizanje naroda jednako kao i prosvjetno. Sto se je dosada radilo aa tome polju, ponajviše je bilo bez sistema, slabo i uska vidika. Zato je prijeka potreba, da se narod otpočne odgajati, da stane sam o sebi misliti, o svojim općenitim potrebama i nevoljama i da se u prvom redu odgoje mladi ljudi i radenici za tako produktivnu granu života. Siguran će se uspjeh postići istom onda kada Matici Hrvatskoj bude moguće da šalje naše ljude 8 krašku planinu, u slavonske nizine i bosanske doline i polja, u primorske luke, na rijeke i potoke*, u ravnice i dolove, rudnike
i kamenolome, da prouče, što još nije proučeno pa da — prema kraju i čovjeku, selištu i kolibama — potaknu razumnu misao
0 radu i o načinu života. Takovim će se radom otkriti mnogi gospodarski problem, a uz to će se otkriti i čovjeka, kojega se tiče taj problem, pa će se bez sumnje naći 1 pravi put, da mu se taj problem prikaže, misao zanese, volja ojača. Tim načinom i na tome temelju Matica će izdavati djela šumarske, ratarske, trgovačke, industrijalne, rudarske, pomorske, higijenske itd. struke i to ne po jedno nego po onoliko od svake struke, koliko je različitih objekata i prilika, dakle problema, o kojima se razumno 1 znanstveno ima da misli. Da se ta široko I duboko zamišljena osnova doista i provede potreban je čvrst temelj I jak fond. Matica sama ne raspolože ni potrebnom gotovinom niti je može namaknuti iz svojih sredstava
1 zaklada. Pa iznoseći pred cio narod ovu osnovu, moli i traži pomoć svih pojedinaca, zavoda i udruženja, da svojim prinosima osiguraju fond, dostojan toga velikoga pothvata, ako bi se mogli i spremiti i okupiti valjani saradnici te što prije otpočeti s radom. Matica Hrvatska se tvrdo nada, da će svi naši privredni i gospodarski krugovi shvatiti i odobriti ovo Matičinu nakana pa da će je svi, prema svojoj snagi i uvidjav-nosti. pomoći, radeći tako i za opću narodnu i za svoju rod jenu korist. O radu i troškovima Matica će voditi posebne račune i zaklade te o svemu tačno Izvješćivati sve prinosnike. Teška i mučna vremena, Što ih cio narod naš u sadašnjosti proživfluje, teški i mutni dani, što nas u budućnosti čekaju, traže minerarivno, da se baš na ekonomskom polju napne sva snaga narodna i oradi sve, kako nas ne bi. iznemogle i iskrvarena, zatrpao tudji kapital i da ne bi rodiin brao rodove bogastva i prirodne snage na--e zemlje, a mi da beremo mrvice i lomimo snagu ko jadni radnici i sln^e naučni uh i nkretnijih gospodara. — Odbor Matice Hrvatske.
Bazne sluerL
* Okoli 20,000 dunajskih otrok na Ogrskem. Z Dunaja poročajo, da je odšlo od 25. julija do 3. avgusta na Ogrsko na prehrano nad 20.000 otrok.
* Ogromna eksplozija. Iz Madrida poročajo, da pripovedujejo francoski dezer-terji o grozni eksploziji v arzenalu v Ca-strosu. Več sto oseb je ubitih. Nadaljna poročila pravijo, da je uničenih več vasi.
* Proti ženi t vi bolnikov. Mestni za-stop v Aradu na Ogrskem je zaprosil parlament da bi bilo sklenjeno, da bolni ljudje ne smejo stopati v zakon. Pogoj za ženl-tev ali možitev bodi spričevalo o zdravju, Izdano od uradnega zdravnika.
* MIlan brez mesa. Iz Chiassa poročajo, da ni dobila Italija te dni preko mor-ia nikakega mesa. Raditega so morali v Milanu na nedoločen čas zapreti mesnice. V avgustu utegne priti na osebo mesa največ 400 gramov, od teh ena tretjina kosti.
* Židovska svatba. V soboto se Je vršila v PeŠti poroka hčere rabina Osjasa Spirija z rabinom Tobijem Rabinovičem. Svatba je trajala 12 ur in udeležilo se je je S00 gostov. Darov je prišlo za 13.000 K. Za vzdrževanje miru in reda je bila komandir ana policija.
* Bismarck izgubil roko in sabljo. Poročajo tz Halle v NemctH, da Je Bls-mareku s tamkajšnjega velikega spomenika padla na tla roka s sabljo vred. Ker se Je zgodilo to ob sedanjih dogodkih na zapadni fronti in ob 201 etnici njegove snu tU tudi v Nemčiji ne manjka ljudi, ki mislijo, da bi utegnilo to kaj pomeniti.
* Bavarska prod Berlina. Državna mesna poslovalnica v Nemčiji Je določila za osebo na teden največ 200 gramov mesa, v Berlinu pa so smeli oddajati 250 gramov mesa za osebo. Bavarsko časopisje se je uprlo proti tej berlinski prednosti m bavarsko notranje ministrstvo Je podalo protest zahtevajoč, da ako ima Berlht prednost, )o morajo uživati tudi večja bavarska mesta.
* Rakev za jajca. Iz Moravskega poročajo, da je prišel te dni v Znojm neki kmet k tamošnjemu pogrebnemu zavoda, da kupi rakev. Odgovorili so mu: rakev boste dobili, aH zanjo morate prinesti jajca. Kmet se je razjezil radi tega aH pomagalo mu cd nič, ker rakve nra niso hoteli dati brez jajce. Moral je rti* na glavarstvo, ki )e odredilo, da mora dohiti rakev, brez jajec proti navadnemu plačilu.
* Ukradene faponstee dragocenosti. Iz Dunaja poročajo, da Je bflo pri nekem dunajskem špediterju ukradenih več zabojev z dragocenostmi iz Japonskega poslaništva na Dunaju, ki so bile ob prlčetkn vojne tam spravljene. Vrednost teh dragocenosti se ceni na najmanj Četrt milijona kron. Sedaj so našit vse te dragocenosti v skladišču nekega založnika skladišč v 17. okraju. Vse pri tatvini udeležene ose-he sc biLe anrrftnme.
* Ogrski Škot proti Židom.   Škoi dr.
Prohazka je izjavi] v nektar, ogrskem listu, da Ziujc iz Ogrske na ironti ne vršijo svoje doUnosti. Vihar ogorčenja na židov-- a i.uij je bil odziv ua ŠKoiovo trditev. Skot i»e je na to zopet oglasil in pravi napram trditvi, da je na Ogrskem 5a/» Židov, da je od teh vseh tovarnarjev na Ogrskem 807» zidov, med zdravniki je 52°/• 2idov, med trgovci 51u o, med advokati 46°/», med al is ti 43°/o in 70\* narodnega premoŽenja se uahaja v rokah Židov.
* Vojni dohodki ameiifkth miujardar-jev. >The Economist* poroča ua temelju ameriških podatkov o letnih vojnih dohodkih in vojnih davkih ameriških milijardar-jev, da so plaćali: 1. D. Rockeicller od 300 milijonov dolarjev dohodkov i°6 milijonov dolarjev davka, Carnegie od 55 milijonov dohodkov 35 milijonov davka, \Vii. Rocke-feller od 37 milijonov 500.00 dohodkov 24 rniiijoaov davka. Urmour od 31,250.000 dohodkov 20 milijonov davka, Tort od 2b milijonov dohodkov 16 milijonov davka, Vvan-derbilt ravnotoliko kolikor Fort. Te številke govore glasno.
* Peter Nansen umrl. Iz Kodanja poročajo 31. julija, ila je pisatelj Peter Nan-sen v starosti 57 let umrl. Peter Nansen je bil rojen 20. januarja 1861 v Kodanju ter je ves čas svojega življenja posvečal največjo pozornost časopisju in je bil sotrudnik največjih danskih listov. Njegov satiričen elegantni slog je dajal njegovim člankom vedno poleg stvarne tehtnosti tudi literarno vrednost. Zadnja leta je bil Nansen ravnatelj nekega kodanjskega založništva. Mnogo pozornosti so vzbujali njegovi romani z izborno včasih tudi frivolno karakteristiko oseb.
* Roparski umor v hotelu »Bristol«. Razprava se je včeraj nadaljevala. ;v\ed pričami je izpovedala uradnikova vdova Pipič, da ji je Franke na dan umora posodil 500 K, hčeri njeni je dal 300 K in sinu 100 kron. Rekel je, da je napravil dobre kupčije z živili. Bil je čisto miren in je kadil cigarete. Frankejev oče je podal nekaj pojasnil. Sina ni niti pogledal in sin je ves eas gledal v tla, dokler je bil oče navzoč v sodni dvorani. Davitov branitelj je priče venomer izpraševal, ali niso opazile, da Davita večkrat glava boli. To izpr;. vanje je vzbudilo nevoljo pri porotnikih in poslušalcih.
* Pet otrok v Plznti ustreljenih. Poslanca Pick in tlabetrman sta podala v dunajskem parlamentu interpelacijo, ki pripoveduje to - le: Dne 21. junija so nalagali pred neko pekarno kruh za Škodove tovarne. Nabralo se ie tam precej otrok in žensk, ki so klicali: Lačni smo! Dajte nam kruha! Na ukaz vojaškega poveljništva je prišla vojaška patrulja pod poveljstvom poročnika O. VVirtla. Politična oblast ni zahtevala vojaške intervencije. Pori Wirfl se ni nič oziral na navzočega p cijskega komisarja in ni hotel uvideti, da bi bil množico lahko s prijaznimi besedami razpršil, ampak je kar ukazal streljati. Pet šolskih otrok v starosti 10—13 let je padio v prah, več oseb je bilo ranjenih. Ustreljeni dečki so bili zadeti v hrbet, kar kaže, da so se že odpravljali od tam, ko je bilo ukazano streljati.
* O zadnjem ruskem carju, pred kratkim ustreljenem Nikolaju II-, piše »Tagl. Rundschau«: Sin pijači udanega očeta in fanatične matere, vzgojen po Pobjedonos-cevu je Nikolaj II. bolj obžalovanja kakor zaničevanja vredna zgodovinska figura. Udarec na glavo, ki mu ga je bil zadal jatagan nekega japonskega tempeljskega čuvaja, mu je provzročil bolezen v možganih, katera se ni dala nikdar popolnoma odpraviti; tako so izjavljali zdravniki. Kakor Aleksander III., tako je pil tudi Nikolaj II. vedno več. Varili so zanj posebno močno žganje, katero je pil včasih po dnevu in po noči. Slabotnega značaja je bil sedaj trmast despot sedaj je prevladala v njem ženska dobrosrčnost Bil je ustrežljiv soprog, oče poln nežne ljubezni do svojih otrok, ljubezniv do svojih starih slug, pri paradah so se mu smilili vojaki. Časopisju je bil jako nenaklonjen in časopisa ni hotel čitati, pri kosilu so mu pravili anekdote. Njegov adjutant vojvoda Nikolaj Leuchten-burška Je rekel o njem: Pomanjkljivo razumevanje ljudske volje je pripisati slabotnemu njegovemu značaju. Nesrečno vlogo je igrala tudi carica Aleksandra Feodorov-na. Generalni adjutant Ruski je nekoč rekel: Vsa politika zadnjih let je težak sen, katerega prevevajo nesporazumi in napake. Sovraštvo ljudstva tega nikdar ne odpusti. Besede Ruskega so se izpolnile. Sovraštvo ljudstva je ugonobilo carja.
* Moč brez oči. Srbohrvatski pisatelj Srmo Matavulj, rodom iz Dalmacije, nam je naslikal penzijoniranega stotnika Gorči-novića, človeka širokih pleČ m železnih mišic, boritelja pri Solferlnn. Custozzi in Sadovi, sliko našega naroda, moč brez oči. Na njega sem mislil, ko sem pred štirimi leti, odhajajoč na vojno, potoval od Splita proti Sinju in poslušal po krčmah pijana krdela ki so sipala psovke in kletve na srbski narod in molile Boga, da jim da pod pest >pravoslavnega«, da ga živega odere-jo. Na njega sem mislil ko sem gledal odvratno drhal, ki se je, veselo, kakor na gostovanje, žurila na smrtišče Onlsima Popovi ća. na smrt obsojenega, a nedolžnega. Na njega sem mislil, ko je pred mojimi očmi, sredi belega Šibenika, moč našega naroda rušila rojstno hišo . . . Slme Matavulja. Ko sem slišal o činih naših polkov pri Valjevn in Šabcu, ko sem slišal o junaštvih dalmatinskih domobrancev na Soči, sem mislil zopet na tebe, o GorČinovič, neodlikovani junak Solferina m Custozze. A nisem te tudi pozabil takrat, ko so očetje kranjskega deželnega odbora dali duška svoji Jezi na jugoslovansko zvijačo; tudi ne takrat, ko sem se uverll, da obljubljena dežela majka Hrvatska, Ima v svojih grudih še vedno mleka za sinove, kakor so Horvati in Franki. Velika, ogromna sila našega naroda, za kaj se trošiš? m ti, moj rodni, zavedeni, slepi in junaški narod, ali boš kdaj izpre-gledal? Ali bodo Tvoja plodna nedra kdaj rodila otroke, Id bodo ob širokih plečih, železnih mišicah in veliki duši imeli še odprte oči, oči brez mrene? Oprosti mi, blaga sonca Sime Matavulja, da sem ti zmotil mrtvi mir hladne ti grobnice! (Dr. U. D. v splitski »Novi DobU št. 45.)
* O usmrtitvi bivšega carja. Neko privatno pismo, došlo v Curih iz Rusije, navaja o usmrtitvi nastopne podrobnosti: 1. julija ob 5. zjutraj je vzbudila carja patrulja, zahtevajoč, naj se takoj obleče, nakar so ga peljali v dvorano, kjer mu je bil naznanjen sklep rdečega terorja. Tri ure so mu dovolili, da se poslovi In odredi, kar se mu zdi potrebno. Car je poslušal svojo obsodbo popolnoma mirno. Izvršitev je bila določena na 9. uro dopoldne. Nato so ga odpeljali v sobo. Mer se je poslovil in nato sprejel duhovnika, s katerim je skupno molil Potem je pisal n*kai nteem. Oh 1
9. so ga odpeljali. Le težko se je dvignil, tako da sta ga morala podpirati duhovnik in en vojak. Na stopnicah se je zgrudil. Ker ni mogel stati, so ga naslonili na ko) in ustrelili. — Dekret o zaplembi imetja carjeve družine je imel v glavnem namen, ugotoviti politično privatno korespondenco carjevo in dobiti njegov dnevnik z važnim materijalom za vprašanje, kdo je kriv svetovne vojne. Centralni eksekutivni komite hoče to pismeno carjevo zapuščino natančno preiskati in jo potem obelodaniti. — V predzgodovini k usmrtitvi carja se navajajo nastopne podrobnosti: Pred mesecem dni je bila odkrita zarota, da se carja izroči Ceho-Slovakom. Boljševiki so ga nato izročili stražnikom, ali ti ga niso smeli na nikak način oddati protirevolucijonarcem. Trockij ga je takoj odpravil, aH je prepovedal, da bi se ga kdo lotil. Ko so Čeho-Slovaki začeli svoj brezuspešni juriš na Jakaterinograd, so spravili carja takoj na neko pristavo v bližini in so ga hoteli usmriiti že na poti, pa jim je bilo to zabranjeno. Dva tedna potem so spravili Nikolaja zopet v Jekaterinograd, nakar je bila odkrita nova zarota, ki je hotela carja zopet postaviti na prestol. Nato so sovjeti v Jekaterinogradu predlagali vladi v Moskvi, naj carja usmrti, ker stražiti ga, je postalo že nemogoče. Molk moskovskega rvjeta so smatrali za pritrdilo, nakar so ga obsodili na smrt in usmrtili.
Gospotefuo.
— Dunajska borza posluje vedno bolj živahno. Začetkom tega tedna se je pričela mala »hausse«, ki še vedno napreduje. Včeraj so profitirale posebno bančne delnice in delnice državne železnice. Nadalje so šli nekoliko navzgor ki»rzi paroplovbnih, orožarskih. tekstilnih, zavarovalnih in kemičnih akcij. Pripomniti bi bilo, da je na Dunaju nastalo dobro razpoloženje le radi tega, ker ie zavladala v Budimpešti taka »hausse«, ki je še nismo letos videli. V Budimpešti ie sedaj veliko razpoloženje za borzno urro. Turn so močne finančne klike, ki imajo interes in moč, da poženejo knrze navzgor, ne da bi bilo gospodarskih momentov, Zdi se, da je tudi sedaj prišla taka klika zopet na površje. Vče-raj je bil na budimpeščanski borzi položaj tak. da niso prišli vsi kupci na vrsto, ker ni bilo dovolj prodajalcev. Nekatere delnice so poskočile kar za 100 in še več počnov. Sedanja »hausse« je več ali manj izključena posledica borzne igre v Budimpešti.
— Devizna centrala je objavila včeraj sledeče knrze: 100 nizozemskih goldinarjev 513-25 K, 100 berolinskih mark 165-80, 100 romunskih levov 111-50, 100 bolgarskih 127, 100 švicarskih frankov 250-50 K.
— Nemški gospodarski svet za Srednjo Evropo se je ustanovil koncem pretečenega meseca v Berolinu. Namen tega sveta je varovati nemške industrijske in trgovske interese napram Avstro-Ogrski in ostalim zaveznikom. Gospodarski svet zahteva c a r in s k o unijo z Avstro-Ogrsko in bo skušal najti nove trge za nemško industrijo, I-osebno v Turčiji in Perziji. Njegova glavna naloga bo ta, da uresniči idejo Šerolin-Bagdad, tako da bodo Nemci izključni zalagatelji z industrijskimi produkti vseh dežela, ki leže na tej progi; na drugi strani pa si hočejo zagotoviti vse sirovine, ki se dobe v teh krajih, za svojo industrijo.
— Devizno centralo nameravajo ustanoviti v Bukarešti. Romuni so se v mirovnem sklepu z Avstro-Ogrsko in Nemčijo obvezali, da bodo ustanovili devizno centralo po istem sistemu kakor na Dunaju in Berolinu. Romunska centrala bo imela monopol glede prometa z denarjem in devizam med Romunijo m inozemstvom.
— Poštne, brzojavne in telefonsko pristojbine se zvišajo za mesec september 1918, kakor smo že poročali. Z Dunaja nam javljajo, da se bo že v današnjem državnem zakoniku objavila naredba, s katero se določijo nove, zvišane poštne, brzojavne in telefonske pristojbine.
— Češko - hrvatska banka se namerava ustanoviti na Reki. Kakor poroča »Informationc, bo imela banka glavnico IS milijonov kron. Njen namen bo, financirati že obstoječa hrvatska podjetja ob hrvatskem Primorju ter ustvarjati nova. Banka bo stremila, da bo podpirala hrvatsko Industrijo, obrt in trgovino. Ustanovniki te banke so vse večje hrvatske in Češke banke.
— Ogrska žetev je letos mnogo slabša, kakor je bila pred vojno. Letošnji pridelek pšenice se ceni na 28 milijonov metrskih stotov, narmalno 45; rži na 9*5 proti 16 in ječmena na 3*5 proti 7 milijonov metrskih stotov, skupaj torej na 41 proti 68 milijonov metrskih stotov pred vojno. Upa pa se, da bo koruzna žetev bolj obilna, kakor normalna, tako da bo vsaj del primanjkljaja nadomeščen, nikakor pa se ne bo dosegla povprečna žetev vsega krušnega žita. — Ogrski minister za ljudsko prehrano knez VVindischgraetz je odgovoril na vprašanje grosa Tisze, da bo Ogrska dajala žito in druga živila Avstriji samo za sirovine in industrijske produkte in ne za denar. OgTska se je popolnoma osamosvojita ter nastopa proti Avstriji kakor proti inozemski državi. Dala nam bo živež, ako jI bomo mogli preskrbeti sirovine, ki nam itak na vseh koncih in krajih primanjkujejo, in industrijske produkte Končno je pripomnil knez VVindischgraetz, da bo morala Avstrija dati tudi za ono žito, ki ga dobavlja Ogrska na račun avstrijske kvote armadi, sirovine in industrijske produkte. Armada porabi letno kakih 15 milijonov metrskih stotov žita, od tega pride na avstrijsko polovico 10 milijonov.
— Izvažanje štajerske irovedi preko deželne meje na Ogrsko. Kakor poročajo verodostojni viri iz vzhodno Štajerske, se tamkaj vrši tihotapsko izvažanje goveje živine iz tamošnjih alpskih pašnikov na Odrsko. Iz Fischbaske. Teichalm, Sommeralm, Kerschbauinalm. Pretulalpe. Rattner-alm iz Passail^kih alp so odgnali na tisoče govedi na Odrsko Baje prav posebno 86 odlikuje okra ino glavarstvo \Veiz. V Št. Runreebiu ob Rabi so lamu v eni, mali, občini doenali, da prlmo: i knje okoli 40 srlav govedi. Madžarski /.ivinotržci plačujejo za sto vedo še po 2000 K več kakor deželna vnovčevalni-
ca.   Jasno Je, da a kmeti ti&> pod
odejo tudi župani, občinski tajniki in prav posebno zaupniki — >d0želne vnoveevalnice za živino c. Vaa ta ffo-ved, ki pride tako na Ogrsko, najde svojo pot zopet nazaj v Avstrijo, posebno na Štajersko. Umevno ie, da velja ta živina potem ke več, kakor ie dal za njo madž. Zid. Za to ae ne smemo čuditi, če velja ke govedine ie 22 K do 24 K in še več. Ta iumpariia nam kaže tudi iaano, kako malo so nemški kraji trpeli tekom četvero vojnih let v primeri z našim Slovenskim Staierjera. Tu ii imun kmetu zadnji par vprežnih volov in mu niti voznih krav ne po-skrbe v zameno, v nemških krajih pa se p&ćeio cele črede lepe. krepke, tolste govedi. Kako se ravna s slovenskim kmetom, naj pokaže naslednji slučaj: nekje v mariborskem okraju ie moral kmet oddati 7. marca par vprežnih volov in dobiti v zameno par vprežnih krav. Vreme je bilo akrajno neugodno in okr. veterin, nadzornik je kmetu dovolil, da prižene vole v mesto 23. marca. To se je zgodilo. Pred kratkim pa je bil kmet obsojen na globo 300 K >ker je namenoma zavlačeval oddajo volov«.
— Zakaj je vino tako drago? »Die Zeit« poroča iz krogov dunajskih vinotrž-cev nastopno: Veliki trgovci z vinom na Ogrskem pričakujejo letos ogromne množine vina, nimajo pa sodov. Posledica tega je, da so ponudili tukajšnjim sodarjem bajno visoke cene za sode. Dunajski sodar-ji pa imajo že toliko domačih naročil, da ne morejo povsem ustreči ogrskim vino-tržcem. Ti slednji so se radltega obrnili na delavce in jim ponudili trikrat večjo plačo in prehrano. Pomočniki so raditega zahtevali enake plače, sicer bodo ustavili delo in odšli na Ogrsko. Dunajski sodarski mojstri so glede na velika naročila avstrijskih odjemalcev ugodili zahtevam svojih pomočnikov in tako ima v dunajski sodar--1 i pomočnik mesečne plače od 1000 do 1200 kron. Ogrski židovski vinotržci, ki navijajo cene vinu do neverjetne višine, pa Še ne mirujejo, marveč ponujajo Je več, samo da bi spravili delavce v Budimpešto. Vlada ?!eda vse to početje s prekrižanimi rokami.
— Dalmatinsko vino za Nemčijo. >Nova Doba« poroča: Našemu vinu preti letos velika nevarnost. Ne gre le za rekvizicijo sto ali dve sto vagonov vina nego za mnogo tožle reči. Nemčija potrebuje vina. ali dobiti ga hoče po ceni. Sedaj je prilika, da se izkaže >ni-belunškac zvestoba zaveznice Avstrije. Ogrska ima dovoli vina, ali tam nikdo ne misli na rekvizicijo aH na maksimalne cene. še mani mislijo na kaj takega na Spodnjem Avstrijskem. Ali ako vlada ne pozna Dalmacije, kadar treba kaj dati, hitro se ie spomni kadar jej treba kaj vzeti. Dalmacija je vojno področje, tukaj se more storiti vse, tukaj se ne vpraša po pravici in zakonu. Pripravljajo nam rekvizicijo vina in maksimalne cene: kaj to pomeni, o tem so nas podučile številne gorke izkušnje tekom vojne. Ali to še ni vse. kajti vlada pripravlja ogromen davek na vino in to že letošnjo lesen. To ni več ne nemški ne Seidleriev kurz. to je — Wichtlov kurz!
— Žetev v Nemčiji. >lx>kalanzei-ger< sporoča na podlagi sporočil poh*e-delskih izvedencev in strokovnih organizacij iz raznih krajev Nemčije, da je splošno stanje žetve ugodno. Ce se vreme ne bo preveč izpremenilo je pričakovati dobre srednje letine. Rž stoji prav dobro, ječmen in oves sta se isti oljšala. Pšenica in koruza stojita zadovoljivo, zgodnji krompir zmerno, pozni krompir srednje.
— Bavarski agrarci o oarinskem varstvu. Trgovsko - politična zveza go-skodarskih korporacij za Baravrsko je sklenila, da se mora iz splošno političnih, kakor tudi iz gospodarsko političnih vzrokov odločno vpreti srednjeevropskim načrtom zlasti glede nameravane carinske svobode za gospodarske pridelke. Zveza hoče vzdržati dosedanji sistem carinskega varstva tudi napram Avstriji in se izreka za dober sporazum Nemčije z Avstrijo glede gospodarsko - političnih vprašanj.
— Vojni izdatki- Zedinjenih držav Severne Amerike so znašali za pretočeno poslovno leto od 1. julija 1917 do 30. junija t. L 12 milijard dolarjev, to ie 60 milijard kron po kurzn pred vojsko. Od te svote so izdali za zaveznike 4*6, ostalih 7*4 milijard dolarjev pa so porabili za lastno potrebo. Jako značilno za financijelno moč Zedinjenih držav je dejstvo, da so pokrili eno tretjino, to je 4 milijarde z davki in le v pokritje ostalih dveh tretjin so morale najeti posojilo. — Glasom avstrijskega državnega proračunskega načrta za leto 1918/19 pa bode morala Avstro - Ogrska vse vojne izdatke kriti z vojnimi tosojili in vrhutega Se 1*6 niilijard kron rednih izdatkov. — Za tekoče poslovno leto 1918/19 so vojni izdatki Severne Amerike proračunjeni za 24 milijard dolarjev to je 120 milijard kron; istočasno se bodo davki in drugi državni dohodki na 8 milijard povečali, tako da bo zopet ena tretjina krita z rednimi dohodki.
— Mestna hranilnica v Novem mestu nam je vposlala računski zaključek za 1. 1917. Tudi v tej hranilnici se opaža isti razvoj, kakor pri vseh denarnih zavodih: Hranilne vloge se množe, posojila pa zmanjšujejo. Torej tudi v novomeškem okraju plačujejo kmeti svoje dolgove ter množe prihranke. Tekom 1. 1917. se je vložilo (vštevši nedvignjene obresti) 2,709.165 K ter dvignilo samo 1,323.631 K, tako da so znašale koncem poslovnega leta vloge 6,126.606 K. Glede prometa s posojili izkazuje poročilo, da ie bilo stanje vseh posojil začetkom L 1917. 2,101.261 K, koncem leta pa samo 1,593.693 K. Denarno stanje novomeške posojilnice se je zbolisalo torej za 1,691.335 K. Koncem 1. 1917. je imela posojilnica za 1,643.456 K vrednostnih papirjev ter 36.246 K čistega dobička
— Mestna hranilnica v Kranja nam je vposlala svoj računski zaključek za 1.1917. Poročilo je značilno posebno raditega, ker vidimo Iz njega, da se »blagostanjec na deželi vedno bolj širi. Naš kmet se vedno bolj razdoižuje ter vrhutega vlaga v hranilnice svoje prihranke. Mestna hranilnica v Kranju
uJSSlr* i ^'TJ6,!'1 mi- na hipoteke 107.C3* K. nfe-n dolžniki na so ji vrnili petkrat toliKO, in sicer 578.971 K. Istočasno so se pomeotua hranilne vloge za 1,278 279 K tako da je on! krdg meščanov In kmetov, s* jvdtcrim posluje Mestna hranilnica v Kranju, dal slednji nič manj kakor 1,749.312 K na '
razpolago.   Isti razvoj opažamo   tudi pri
drugih denarnih zavodih, tako da imajo sedaj toliko denarja, da ne vedo kaj ž njim početi. — Glavne postavke račanskega zaključka Mestne hranilnice v Kranju so sledeče: Tekom leta 1917. je vložilo 3620 strank na hranilnih vlogah 2,870.474 K. dvignilo pa 1,592.195 K. tako da se Je več vložilo 1,278279 K. Koncem L 1917. so znašale hranilne vloge 8,785.920 K. Na bJpoteČ-nlh posojilih se je izplačalo 107.938 K. vrnilo pa se je 578.971 K: koncem računskega leta so znašala h i po teč na posojila 2,570.567 kron ter občinska posojila 416.018 K. Posebno pozornost zasluži postavka o vrednostnih papirjih. Tekom leta 1917. se Je povečalo stanje vrednostnih papirjev ter vojnih posojil od 2,801.922 K na 4 milijone 224.735 K, torej za 1,422.813 K. Ker je dobila hranilnica od vlagateljev 1,749.312 K, je največji del vlog uporabila za nakup vrednostnih papirjev, v prvi vrsti pa vojnih posojil Upamo, da si Je hranilnica pri izberi vrednostnih papirjev nabavila take, da jih bo lahko takoj realizirala, ako bodo rabili nleni vlagatelji večje vsote. Ker Je podpisala hranilnica znatne zneske vojnega posojila, so Šli prihranki našega kmeta tem potom v ta namen. — Pri raznih denarnih zavodih je naložila Mestna hranilnica v Kranju na tekoči račun 469.229 K, tako da je znašalo koncem leta 1917. skupno stanje 1,091.792 K. Račun depozitov se je povečal za 146.711 na 464.404 K, ter splošni rezervni zaklad od 434.248 K na 479.056 K, to Je 5*45 odstotkov vseh hranilnih vlog. Čisti dobiček Je znašal 61.024 K. Mestna hranilnica v Kranju je eden naših na j sol i dne j ših in nai-krepkejših domačih zavodov.
Dariia.
Za slovensko šolo v Marfbora so darovali: Jurij MikoliČ. novomašnik v Zetalah. nabrano na njegovi primiciii 180 K; gdč. Jagodic v Sp. Polskavi 15 kionj poročnik Karel So vre 5/87 polka 30 K: Marija Vizjak na Ledineku 20 kron; Juriji Vinko na Tezni 10 K: Fr. Lom v St. Petru 20 K; Jožef Princ i č. cestar v Baci pri Sv. Luciji, mesto venca na grob g. Antona Crnogoja, e. kr. cestnega moistra v Idrijski dolini 40 kron; Franc in Milka K ranic naduči-telj - poročnik pri Sv. Barbari 120 K; Josip Volčič, desetnik 26/G strelskega polka, nabral na bojišču na predvečer sv. Cirila in Metoda med moštvom pri kresih 233 K 60 v, gdč. Marica KaluV nik nabrala v Pobrežiu in deloma tudi v mestu Maribor 435 K 63 v; Dzordze G ran. infanterist na bojišču 20 K; upravništvo >Slov. Naroda« 130 K; Eima Krulej v Sevnici 15 K; Alojz Fa-leš v Racah, nabral med gosti zidane volje v Lašičevi restavraciji 40 K: Oton Ploj na Dunaju 100 K: Joetp Ros-man. župnik v Crnečah 25 K; Valentina Kaukler v V>čavi pri Ptuju, nabrano v spomin 30. mafnika v vaseh Brestje, Novavas, Dornava, Kicar in Žab jek 786 K; Anton Blažej v Letini 3 K; Stanka Pepemak in JodLa Pahorje va v Mozirju, nabrali v proslavo Ciril Metodovega dne narodni domačini in tamkajšnji goriški begunci v obrambo narodne meje (g. Alojz Gori-čar se posebno pokazal) 650 K*, korpo ral Ivan Šumel na bojišču 2 E; stotnika Ernest Vargazon in Slavoi Novak v Bel gradu 200 K; stotnik Milan Žemljic 5 strelskega polka 50 K; Ivan Pevec v Bočni, preostanek zbirke odseka za prireditev kresa na predvečer Ciril in Metoda, nabrano v Bočni, Kropi, Cep-Ijah in Otoku 100 K; poročnik Ivan Vokač, nabral ob priliki odhoda na bojišče med slov. častniki 22. polka (3. zbirka) 70 K 30 v: nad poročnik Mirko Hafner, nabral med prostovoljci v gostilni pri >Belem volu< v Celju 100 K; Josip Gorup, nadučltelj na Polenšakii nabral na Po4enšaku in v okohVi 675 kron; Martin Senica, topničar pri 15 cm havbieni bateriji v Mali Aziji, nabral med tovariši 189 K 75 v (575 pfja-slrov), ženski odbor tombole v Mokronogu (delni prebitek) 100 K; Ivan Rojnik, diiak v Podvrhu pri Braslov-čah, nabral na priporočilo g. Franca S trn ada na veseli botrinil 50 K; upravništvo >Sk>v. Naroda« 65 K; Danuška Plahuta v LjubHani, nabrali otroci GStzl, Martinec, Plahuta in Jančar pri prireditvi domače veselice 25 K; Anton Šetinc, Jesenice na Dolenjskem, zbirka ognjičarja Josipa Kotman pri slovenskem in češkem moštvu svojega oddelka na bojišču pod geslom: >Smo na straži povsod, kod biva naš slovenski rod< 200 K; Dragotin Hercog v Celju 100 K; Janko Lesni čar v Celju 2 K;
Sospod in gospa Frece v Cerju 20 K: Stelzer v Mariboru 10 K; Fr. fcebot v Mariboru 1 K: Vilko Weixl v Mariboru 20 K; Franc Korošec v Zg. Radgoni 20 K; Marica Kališnik v Clrilovi tiskarni 5 K; Andrej Murrih v Mariboru 5 K; Peter Kraner v Karčovini 20 kron; neimenovan v Velenju 20 K: Jurij (^Vnoga posestnik uri Sv. Ani 20 K; Tilčka Ropan. učitelji ca v Smarii pri Jelšah 6 K; zavedni jugoslovanski enoletniki v Celju, nabrali v gostilni pri >Radefn< 32 K t Josip Golob v Kapeli 5 K; Gregor Železnik v Lučanah 40 K; .Tanee Caf pri Sv. Rnpertu 4 K: Josip Robič v Hočkem Pohorju 2 K: na god o vanju č. g. župnika Friderika Volčič v Brožnem, nabranih 144 K. — Prispevke je pošiUati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila m Metoda v Ljubljani fblagainik Frane P i š e k. Narodni dom). — Bolski odsek.
Izdajatelj hi odgovorni urednik; Valentin Kopitar. Lastnina hi tisk »Narodne tiskarne*
Našim naročnikom!
»Slovenski Narod*
Po poŠti:
velja sedaj:
1 mesec.......4 K M h
V< leta........13 „ — „
• ™*  • .....5 —S
Za Nemčijo 95 hron, za ostale dežele 60 "
Upraua »Slov. Haroda".
178. Stev.
„SLOVENSKI NArtUur* dne 7. avgusta 1918.
STTB'T 3.
Trgovski pomočnik,
izurjen v vseh strokah, išče sluibe
v kaki večji trgovini. Nastop takoj. — Ponudbe „trg. sotr. 22 4032" na
uprav.  »Slov. Naroda«.
lahka garnitura, obstoječa iz kanapeja, 4 stolic in 2 foteljev, vse v najboljšem 'stanju, -so proda. Ravnotam
se proda tudi skoro novo ionsko kolo. Poizve se pri It. I ravos, Dunajska cesta B.f dvorišče levo. 4031
Prešernove slike
prodaja in poiilja pe postnem povzetju
Iv. Bona? v Ljubljani.
Cena sliki 6 kron.
Sprejmeta se
Z vešča mlinarja
In več mlinskih delavcev v trajno
službo v valjčni mlin. Feliks Toman jun , Bomiaie. 4036
Na prodaj
je 12 po 9 tednov starih lepih domaČih prašičkov — Poizve se: Poljanska cesti it. 59. 4033
Dobro
otroški
se zamenja za otroško posteljico. Vpraša se pri g. D. Biijak, Krakovski nasip it 4 II. 4030
Izučena
PRODAJALKA
vešča galanterijske stroke, išče službe.
Kdo, pove uprav. »Slov. Nar « — 4035
Spror    ni takoj ¥ službo :\
klico
od Iti d i 18 let staro za trgovino z mešanim blagom. — Predlože naj se rismene ponudbe z dobrimi spričevali do 15. t. m. V trgovini že izvežbane imajo prednost. Plača po dogovoru — Eclidar Kastellc, Materija, Istra.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak gospod
Jožef Slamic,
mesar in posestnik v Tolminu,
včeraj djje 4. avgusta 1918 ob pol 1. uri popoludne
v 34. letu svoje starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjkega se bo vršil v torek, dne 6. avgusta 1918 ob 5. uri pop. izpred hi?e žalosti na domače pokopališče.
Tolmin, dne 5. avgusta 1918. 4027
Ivanka šlamič roj Trinko, soproga. —Ljubko, sin. Alojzij, Franc« Albin, Anton, bratje. — Leopolda, Marija, Ljudmila, Jožefa, sestre.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega scčutja povodom prebridke Izgub? našega srčnoljubljer.ega, nepozabnega sina, brata, svaka,
strica in ženina, gospoda
Hlofsii Lavtarja
Izrekamo vsem našo najprisičnejšo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo cenjenemu osobju tvrdke Kune & Polheimer, darovateljem krasnega cvetja, ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na njega zadnji poti. 4029
Globoko žalujoči ostali.
je najboljši pripomoček „MEHLATA"-moka; je pridodati k vsem pekarijam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10°/0 slad-kornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3"50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. FOSTRZIN, GRADEC, Štajersko,
ST£YRERG. 6011., C0MMI3SI0N „KEIILATA".
LETUJTE DENARJA!
&syg»grie oblek z raznimi vojnimi barvami!
im Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „tnternacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico Črne, polovico modre.
%&sr Ma zahtevo slovensko navodilo.
■
100 zavojev................K 50.—
500 zavojev ....... po K 45.— za 100 sav.
1000 zavojev.......po K 40.— za 100 sav.
Poštnine prosto pošilja 3957
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Za vsakega trgovca velik zaslužek l
MLADA VDOVA
išče službe blaaalniearke, proda-|alke ali Šivilje. — Kdo. pove upr.
»Slovenskega Naroda«. 4026
kapi solinska tovarna kavnih primasi v ljubljeni. 4013
Vzamejo sa v aa|em "©I
trgovski !okali ali vena sklaiiUa.
Kupi se tudi hiša. pripravna za trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod „trgovina 4C18" na uprav. »Sioven. Nar«
Sprejme se tako) dobro Izurčena
KONTOMSTINJA
za trgovino z mešanim blagom na debelo. —  Ponudbe  na: ML ubijana, postni predal 163." 4015
Dobro ohranieno »
moško kolo
ali samo gumijasti plašči z mračnimi cevmi ae kupi ali zr-.men a xa iivila. Vpraša se: Linhartova ul. Stev. 25.
Sprejmem
starejšo ali mlajšo, izurjeno moč, vo jarčine prosto, hrana in stanovanje v h Si. — Ivan Ravnikar, Celje. 4019
KONTORISTINJA
z večletno prakso v knjigovodstvu in korespondenci ielt mesta kot popolnoma samostojna kniigovodkinja pri
večji tvrdki na deželi. Oskrba v hiši, pO£joj. Naslov pove upr. »S. N.« 4024
Usokcvrsf na pisarniška S sli raWi! dela
spre me oseba z lepo pisavo proti primerni odškodbi na dom. Ponudbe pod „Merkur š\ 1918 4023 1 na upr. S. N
Novosti razglednic:
umetniških, ljubavnih, šaljivih, nabožnih, pokrajinskih, pomorskih, takih s kinematografskimi umetniki itd. dobavlja naiceneje Miroslav Eisenmen-rjer, Dunaj V., Schonbrunnerstr. 48 Cenovniki zastonj. 3897
Nagaciner,
mlajša oseba, inteligenten, eventualno invalid, za skladišče aprovizacije se išče za takoj proti dobri plači. Ponudbe z izrričevali sposobnosti, osebe s kavcijo imajo prednost, je nasloviti na aprovizacifu-ĐalmaspoJ Ljubljanske Kreditne Banke, Knin, Dalmacija. 4016
vsej Jugoslaviji
se naj pije
Tolstovrška slatina in novi Silva vrelec
ki se naroči pošta Guštanj, Koroško. JOT  Tam se naroči tudi fino rdeče belo in črno Tino  ter žganje in sadni mošt. 3705
!
Ea
MESEČNA ptSSSm
zdravniško priporočena Varuje pred otišča-njem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K8'-,I2'-, 20'—, na leta trpežna B 28'— 16, najfinejša pa S 44.— ln S 50*— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40'—, 43»— K. Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina SI. Potokv Dana], VI. S41ege?gasse'l5. 1199
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
.5.
Hov črn površnik
za stavce ali trgovske pomočnike ae proda. Kje, pove upr. »Slov. N.« 3858
2 DEKLICI
v starosti 6 in 10 let bi rad Oddal na prehrano na Hrvatsko proti plačilu dnevno 5 kron za obe. Ponudbe pod: y,Hrvatsko 3962" na upr. »SI. Nar.«
:: HARMONIKE::
WW popravlja "Wfi 3917 F. Vodišek, Spod. Šiška 156.
2 para novih finih ^fe&j
moških čevljev
domaČega dela na elastiko Štv. 42. in 43. se proda- — Kje, pove upravni-štvo »Slovenskega Naroda«. — 3993
Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praski. Čistila za slamnike „STR0-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „R0ŽNI PRAŠEK" najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkušeno dobra sredstva proti moljem. — Parfimi in dišave. Sredstva za konzerviranje jajc — — Koncesijoniraua zaloga stropov.
Vojaščine prost, 21 let star
trgovski sotrndnlk,
izurjen v vseh strokah, liče službe, najraje na deželi v mešani trgovini. Ponudbe Oton Aumann, Krško, Dolenjsko. 4000
Proda se le rablfen
skobelni stroj,
Širokost rezi 51 cm. — Naslov pove unravništvo »Sioven. Naroda«. — 3943
Zaprt poštni voz,
obit s pločevino, 9 sedežev, kompletna angleška konjska oprava (s svitki), stroj za koruzo ali lubje drobiti, je na prodaj  Kie, pove upr. »Slov. Naroda«.
li u stannvanle s hrano
za dva dijaka višje gimnazije pri boljši rodbini in pod dobrim nadzorstvom — eventualno prispevata tudi nekaj živil. Pismene ponudbe na unravn. »Sioven. Naroda« pod: „2 dijaka 3989".
&\_ MS Prodaše akumula-rOZOli tor ia električno razsvetliavo kateri sveti sto amper-skih ur, je na 4 volte, gorijo lahko tri žarnice na njem. — Istotam se odda nekoliko kamenja sa milo. Stodnja Šiška, Poljska ulica št. 268, uri-tilćfe levo. 4010
K0HT0R1ST IN J A
prvovrstna moč v knjigovodstvu in ko-respodenci, se spreime v večjo trgovino na deželi na Štajerskem. — Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. — Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 3814
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAM, Sran'. 2693
Pošteno DEKLE
ieli mesta kot pomagalka v kuhinji, v kateri ji bi bila dana prilika, da bi se izučila v kuhanju. Najrajši gre na deželo v kako primerno mesto. Cenj. ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „pošteno dekle 4GC9".
obenem kurjač  se nnfno išče. — Predstaviti se je osebno v pisarni 'ari Blnder, mizarstvo, Slomškova ulica 16. 3998
Spreime se v železnloskl stroki izurjena
PRODAJALKA
Hrana in stanovanje v hiši. plača po dogovoru. — A. Sušnik, LJubljana, Zaločka cesta 21. 3968
OmII^^amS? išče sluibe kot f^SCSO^fsSl kuhar, Zeli mesta v kakem takem kraju, kjer bi imel priliko, se še nadalje izučiti. Gre tudi kot samostojen kuhar v kako malo gospodinjstvo. Vešč vseh gospodinjskih in gospodarskih del. Razume se tudi na vrtnarstvo. Cenjene ponudbe na upr. »SI. N.« pod »moder 4038".
ae vrst v prostorih občinske hiše, v četi tek dne 15. avgusta 1918 ob pol 3. uri popoldne.
Dnevni red: *WQ
Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. — Čitanje poročila redne revizije Zveze sioven. zadrug v Ljubljani z dne 23. julija 1918. — Poročilo načelstva. — Poročilo nadzorstva. — Odobritev bilance za poslovno leto 1917. — Raznoterosti. — 4028
Ako ne bi došlo zadostno število članov, vršil se bode 1 uro pozneje drugi občni zbor ne gledeč na število članov v smislu § 66. društvenih pravil
Proda se kukalo
I. vrste. — Poizve se v trgovini na Martinovi eeatl stev. S.  — 4013
Dobro obran!eno
moško kolo
s popolnoma dobro staro pnevmatiko se oroda oziroma ismenfa za živila. A. SU. SotenderSlca it 34. — 4011
[8 in
sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samsa Se Co v Ljubljani, Metelkova ulica 4.  Zglaševanje od 4—5 popoldne 2200
Prazne vreče
vsake vrste in suha goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trg. firma
J. Kušlan, Kranj, Gorenj.
Kupim
lepe suhe gobe
(Jurčke) po najvišji dnevni ceni. — Mibael Ooaehen, trgovec, Višnja
gora. 3907
Stalno namesčeu uradnik *Sjr išče
mesečno SOBO
sa 19. avgust. — Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod „stalAO 4006".
Iščete instruktor
za fiziko in opisno geometrijo (ia VI in VII. razred realke) sa takoj. Plača
po dogovoru. — Naslov pove upravn. _»Slovenskega Naroda«. 4007
Vzame se j najem ali kupi
majhna hišica
t LJubljani. Ponudbe pod ,,HOSTO-HAR" na uprav. „Sioven. Nar.11 2334
s tremi sobami ali več, z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami, po možnosti v bližini pošte sa takoj ali posnele. Cenjene ponudbe na uprav. »SI. N.« pod „Buho ln sračno 3857".
WW Za tri odrasle otroke Učen?
vzgojiteljico,
ki Je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. — Plača po dogovoru. — Nastop 1. septembra. 7. Soagnetti, stavbenik, LJubljana, Selenburgo va ulica e, 1. nadatropla. — 3894
hrastova, bukova, gabrova, brezova, jelševa cepljena ali okrogla, 1 m. dolga, kakor tudi kostanjev, hrastov in vsak drugi les kupuje po najvišji ceni AloizIJ Ptausteiner, Sv. Jurij ob |už. Žel. Plačilo takoj proti duplikatnemu voznemu listu.
Prostouoljna prodala posestvu.
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnf-zlnske ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta ln sadovnfaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov losa, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mi J o Bibič obč. tajnik v NetreUču pri Karlovcu,
Hrvaško. 1656
zatre čudovito naglo
mr wr mr stenice
vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica IS K, brizgalnlca t S.
Dobiva se povsod. — Glavna razpošiljalnica 3784 Lekarna ,,prl upanju" Apotheke »zur Hoffnung«, Peca 45, Ogrsko.
m le sreča!
Po dolgoletnem raziskavanju na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedcf, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznanj! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zastonj pojasnila.  Pišite takoj  na: L. Decker, Dunaj   56, Predal 10.,
oddelek 36. 1129
NajnoveSša izbera
umetniških in drugih
razglednic
pismenega papirja
in vseh pisarniških in šolskih potrebščin
NARODNA KNJIGARNA
fjubljana Prešernova ulica stev. 7.
Krepimo bonjsho krmilo
obsega maščobo, beljakovino In sladkor, popoln nadomestek za
Pri vojaštvu, rudnikih, mlinih, industrijskih podjetjih in pri večjih hlevih, gospodarskih zadrugah itd. itd. za slabo hranjene t ali teiko delajoče kocje. — ' V vsaki množini ga oddaja
Podjetje za krepilno krmilo I       I „VIKTORIA" 1 j
OŠT v LJubljani, Graditfe šU IO. -ajpaj
Zahtevajte poizkusnl koli krmila od 10 kg naprej proti zaračuna — QajF~ Cona sa kg samo K 2.20. aMK
Pri naročitvi pošljite vreče.
Pismena vprašanja samo: L;ubijana, postni predal 146.
W Prospekti sa s to nj. -t^jg 3922
UR
3362
06
01621834
59
1510
Ište a*
tnjigoto9srf a zmožen gospo)
za. nekaj popoldanskih ur. Ponudbe ae prosi na uprav. »Slov. Naroda« pod ,tkn}lgovodia 39*4".
Prod&j&lka eioiKSSS
Je v špeceriji, manufakturi in trafiki. |Na plačo se ne ozira. — Ponudbe na apravništvo »Slovenskega Naroda« pod _»tvetta 3SŽ9"._
Trgovski pomočnik
lice mesni za mešano stroko. Vstop takoj ali po dogovoru. — Kdo, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3963
▼ večletni ncfem  se name takoj erearoePno kupi 3967
srednje posestjo
S trgovino aH gostilno, skupaj ali posebej. — Odda se tudi lahko večje posojilo na posestvo. Ponudbe pod: r. 8« poste restante p. Store, Sp. Sta).
MUttMllinillMUlMIHlIMlUlIltllllllMlIlIHIllIlIlItlllltlllllHIlIlItlltfllllHIltlllltllllllllllllllllllllllllliai
Ivan Zupančič,
Stanovanje::
xJ2 ali 3 sobami in kuhinjo lače mirna stranka brez otrok za takoj ali novembrov termin. — Kdor odda ali preskrbi stanovanje, dobidobro nagrado ▼ živilih. — Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 3S69
Še le dovel] zaloge
seveda
3932
hrastovih parketov m deščic
JOSIP PUH, dobava in pokladen parketov. Ljubljana, Oradaika c 82
Sprejme se
■
mm ZA OBLEKE
ORI PUR pobarvana izgleda in nadomesti NftfjA uDliM če se pobarva le z najboljšo barvo. iHJlU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakišnega že blaga. Naimanjša pošiljatev 10 zavit z navodilom s pošto K 10 20; trgo\ci 100 zavit. S 40.—. 1000 zavit K 35. za 100 zavitkov. — A. Postrlia, Gradec, Štajersko, Sievrsrg. 80 II. Comssis. „Meclala".
Kupuiem nove in stare
KLOBUKE
moške in damske, mehke, nepreluk-njano in ne moljasto blago v vsaki obliki vsaki množini 4020
ANTONIE JIRMUS, PRAGA I.,
Bilekova S. EW Teleloa 5247.
Iščejo se pridni zbiralci!
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da ostane trgovina na debelo in drobno od 1. do 31. avgusta
3363
^6 !
Kupujem
7 io lit. vinske, konjakove, šampanjske, dalje od mineralne vode 3/s do IVj Lt. od 5000 komadov naorei 4021
L Ko!
I *
kuharica
|£l je samostojna in ki opravlja vsa Kišna dela. — Plača po dogovoru. — ffastop takoj ali pozneje. — Naslov: K. Scaonetti. stavbe-:';. Selenlmr-Sova ulica št 6, L nadstr. — 38.-5
pa najlepši točki Goienjske, obstoječa te šest velikih, meblovanih sob, s hlevom, sadnim vrtom in parkom, se ugodno - roda. Eventueino se zamenja za vilo ali manjše posestvo v ljubljanski okolici. — Pismena vprašanja pod „Vila11 na uprav. »Sioven. Nar.« 3906
Slovensko govoreča
pisarniška moč
se spreime za zavarovalnico. Reflektira se samo na mladostno delavno 'silo, tudi brez prakse. — Prednostima 'maturanta!! trgovski akademik. Pogoj: .slovenščina v govoru in pisavi, lepa •pisava. Ponudbe s prepisi izpričeval foriginali naj se ne pošiljajo) in zahtevo plače na c kr. priv. Gizelino ! društvo ▼ Gradcu, Murplatz 9. —
in vse zdravilne rastline sa debelo ln drobno
kupuje
"HERBA"
zadruga za uzgoj i Izkoristiva* nje ljekovitog bilja, korjenja i ptodfna 3864
Zagreb, JuriSiteva ul. 18.
Ponudbe z vzorci in ceno.
svojo trgovino z velikim skladištem manufakturne in mešane stroke za jako = ugodne cene. =
Ustmene ponudbe na — 3656
VILIM P1CK, ZAGREB,
Savska cesta 68.
1
za pogon s silo in z roko, cSaCjo člstitas mlatilnice najnovejše konstrifkcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice sa srosdje in sadje, mline za lito in sadje, sepeije, slamorez-nice, brzopariinike, kotle za žganje, brane in pluge ter rasne druge poljedelske stroje iz največjih to varen, za* jamšene dobre kakovosti, ima vedno na zalogi ~3E*S
zaloga poljedelskih strojev
v Ljubljani, Martinova cesta št 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano in dokazano najboljših
ro?nlh mlsnnu pripravnih za vsako mletev. Dobra in najce* -Mili mnnUV, nejia postrežba vsakemu zajamčena.
Fr. Hitti,
Svarita !e domač lcdelakS to Ja
prizna!Zj :);.■ - ; %AI3QLl5i:l
r-** ---—t- ■>■'■• ■ ; -*--U''^r-^:--—v"'
brusnice« |! robidnice
kupi in dobavi sode 3976
ObsfeKS3@rfunferne§imu^^9 \\m Grades, Msrssl-sSIsasse 13.
p Tu se kupujejo tuđe sodi, lil j j
■HlllBliislBiHlIIIBlBi
je izvrstno »milo« za umivanje, ki Vam nadomesti vsako drago »toaletno milo«. Najnovejša iznajdba kemijske znanosti prof. dr. Darmstadterja in dr. Perla, se izvrstno peni, lečo diši in bi ga ne smelo manjkati pri nobeni hiši. — Vojakom neutrpljivo! Izvrsten predmet za trgovce in gospodinje. -— Elegantna škatli a s 36 kom. okusio opremljena 5 30.—. 3 skatlie E 82-50, 5 skateij K 130.— vse s poštnino vred po povzetju. Izpod ene škatlje se ne pošilja. — Vzorci se ne dajo. — 3915
t*
ertheimer
Marovska ulit? 16.
9?
fDvorfična zgradba), ""^"i
Vse vrste barv, suhih in oljnatih, mavec (gips), mastnec (Fedenveiss), strojno oije, prašno oije, karboKnej, steklarski in mizarski klel, pleskarske, slikarske in zidarske čopiče, kakor tudi druge v to stroko spadajoče predmete ima še vedno v ::        zalogi tvrdka ::
I A. ZJMKL SINOVI, LJUBLJANA.
1 Ceniki se za čas vojske ne razpošiljajo:
s sladkorjem in cikorijo mešana, se more meriti spričo svoje dobre kakovosti in izdatnosti z vsako pravo kavo.
tw En sam poskus zadostuje,
da postane vsak trgovec stalen odjemalec. — „Adria" pralni prašek, „Adria" vanilijin sladkor, „Adria" pecilni prašek, pravi škrob, francosko žganje, pravi čaj, dišave vseh vrst, grenka sol, Barve za Obleko« umivalno milo ter vse ostalo blago najboljše kakovosti vedno v zalogi. — Ssmo na debelo. — Vsako poedino blago je zavito v krasne zavitke ter daje trgovcem — mogočnost hitre postrežbe svojih odjemalcev. —
Filip Šibenik, Izdelki Adria.
Centrala: Zagreb. ~^B&
Filijaika; tmmM7i^SSSm " *
Trgovci! Podpirajte slovensko tvrdko, ker si s tem gradite svojo neodvisnost. 3937
Pozor, frgcmi!!!
Nadomestek zrnate kaus, najbolje kakovosti lepo zavito v kartonih oo V4 in V2 kg nudim:
pri odjemu 50 kg.............po K 11.50 TVjf
«• tt    gj   n.............ti   n 10.50 *****
n        m 1300  ,..............h  h 10.— 0kg
Pri večjem odjemu do 1 vagona znaten popust. — Odpošilja za naprej poslani denar ali proti akreditivu eksportna tvrdka:
Gjorgje Vučkovič, Zagreb,
Nikolifeva ulica 9.
OdpoSHJa se sigurnim in stalnim naroclteljem tudi s Izvoznico v vse kraje Avstrije. 3769
Naroiif e hitro, dokler traja zaloga.
Kavni nadomestek s sladkorjem „MILKA", pravi „MILKA" van t lin »lad kor, praiek za peko (Backpul-ver), toaletno mllot milo za brivce, Saj, kakes ter vse ostalo Specarijsko, kolonijalno blago proti po* šiljatvi 75° o zneska naprej, ostanek po povzetju.
Eksportna znamenita firma TBi
Proizvodi „MI!ka" Zagreb.
Zlntorskl oojenec
se spre ve. S. Sošak, zlatar, LJubljana, Francovo nabret|e Si. 31.3984
Železna otroška postelja
v dobrem stanju ae zamania za premog ali za sladkor, eventualno proda, ■podaja tiska, Celovška cesta st.
82, dvorišča. 3988
Kdor ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
2 sob s pripadaj, naj ponudi pod
„BOSTOBAR" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
suhe gobe, prazae vrače in druge pridelke kopu je trgo ina s semeni Sever & komp. preie Peter Lastnik, LJabllana, Marllin trg. 3673
Proda se
štedilnik
S ploščami velik na 2 petnici; Isto-tam se tudi proda več moSke in ženske obleke ter raznovrstnega blaga, tudi 2 detnlka. — Proda se najraje za živež. Naslov pove upr. »SI. N.« 3877
Parna saga z enim polnim jarmom in enim lesenim jarmom z električno razsvetljavo v Gorskem kotaru Išče
strojnika,
z večletno prakso na parni žagi. Nastop takoj, plača po dogovoru. — Ponudbe na tvrdko Derencin AKrssslch Reka (Tinine). 3846
:: Pravi čebeSni::
kupuje na drobno ln debelo in
prosi za povzorčene ponudbe tvrdka:
Ludvik Ungar9 Trst,
ulica Carlntia stav. IS. 3949 Za pisma : postni predal 117.
Priporočamo krasne
p!«4če, jopice, krila, kostume, nočne halje, perilo, modne pred-meter športne klobuke in steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hlsa.
2652 Fine
otroške oblekce
a: in krstne oprave, n
za nove zamaške od steklenic kg K 110.—, za stare zamaške od steklenic (nezlomljene) kg K 65.— za šampanjske naravne zamaške, dolge, nezlomljene, ne umetne zamaške komad K 1.15, in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja. Za vreče plačujem komad do K 12.— Na vprašanja odgovarjam takoj eventueino brzojavno. 3840
Leopold Markus, Gradec,
Jcsefjgasse 1.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
£jnbljana, pod Črančo St. 3.
POZ OB! Zsršdl vpoklican! a v volaSko altilbovanle |a lokal odpri samo zs prodalo blaga Ia sicer ob delavnikih semo od 9. do pol 1.
In
Ljubljanska kreditna banka v LJubljani
nI
Oelaiika glavnica 10,000.000.- kr
Stritarjeva ulica Stev. 2.
Poslovalnica c kr. avstrijske državne razredne loterije.
Reservni fondi nad 2,000.090.. kron.'
Podružnice v Splitu, Celovcu« Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema ~am II Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, finan
cira eraricne dobave in dovoljuje
APROVIZACIJSKE KREDITE.
vloge na knjižice in tekoii raiun
proti usodnemu obrastovanju.
i i i
01000231310231
1702
56
MX