t s^rf. HochlObl." k. k. Hofbibliothek, Wr Wien St. 41. V Gorici, 17. oktobra 1879. Tedaj IX. „So6a" izbaja vsak petek s in velja s poSto prejemana ali v Gorici na dom pogiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2:30 6etvrt leta . . . . ,,1.20 Pri oznanilih in prav tako pri „po- slanicah" se placuje za navadno tristop- no vrsto: 8 kr. Ce se tiaka 1 krat Zavece crke po prostoru. SOČA Posamezne Stevilke s» dobivajo po 10 soldov v Gorici v tobakarniei v go-sposki ulici blizo „treli kron". in na starem trgu.—V Trstu t tobakarni-ci „\ia della caaeima 3". Dopiai naj se blagovoljao poiiljaj* uredmStvn „So5e« v Gorici v MaUing-OTi tiskarni, narocnina pa opravniStva„So6V' n» Korenji v Sties*.yi Mfii ifc^58 II, naditr. . Rokopisi is ne f rsCajo; dopisi naj •e blagovoljno frfc-kujejo. - Dclalcem in flrogim nepremoznim se naroinina zniza, ako »§ oglaso pri urednUtvu, Kako naj so posestnikom bremena zlajSajo? (dalje). Sedaj imamo na GoriSkem samo dve drzavni cesti, to je: 1. koroSka testa, katcra diii od koroSke meje skozi Bovec, Kobarid, Kanal, Gorico, Miren, Dol, Devin, Nabreziuo do Tersta, 2. dunajska cesta od Aj-dovSCine skozi Cernice, Goiico, GradiSko, Romans do laSke meje. Pa Se ti dve cesti sti na vecih krajih prav slabi, ozki, polni klancev, tako da morajo vozni^ ki priprege jemati. To velja posebno o koroSki ee-sti, kuteni je bila pred nekalerimi leti sem ter tija zdatuo zravnana; ali zastonj pricakujeino, da bi vla-da cesto vseskozi prevravnala, kakor je v reSitev do-ticnih jiio.senj obljubila dezelncniu odboru in intere-sovaoiin obciuam. Posebno nujno potrebna je poprava te ceste „na Ovinku" blizu Platarjaali Muiuhove hi-8e, potem pud vasjo Plave, kderje cesta tako nizko vlekujeua, da jo Soca skoro vsako leto doseze in za-grne ter po dva in vec dni obcevanje na njej pretrze, dalje tia obeli straneh Kauala in slednjic med Koba-baridom in Teruovim, kjer je tako ozka, da se voz voza ugniti ne mure in tako strma, da zdrti voz na-ravnost v Suco, ako se vtcr2e kolesna veriga. Ker tare letos preslaba letina posebno kanalski okraj, bi vlada vstregla dvujui potrebi, ako bi obijubljeuo po-pravo te ceste koj izpolnila in delo §e to jesen za-ceti ukazala. Tudi dunpjska cesta je med Sempasom in Ver-tovinom piepolna klancev, kateri bi se dali prav lab-ku poravuiti z ne prevelikimi stroSki; in ker je tudi podeaveuske obeine letos zadela prav huda letina, bi tudi tarn visoka vlada ne samo pospesila kupeijski promet, ampak pomagala bi tudi revnim obcinani, ako bi dovolila popravo in poravnanje nadleznih, vozujo zavkajocih klancev, ter delo brz ko biz izvesti velela. Toda vrinnio se zopet k skladovnim cestam, ki bi se imele za drzavne proglasiti. Vse v prejsujem clanku navedene skladovne ceste so vclike vaziiosti v kupcijskem in obrtuijskem o-ziru, ker, ako bi se cesti od Idrije do Zelitia, cez Slap, sv. Lucijo in Tolmin do Vole, in od Kobarida cez Staroselo in llobic do laSke meje na Stupici pro-giasili za dizavni cesti, in po potrebi popravili, zrav-nili in razsirili, odprla bi se nova pot med nemsko Idrijo in Gorico na eni, in med Cedadom in Vidmom USTEK. Spisal-J-Tomaz Rutar.i) Na severni meji okraja tolminskega vzdiguj6 in vlek6 se, kakor iz stolpov babilonskih zidane, silno visoke peCi, katerim so rekali Kimci Alpes Garnicae, in Se dalje Alpes Julicae, kojih vsaka poaebej ima svoje iustno, iegi primerno ne latinsko ampak sloven-sko ime. Teh jedna naj viSih peci, pa tudi jedno naj-lepSih in |uujeuljivih imen je Razor. Kjegova ko-renika izhtya od glagola razorati: on razoije peci na tri kraje ali luglje, proti zahodu jugoiztoku in severu, ter moli \erhu tolminskih in bovskih planin 1) Tomaz Rutar je bil roj. 10. decembra 1807 v Po-ljubinji, v duhovnika posvecen 21. sept. 1834, sluzboval jo kakor lokalni kaplan in od 1. ltiol kakor fajnioiter pri sv. Lu-ciji. kdef je tudi umerl 29. marcija 1877. Bil je odbornik go-riske kiaetijske druzbe in velik prijatei zgodovine. Nabral si je lepo zbirko pri sv. Luciji izkopanib. starin. O teh je piaal nekoliko v flArkiv za povjestnicu jugoslavensku14 v Zagrebu 1854, zv. HI. str. 310—313, pod naslovora: flTrije odgovori Tomaza Ruttara na pitanja drustva za povj. jugsl.* Ravno v tistem zvezku, str. 223—230, se nahajajo tudi Kutarjeve „Pri-loge h. (Kocyan^idevim) drobtincam o goriSki zgodovim." V teb. „prilogab,k je natianjen ravno pricujuci spis Razor, ka-terega je bil Rutar sestavil 1. I8a3. Ker je izrekel v svojem teatamentu zeljo, naj se njegovi spiai natisnejo, ce so za to spo-sobni, zato radi priobcimo p0 g, kaplanu Iv. Kumarju poslani, ft9kol|Jco popravl^eni spis. na LaSkem in nemSko Idrijo na drugi strani. Ker le-li na cesti ob Idrijici eel plodoviti cerkljanskl okraj, kateri potrebuje 2ita in vina od zvunaj,» in oddaja svoje pridelke in izdelke, vnelo bi se prav zivabno kupCijsko gibanje po tej cesti. Cesta pa od Kobarida do Cedada sluft ike sedaj kHpCijsktmui prometu tol-minskemu in bovSkemu okraju, in bi po tern sluLila §e cerkljauskemu okraju in nemSki Idriji. Euake va^nosti sti tudi cesti od Podgore skozi Kormin do Biacana, in od GradiSke do Cervinjana, ker posreduje prva zvezo med Gorico in Cedadom na LaSkera, druga pa kupcjjski promet med Gorico-Gra-diSko in Cervinjanom, kamor zahaja blago po morju in potem na reki Avsi, Cesta pa, ki drzi od Gorice zkozi Dornberg, Ri-henberg, Staujel in Sezano, veze Gorico s Krasom, in ker je ta cesta prav kratka, dohaja ta sedaj blago, ki pride po zeleznici do Se^ane, po navadnih vozovih v Rihenberg, ker je voznina mnogo nizja od iste, ako bi se moralo blago peljati po Lelezmei do Gorice in od tod v Rihenberg, Ako bi bila pa'ta cesta progla-Sena za drzano in primerno popravljeua in razSirjena, zadobila bi So veejo vaauost za kupfcijo. Vse te ceste pa imajo tudi znameuito vazuostv strategienem oziru. Ako na zemljevid poglcdamo, je laSka meja od Gorice prav malo oddaljena. Siccr ^ivi sedaj mogocna Avstrija v mini z mla-do Italijo; ali mladost je uorost, pravi pregovor, in bojimo se, da ne bi se prej ali poznej vnela misel mladi Italiji, razSiriti svoje meje iudi cez naio lepo gonSko dc^elo in Tersf, po katerih ae && davno siine cedijo prenapetim laSkim Irredentarjem. „Si vis pa-cem, para belluma pravi drugi pregovor, to je: hoces vzivati mir, bodi pripravljcn na vojno! To velja posebno za naLo de2elo, kjer so vse meje odprte proti Italiji. Tukaj nimamo niti naravnih, niti uinetno zida-nih trdnjav, da bi se labko vstavJjali ia§ki vojski, ako bi nas uapadla. Ce nastane vojua med Avstiijo in Italijo, kar Bog zabrani in dalje ko je mogoee odlo-zi, — in bi mi cakali, da nas napadejo Lahi, le tei-ko bi se jib tukaj vbrauili, marivec bi se morali nazaj pomakniti. Naj bolj modro bi bilo za tak slueaj, da bi Avstrija prva mejo prekoracila in z ogromno moC-jo laSko vojsko podrla. V ta namen je pa treba ve-hko sirokih in dobrih, trdnih cest, da se po njih labko pomikajo vojaki m pa prevai&evajo te^ki topovi in ves strelni materijaL Tudi ne zadostuje le ena zeleznica, pa bohinjskih staj.2) Ako nanj prideS zagledaS proti jugu tolminske senozeti in polja, naprej odpira se ti La§ka pa morje, dokler ti oci nes6; proti severu se ti pokazejo bovske jame in pe6i, od vzhoda semsme-hlja se ti jezero bohinjsko in od todi aaprej se vidi dalec po Kranjskem. Razor je tako rekoc sredi^de, visok in vampast. stolp, iz gora in pecij zamotan vozel, iz katerega se iztekajo trije hribasti roglji, drug cu-doviteji od drugega, na tri kraje. V sredi med njimi sedi on, kakor kralj. Proti poludnevu sloni zelo ster-mi Migovec, v podobi oltarja, ki k a & e (miga) 3) po leti svoja naga skalnata rebra; po zimi pa spi in po6iva pod svojo iz zametov stekano odejo noter do konca apriia. Pod Migovcem stoji va& Ravno tri de-bele ure hoda od Tolmina, in Se nize selo Mokrice. Izpod njega priteka ZalaSka (ZalaScica), katera, kakor je soditi, izvira iz jezera bohinjskega, ter za ve6 ka-menov mleuja mocua vsa upenjena iz zemlje dere. Mtgovcu na desni je planina na Kali. Razor derzi svojo desno proti vecem iztegnjeno, z golimi pecmi pokrito roko od ramena do laheta nekoliko pod se in krevljasto; od laheta do perstov pa toliko kviSku, da pride pest viSe mimo glave. Lahet se klice SI erne. Zadeto ime I Sleine veze namre6 od juga in severa zeleue senozeti, krasne planine, goste 2) Gora, ki je tu pod imenom Razor opisana, imenujo se navadno Kuk (Kolk), ki se vzdiga ob tolminsko-bobinjaki meji 208(Jm visoko. Druga gora R a z o r jo nad Trento, blizu Triglava, 2508m viaoka, 3) Ters.eajak izpe^juje to ime od korenike „migu (a-q^uam etfundens prim. lat. „mmgereu}, tore jo Migoyeo gora, iz katere izvira mnogo vode. ki pelje do lafike meje, ampak morala bi velika armada vbajati po vefi potih, in zataslucaj bi prav lepo vstrezale ceste, ki bi se imele med drzavne spve-jeti, Tako bi se labko pomikal oddelek armade od Logatca tez uemSko Idrijo, Tolmin, Kobarid in bi udaril pri Stupici na LaSko; drugo kerdelo bi llo od Postojne Cez Razderto do Gorice, tretje od Sezane 6qz Stanjel do Gorice, in od tukaj bi sopet peljale na enkrat tri ceste do laSke meje, ki so; sedanja drzavna cesta skozi Romans, druga od Podgore skozi Kormin, in tretja od GradiSke do Cervinjana. Ker bi se vse te ceste zdruzile s prav lenimi la^kimi cestami, bilo bi zato preskrbljeno, da naSa armada prav lahko z vcliko mocjo udari na LaSko. Vidi se toroj iz tega, da so nuveiiene ceste neobhodno potrebne za vojne operacije v brambo drzavnih mej. Postavitno pa, da bi bila nasa vojska v vojni z Italijo nesreena, kar Bog ge vi«6 zabrani, in da bi se moraia nazaj pomikati, kakor v prvih Napoleouovih vojuah, Kakor stoj6 sedaj reel, bilo bi jako slabo za naso armado, ker bi se ne mogla tako hitro nazaj pomikati, kakor je v takem slucaju treba, in ie za-rad pomanjkanja cest. Imela bi namreS armada le dve cesti in sicer korosko in duuajsko, ker bi zeleznico Lahi najlazje z morja pretrgali, bodi v Terzlcu, bodi v Nabrezini. Pa tudi tkoro$ka cesta bl za ta sludaj malo ugajala, ker gre preblizo laSke meje, in bi Lahi prav lahko naSim po tej cesti nazaj se potnikajoclm vojakom kivavo nagajali. Kako drugace bi pa stala stvar, ako bi bile tudi zgoraj omenjene ceste sprejete med drzuvne; ker potem bi v kratu peljale v sredo Kranjske tri ceste zraven predelske ceste, ki drzi na KoroSko, namreC cesta iz Kobarida Cez Voice, Tolmin, sv. Lucijo, nem-Sko Idrijo do Logatca; —iz Gorice skozi AjdovSCino, Vipavo, Razdrto v Postojno, in pa cesta iz Gorice skozi Rihenberg in Stanjel v Sezano. OponaSalo se nam bode, da se je uasa armada za casa prvih Napoleouovih vojsk tudi le po koroski in duuajski cesti srecno nazaj pomikala, in da toraj bi se to lahko tudi v kaki vojski z Italijo brez Skode zgodilo. To pa ni resnicno, ker v casu vojsk velikega Napoleona dose-gale so velike armade redko kedaj 100.000 vojakov, in zatoraj je bilo premikauje armade lazej, dandanes pa znasajo armade dvakrat in trikrat toliko, in to-povje se je pomuozilo grozovito; s tern pa se mnozijo druge potrebe za streljivo in zive2; zatoraj ne vstre- gozde pa golo skalovje kakor streha vkup. Na verhu Slemena — tako pravijo — je majheno jezero. Pod njim izvira voda Tolminska — Tolminka — tako merzla, da jo more malokedo piti pri izviru. Nize je Polog, stanovanje veC premozoih kmetov, tri ure hoda od Tolmina, spadajoc pod ondotno faro. Mej Migovcem in Slemenom iezi gozd Smecje (Smrecje) in spo-dej tega vas Caderg (Cadre). IzvirnovZadergu, ker se svet zadergne od drugih stranij. V preteklih Casih so tolminski grofje in drugi gospodje v tukajSnih peCeh jeseni iovili na serne in cmorke (divje koze). Od izvira vode ZalaScice do izliva ojenega v Tolmiuko stoj6 razkropljene hi§e na Skalniku, Perbli (pri bervi) in Zadlaz (Za lazi). Vse so kakor Ravne in Caderg pod faro Tolmin. Dusevno oskerbovanje teh vasij in samotnih his deia tolminskim duhovoikom najvece te-/.ave; uekaj zavoljo velike daljave, nekaj zavoljo obil-nega snega po zimi in kuhajoce vrofiine po leti; So bolj pa ker je treba v te kraje hoditi cez grape in plazove, cez skalovje in gozde pa prek prepadov po komaj kozjih stezah. Namenjeuo je bilo sicer uze za Jozefa II. tern krajem napraviti samostalno kaplanijo na Lazu, toda vse je zaspalo. Ljudje teh krajev kose po zimi ob nedeljah in praznikih pred zorom, da pri-dejo do desete k masl v Tolmin, in nazaj grede se vernejo z nocjo domov. Slemena ti§Li se na pravi roki velicastni Kern (A) pes caruicae), ki povzdiga Stimano bvojo glavo visoko pod nebo, ter sklepa kakor se stisnjeno in pov< zdignjeno pes^jo dolgi rogelj Razorjevega pogorja. V podnozji Kerna stoji vas Km H ^ubOTPJjo M U* zajo dandanes stare ceste in morajo se zidati^nove, SlrSe*Iu"'ffdaejse/ffa nosijolezb novoSegnih pretezkih topov. Menimo toraj, da smo vaznost navedenih skla-dovnih cest vsestransko dokazaii, in dovolj vzrokov havedli, da jib vlada y svojo korist oversti med dr-"2avne ceste. . Akc bi raogli to dosefii, zmanjSali bi se iadatno stroSki za vzdrzevanje teb cest, in polajSale bi se vid-no bremena naSim posestnikom. Vse druge skladovne ceste — in tndi te o ka-terih smo sedaj govorili, ako bi nebile sprejete med driavne ceste — naj bi se proglasiJe za tb&oske ceste, a ohraniti bi morale vendar le sedanjo Sirjavo. StroSki za vse te ceste bi imeli potem pasti deloma na dezelni zalog, deloraa na obfiine. Dezelni zalog bi moral pokrivati vse stroSke za vzdrievanje obfcin-skih cest, ki bi jih proadevala cisto tehnifina dela; med te spadajo mostovi in podporno umetno zidovje — skarpe imenovano. Za to bi moral dezelni zbor osnovati poseben tehnifien urad, da bi vsa ta dela opravljal. Za navadno popravljanje obcraskih cest in posipanje pa bi morale obfiine same vsaka v svojih mejth sktbeti. To bi ae moralo zgoditi tako, da vsak C-bcinar se stoibo (samotez ali z vozom) svoj delez etroSkov za fiiSCeoje in posipanje obfiinskih cest po-placa, in le tistim bi se imela primer**., doklada y denarjih naloziti, kateri bi ne botelislazeb opravljati. Prepricani smo pa, da bi se to redkokrat zgodilo, ker bi vsak pameten obiinar raje sluzbe na cesti oprav-Ijal, kakor za to den&rje, ki postajajo dan na dan redkejsi, placaval. Na ta nafiin pokrivali bi posestniki svoj del stroSkov za vzdrzevanjo obcinskih — sedaj skladovnih — cest, ne da bi to breme posebno hudo obfiutili in brez doklad na cesarske davke. Pa tudi delez stroSkov, ki bi padel na dezelni zalog, bi ne bil prevelik in bi se na vsak nafiin raz-delil na posestnike cele dezele. Na vsak nafiin ne bi bill stroSki za tehnifina dela, za mostove in umetno podporno zidovje, vecji od sedanjili in novi bi bili le strtiiki za tehnicni urad. Ako pa pomislimo, da ima-mo sedaj 11 cestnih odborov, in da ti skupaj stanejo — samo kar se oskrbovanja tide — gotovo naj manje gl. 5500 na leto; ako pomislimo na dalje, da ne bi stal tehnicoi urad nad gl. 2500 na leto, da bi se pa dela bolje izvrSevala ter da bi priSel red, zistem, v vse ceste, bodemo se koj odlofiili za nasvetovano pre-osnovanje, ker bivsled tega zasamo obkrbuvanje cest prihranili na leto gotovih 3000 gold. Dopisi. V GoriCi 16. oktobra. (Novi predsednik po-slanske zbornice; —na kateri strani je dr. Pajer?-— poStarski zbor ali obed;—vrazjevreme;-—zopet poko-paliSCe.) Da bi bil o svojem fiasu minister Lasser—vefi-na mu pamet, — slutil, da bodegrof Coronini uze od prihodnjega drzavnega zbora soglasno za pred-iaednika imenovan, Bog ve, ali bi se bil dal svojej maSfievalni strasti zapeljati, kakor se je dal, ko je moza, kateri edi ni uziva sploSno zaupanje vsehstrauk obeh narodnosti v nasi dezeli, bacnil z glavarskega sedeza v nasem dezelnera parlamentu ? Sodimo, dane. Da je zdaj vsled vladne zelje od obeh strogo si na- sproti stojefiih strank pcatavljen na najvise zaupno mesfo v llrzavi, privb§2imb "iz Una ~srca blageffili gro-fu, kateri je v vsakem oziru in v najlepSem pomenn besede pravi prlemenita§. — Grof Coronini ne spada sicer mej moze naSe stranke, pa je zineren, pravifien in pred vsem odkritosreen avstrijsk patrijot." Zato nam je laiko razumeti, da se avtouoraistifina stranka, dasi ima izdatno vefiino vposlanski zbornici, ni ddlgo obotavhala, zaupati mu vse svoje glasove. Koltkor castno pa je to imenovaoje, toliko te2avno je na drugi strani I njim ralozeno breme;—kajti pred-sedbik poslanske zbornice mora ne samo nadrobno poznati vse parlamentante obiLaje—ampaktudi z nen-trudljivo paznostjo slediti vsem go^orom, vse eno, aii so zanimivi ali dolgocasni in z najfinejim taktom po-stopati, ko zapazi, da je kateri govornik prestopil rae-je parlamentarniii pravil. Predsedujod zboru, razcep-Ijenerau v dve glavni stranki, je vedno mej Scillo in Kaiybdo;—gorje mu, ce se ne zna rodno ogibati ju! — Kar vtpgne grofu Coroninija na njegovem raestu ngajati, je to, da ste ga obe stranki zaupno volili, da nema tedaj nobena uzroka nagajati mu, kakor se navadno nadleguje vsiljencem. Sicer pa je on moz tako blagih nazorov in namer, da bi moral zares zloben biti, kdor bi mu hotel delati spodtike. Naia najiskre-neja voSCila so za-nj.— Ali se je gosp. zastopnik nas>ga velicega pose-stva, vitez dr. Pajer, uze odloell za katero stranko, nam ni §e prav jasno iz porofiil dtinajskih novin. BN. Fr. Pr.tt je uvrstila njegovo ime med one ustavoverce, kateri so dne 6. t. m. podpisali ustafoverni program; v doticnih imenikih drugih novin po nismo bralinje-govega imena. Da bi bil dr. Pajer nze prvi dan, ko je kot drzavni poslanec na Dunaj pri§el, pristopil stranki, s katero se velika vefiina njcgovih volilcw ni kakor ne vjema, to se nam m zdi prav vet-jetno; pred no tedaj kaj o tem govorimo, ho6emo po-Cakati, kako se stvar oblstini. VCeraj so imeli kranjsko—primorsko—daltnatin-ski po§tarji in po§tarice ibfini zbor svojega druStva tukaj v gostilni Bpri treh kronah." PriSlo je vseh skupaj kacih 30, najveC- domaCih, nekoliko Kranjcev, dva Istrana in noben Dalmrttinec. Na§ poroeevalec, po nesreLi trd Slovenec, ni razumel aobene besede Listo nem§ke razprave posameznih to(-k dnevnega reda, a zdelo se mu je, da ni btla posebno zanimiva, ker se ni razen menda vrhniSkega po§tarja ntkdo posebno brigal za besedo. Za predsednika je potrjen dosedanji gospod Dragan iz nemSkega Weissenfelsa na Kranjskem. Po kouCauem zboru so utrujenl gospodje po§tarji in gospe in gospddidne poStarice—prizlvahnem obedu s farlansko drnino pridno zalivali okusne BbrancineK. Dobro naj jim teknejot Prihodnje leto bodo obedova-li—v isterskem Pulji, kder imajo nekdatudi prav do-bre morske ribe. „Sino6i se je gotovo kedo obese!" Sepeee danes marsikatera na§ih babjevernic, ker so se vsi dementi razbrzdali, ter divjajo, kakor bi imel jutri biti sodoji dan ali vsaj drugi „gmajntt potop. Gelo preteklo noC je bliskalo, gromelo, treskalo, liloin vmes se je silen I veter srdito zaganjal, da je bilo groza, ali—tie IioCe- ] te,—pod gorko odejo pravo veselje pos!u§att kako se !po ulicah prepirajo razdrazeni elementi—de Iana ca- prina. „Svojo mizerijo sem s polja pospravil in z vino- grada" — mislii si je na§ posestnik — »zdaj se pa le kavsajte, kolikor vam drago, )kolo golega drevja in biisnji dve uri hoda daleC. Eern je prece od tal po-lozen, potem sterm in navzgor do verba obhoden, ter pogostoma obiskovan od natoroljubnih oseb, ker se naz njega vidi dalei po LaSkem in po morji, vendar le takrat, ko je nebo 5isto jasno, §e bolj pa takrat, fie je po nofii dezevalo in je zjutra vse obnebje od oblakov oci§ceno. Kern ima vedkrat, ako je megleno Ali bblacno, glavo v jasnem,- vrat, rebra in herbet v megJi, spodnji zivot pa zopet v Cistern zraku. PoKernu j . rastejo posebno zlahtno di§eLe in medene rozeiacvet- j lice, zato nosijo Lebel«rji radi svoje Cebele sem na I < paSo. Pod Slemenom in Kernom je veL planin. j v Drugi rogelj Razora se razteza prcti jugo-iztoku vjBes Skerbino, Dlano, Planje, Kuk.4) Prodi nad Nem-skjm rutom (ali Koritnico), do Cerae persti ali do 'Bade nad Podberdom. Tu se razdcli v dve panogi, v .severno in juzno, katera zadnja dela razvodije medja-dranskim jn ^ernim morjeoi. Na levici Razora in Mi- - govca je Skerbina, ,po kateri pelje iz Tolminskega v Bohioj na bliznico komaj znana steza, po koji veckrat i.potujd natoroljubni. mpzje, toda le poleti; kajti odok^ tobra do maja in Se ve6 Casa je zametena. Od Sker-; :bine napjej je Jblana. potem Planje in blizu teh Se! ,Kjik obrafiaj proti iugii. Mej Migovcem, Dlano, Pla-S njem in Kukqm. je Planina v Razoru. : Vge do zdaj imenovane.planiae spadajo pod faro : Tolmin. Dalej od Kuka so Prodi pod faro Melice (me-liti se). NemSki Rovt (Rut) imenoval se je, predno so 8e Rovtar^i tu uaselili, Koritnica. Glas gre, da so pri§li Rovtarji sem iz Tirolskega.5) Gotovo so imeli 4) Tukaj imonoTani Kuk je splosao znani Vogel (To-hu), 1918m Visoka gora nad fcoeikiini Ravnami. .; . 5VPfeni5koruterji so ae naselUi iz Indije t bistriSki do-liai na Tirolskem 1. 13)8, preje vsi ti kraji slovensko prebivalstvo, kar priSajo tako lepa imena, kakor Koritnica, Obloke, SterzLsce, Kuk, Podberdo itd. Od Razora proti polunoci mej Bohinjem in Trento derzi tretji rogelj le Se viSth pefiin do slavnega T ri-glava, ter se deli na ju^ni in veCerni strani pola-goma v ved vej. Pod Triglavom imati dve vodi, ki tekoma zrasteti v reki, svoj izvir. Ti dve vodi sti Soca in Sava, dve lepi slovenskt imeni, ki se z enako Lerko za5neti in koncati. Jaz menim, da Soca je toliko kot Suca od glagola sukati, ker se res suLe v skokih in slapih po skalovji skozi Trento in naprej do izliva v morje.6) Sava pa je toliko kot Zava, ker se na drugo stran proti jutru zavije in tako daled vije, dokler ne pritece v DonavoJ) Slovenci so radi reke izvirajoce iz enega in taistega verba ali gore imenovali z enako zafettio Cerko, kakor tudi na primer Idrija in Ipava, izvirajocl v 6eruem verhu, prav tako tudi Sofia in Sava v Triglavu. Cudno je to, da Sofia v dveh ali treh dneh dokonfia svoj derofii tek v mo/je, v tem ko Sava morda Se le po meseci pofiiva v Cer-nem morji 1 -^^^^^^ (Konec prih.) grmovja*. — In Se se niso pomirili. Danes jutro se je vsuFa tako silovita plbha, *Lda so "kar celi potoki drli po mestnih ulicah in da so bila vsa dvorilfia in vsi trgi na mah pod vodo. Gosta sodrca je tudi za trenutek fiasa natrosila pota in strehe se svojim lede-nim zrijem, pa jo je z bliskomin gromom prihrome-li lij naglo pobrisal in raztopil. Celi bozji dan je veter dezju protivil, razganjal ga in Skropii v nevoljne obraze meSfianom, kateri so morali z deztfikom pod pazduho po svojih opravilih, in zopet v mokre Strene motal in Se zdaj v pozni nofii, ko piSemo te vrste, bufii in 2vii?ga, kakor bi ga bili Vipavci ali Krasevci naravnost iz &voje Sole poslali v mesto, da nas tu inalo prepiSe—ali disinfekuje; saj je morda tudi mej nami kaj rogatih, koje treba varovati pretefie kuge. V ponedeljek so zafieli izdelavati cesto proti no-vemu pokopaliSfiu; dr2ala bo od Katarini-jeve hi§e pri vhodu na Blanfio fiez potok Korenj in naravnost po njivah unstran sedanje poti do glavnega vhoda v pokopaliSfie. Crta je ravna od enega konca do drii-zega, a cesta pojde v zafietku nekoliko navzdol, potem pa se bo menda — pa komaj za spoznanje — vzdigala. Ob sfraneh nasad6 drevje, da nas v-senfi-nem drevoredn ponesd ali popeljejo k zadnjemu po-fiitku, — ali bolje v mrtvaSko kopelj — fie nas ko-Sfieni kosec Se tako dolgo pocaka, da bo uze kaj sence. Izdrlavanje ceste je izrofieno tukajSnjima pod-vzetnikoma gg. Rossi-ju in Civelli-ju za obiluih 7000 gld. A nam se pozdeva, da bo delo veliko vefi utalo, kar se na vse zadnje uze porafiuni — kot) nlavori addizionali". Da se le zdaj o zafietku meSfiani ne o-plaSijo s preveliko svoto — ko je uze tako zaradi no-vega pokopaliSfia zadosta nevoljnega godernjanja po mestu. — Nebo tudi ni temu zapofietju nifi kaj pri-jazno. Kar je kakih 100 delavcev v treh dneh nare-dilo, razmedla in raznesla je vfieraj silna nevihta in Korenj je tudi potegnil z dr. Rojic-em ter je srdito proderl od pokopaliSfiine strani razruSivSi vse nasipe, s katerimi so mu delavci preprefiili strugo, da so od u»e strani matenjal vozili na novo cestno progo. — ^koda je pomenljiva in neke baze ljudi v mestu pra-vijo, ali mislijo vsaj, da je to kazen bo^ja za timo-glavost magistratovcev. 6) Terstcnjak izpeljuje ime „So5a" fSontja) it korenika soc, su8 (sok, mk) — svetcti, bli§Lati, 2ariti se, goreti (Mat. letopis 1877, atr. 81). — „Sa?a" pa je toliko, kakor Sal a — tekofia Toda (kor. slu, aru, ru, prim: rirua^. 1) Ranjki T. Bntar je rad etymologoval in skoro vsako ime po slovenski tolaiacil, n. pr.: Alilano — v Milem; Como — v Karanem; Cremona — v Kremenem; Mantova — v 3tot-nem; Breeoia — v Bw2ji itd. (Glej AMI IH. itr, 311/, Iz sezanskega okraja is. okt. (izv. dop.)V vsakej StevilKi, da ne recem tudi v vsakem tvojili pre-dalov prinaSaS, draga mi MSofia", jercmijade od slabih letin in trdosrfiriosti davkarskih uradov, da Se dobro ni ubogi kmet enega kvartala odplafial, u^e mu je drugi v yeliki skrbi. Iz nasih krajev se tudi vefikrat kaj tacega dopisuje; in ne po krivici, kajti tudi naS ubogi KraSevec stiska u^e zdaj svoja uSesa na krifia-nje ubogih lafinih otrok za prihodnjo zimo. In ne za-stonj — kajti tu pri nas ni nobenega pridelka letos. Mtsli in sodi naj svet, da tu po nekaterih krajih na Krasu nismo imeli dezja uze vefi mesecev, ki bi nam bil dobro zmofiil in nam sadez zalil. Misli naj toraj, komur je naS skalnati Kras znan, ali je mogofie, kaj mi njem pridelati pri takisuSi! Grozdjaje bilo toliko, da so je otroci in drugi hudobni dolgorofinezi, predno je bila trgatev, pozobali. So Se druge tezke in raztie stiske, ki so kakor pogubonosni vaiovi morja na nas piiSIi, in najsrefiuejSi in najpogumnejS; posestnik se mora, ko tako stokauje sliSi, prestraSiti in le 2alo3ten in brez vsacega poguma gleda v temno nofi svoje pri-hodnosti. Delavno^t najpridnejSega KraSevca je vsled tega popolnoma obnemogla. In kaj sliSim? Govorica se je po naSem okraji raznesla, da v prihoduji seji c. k. okiajnega Solskega sveta bode se nameravalo 58% naloziti za solske stroSke. Za Boga, kam pridemo, fie se to vresnifii? Do zdaj je bilo 43% iu naSe blagajnice imajo nifi manj nego okoli 20000 fl. gotovine. Koliko je pa na zastaukih? Rabi se za vse ufiiteljske plafie, pavSale, doklade itd. v celeui okraji k vefiemu okoli 17000 fl. tedaj kaj mislijo naSi gospodje, ki sede v okrajnem soLskem, svetu, fie kaj tacega nameravajo? Br^ ko ne, vdati se na vsaki predlog in tirjatev nekaterih; ali pa ue vedd morda sami dobro, koliko Sole v tem o-kraji stanejo. To opomnim za to, ker po izreku ne-kega uda tega okrajuega Solskega sveta g. T, potrosi sezanski okraj za vse Solske stroSke ni6 manj nego 42000 fl?t Potem bi bile gotovo plafie naSih ufiiteljev viSe, kakor vsaka profesorjev na sredujih Solah. Potem bi moral naS Sobki zalog v straSanskem dolgu jefiati, ko ima celi okraj komaj okoli 22000 gl. §oi-skih dohodkov. In ko bi se morala najemScma v vsakej vasi za Solsko poslopje plaeevati, ne bilo bi zado-sti 82000 fl. Tako trdi omeujeni ud okrajuega Solskega sveta. Bog vari tedaj, da bi Se do tega prislo; kajti tedaj bi bil ubogi KraSevec v resnici primoran Bvandratitt v Ameriko. Dragi gospodje 1 ni Vam treba z deaarom prevefi lahkomiSIjenim biti; misllte si, da je treba marsikrat plaSfi po burji obrniti iu ne dovo-iite onih ogromoih zidaliSfi za Sole, kjeivni neobhodno potrebno; skrfiite povsod kolikor mogofie, da ne pride toliko davkov na ramo ubogega, skoraj bi rekel obu-pauega kraSkega kmeta. V tem mesecu boste gotovo imeli uze prorafiune za leto 1880; veste, koliko imate v blagajuicah gotovine, veste in morate dobro vedeti koliko imate stroSkov za ufiiteljsko osobje iu sploh za naSe Solej — toraj yam je to dobro zoaao, —» ne glejfce in ne ozirajte se na nobene personalnoati $ri va§ih sejah in pazite, da va>n ne bodo o drugem 6a-su ofiitali: Vi ste nam te butare nalozlli! Mnenje sploSno je, da, ker imate uze toliko v blagajnicab, zastaokov je tudi nekoliko, da ne tecem, veliko, pri prihodnji sesiji ne dovolite vi§e nego 100/0 in s tern bodete dobro izhajali in uCitelji dobe" svoje plaCe na tenko in tofino o svojem casu,—z eno bese-do, ue bodete v zadregi. A. (Z IStre, 13. oktobra. (Izv. do.) Kakor sem Vam v zadujem dopisu portal, razvideli ste lehko, da Istra ni obljubljena dez^la, ter da se po njej niti med niti mleko ne cedita, niti niso v njej i>1oti iz klobas pleteni. Pa ne da je Istra samo kruha po-trebna, potrebna je tudi poduka. Z mirno vestjo se lehko pridusvm, da so na§i KraSevei in Vipavci, kar se tifie duSevnega razvoja, za sto let Istiana prekora-fiili. Pa kedor Istro in njene Cudne razmere pozna, Sudil se ne bode temu. Solstvo je tu, sosebno pa v srednjej Istri, na najnizjej stopinji in niti drugafie biti nc more pri sedanjem postopanj). Na§a vlada — po-sebno pa vi§ji krogi v Been, bili so o pravem stanji srednje - isterskih raziner tako slabo poduCeni, da bi | fclovek kar ne verjel, ako ne bi tega iz ust najzanes-IjivejSih moz cul. Pri zadnjih drzavuozborskih vo-litvah pokazala se je oat nameravanj nasih nasprotni-kov v izreku natisnjenem v famoznem „Cittadiuou-u: „VuSa upanja, naLe zelje najti necejo niti ne morejo odmeva v BeCu (marvec v Rimu?! ka-li?) nam ni m to, da bi Bog ve kake govornike izbraii ter v Befi poslali, zadostovalo nam bode, dakandidatje nasprotne stranke ne proderejo". Ta jako karakteristifien izrek je prvid lep poklon njihovima posluncema bar. Lazzarini-ju, homini funges consumerc uato, in Defranceschi-ju, drugiC pa lepo priporofllo in ob jednem tola&lo ubogcmu kmetu in zadolzenemu istranskemu posestniku,kateregaso slabe letine, davki in druge nadloge skoro ugonobile. Veliko politidtiih organov po krvi in morebiti celo iutenji euacih, pridobili so si uze ti ljudje, da so pod krinko lepcga in dobrega slabo pokrivali o krivicah, ki so se narodnosti hrvaskej na kvar o-mikc* in osobito avstrijskih interesov go-dili, molCttU — ali pa jib celo sami prouzrocevali. Kar je v Istri narodno tutilo, posteno mislilo, bilo je tern Ijudeni vse panslavisticiio. S tern plasllom me-tali so ti ljudje pesek v ocl bivSiin vladam, katete ravnaje se po geslu divide etimpera, so rade i vstrezale njihovim zeljam *— pripravljali v gladki poti irredeutovskmi nakauom — tako uspesno, kakor da bi bila avstrijska vlada v ta namen darila razpisala. LiajveC- se je, kakor uze receno, pri Solah grc-Silo, uajveca kriviea storila se je narodnosti hrvaskej in splosnej oiniki z vpeljavo poduenega italijauskega jezika v ljurlske sole. Kako se je tu ravnalo, o tern poroCati hoCem ti dragi citatelj, prihodnjiC'. Vem, da ne bo to dotifi-nej stvari dosti pomagalo, ali prepriealo se bode vsaj obcinstvo, da, ako se hoCejo uresniciti besede, s ko-jimi je presvitli ua§ cesar koucal svoj prestolui govor: „Avstrija zvesta svojemu zgodovinskemu poklicu bo zavetje pravicatn svojih dezel in svojih ljudstev •— stalno bivalisCe pravici in pravi svobodi" — ne sme vise tako biti. Pezin. Politifini pregled. Z DUNAJA. Dne 12. t. m. so imeli mi-nistri obeh drzavnih polovic v palaci ministerstva zvunanjih zadev na Dunaji konferenco, pri ka-teri so se dogovorili zaradi proraCuna za skupne drzavne potrebe za I. 1880, ki se ima predlo-ziti delegaeijam. Te bodo zborovale letos na Dunaji, najbrze proti konci meseca novembra. Kakor poroCajo uradne novine, misli vlada prav v kratkem predloziti drzavnima zboroma na Dunaji in v Pestu v prestolnem govoru ome-ujeni nacrt postave zastran pobiranja vojaske takse. Po tem zakonu se namerava naloziti vsa-kemu, kdor je podvrzen vojaski sluzbi, pa iz kakorsnega koli uzroka oproscen, letna taksa 1 do 100 gld. Dohodki te nove davs6ine pojdejo v podporo ranjencem in invalidoin in tudi vdo-vani in sirotam v vojni padlih vojakov. V drugi seji je volila poslanska zbornica 9 odsekov za pregledovanje volilnib spisov. Potein je dal predsednik brati izjavo ceskih poslancev, na podiagi katere so vstopili v dr^avni zbor.— Enako izjavo, podpisano od kneza Scbwarzen-berga, grofa Thun-a, kneza Lobkovica, grofa Cbotek-a in grofa Haugvica, podal je knez Schwar-zenberg predsedniku gosposke zboruice. JLo se je to pismo^prebralo, zasrbelo je starega centralista Sehmerling-a, d&jerzft6elopona§ati knezoma Schwarzenbergu in liObkoyicu, da nji-hovi ilahtniki so o svojem fcasn pred 18 leti vstopili v gospodsko zbornico brcz vsacega pro-testa. Knez Schwarzenberg je pa odvrnil, da bi moral Schmerling kot stvarnik februarske ustave vsaj to vedeti, da so ta6as poslanci Tstopili v gosposko zbornico brez vsake obljube, in da se ta obljuba zalitiBva §e le, odkar so direktne vo-litve. Nekateri ustavoverni zastopi so poslali Sehmerlingu pritrjevalna pisma. Tudi ljubijan-ski kazinarji, katere §e vedno lasje bol^ po zadnjih volitvah, so ga pohvalili. Ali se bode pac' ponaSal s tem nFleisszettel-nom" 1 V tretji seji — pretek. torek — je po- | slanska zbornica s 338 glasovi izmed 341 — I tedaj lahko re^emo soglasno izvolila za svo-jega predsednika gori§kega poslanca, g. grofa Coronini-ja, kateri seje najprej zahvalil, potein pa obrnjen proti Cehom obljubil, da se bode dobrohotno oziral na njih zahteve nadejaje se, da bodo tudi oni od svoje strani pripomogli o-hrauiti ustavo in temeljne drzavne postave, Iz-razil je dalje ieljo, da bi ne nastal zopet raz-por v zbornici, kateri bi zaviral reSitev preva^-nih ekonomifinih nalog in sklenil je govor s tri-kratnim „2ivijo" Nj. V. cesarju. Za prvega podpredsednika je izvoljen dr. I Smolka s 180 glasovi proti 156, katere je dobii kandidat ustavoverue stranke dr. Klier, in za druzega podpredsednika baron Q 6 d e 1-Lannoy s 174 glasovi proti 155, koje so usta-voverci zavrgli za zastopnika isterskih Italijanov dr. Viduiich-a. Kakor pri tej volitvi je znm-gala tudi v sredo pri 4. seji avtonomistifina ?e-cina, ko je §lo za volitev adr«snega, legitima-cijskega in peticijskega odbora. — V adresni odbor, kateri &teje 24 udov, so voljeni: Hoh-I e n w a r t, Giovanelli, Klaid, knez Lichteustein, Schmied, llieger, Ciain-Martinitz, Schrom, Zeit-hammer, Gudenus, Groholski, Dunajevski, Ozar-toryski, Smarzevski, Ccerkavski, Kopp, Sturm, Ed. Suess, Tomasczek, Demel, Bechbauer, Wee-! ber, Scharschmied, Herbst. : Tudi mej udi gospodske zborhice se je u-stanoviia ustavoverna stranka. 40 njih se je zbralo dne 12. t. m. na povabilo Schmer-linga, kneza Frid. Liclitensteina iu Hasnerja in soglasno so dolocili sledeci program: 1. Ne od-makniti se za pidico od drzavnih temeljnih po-stav in zlasti od §. 11., kateri dolocuje kompe-tencijo drzavnega zbora, in upirati se zoper vsako namero, koji bi bil namen, zmanjSati pra-vice parlamentu na korist kateri dezeli. 2. Na-6eloma ohraniti vse druge postave, ako bi spre-menjene razmere ne zahtevale, da se deloma prenarede. Domade stvari. Presv. Cesar je podarU 8000 gld. v pomofi revnim prebivaleem gorisko-gradiSke grofije in isterske mejue grofije, katere je najhuje zadela slaba letina. — Bog ohrani nam §e mnogo let visokodug-nega vladarja, kateri tako ocetovsko skrbi za svoje nesrecne podlozuikel— Nadejamo se, da tudi vlada in drzavni zbor ne zaostaneta s6 svojo pomocjo, katere nasi po mnogih slabih letinah osiromaSeni polje-delci siluo potrebujejo. Vse prosnje, katere so dozdaj dosle nasetnu dezelnemu odboru od raznih obcin, da bi jim izprosil odpust ali polajsanje davkov in kako javno delo, odposiale so se z gorkim priporocilom na pristojno mesto. Duhovenske spremembe. & g. Janez G er-bec pride iz Mirna za II. kaplaua k mestni fari Sv. Ignacija v Gorico. Dozdajni farni oskerbaik v Breginju C. g. Janez S1 o k a r gre za vikarja v Cez-Soco; C g. Blaz B a n d e 1 kaplan v Kobaridu za vikarja na Ternovo (pri Kobaridu) in na njegovo mesto je ime-novan uovomaSnik 6. g. Simon Gregorfii^. f Umerl je 6. g. Simon Lacedeli, kaplan v laskem Gradis^u. Zgodiija zima. Preteklo noc* je do polunofii j tulil vihar po goriSkih ulicab, da ga je bilo grdo po-slu§at; pometal je nekoliko dimnikov in sem ter tija maisikaj pobil inpolomil; — nekemu slovenskemu trgovcu na Travniku je nekda odtrgal — italijan-sko iirmo. Zopet bozji prst! — Po polunoCi se je I strast vetrov polegla, a ko smo davi ustali — zabli- ^alo se nam je Pd Cavaa in tudi niiih vrhov okoli Gorice in mrzla sapa nam je udarila v obraz.— Sneg je padel do sv. Katarine nad Solkanom, nebo se je zvedrilo — in zdaj Cutirao, da nas je zima zajela, veliko brz6, nego smo jo priCakovali in kakor nam je ljubo. Sola 2a politicuo radunstvo. V Gorici ima-mo nekoliko prebrisanih glavic, katere se uze ve5 let bavijo s preracunovaujem, kako in v kolikih letih bi se dala .naSa dezelica o d re § i t. Vjsoka vlada zvesta si svojega vzviSenega poklica rado vol j no podpira vsako ucenost. Kaj Cuda, da je tudi politi&nemu rafiunstvu odmenila svojo posebno skrb in podporo! Da i bi se nekateri taki ucenjaki lahko brezskrbno pe&ali s6 svojimi te^avnimi studijami in da bi jih nikdo ne motil v reSevanji zmedenih problemov, odmenila jim je bila vlada lani poseben svoj zavod, kateri jo za take namene kakor na la§6 ustvarjen. V njem so akademiki prcskrbljeiu z vsem: vsak dobi svojo mirno, samotno sobico, od vseh strani skrbno zavarovano, da ne more niti skozi dun, niti skozi okno prihajati ni& posvetncga, kar bi vtegnilo ucenjaka motit v nje-govih racunih; zivez in pijafio sisicer lahko tudi earn naro&uje, a vendar ne sme biti vsacega veC, nego be sklada s pravili uienjadke treznosti. Kar ima ta zavod prav poscbnega, je to, da je odlocen le za sa-mouke, kateri imajo pa vedkrat na mesec in, fie treba tudi v tcilnu ostre kolokvije —s preiskovalnim sodnikom. Ta zavod, za koji so „irredentarji" I posebno priporoceui, stoji v Gorici pod varstvora sv. Antona padovanskega nasproti «a§ej citalnici. V njem se je yolal nek tukaj&nji politicni raatematik samo pet I ali Seat menecGv in zveditc 6udoI iztuhtal je uie algebrajiCno formuio, po kateri Be da do picicc izraCuniti, koliko let je So treba, da zgine iz nufiedetfelezadnji sled slovon-skega ^'einetita. . : ne verjame, naj here v Btev. 222 mej 10-kalnimi vesti ilanek: „Reaz io n e sio vo na*. Valj-da, 6e po§ljejo tega ueenjaka ie kako leto na gra-diSko ali kopersko univerzo, izraCuni gotovo tudi z enako nataucnostjo, koliko let, inesocov in mi-nut se bodo morali so itulijauski kri^ati grliti, dokler raztegnejo moje svojemu kraljestvu najprej do „Monto Re% potein do MTricornott in Bog ve le kam vi§e I— Po^ar v Vertojbi. Na do zdaj neznan naiin jo prlLel preteklo saboto popoldhe goreti Stef. Jarcov Mev-v dohyi^Yertojbi; koj za njiro m je vn^l drugi hlev necega Zivica, ki je bil sprvira vdotiki.Vve-liki nevarnosti so bila tudi druga sosednja poslopja, a nagti in,tzdatnipomoCi vaScanev, iaudarjev in goriSke po^ame straze zahvalitiseje, dase ni nesrecarazSiri-la; kajti gasilci m storiU vse, kar se je dalo, da so ogenj omejili naomenj^na hleva, katera sta z vsem, kar je bilo notri, do tal pogorela. Obapogorelca Sta bila zavarovana, eden pri »Assicurazioni general!" in drugi pri nLa Fenice* in Oba sta u 2e ^rejeia popolno i povra5ilo svojih Skod. AU ni to lepa spodbuja ne-marnim gospodarjem ?— Strela je udarita vgeraj v zvonik v K o m a n s % zapalila mu streho; 2are5i odpadki pa sozanesli ogenj tudi v dimnik Wizo stojefie hiSe; a ker je nepreneho-ma dezevalo, bil je po^ar kmalo zadusen. Beseda kanalske ditalnice. Nekako pozno, a vendar nam je dobro do§lo poroCilo o besedi, kate-ro je napravila kanalska fttalnica dne 5. t. m. za Kocjan6i5ev spominek. Bil je krasen veCcr. Ko he zbor pozdravil obfiinstvo z Nedvedovim „Pozdra-vom14, nastopil je Citalnifini predsednikg. dr. Lisjak, ter nam v primernem govoru povedal marsikaj lepega iz KocijanCificvega zivtjenja, iz njegovega neutrudljiya delovanja na narounem polju, kar nam deloma §e ni bilo zuano; posebno je dopadalo, ko je omenil» kak mogocen vtis je naredil KocijanCiCev „Oblaceka na slavjanske dijake viSih Sol v BeCu. Govorniku se je videlo, da je ginjen in — kaj bi ne, saj cutil je kot souCenec prerano umrlega—tugo in veselje. In petje? jojmene: nebefiko veselje, in kedor se hoce prepn^ti, naj se udelezi kanalakih besed. ^Oblafiek" in Haj-drihovo nPrvo ljubezen", kateri so ponavljali, bi Clo-vek poslusal no6 in dan. Igro „Pes in maeka", Ce ravno ni kaj posebno I pripravna—so nam vze znane raofii: gospodiijni Sta-nic-eva, Kriznif eva in gosp. Karoi Kocijanfiifi prav dobro in naravno izvrSili, da je bilo obeinstvo vedno gidane volje.—Po besedi je bila domaca zabaya, ,.pri katerej so nas kratkocasiU gg. pevci, mej .katenmi izvrstni prvi tenor. ObCinstva je bito — ob2alujerao *• zelo malo,; a bilo je, to smemo mosko trditi—izbrano. VeseUlo nas je, videti venec odlianih gospa in gospodiCm, Jer..go-spode doraadine prve vrste. Uzrokov, da in bila beseda boljSe obiskovana, ne bodemo .preiskovali, — le memogrede", naj bode omenjeno, kar hudobni jeziki ttd6: da neki—pa ne kaoalskv-l>kvarteta se je de-monstrativno odpelja^ -a dan besede. Polovsca je ve-slala na jug, a drug*, jolovica na ^ever; vendar, Ker gospode poznamo, ne moremo verjeti, da W iM w [to malo rodo^ubja. Dohodkov je bilo okoli 35 forintov. Svetovali bi iitalnifinemu bdborn, da tosvoto za zdaj Se brani, kajti—kakor u gotovega vira vemo—bodo pripomogli tndi nekateri gori&ki rodoljubi in ranjcega ozji prija-telji, da se postavi zaslnzsnemu prijatelju dostojen spominek! Potrjena dezelna postava. Dezelni zakonik in ukaznik za avstrijsko-ilirsko Priniorje priob&ije novo dezelno postavo od 15. julija t. 1. zastran var-stva divja&'ne. Ker je za posestnike in lovce zanimiva, ponatisnerao jo prihodnjid. Zaradi goveje kuge, tertera se je vnekr na nekaterih krajih na Kranjsfeem, prepovedalo je tiiasko nameatniStvo, vvafati s Kranjskega ua Priuiorsko kalero koii livid all J-ivar, nav&teno ? M postave od 29. junija 1869. Mestni zastop «o»i§ki pa razglaia, da se ne sme prignati m tivinske sejme ˇ Kormin ali dragam eo-bene 2ivali brez zdravniikfga spridevala. V polit. okrajih Tolmin, Gorica, Seiaoa, Koper ii Volovsko so za zdaj sploh vsi iivinski sejmi pre-povedaui. V goriSkem glediSci zafine se v kratkem o-perna sezona. Hapovedani sti do zdaj open „La Tra-viata" od Yerdi-ja in „I promessi sposi* od Ponchielli-ja. — Drnzba, pravijo, da je dobro sestav-Jjeua.— Tudi cirkus za umet. jahaLe pripravljajo na navaduem prostom pri mestnem vftu. A vfceraj je vi-bar razruoil mo leseno stavbo. Druzba Roussiere, katera se bode nekoliko dni v cirkusu producirala, pri-ila je iz ?idma in iteje 46 oseb, 15 konj, nekoliko opic, jelene itd. Obcni zbor kmet. dra&tva v Gorici za vo-litev novega pvedsednika je bil vfieraj odlozen, ker ni prislo zaradi preslabega vremena skoronic udov. Pred-seditistvo ga je zopet sklicalo na dan 23. oktobra t. 1. ob 11. uri predpold.— Leleznica dez Pontabelj ali Pontebo je zdaj uze z avstrijsko progo zvezana in javnemu promote blaga odprta. S 1. novembrom t. 1. se zafine pa tudi mejnarodoo oMevanje za osebe. Doticna pogodba mej Avstrijo in Italijo je uze podpisana. — Ob emm je yodstvo j«2ne zelezuice usliSalo prosnjo trgovske zbornice trlaske, dovoliv^i, da zacne dne 1. decern-bra obcevati ponocni brzovlak mej Dunajem in Trstom. Drzavni zbor ua Dunaji. Kakor poroca „Pressett sedi v po.slanski zboriiici po novih volitvah 68 juristov, 138 posesiuikov, 40 drzavnih uradnikov in penzijonistov, 11 privatiiih uradnikov, 13 profeso-rjev, 36 obrtnikov, 6 2eleznienih ravoateljev in inze-nirjev, 6 zdravnikov, 21 duhovnikov raznili konfesij, 7 vpokojenih vojakov, 4 literati, 2 osebi brez doloce-nega stanu.— aNovice" so bile vSeraj konfiskovane. Kaj so dozivele na svoje stare dui sicer tako zmerne in pre-Tidne nNovicet* TrLno porocilo. V Gorici 17. okt. Velike spremembe so se godile v trgovini od zadnjega trinoga poroCila, in mesto bi cene raznega blaga vpadle, kakor smo pricakovali, so mocno posko-Cile. Sirk, glavni ZvreZ na§ih bribovcev, je kar v 3 dneh 70 kr. na 100 kilili podrazal, ravno tako diuga zita in moka. Kaj bo nas kmet pocel ? pridelal je malo, §e niti za davke ne, vina nima popolnoma nifi, dolg je pa napravil v dobrih ietih in sedaj mu je uze zima za petami, in i njo draginja, pa brez novca v 2epu. Kolonijali. Kava moka gl. 152—156, Ceylon gl. 158—166, droga gl. 122—128; Portoriko gl. 148—154; Malabar gl. 124—130; St. Domingo gl. 116—124; Eijo fin gl. 110—110; srednji gi.99—106; sladkor fin gl. 51—52; Melis gl. 45—46; tolfien gl. 43—44. Sadje. BoziSi gl. 11 -12; mandelji gl. 122—126; grozdje suho (uva passa) gid. 26—28; sultanina gld. 36—38. Mast, sir in olje. Maslo gl. 88—92; l;d-e rikanska mast gl. 53—55; domaca slanina gl. 66—68. amerikanska gld. 52—54; pijafientinski sir star gam 1^6—168; pekorin gl. 114—116; bovski leto§nji gl. 52—56; olivao najtiueje olje gl. 76—78; srednje gl. 56—60; Corm gl. 50-52f Raguza gl. 45—47; istri-jansko gl. 48; Petrolej v sodLih gl. 15.50—16, v za-bojih jgl. 18. Vse navedeue cene pr. 100 kil. Z i t o, m o k a i n r i i. PSenica hektoltter (100 litrov) gl. 10.—; sirk gl. 6.50—6.90; re2 gl. 5.40—5.60; je6men eel gl. 5, pehan gl. 10.20—10.50 • oves gl' 3.80—4; fiSol gl. 8.50—9; ajda gl. 430. Kdor ho6e preradunit na staro mero, naj rafiuni 31 litrov star pol. pri ovsu 5 litrov ve6, Ri2 je od 21 gl. do 26 najfinejt Moka I gl. 24.10; II gl. 21.90: HI gl. 20.80; IV. gl. 19.70; V gl. 16.20; VI gl. 12.50; otrobi debeli gl. 5.50; f drobni gl. 5.30, pr. 100 kil. [ Spirit invino. Domace zganje gi.68—72; : gpfrit Kafmiran gl. 39—40; viao furiansko tnio gl. \ 34—36; belo gl. 23—25; uvazeaa razna vina kakor I kranjsko (dolenjsko), §tajersko, ogersko, lasko in celo I tirolsko po razli&»ih ceuah in po kakovosti. Seno in slama je bilo prodano od 70 kr. do gl. 1.10 za 56 kil., krompir letosnji po gl. 3 do 3.50, pr. 100 kil. LISTXICA UBEBXlSTVA- Goap. DaniloF&jgelj v Tolminu: Radovoljno po-trjujemo, tin nam niste nicesar poroiali niti o solskih niti o drugih stTareh; robitrih napadof na swoje doplsaike pa ne spr^emaiuo niti t oWiki poslanke za plaHIo Sicer Vam je vie dnig list ustregel. Ooap. Goi V. t Trstu. Seradi zgabljamo stare Ijobe nuroiSnike, a se tief»jse vneiwuno jezikoslovni prepir y poli-ticno-poducnem nalem listu. 1 Bogom, torej, fie ne more dru-ga««e biti! __.____^_.___, Dunajska borza. ZALOGA HMta raETW m m hice bratov Reininghaus, S3LESJSSQ NA^ISHO 7IK0 IK SL1V0VIEA se dobiva vedno tcr po najnizji ceni pri Eavcie & Ferfila na Korenji pri vodnjaku. Enotni dri. dolg v baitkovcih Knotni drz. dolg y srebra . Zlata reuta . . .... 1860 drL. posojilo . . . • Acktje narodue banke , . Krtditne akcije..... Londou . ....... Srebro........ Napol......... C. kr. cekini ...... Drzavue inurke ..... 68 gl. 69 „ 12T f 838 . 51 58 75 Stoli>n.o in. graclsl$.o ure, katere je atuu po uajboljsih iznajubak izdolul, pa ni nic vlitega v njih, priporoija pod posteno garancijo in prav po cent rJanez M. Po^aciiik v Podnurtu-Krop na (iorenjskem. Da se plauilo polajSa, dovoljujera obroke. — Ccnike posiljam na zahtevo zaatonj. pilepsij o (bozjast) zdravi pismeno specijal»»i zdrav-nik"dr. Kill:scli, Dresden (Neustadt.). Ima najveCe skuSnje, ker je zdravil u^e nad 11.000 takih bolnikov. II 'EL11 Ulica za kosarno, Gasparini-jeva hisa stv. 104 v Gorici. MAM FAK'I'l It kolikor za 310ZKE toliko za ZENSKE s6 zdru2eno kroiasko iaiico za lie. Tapecirska delavnica se zalogo hisne oprave, sercal, slik, okvirov, postelj na zmeteh. zimnic ali zimnatili in volnenih stra- macov, stolov razne baze. Vse te stviiri se daje 'jo tndi v najein po prav spodobnili eenah. SIVALNl STROJI po raznih gistemih. Friporocilo. Castiti duhovS6ini priporofiamo na§e vosCene sveCe, ktere so izdelane iz (*i§tega naj lepSe beljp-nega debelaega voska, za cigar popoluo di-stost in izverstno terpeinost v gorenji sva poroka in se pristavimo, da se denarja ne vza-meva, ce nam kdo dokaze, da je od nas dobil sveee, ktere niso bile ciste in praviene. Najine svece se ne odkapajo, nikdar no kade in gore z mirnim lepim plamenom, ter i-majo nad to veliko prednost, da jih ni treba nikdar vsekavati, ker ves stenj sam pogori. Imava zmerom veliko zalogo dobro vlezanih cerkvenih svec, — tudi „tor6" in druzih vo-scenih izdelkov. Cena najinih sve6 je, — gledc* na to, da je nepokafceno Mago — naj nizej in jih po-siljava na dom najinih castitih prejemnikov, to je na najblizo zeleznieno postajo ali porto franco in proste vsake voznine. Prosiva naju kmalo s cenjenimi narofiili ali vprasanji poLastiti in se priporoeava z odlicnim spostovanjem P. & R. SEEMANN, Ljubljana, Gradi§6e, Vegove ulice, St. 8. Vse zgorej nav^deno blago se prodaja tako, da se koj pla^a, ali pa tudi v mesee-nih in tedeuskik obrokih. Anton Oregoric „Via Ascoli* (v Getn) Stev. 18 od znotraj — v Gorici sprejema vsako mizarsko in tapecirsko delo ter garantuje, da bode dobro in i trajuo izvrseno. Priporoca ob enem svojo bogato 1 zalogo hisne oprave (raobilij) tape- l cirskega blaga in sreal po prav spo- dobnih eenah.