Tk« Urges) Slovenian I'ailjr in, tKe United States.
lamed every day except Sunday, «od legsJ Holidays. 75,000 Readers.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev y Ameriki«
TELEFON: CHelaei S-1242
POZOR, NAROČNIKI...
Naročnikom naznanjamo, da ne pobijamo potrdil za poslano naročnino. Za dostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, meseca in leta je naročnina plačana.	Uprava.
Entered u Second Class MatUr September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., uder Act of Congress of March 3. 1879.
TELETON: OHelaea 1-1241
No. 304. — Stev. 304.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 30, 1937 — ČETRTEK, 30. DECEMBRA 1937
Volume XL V—Letnik XLV,
ROOSEVELT NE BO POPUSTIL V SVOJIH ZAHTEVAH
ČLANI ROOSEVELT. KABINETA BODO TE DNI V RADIO GOVORIH POJASNILI STALIŠČE VLADE
Roosevelt bo obnovil boj za sprejem postave glede minimalnih plač in maksimalnega delovnega časa. — V četrtek bo govoril po radio notranji tajnik Ickes. — Predsednik General Motors Corporation bo zaslišan pred posebnim senatnim odborom.
WASHINGTON, D. C., 29. decembra. — Poseben senatni odbor, ki bo skušal ugotoviti vzroke vedno naraščajoče nezaposlenosti, je povabil predse Williama S. Kudsena. predsednika General Motors Corporation.
Knudsen, ki je izjavil, da bo dne I. januarja General Motors korporacija odpustila 30,000 de-Hvcev, bo zaslišan dne 6. januarja. Istega dne bo zaslišan tudi William Green, predsednik Ameriške delavske federacije.
Prvo zaslišanje se bo vršilo dne 4. januarja, ko >odo nastopili kot priče John D. Biggers, ravnatelj šteLj'1 nezaposlenih, Isador Lubin, ravnatelj urada /a delavsko statistiko, \V. Frank Person, ravnatelj /vezne posredovalnice za delo, in znani gospodarstvenik Leon Henderson, ki je prideljen WPA.
DETROIT, Mich., 29 decembra. — Wm. S. Knudsen je rekel danes, da je prosil senatni odbor, naj odgodi njegovo zaslišanje do 28. januarja. — Dostavil je, da namerava po trgovskih opravkih prepotovati deželo ter da bo potovanje trajalo do konca januarja.
WASHINGTON, D. C, 29. decembra. — Vlada je pripravljena na novo ofenzivo proti nazadnjaški trgovini in političnim sovražnikom.
Prvi top v tej borbi je sprožil nadomestni generalni pravdnik Robert H. Jackson, ki je v svojem ostrem govoru napadal monopolne tvrdke, katere je obdolžil, }o krive sedanjega slabet^* gospodarskega poL.taja.	'
Prihodnji strel bo prišel od notranjega tajnika Ickesa, ki bo v četrtek govoril po radiju.
Njemu pa bo sledil predsednik Roosevelt, ki bo v pondeljek poslal svojo poslanico na otvoritev rednega zborovanja kongresa.
V svoji borbi proti monopolu bo predsednik zahteval večji prispevek za protitrustni urad, če-g=\r načelnik je Jackson.
Gen. Macuj pojasnil cilje Japoncev
HLADNO SLOVO [ROMUNSKI
AMERIŠKEGA POSLANIKA
Pri odhodu poslanika W. Dodda ni bilo nikakih slovesnosti. — Ni se poslovil od Hitlerja.
BERLIN, Nemčija, dec. — Ameriški poslanik \Ym.T.. Dodd, ki se je odpovedal svojemu mestu, je s svojo ženo odpotoval v Združene države brez vsakih slovesnosti, ki >o v navadi pri odhodu kakega poslanika.
Njegovo hladno slovo je l»i!o v soglasju z odnošaji med po »lanikom in neinško vlado, ki so bili posebno napeti, odka je Dodd na-protoval ameriškemu zastopstvu na nazij-ke a kongresu v septembru v Nue | rnltergu.
' Prnluo je Dodd odpotoval, so <e v njegovem stanovanju zbrali samo moški uradniki poslaništva iu konzulata in >o >c od njega poslovil:. Nato pa s,* je Dodd - svojo ženo tiho z avtomobilom odpeljal v Hamburg, kjer se je vkrcal na paznik Wash i nut on.
Dodd je nedavno rekel, da j<* leta	sprejel mesto ameri-
škega poslanika, tla bi nir-gel služiti svoji domovini i:i kaj doseči z oziroin na sveto*," ni -nir.
LEP USPEH REPUBLIKANCEV
SESTAVLJEN Republikanci so z naskokom zavzeli semenišče
KABINET JE
Kraij Karel; je imenoval Gogo za ministrskega predsednika. — Goga je velik občudovalec A. Hitlerja.
BtKAREŠTA, Romunska, decembra. — Octavian (Joga, vodja fašistične narodne krščanske stranke in velik ob eudovalec fuehrerja Hitlerja, je sestavil novo vlado, ki bo najbrže diktatorskega značaja pod kralje in Kamioni.
Navzlic temu. da je (logova stranka pri zadnjih volitvah dobila samo 10 odstotkov gla sov, mu je kralj vendar po\e* ril sestavo nove vlade.
S tem upa kralj, da je našel pot iz velike zmešnjave, ki j ■ nastala vsled ] »era za Talarc -eujeve stranke.
(Joga, ki se ni pogajal s strankami, temveč samo z neodvisnimi politiki, je že imel i-lnena svojih ministrov v svo-jiin žepu, ko je stopil pred kralja. Kralj je vse mini>trc potrdil in jili takoj zaprisegel.
Goga in vsi ministri, ki pripadajo njegovi stranki, so šli, v cerkev, kjer so -večano ob ljubili, da se bodo držali načei I na rodni' krščanske stranke.
v Teruelu. — Fašisti so se umaknili v samostan.
.MADRID, Španska, 29. dec. — Republikanci -o z naskokom zavzeli močno semenišče, v katerem so se po padcu Terueh: utrdili fašisti.
Oblegani fašisti, ki so se držali v semenišču (> dni, so umakirli na vrt sosednjega s:i mosta na sv. Klare. Semenišče iu samostan sta v plamenih.
Poročila i/. Barcelone naznanjajo, da so sj vladne čete priborile svojo pot v semenišče skozi starodavne podzemska hodnike, ki vežejo več stari« poslopij v Teruelu.
Medtem ko so republikami uaskakovali poslopje z bombami in strojnicami, su.drugl_trl J'^'set ali petnajst • lni kopali predor pod po>l<»- žar k pjem. Naenkrat >o prišli vladni vojaki iz predora in fašr sli ^o bili presenečeni in prestrašeni ter so se pod poveljstvom polkovnika Domingo R< -ya umaknili v sosedno pošlo-]»je. Med fašisti se tudi nahaja termlski škof.
PRODRLI BODO TISOČ MILJ
V NOTRANJOST KITAJSKE
ŠANGHAJ, Kitajska, 29. decembra. — General Ivan M^icuj, poveljnik japonskih čet ob Jang-ceju, je zagrozil, da bo s svojo armado prodrl tisoč milj v notranjost Kitajske.
.	General pravi, da bo prodrl
ZDRUŽENE DRŽAVE BODO t "n^ ZGRADILE VEC NOVIH KRIŽARK
WASHINGTON, D. ('., 29. dec. — Ko je predsednik F. D. Roosevelt izrazil svojo bojazen glede posledic, ki jih bodo imeli dogodki na Daljnem iztoku, so začeli mornariški izvedenci pripravljati- načrt, ki ga bodo predložili prihodnje-iiini kongresu. V načrtu imajo
Vsaka križarka bo inu la po deset tisoč ton ter bo veljala dvajset milijonov dolarjev.
• VOie
(Joga hoče pripeljati Romun >ko z Nemčijo, Italijo in Ja
44Toda eno leto po mojem prihodu v Berlin so prišla ne-
katera resnična razočaninja,''h'°"sko v "kupno pogodbo ,»roje rekel tedaj Dodd	I1' komunizmu. Ker pa je nj-
v,- , ' j- * i...... gov« stranka v poslanski zbor-
.\iti ravnatelj nemškega vua- p. ....	,
i •• i-i	- . ,.; Jniei, ki nna .'!S< poslancev, za
■ ••■»'•I IUVlilil III III llilV/llJ' 1HI	'	I	*
njega urada ni'bil navzoč pri
Doddovem >lovesu, četudi se sto''ana *™n\ z
akca od- n.l('.gova vlada najbrže sauir pr, ho<lna.
vedno poslovi od v hajajočega poslanik«!. Dodd v iiemšk
i Ko je (Joga od
i Karo
>i'sta\ »
vnanji urad sporoči!,}
i	i i-i i* - i .. »Iu sprejel nalogo za
.da ne ve, kdaj bo odha|al 111 •	...	. ,
je izrazil željo, da ga vnmii« j"ov,lff! ka,;'!M'ta< "'»
'urad ne uadlegnle.	da '0 ,1>0 nJ(-,,Va V,a<la drznI:l
naslednjega programa narodu.i
Pre« I no je Dodd odpotoval, ga tudi ni sprejel kancler Hi -ler, kar je vedno v navadi, kadar odide kak poslanik.
krščanske stranke
H EN DA VE, Francija, 29. dec. — Fašisti napadajo višine okoli Teruela ter skušajo zopet zavzeti Terucl, da osvobodijo svoje oblegane tovariše v semenišču in poslopju drža\ -ne banke, (ieneral Franco je izdal ukaz, da morajo mesto zavzeti za vsako ceno.
1.	Tesno sodelovanji* s fašističnimi državami.
2.	Prekinjenje zvez z Rusij.\ ;». Pripadanje k protikomu-
nistični pogodbi.
4. Podržavljanje vse ženili.', ki je last zidov.
kitajska vlada ne opusti proti japonske politike.
General Macuj je rekel japonskim časnikarjem, da se mu po padcu Nankinga ne milili, da bi njegova armada pričela takoj dalje prodirati. •
"Nase čete po štirimesečnih bojih potrebujejo počitka," j;? rekel Macuj. 44 0beuuin pa damo Kitajcem dovolj časa, da premenijo svoje delovanje, to-novih kr:-'«'a bodo vstrajah pri svoji proti japonski politiki, bomo prisiljeni ostrejše nastopiti.'
CINUTAl), Kitajska, 2!). decembra. — Kitajci in tujci be-že iz Cingtaa, ko s hribov se" verozapadno oil mesta prilum japonska armada, ki hoče K.-tajee kaznovati, ker so požgali in razdejali japonsko lastnino v vrednosti $10(i,0()0,00().
Kitajci so v mestu bažgali japonsko tovarno za bombaž, nato pa so zbežali v gore.
Mestni, poštni in železniški uradniki in delavci so zbežali in pustili urade in delavnice prazne.
PRAGA, Cehoslovaška, 29. Japonska armada pa naglo decembra. - (''ehoslovaški no- prodira proti zapadu in je ki-tranji minister je zatrl tednik ^fj^a armada v nevarnosti, da 'Neiier Vorwae rt s", ki! je izln- jiodrezana pot za umikanje, ja! v Karlovih varili.
HUD MRAZ V MAINE
PORTLAND. Ore., li«.>. dec. — Nenavadno hud mraz je potisnil ž.vo srebro na IS sto pinj pod ničlo.
SOCIJALISTIČNO GLASILO PREPOVEDANO NA ČEHOSLOVAŠKEM
Leta	so ga začeli izda-
jati socijalisti, ki so pobegnili iz Nemčije, l/.st je objavil e stre članke proti Nemčiji, k' bi po mnenju vlade utegnili škodovati čehoslovaški vnanji politi ki.
Ickes bo v svojem eovoru obrnil svoj ogenj na L vnanji minister Kou-, i ,	.	____• _ »i__ v_ 'stantin von Neuratb ni, kot je
na
propagando veletrgovcev in na nazadnjaške ča-jv n;iva(|.
sopise, katere je prejšnji teden predsednik Roose- r.„st banketa.
velt obdolžil, da med narodom namenoma zbuja-i Ven Nenrath je pred Boži-L	i \t pv i	čem sporočil Doddu, da s(. /••
jo strah pred I\ew Uealorn.	,• - •• . ^. . » ,,
3	r	lli z njun -s«'-ta11, toda Do«ld je
Bombardiranje je pričel Jackson in je pokazal, 'ponudbo odklonil in von Ncr
AMEK. TOPNICARKA "PANAY", KI SO JO JAPONC I POTOPILI
A ko bodo kitajske čete in be gunci zopet ]>ognani v mesto, tedaj bo prišlo do največjega pokol ja v sedanji vojni.
ITALIJAN LETI PROTI BRAZILIJI
da gre Rooseveltova administracija v boj proti veletrgovini in proti kongresu.
Jackson, ki je najožji in najliberalnejši svetovalec predsednika Rooseveka, je bil izbran, da prične z napadom.
Za njim bo pr;šel ravno tako liberalen Ickes, ki bo neusmiljeno obsodil nazanjaštvo veletrgovcev in nekaterega časopisja. In z vsem tem hoče pred-rednik Roosevelt vsem svejim nasprotnikom pokazati, da njegove besede niso prazne, temveč, da v resnici misli, kar pove.
V svoji poslanici na kongres bo povedal, kako odločen je v svoji zahtevi, da kongres sprejme kai najbolj liberalne postave, ako hoče, da bo gospodarski položaj izboljšan.
l at h je za liožič južno Xi niči jo.
odpotoval
LJUDJE V LEDU
INDIANAPOLIS, In,I.. "J!» decembra. — V svoj, m govoril na zborovanju American Association for the Advance iilellf of Science j,- dr. B. .1. Lnvct, profc-or na St. Louis Vseučilišču, rekel, ,ia bo prišel čas, ko bodo položili živega člov,Jca na led za 1 <M» let in bodo zopet oživili.
ADVERTISE IN LAS NARODA"
*r> SJ
H IU DE JANEIRO, Brazilija, 29. decembra. — Italijanski 'letalec Mario Stoppani je vče raj odletel iz Cadiza na Španskem proti Braziliji. Doseči namerava trajnottni rekord.

KAJZERJEV VNUK SE ŽENI
--\
I BERLIN, Nemčija, 'J!>. det. i— Jutri se bo zbrala liohen-I zollernska družina pri bivšem j nemškem cesarju Viljemu v 'Dooi •mi in bo slovesno obhajala zaroko princa Louisa Ferdinanda, sina bivšega nemškega prestolonaslednika princa Friderika Viljema, z veliko kuje-ginjo Kiro Ki ri lov no, hčerjo pretendenta na ruski carski prestol velikega kneza Cirila.
Princ Loiiis je star o0 let t«ir je v službi nemške zračne proge Lufthansa. Velika knjegi-nja Kira je stara 'J8 let in je t l ična roumn-kesia kralja Karola in jugoslovanske kralji-•cc ni.uere

* O L A 8 V A ROD A
New York, Thursday, December 30, 1937
the large m si
"Glas Naroda
99
Owned tod PabUabod fey 4LOVBN1C PUBLISHING COMPANY
Fraaa S«k*r, l'roridont
i. Lapshe, Sec.
p Lao* of baelacM at tfce corpora tJon and addr H« Waal tftfc Stoat WM(h ef MwitettH,
ot abor* officers: "w XMk GKr, It X.
•OLAS NARODA" (Votee «1 the Peaple)
fam«(1 Wrrry Day Bx<wtrt Honda?« and HoUfta)*
uvuiH or«r» nwipiaa in uertmoeu ae oe priobCo)e)o. Denar naj m blagovoli auiUjaa po Uumj Order. Pri •premembl kraj« naročnikov, prosimo, da aa tod« prejinja blvaUfla naananl. da hitreje najdemo oaatovnlk*.
SotMcrlptlon 1 early S&OO
▲dvertlranent on Agreement
U celo teto	rcUa u Aatrlko tm	Za New York	aa celo leto	«7.«
Kanadu . •	......««•»••••••••• J6.00	Z« pol leu ..		
• pol M« .	................... |»4)0	Za lBoi«nitTo	n oolo teto ......	17.00
• Mr lett	I1J0	7* pol leta ..		njo
iiaa Naroda" labaja vaakl dan larieuft) nedelj ln praanlkov
flLAS N.IRODA". ti« W. 18th Street. New Yark. N. Y.
Telephone: CHelsen 3—1242
Pod vaško lipo.
Piše kakor misli FRANE KERŽE
nase podporne organizacije, ki
'.H'
in reklamne svrlie svoje of-
so ribi ah na dc-et tisoče član-j gauizacije. To je vse. (Vim stva in milijoni' dinarja. Alilji nekaj drobtin. ki bi se ni eitale kdaj, da je ta ali < na or-J navale na koristi v-ega narod ganizacija dala kaj n \ podpore | je to kon e konca tako mal* >, mišim publikacijam, prispe- da si- ob tem ne m t- živeti, vala kaj za povzdigo
ARMADA NEZAPOSLENIH NARAŠČA
Zastoj v ameriški trgovini in industriji ni presenetljiv
pojav.
V	zvezi > tem za>tojem m- pojavlja nezaposlenost. Delodajalci. odpuščajo delavce, tovarne zmanjšujejo obrate, na e.-t i je čedalje več nezaposlenih.
l>o letošnje pomladi je bilo razni t-roma dobro. Mir v in«in-1 rijah so motili I«- štrujki in razni spori med delavskimi • ranili/.arijami. Poleti je pa z ačelo iti nizdol. Kar izneuada, nepričakovano.
Ko je leta nekega temnega oktoberskega dne zrušila stavba umetno ustvarjene prosperitete, je nezaposlo-nosi dosegla svojo najnižjo točko šele tri leta kasneje, namreč leta 1932.
Ln pri vseli prejšnjih krizah in depresijah je bilo opažati i-ti pojav, doeim je bilo letos povsem drugače.
V	tekn par tednov je produkcija tako silno nazadovala, da je dežela ž«' sedaj oziroma bo kmalu tann kot je bila leta 1M2.
V	mesecu oktobru je naraslo število nezaposlenih za 750,000 mož. Po zatrdilu delavske tajnice Miss Perkinsovc je bilo nekaj sličucga le leta l'.»2<\ ko so nekatere vojne industr'* jo likvidirale.
Pošast nezaposlenosti narašča od dne do dne. Trgov.: ne vedo kam z blagom. Nakupna sila postaja oil dne do dne
manjša.
Vse gospodarsko življenje naroda je pa odvisno od nakupne sile. Ako začne ena industrija odpuščati delavce in krajšati delovni čas, so prizadete tudi druge industrije, ill tako k* šili mizerija kakor kuga po deželi.
Niti politiki, uiti industrijalci, niti finančniki, nt' poznajo orožja, ki bi se obneslo v boju s pretečo depresijo.
Z davčno reformo in bodrilnimi besedami ne bo dosti doseženega. Bodrilne besede izzvene v prazno, kajti dejstva »o preveč trpka, da bi se jih dalo tajiti ali prikrivati.
Za izboljšanje razmer bo pač treba tesnejšega sodelovanja med vlado, delavskimi organizacijami in podjetniki.
Kdinole v trni sodelovanju je rešitev.
Računi in obračuni za leto 1937.
1.
('as je več n iti neskončen. <*'e bi bilo zmiraj enako na svetu, to se praivi: večen dan ali večna noč, če bi bile vse štiri letne do'be enake, bi ga ne mogli niti uii riti. Tako pa nam je prišla narava -sama na po-mcč. s svojimi večnimi zakoni, napravila noč in dan, leto in zimo. Človek je kmalu zapazil večno se ponavljajoče izpre-mcmfhe in ustanovil po njih mero za čas. Leta, meseci, tedni, ure, minute in sekunde pome-ujajo tisto, kukor milja, jand, čevelj, palec ali pa kakor pri vtežeh: tona, funt, unča.
Ljudje so najpoprej rabili mesec za časovno mero in zato čitamo v bibliji o tistih, čudovito starih ljudeh, ki so živeli po devetsto in več let. (V preračunamo tedanja leta na današnja, solnčiia, bi doba devetih sto let ne |»omenjala vee. kakor kakih sedemdeset lot, kar tudi danes ni vrč neobičajna starost.
Ko se leto končava, je tako, kakor če prideš na papirju s številkami tlo konca. Treba jih je sešteti, da vidiš kaj in koliko je. A ne samo to. C'is-to pametno je. da se ustaviš pri posameznih postavkah in preUlaiiš, ali so bile dobre in pot robne ali in*. Tako preiskovanje ti potem služi za boljše • 'zumevan.ie in gospodarstvo v bodočem letu.
Pravzaprav bi moral
prispi
našega
kultni in ga življenja? ') ja, listi so bili dobri, da so vpili: le lanjost je tukaj in ta nam je|k na;im organizacijam! Doji inesla eno novo revijo, dru-
ga pa pride. Napredek:' Vsekakor. Kako trajen, tega se ne ve. Le.iino orati danes v lazmerah, kakoršue so, je — no — kakor se vzame.
Obogateli smo torej v preteklem letu za en list in jih imamo skupno šestnajst, torej enega več, kakor jih kaž postavim Družinski koledar, ki je izpustil v prekmurskem narečja pisan Olas Ameriških Slovencev, kateri jo konec konca tudi naš. Razlika je samo pravopis po madjarskem receptu in pa kaka ogrska beseda vin« s.
Poleg enega novega lista smo tudi dobili razvoj enega drugega, jo Naprej v Pitts-bnrgbu, ki je preskočil od ne-®natne in skoro nevidne oblike na tednik navadnega časnikarski ga formata. Jo dosti dobro urejevan, velja v javnosti za komunističen list, sam se pa priznava le za protifašističnega. Name naoravlja vtis, da je to prvi. od Hrvatov in-spiriran in podipiroti list, namenjen za naše ljudi. Zato najdem večkrat vesti, oklice in prošnje za namene, ki so tuje med nami, a jako domače mod Hrvati in njihovo politiko.
Da imamo šestnajst živih jlublikacij. je vsekakor hvale vredno. Do (hues nismo kljub vsem krizam »zgubili še nobene, kar je veliko važno. Mislim, da smo iz ti ga dobili novo
i i potezo v duši našeifa naroda: vsak . .... * . . ,.
»« .. ,. . ____ .. .. . . . nismo iz krvi in nvsa. ki bi
človek napraviti na leto vsaj
en obračun o samem sebi. Za-
znali ustvarjati veliko in mo
iRfsroi m ur "'Hri^r^T iiOTiinii-iisiMiiiifflmiiiiiiiinniJiipnJ
!'^p»aiWBWItWI!It*IW: •rrrna!
pj; ""ii'^aMBBgarra^Tawi^
Denarne pošiljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
T JCUOBLAVIJO
U % I.M t 5.M
• 7.21 $11.<S 9SI.H I49.M
Din. 1H Din. 2M Din. M« Din. SM Din. 1994 Din. tm
? ITALIJO
Za $ «.33 I 12.29 t 29.50 t 97.99 9112.59 9191M
Ur IN Lir 199 Lir 599 Lir 1999 Ur 2999 Ur 9999
KER SE CENE SEflAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
In Izplmtlle vrfjlh rorMtov kot moraj navedene, bodHI ▼ dinarjih aU lirah dovoljujema le boljae pogoje.
Izplačila v ameriških dolarjih ^
U 'tpla^Ue 9 5.— morate poalatl________9 5.79
919*— - "
...$19J5
$15— M -	-Jlf-
_____$2 L—


.....451M
Prejemnik dobi v starem kraja IsplaCUo t dolarjih.
RUNA NA1AULA IIVBSOJKMO PO GABLB UTItl tA
PRISTOJBINO tL-
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGlu Naroda*9
NEW VOKK. M. t.
gočno. Xa drugi strani pa nr izpustimo iz rok tega, kar imamo, pn naj bodo še take težave. Še taki boji. Spominjam <e. da sem -ko!''> pred petnajstimi leti najtovefloval konec nekemu li<tn. kateremu je Šlo ž«' tedni tako sla1n>, da slabšo ni moirlo iti. Kamor si so ozrl, je bilo nič. A list živi šp dane««, ne boljšo, kakor tedaj, a vendar živi. Tista zndnja vrvica. na kateri visi življenK mora biti uri našem narodu vsaj taka. kakor je najdobelej-šn vrv za pri vezanje ladij.
Zafo sein danes bolj previden in nikiar no rečem več o kakem koncu, kadar s» menimo o naših zadevali ali listih, ('isto jasno mi je, da ne gre nikomur dnbro. Zakaj krog čitajočoga občinstva so manjša z vsakim letom, novih naselnikov ni, niKŠa mladimi v Ameriki pa ne čita naših listov. O tem <mo menda edini. In ne samo to: naša mladina tudi ne zna našega jezi-ka. In žili so mi, da "'[se celo ponaša s tem. Pridem od časa do cvrsa v stik s kom izmed naših mladih — ali mislite. da hoče govoriti slovenski! Razume — da, to še gre, toda na slovenska vprašanja ti od-irovarja v angleščini.
< 'inAiolj grem proti zapadli, bolj jo ti irrda navada vkore-u i njena. Izgleda tako. da so mladina sramuje, da bi znala poleg angleščinin' so kateri drugi jezik.
In tako snio ustvarili nove \rste "grernhonie", t*» so naši mlanli, ki si> t nudijo z vsemi silami, cto pozabijo še tisto malo, kar so imeli ml očeta in matere. V New Yorku ne obraj-tamo takih ljudi, zakaj tukaj govori skoro slednji človek po več jezikov. In ljudem, ki žele .V tMo malo slovenščino pozabiti, kar je znajo, so tukaj
kaj delo v preteklosti ti vselej j l^okaže čisto jasno smer za bo-dočn«»st. Vzemimo čisto navaden kmetški grunt v skirem krajn. (V bi kdo navadil ljudi, da bi vsaj enkrat na leto primerjali vse prejemke in izdatke, v«'s uspeh in m uspeh, pa l<i čisto natančno vedeli, kam gre do: naprej ali nazaj. To zahiran tega navajam, ker so v starem kraju pri vsakem propadu domačije ugibali, krlo jih je »pravil na boben.
Tak le obračun je |A>tre*b«n tudi za vsako drugo delo. ('e bi mi postavim prevdaruo pro-glediili, kaj jo konočna vsota našega dela v toku enega leta, bi lahko čisto natančno vedeli, kani gremo.
.Mislim t »red vsem pri tem na našo slovenske liste v A-meriki. Ko pišem to, najdeni, da so še vsi pri življenju. A ne samo to. Imamo eno novo publikacijo, to je: Cankarjev Glusnik in obeta se nam tudi protivtež: Novi svet, ki ga bo začela izdajati katoliška dinž-1 ba okoli Amerikairskega Slovenca. Tisti Č?as, katerega sem izdajal jaz. je torej pustil veliko vrzel, o kateri so čutili, da s»> mora izp. polniti. Priv in dobro srečo. Ko sem jaz iskal pomoči, da ohranim to. kar fliuo imeli tedaj, to je je ni«em našel nikjer, no podpore ne razumevanja. Poizkušal sem pri oboli cl'*veland-skili listih. Ameriški Domovini in Enakopravnosti. Pri zadnji sem bil že skoro u*pel. Ko «oin prinesel prvi rokopis, so mi povedali, da iz tegi ne bo nič. Sklical sem sestanek takozvanih stebrov narodnega življenja. Eni «o prišli in prva njihova misel je bila. da se pošteno izkritizira mene. Eden znanih je Vstal in rekel:
''ifV se mi združim^ za o-; ...	o -
, . .	..	. usmiljeno smejonio. So pae z
hranjenje < asa. nikar ne misli,	k /	v
j i » t i i • . i	i. . )	»■> l* . IVHrvIlI 5111" IfKIl *
da bos ti delal pri takem l.stn. Mi LjaWjHIli
k«k..r r l kar m kakor bc, Torpj |Mn,„	Kn.
! ko skaibo, to ve vsak sam zase., Torej: jaz sem bil sam tisti. Je to s»krivno<t. katera se ne
bi i, da s\» priobčevali vso sor-le reMamo, dojiise in vabila. Ko so pa čakali za povračilo narodnega davka, so ostali na cedilu. (V bi imeli mesto desetih ali tako podpornih organizacij čisto navadna podjetja za profit, bi jih brez dvoma prisilili, da oddajajo od leta do leta davek narodu, od katerega žive.
Ne tako naše slovenske podporne organizacije. Meni se *.di to najv' čjn napaka, zakaj vse naše kulturno življenje je vrženo na rame ducat ali dva posameznikov, ki že žrtvujejo leto za lotom samo zato, da mi o v Ameriki še vedno živ narod.
Kako dolgo pojde to, je seveda drugo vprašanje. l)a je tako, to vemo vsi. Razlika je le ta. da nikido ne pove. Tudi jaz lie bi, ko bi bil še danes izdajatelj in urednik l'asa, ka-i kor nisem povedal marsikaj drugega, ki bi bilo ]>otrebno. Zakaj v naši javnosti kaj ratio se zagrmi: je proti temu in temu — lopni ga! In če list iz-gubi radi tega nekaj naročnikov. je fro izirirba za večno, zakaj novih ue dobi več, ker jih ni.
Meni so najbolj pri srcu naši slovenski listi, ker som bil skoro vso življenje med njimi in vem, kako je ž njimi. S kaktsniin srcem lista človek po imenikih, naročnikov, kateri se krčijo od leta do lota. S kakšno težavo se maši Wknjet ki nastajajo z vsakim dnom. Trga so tukaj, trga tam, krči to in i no, samo da so ohrani živijo-
±
ENE DAILY IN U.S.A. —— —*

Peter
• • • •
kaj št le napredovati.
V tekočem letu je bilo dosti may j boja med li-ti. k'.'kor po prej. To se pravi: v prvi po loviei leta -o s še dokaj klali, potem je pa vse ponehalo. -laz nisem sicer za mirno življenji*, ■nisem pa tudi za fro, da so daje IjmMvu duševno hrano iz samih prepirov. Nekaj živili in !<ropkrh sunkov je zmiraj na m. stu. Kad':*r postajajo iz t i kili prepirov dolgovezne klob. se, je pa že čas, da se neha.
Sicer pa tudi ni, da bi čl. vek začenjal s kako polemiko, k« r pri nas ne ločimo stvari n«l 'Si be. Tako se pr. kle v oselj-ur -ti, pri katerih gremo včasih tako daleč, da bi pastir in p.i-abežiil za grmovje, če bi jih slišal.
('•o smo srečni z li-ti. ohranili še vse pri življenju, smo prav tako srečni s tistim . ki jih pišejo. Življenje se jih drži. kljub temu. da je ravno in vse kaj drugega prej kak »r hvaležno.
Pri uredniškem stafu iiuat dvojne ljudi: ti-ti. ki so stal.m nastavljeni in tisti, ki pišejo ':/. ljubezni do stvari in naro Prvi, ki so Stalni, so seveda z grozo zapišem te besrVle plačani. V nedavni |>olemiki jo bilo zapisano na'pram meni. da sem "mogoče tudi plačan", kar pomenja v naši javnosti !". liko, kakor da je dinnmitirnii zadnji vogal pri veliki zgradi
Kdo je zanesel take oslar ■ med naš narojd. tega res ne v n. Zakaj da jo človek plačan za svoje delo. je tako uek'ij ri;i-
• • • i
Zgaga
OB KONll LETA
1'Lsariti karte in praznike v"*eiti, ni moja navada. Preti ll< /jčom in Velikonočjo je toli k te šare v nabiralnikih, na 1"'-ti in po domeh, da je Iju" 'i" !! bolj v nadlego kakor v vt-ie.
Vavzlie t fin n pa hvala vsem, so se me spomnili, lu opro-Mi- iiaj mi, kor jim nisem vrnil enakega z enakim.
•laz imam svoje drage prija-ti-ije in znance v srcu zapisali" in se jih večkrat živo spo-mii$jam.
Posebno sedaj, ko se mi v enotnih urah vrača v spomin a siin.|v-(i kar sem to leto hudega in I*;>ega doživel.
Najlepša j'- bila moja t rini:;-I' Ita pot, ki s«'in jo bil nastopili 1. maja in je trajala pet 'i' lfcili tednov. It a kor da bi jim zrl iz oči v i, so pojavljajo v mojem Miininu.
7 Johiistownu: Poljane m K.iipet, ki sta me seznanila z iie4etimi rojaki; Pajk v Co* li'lJiaughu, Brezovec in Rovav.--ic v orlovski višini n a d •li'Mnstownoni. Naši ljudje ua trk Ilillu in Bon Aireu. Tav-in Bavdek v Kravnu. . . ilozof Frank Oblak v Piti-ifghn, ki vsako deseto pre. mi^li, potem pa komaj v«.akij •jrAjst»to reče. Bukovinski, P roga r, Mežnar,
tr«'iškovi, Balkovec, 0! o I o b, ravnega injiotrebnegiu kaKmFa,H,(. }n y>1 ,, h_
"(i na slavnem Butler Stree-t.ii Kdo bi se v hipu spomnil -eli imen!
lu dva naša originala: Jim-i.il Kastelic ter Nace Potiva«-ni k, kateremu so znani najbolj
sta hrana in zrak. Karkoli svetu se rodi kaj vrednega, bilo še od vselej plačano na • -n ali dragi način. Dela brez pace ne poznamo. Tudi če n"

trudil, da bi ljudi, ki bi čutili, da je vsak duševni produkt last naroda in da ima narod poleg svojih pravic. in dobičkov tudi svoje odgovornosti.
Beseda: v^aj smo naročniki, ne pomnija dosti. Kdor misli, da s tisto naročnino stori vso, kar je dolžan sebi in svojem« nantlu, tisti se moti. Co bi angleški listi hoteli živeti od tega. kar jim prinese naročnina. bi jih jutri zmanjkalo več ko polovica, i stali hi so pa tako skrčili, da bi ne bili dosti večji od naših doniiičih.
Mcs ca januarja iu februarja se vrše glavne seje pri vseh naših podpornih organizacijah. Ce so do zdaj šle mimo svojih dolžnosti napram narodu, bi ne sniek> iti tako v bodoče. Vsaka pod]>orna organizacija bi morala dati nekaj za podporo listov in tistih kulturnih društev, ki še vedno živo in životarijo meti nami. Če se to ne zgodi, bo enkrat težak odgovor, zakaj listi in kulturna društva rabijo danes bolj, ko kdaj )mj-prej. Mi še zmiraj lahko vtrdi-mo ikpšo kulturno življenje in če storimo vsak svojo dolžnost, ni nobenega straha, da bi nas bilo kdaj konec. Navsezadnic se svet zmiraj vrti in kar je bilo m raj zaprto, se jutri lahko odpre.
Ampak podporne organizacije izdajajo — polovica od njih — svojo liste. Ali ni to dovolj? Niak, ni. Listi podpornih organizacij ne pomenjajo dosti in kadar no bo nobenega drugega duševnega pojava več med nami. kakor ti listi, bomo lahko zaključili življenje našega naroda. Ti listi <o pred vsem namenjeni v inform »tiv-
-dfivnostni kotički črnega
Kiženbergerjev v Ambridgru. | Toni Klcmenčič, postaven
noža k, ki mu tako stoje mir
n j listu.
Meni se zdi tako, da so nuio-lplačano v denarju, je plač go tega krivi listi sumi. No- v zavesti, da vršiš svojo <1 bon si ne upa pokazati svojega nost, je plačano v hvaležni-' .h stanja javnosti, noben se ni po- ki se izraža pri v-eli, ki nr: . .,1111? ia' , . , , .
se vzgojilo take d« jo v dotiko s tvojim delie.J	C »^ku, kjer ; •
Vsi moramo biti plačani, ki	,ohko '^»veev kot je
lamo, zakaj dela brez plači n. pozini ne človek, ne narava.
.laz ne vem. kako je to, d,i -< pričakuje ofl slovenskega kir- 'T^ kakor ka-izo,'ju Prr 1 turnega .Mavca, da bo daia! :fjj«etimi leti. Ko meje vo v<.' zastonj. Plačati je t-v',i li v Cleveland, je neprestano na -vetu vse, vsak žebelj , J«li jeval: — Počasi se daleč vsak korak, jilaftiti tako a 1Je» ~ Pa zlo,IU'k pritiskal tako. \"sa'k človek plaei vsak dan — sebe in druge.
Ampak ljudje ne jemljejo t ga stališča za duš. vna dela. \ ^idgeu. Skoda, tla nisem dva ga slabše plačanega pok lir . kakor jo slovenski publicist, j »n naj bo že časnikar, pisatelj al
:i^itie, — pa je zloinck pritiskal i< gas, da -va šla šestdeset ii|lj na uro.
j— Ogulinova družina v .\n.
>e-
dopisu>k. In ohgodmjati ni še tisto, kar je absolutno • trobno, da se drži duša in pod klobukom, je — sam vem, kako bi rokel, ker ne najdi m besede, ki bi dovolj o/.r čila nizikost in podlost takih, ki delajo vselej dva računa, enega za drago, dragega |,;l zase. In če dobiš kdaj v raki1 tisti račun, ki je zaznamovan z besedo "zase.'' ne boš vi<h'! dragega, kakor: jaz. mene. tir ni. z mano, zame — izkratka: vsi viri od vseh štirih str.ia; sveta, vse od zgoraj in od , daj, meri in drži v on sani /'f !
CALCMETSKE NOVIČK.
Man- Turk iz Osceolo je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo.
Preti nekaj dnevi štirjf Hrvatje dobili državljan^«' pravice.
V BOLNIŠNICI.
Že nekaj tednov se nahajav Farrell. Pa., v bolnišnici M-r cior Rtjse Germ.
V bolnišnici v Yonngsto^11 se je morala podvreči operami''] Josopliine Kraker
ki sem pisal, učil, vzjwffbujal in držal skoro šestnajst l«t. pa dobim tako cenzuro. Ampak to je preteklost. Be-
za upa rada javnosti, ('emu pa? Ali je kdaj naša javnost pomagala kakemu listu r Večkrat mi pridejo nn misel
NEPREBAVA In SLAB TEK HITRO IZGD^ TA, CE PUETE TRINERJEVO ANGELIC0
Najboljše zdravilo za jesen in zimo, Dri vseh _lekarnarjih.
let mlajši, da no znrain ti mesa in trucka voziti, ojaki na Center in v bli> ili naselbinah aŠitrcr, Kumer, rgant, Žandar in Toma: evič. Posebno poljanski ori iial Tomaž, ki mu vsaka b<-la prav pride in pade. Janez Vidmar v Clevclair in njegova žena Micka. Ni-ar jima no bom pozabil no dobroto.
Gospa Plevnikova, ki zna bi tako domača in obenem tak.» ostojanstvena. In dražestna avl i na, ki jo sol nčni žarek v jenom podjetju.
Koga tiaj še omenim .' Žustn. veda, Terbovea, Zupana, Pi-i, Sabea, Debovca, Roglja. auscheta, slovenske dohtarjo, olitike in druge kapacitete.
Ce bi pa hotel pisati o urah.
sem jih preživel pri Bož » • lavu ali v Erštetovj družbi.
ne bilo dovolj deset taki'» olon.
Kari Strniša in Jakob Gne da sta mi ob koncu mojega otovanja zadnja segla v roko Gowandi.
Lepo je bilo, prijatelji.
Dan se je že izprevrgel. se ž<» aljša. O svetih treh kraljih e bo podaljšal za petelinji ko ak. Pogledal ban, kam sen; pravil popotno palico. kaj»: «Ii se mi. da jo bom ztipet r,i >il prihodnjo pomlad.

"8 LI'S VI ROVI'1
New York, Thursday, December 30, 1937
TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S.'A.
yesele in žalostne vesti iz slovenskih naselbin
VSEM. KI LJUBIJO PETJE
Glasbena Matica v Ljubljani /pevsko društvo odličnega slovesa" ki je že gostovalo na Dunaju, v Parizu, Bukarešti, Varšavi, Pragi in v drugih mestih v Evropi, naiinerava prirediti o priliki svetovne razstave v New Yorku 1939 več koncertov, ki naj bi Amerikancem dokazali, da smo Slovenci kulturen narod, ne pa Bal kanci, kakor nas nekateri ameriški li-Kti radi nasi vajo.
Vsako pevsko društvo ve, s kakimi neugodnostmi se ima boriti za svoj obstoj. Dobrotnike se pač d<»bi »m foot ball klnbe, ki dokazujejo svojo moč, pa tudi svojo surovost, z drugimi besedami: nastane veliko vprašanje glede kritja stroškov za pot man je.
Turneja bi se raztezala od New Vorka do (liicnga in *icer bi Matica priredite koncerte v Pittsburghu, Pa., v CVvdandii, O., Chicagn, 111., Joli.-t, III.. Waukegan, Tli., nazaj grede pa v Detroitu, Mich.
Ore pa za denarno pomoč.
(Slovenska pevska društva, jjborovodje in vsak rojak, ki -e za to zadevo » nima. naj izrazi pismeno -nop- mnenje Gla-u Naroda. Taka mnenja bodo obelodanjena.
Navedlo naj bi se, koliki) hi se mogoče dobilo za vstopnine, ki bi se določile po krajevnih namerah, koliko bi se lahko
pričakovalo podpor in kako bi 8c preskrbelo prenočil i ne z*a. eno noč.
Rojaki imajo povsod svoje hkpe domove in bodo pač lahko to zadnje vprašanje ugodno redili. Z nekoliko dobre volje se da vse to rešiti.
Glede prevoza preko morja ho pač jugoslovanska vlada nekoliko pripomogla. Pevcev bi prišlo petdeset. Kdor je imel priliko ta zbor slišati, mom priznati, da se lahko prišteva k enemu najboljših v srednji Evropi. A ko se ta želja uresniči, skrbel bo gotovo nas jugoslovanski poslanik dr. Potic, da bodo imeli pevci priliko nastopiti v Beli hiši pred predalnikom Rooseveltom, kar bi na m bilo gotovo v veliko čast in bi dvignilo naš ugled.
Na noge t« daj, rojaki! — ^ resničen je te stvari jo odvisno od vaše dobre volje in požrtvovalnosti!
Slavonsko časnikarstvo v A-moriki, ki zmiraj sodeluje pri rišitvi kulturnih vprašanj, bo trotovo rado sodelovalo tudi v tem slučaju in pripomoglo, da ho slovenska pcs< ni. ki se že tudi tukaj sliši v jako dobrem izvaianju, svoj sloves še bolj utrdila.
Tozadevna pisma naj se nalovijo na Olas Naroda.
J. B.
"SI/>VA X<) V<Sli VEST-	43 LET C IT A "GLAS
ROV< >.	NARODA."
Kot je bilo že poročano ter kot je razvidno iz oglasa v današnji 'številki, priredi slov. pevsko društvo "Slovan'' veliko zabavo "Silvestrov večer" v potek dne 31. t. m. v dvorani znanega rojaka Mr. R. Skraj-narja, (Alabama Hall) 788 Woodward Ave., Ridge wood, Brooklyn, N. Y. (blizu Forest Ave. postaje.)
Na programu ho jxdeg "Slo-vanovega" petja in polnočnih ceremonij še vse drugo, kar je potrtibno za pristno neprisiljeno najboljšo domačo zabavo.
Ako se torej hočete res dobro zabavati in se v krogu svojih prijateljev in znancev -posloviti od starega leta t- r pozdraviti novo — 1938, potem prav gotovo pridite na to zabavo!
Začetek ob 8. uri Garderoba 40 centov.
zvečer.
Za ,ples bo igrala izvrstna godba naše domače in ameriške komade, tako da bodo vsi zadovoljni.
Pijače najboljše vrste bo v izobilju, kakor tudi raznih o-kusnih jestvin, za kar bosta preskrbela Mr. in Mrs. Skraj-nar. Pridite in prepričali še boste.
Kličom vam na veselo svidenje na Silvestrov večer v zgoraj omenjeni dvorani.
IS pfvskim pozdravom,
Antonv Svet, tajnik slov. pev. društva "Slovan."
Ker mi bo kmalu naročnina potekla, vam pošiljam $.'5.00 7.ii prvih šest mesecev 1. 1938. Na list Glas Naroda sem naročnik že 43 let. Oitaip več deveta nilskih listov, pa mi Glas Naroda najbolj ugaja. Koledar sem tudi dobil in sem zadovoljen ž njim, ker je zanimiv in ga priporočani Slovencem po Združenih državah in Kanadi.
Vreme imamo v sploisnem lepo, le včasi dobimo dež, saj to je navadno v tej okolici.
Z delom gre bolj slabo. Na parnih žagah so nočno delo ustavili pa tudi podnevi delajo komaj polovico časa.
V premogorovih se ž> nekako dela, kar se pa nas farmarjev tiče, imamo dela več ko preveč.
Pridelek je bil po vol jen in tudi klobase so dobro obrodile. Rad bi povabil Petra Zgago, kajti tudi tukaj jih znamo dobre napraviti, in kaliforničana nje manjka da zal i jemo.
Vsem rojakom želim veselo Sovo leto!
Jernej Krashovetz,
R.F.D. Box 211, Enuirict'aw, Wash.
TEDENSKI KOTIČEK
Piše I. BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.
iStoletnik Louis H. Bogiier, rojen leta 1837 ter bivši dolgoletni prebivalec mesta Pittsburgh, je bil že do smrti naveličan svojega dolgega življenja, za to se je prt^d kratkim na doniiu svojega sina v Pit-caini, Pa., lepo za vedno poslovil in odšel v boljšo domovino. Istega dne, samo 20 minut pozneje, je oči zatisnil k večnemu počitku mož blizu njegove starosti, 90 letnik J. W. Williams, rojen v Pittsfourghu leta 1845. Živel je od svojih o-t roški h let pa do »adfljega v predmestju Etna.
Oba bila veterana ameriške civilne vojne, iu prvi kot mlad mož je napravil leta 1803 dolgo peš pot v Harrisbnrg, da je pozdravil nesmrtnega predsednika A. Lincolna in mu stisnil desnico.
• • •
Brezposelnim bodo pričeli izplačevati zavarovalnino (unemployment comjpensation) v državi Pennsylvania koncom januarja prihodnjega leta. To kompenzacijo l>o dobilo v državi Pennsylvania nekaj nad 2.800.000 delavcev, samo v Pittsburgh!! in okolici jih je preko 300 tisoč.
Toč a s no število brezdelnih, ki so se registrirali in bodo zdaj deležni podpore, jo \ Pittsburgh!! 15,000, po celi državi Pe.misylv.ania pa okoli sto tisoč. Zavarovalnina znaša od $7.50 do $15 tedensko 13 tednov tekom enega leta.
V ta sklad ne plačajo nič delavci ampak samo delodajalci en odstotok delavčeve plače.
seli poti) je obhajala dne 18. decembra znana rojakinja Mrs. Joseph in a Reseta na 54 Kev-ytcne cesti. Se mnogo srečnih let!
Neljuba pomota se je vrinila v zadnjem poročilu o pevskim koncertu v Library. On-dotno (pevsko društvo se imenuje "Bled" ne pa "Jadran."
Pri tej priliki še enkrat opozarjamo rojake v Pitsluirirhu m okolici, zlasti jmi ljubitelje lepeg.i petja, da -so udeleže koncerta petih pevskih zborov. Prešerna, Jadrana. Ilirije, Bleda in Savice, ki bo. kot je bilo že poročano v Library na Novega b ta dan popoldne.
Vstopnina znaša samo 35o. za koncert in veselico zvečer.
Vsem rojakom, posebno pa čituteljem Glasa Naroda in u-redniištvu želim veselo Novo leto!
tn-
po-
Pi »vodenj (27 čevljev višine) ki je nedavon zadela naše mesto radi tri dnevnega deževja, je zahtevala eno človeško žrtev ko je utonil 32-letni inženir Charles Willis, ker se je v razburkanih valovih motorni čoln prevrnil. In družini Wilson, (6 članov), ki je imela stanovanje v čol-nu pod mostom na 10. cesti Allegheny River, je zia las manjkalo, da n utonla ponoč pled spanjem, ko se je čoln potopil.
MILWAU8KE VESTI. »
Unija gostilničarjev, pri kateri je mnogo Slovencev, se je pridružila Ameriški delavski federaciji. To je menda edina unija te vrste v Ameriki.
Poroke: Jos. C. Vernier in Katarina Blatnik; Jos. Vuko-vič in Lillian Ritonija.
JugoSlovanska Kat. Jednota
Je najboljia In najpopalarntj&a slovenska podporna organizaciji r Ameriki. Rafuna nizke a*8*nent® ,n pljuje liberalne podpore ts slučaj bolezni, nezgode "«nrti. Ima 185 podrejenih društev In iteje nad 20,009 f,*°ov ▼ obeh oddelkih-
Za ritaoovher noreča društva zadostuje 8 ooeb.
Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev
Pišite ta pojasni na GLAVNI URAD J. 8. K. 4,	ELY, MINNESOTA
Malo je manjkalo, da niso naši mestni uslužbenci, 1500 po številu, ostali hrez plače za božične praznike, to je za prvo polovico decembra, ker je bila mestna bkgajna suha. Potem so vsoto $115,000. ki je bila potnima, vzeli iz raznih skladov za druge svrhe, da so jih plačali.
• • ♦
Zlati jubilej svojega romanja po tej oslzni (pa tudi ve-
1Z GIRARD, OHIO.
Delavske razmere so v kajšnji okolici take kot vsod.
Naj ob tej priliki poročam, * da smo izgubili iz naše sred • J prijateljico Frances Dobrovolc. j Umrla je 22. decembra. Pogreba se je udeležilo lepo število prijateljev in sorodnikov. Celo iz daljnega Lit t Iv Falls so prišli k njeni zadnji poti sorodnik Frank Ma^le in Mike Masle ter sestrična Jennie Sile in hčerka.
Ker zopet trka na vrsto stavo leto, je zadnji čas, da s odločnim. kako in kje ira bomo počastili, da bo ostalo v čim lepšem spominu.
Naj bo star ali mlad, vsak se rad malo poveseli, zato so pa delničarji Slovenskega Doma sklenili, da tako, kot vsako leto napravijo za pesažej-ne prosto vstopnine na Sivest-rov večer.
Zato prav ujudno vabimo vse znance in prijatelje, da se udeležijo tega večera, da se poslovimo od starega leta in si želimo v novem lehi boljšega uspeha.
Torej na veselo svidenje na Silvestrov večer v Slovenskem Domfu!
Poročevalka.
TRAGEDIJA.
Velika tragedija se je pripetila v Milwaukee, Wis., pri treh slovenskih družinah. Trije Slovenci so bili zadušeni s plinom, in sicer Anton Miklich in njegov 38-letni sin Charles ter Mrs. Mary Sta rich. Trojna tragedija je bila odkrita, ko je prišla neka Mrs. Lemmer v Rtanovanje Mi'klicha iskat svojega moža, ko se ni vrnil domov od svojega obiska pri Miklichevih. Našla je svojega moža mrtvega na tleli, v sosednji sobi p; soseda Miklicha. Na i+mioč poklicana policija je našla v prvem nadstropju mrtvo tudi Mrs. Marv Starich, in sodi se, da je vse tri zadušil plin. ki je vhajal iz štedilnika v pritličiu. Zagonetka pa je policiji okoliščina, da je našli v Staričevem stanovanju tudi moža umrle Mrs. Starich, in rojaka Franka TTotbauerja, na katerih pa ni brio opaziti nobenih znakov zastlupljenju s ldinom. Starich pravi, da je š«>l ob 10. zvečer v postelj in takoj zaspal, dočim žene takrat ni bilo doma. Zato tudi ne ve, kdaj se je vrnila domov in spioli nihče ni op i7.il ničesar -nmljiveira Tofbauer pa trdi. da je prist .iišo šele drugi <lan malo pred odkritjem tragedije.
VABILO !
SLABE RAZMERE j V LUZERNE, PA.
Vsak dopis se začne z delom, naj tudi jaz malo omenim o tem. Dela se le bolj slabo. Je nekaj maju ki delajo 5—6 dni na tetden, druge po 2—4 dni. Dosti ljudi je bilo brez dela že poprej, sedtaj je pa še Wyoming Vali lev Co. zaprela dve majni, tako da je ostalo 14,000 ljudi brez dela.
To je bilo 20. oktobra. Pa ni samo zaprla, ampak tudi ni plačala delavcem dveh plač. Sedaj se pa ljudje menijo, kako bi se denar dobil, ali družba pravi, da je bankrot. Vemo, da kompanija nima praznih žepov in ima po svoje dobre čase, delavec naj si pa pomaga, bakor ve in zna.
Ako bi vlada prevzela vse majne, bi bilo mogoče boljše.
K sklepu mojega skromnega dopisa želim srečno novo leto vsem čitateljem Glasa Naroda, wpravi lista pa dosti novih naročnikov.
G. Balogh, zastopnik.
REV. A. MIKŠ UMRL.
Poroča se, da je v St. Michael, Minn., v bližini Minne-apolisa, umrl Rev. Anton Mikš, župnik na ondotni fari.
"ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA ..
V	Clevelandu je preminul št primeroma mlad in zelo zmožen slo venski trgovec v naselbini, Rudolph Bukovec. Umrl je v bolnišnici, kjer su je na-liajr.l od 2. decembra, ko se je ponesrečil v avtni nezgodi. Pokojni je bil star 37 let, doma iz vasi Kot pri Semiču. Dospel je v Ameriko leta 1920 kot 17-letni fan,t in izučen mesar. Štiri leta je služil kot pomočnik v mesariji Mr. Jazbeca, nakar
je začel mesnico na svojo roko. *
V	Clevelandu je preminula na svojem domu dobro poznana rojakinja Man* Pezldir, rojena Žabkar, v starosti 43 let. Po-kojnica je biki doma iz vasi Dmovo pri Cerkljah na Dolenjskem, odkoder je prišla v
Ameriko leta 1920.
*
Zvečer okoli 6. ure je avtomobil povozil v Clevelandu dobro poznanega rojaka Franka Penko. Pokojni je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je pa čez 2 uri podlegel poškodbam. Rojen je bil v vasi XI en k, farmi podružnica Trnje pri St. Petru na Notranjskem. V Ameriki je bival 35 let.
★
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLOVAN"
najvljudneje vabi Vas in Vaše prijatelje na
"SILVESTROVANJE"
PETEK, DNE 31. DECEMBRA 1937
v Dvorani Rojaka Mr. R. Skrainarja
(ALUAMBRA HALL) 788 WOODWARD AVENUE,
RIDGE WOO D, N. V. (Poleg Forest Ave postaje.) Začetek ob 8. uri zvečer.	Garderoba 40 centov.
ZA OBILNO UDELEŽBO SE PRIPOROČA —
"SLOVAN"
OPERA "INIKOLA ŠUB1C ZRINSKP
Ze v šolskih knjigah smo či- šene vse ostale organizacije, da
tali o turških vpadih na jugoslovansko ozemlje iu o junaških činih bana Zrinskega. To bogato zgodovinsko snov je spretno opisal Hugo Badalič. dočim jo je v obliki opere u-glasbil sloviti skladatelj Ivan pl. Zaje.
Dejanje se vriši v lmni i h časih leta 1 ."Mi, ko so krvoločni Turki vdirali preko Donave, ropali in morili. Junak te o-
ne prirejajo na ta dan nobenih prireditev, ker bi s tem škodili operi finančno in moralno.
Za,ples in zabavo po predstavi bo najeta druga dvorana.
V tej tri dejanski operi (osmih slikah) nastopi do sto ljudi, vključivši priznane soliste: L. Belle. Mary Ivanush, F. Mint Josie Milavec, .M. Bra-d teh, J Xosan, L. Kolar itd. Dalje pevski zbor "Zarja", o-
pere je hrvatski ban Zrinski in daliske, vile in vojaki. Do^od-njegova hrabra četa bojevm- ke na odru bo spremljal potekov, ki se je s čudovito vztraj-is'onalni orkester pod vodstvom nostjo upirala ogromni turški Johna Ivanusha. armadi do poslednjega moža.
Poleg skrajno lepih, burnih in napetih prizorov je v opero vpletena tudi iskrena in plemenita ljubezen med Jel-?no. hčerko Zrinskega hi vojakom •Tiiraničein. Slikoviti so tudi
prizori
T- i
• !'>kem taboni, zla-
fVnjeno občinstvo! Naš narod je že neštetokrat dokazal, <!.a zna cenit: irlasbo in dra'iio. Kot. preprosti deluvci -mo 1 dvignili glasbeni in d rn<ki »nivo do zavidanja vredne višine. V t''b umetniških pr-nogali
-ti ko ple'i'jo odaliske orien-j talski pb<> pred mogočnim sul-! tanoin Snlemianom.
smo izražali naša kipeč:* duševna čustva z dogodki nn odru, kot jih zna izražati le mehka slovansko duša. Vzgojili Opera "Nikolaj Šubic Zrin-jsmo publiko, ki uživa in čuti. ski" je bila vsled tehničnih j Ta publika bo imela priliko uživati 17. aiprila, ne le drame ali koncerta, pač pa višek glasbene in dramske umetnosti — opero!
Publieijski odsek.
r™

jj in mi vam bomo pošiljali j II	2 meseca	I
S! "Glas Naroda" !
II.	i
SS in prepričani smo, da boste potem j ||	stalni naročnik.	j
ovir menda šele dvakrat vpri zorjena v Ameriki; enkrat jo je podala čikaška "Zora", lani pa samostojni pevski zbor "Zarja" v Clevelandu z o-gromnim uspehom.
Ta uspeh je opogumil "Zarjo", da se je obrnila na jugoslovanska društva v Detroitu v svrho ponovitve pod zelo u-godnimi pogoji. Za stvar so se zavzela hrvatska društva, 29 po število, in šla takoj na delo.
Ker je opera združena z velikimi stroški, so Hrvatje povabili tudi slovenska društva k sodelovanju. Odziv je bil zelo povoljen, kajti d oseki a j se je odzvalo že 13 slovenskih društev. To znači, dia zna jugoslovanska javnost v Detroitu ceniti tudi boljša glasbena dela. To pomeni, da bomo v Detroitu Slovenci in Hrvatje prvič v zgodovini skupno nastopili na kulturnem polju v korist najpomembnejše in največje "ingoslovanske opere "Nikola Sttbic Zrinski."
Za vprizoritev tega ogromnega dela smo najeli enega največjih avditorijev v Detroitu, Casfc Technical High School, ki razpolaga s 3.200 sedeži. Predstava se bo vršila na veliko-
NESREČA.
Do spirt i je bil povožen od avtomobila v Milwaukee, Wis. Simon Bruinee, star 44 let, doma iz Makolja na Štajerskem. Pokojni je bi samec in član nobenega društva. Umrl je kot popolen siromak.
ROPARJI V CLEVELANDU.
V restavrant, ki ga lastnje Gabriel a Posch, sta zvečer prišla dva roparja, ki sta z revolverjem ustrahovala gospodinjo da jima je izročila $1,000 v gotovini. Denar je imela pripravljen za 7.a menjanje čekov dc-lavcem. Med tem ko je en ropar jemal denar, se je Poschevi posrečilo skriti pod obleko $600. Tekom ropa je nameraval domači pes napasti enega izmed roparjev in bi ga arotovo dobro zgrabil, dia ni 17-letna pastorka Florenc§ Smakal poklicala psa proč od roparja, boječa se, da bo ropar psa ustrelil. Roparja sta pobegnila.
nočno nedeljo, dne 17. aprila Miloši trdijo, da sta bila "do-1938, zato so tem potom pro-[mača človeka."
Naročniki!
Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva meser, druga dan in tretia pa leto, kdaj vara naročnina poteie. Naprinaer: —
12.25.37
TO POMENI, da vam je naročnina potekla 25. dec. 1937
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo poiljanja opominov.
GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York
r
"GLAS. NARODA"
New York, Thursday,. Decomber 30, 1937
THE LIROI
Georges Ohnet:
Zadnja Ljubezen
37
—	Klobuk in plašč, ki ga nosite vsak dan, — je dejal. — Saj ne pojdeva na izprebod tja, kje r je mnogo ljudi. Ni treba, da bi ljudje po Parizu brusili jezike. Človeka kaj lahko koPi-promitirajo.
Lnele jo pa vzkliknila:
—	O, kar se mene tiče, je pač vseeno, kaj si vi » misli o meni. Ne poznam tu nikogar in ni *'•>• ne pozna meno.
Arninr. I >e je zasmejal in odgovoril:
—	Z ne noj ni tako... Bolje bo, če naju Iju-
v:<i
upaj.
Smrt pariške vedeževalke
<je
% jo o- pr'ia usta, da bi ga vprašala, kaj mi-tli > tem, pogledala ga je in obstala nema, nepremična. In vendar se je v nji oglasil .»um. da je stopilo med njo in njenega bratranca nekaj nenaravnega. Ta vtis ni izginil in dekle jo omenilo to svoji teti, ki se je kar zagrozila, kajti Lucie, dekle odkritega značaja in železne volje, je bila vajena posvetovati se stično s seboj in nikoli ni rekla: Morda bi bilo dobro, da bi se storilo tu in to, temveč vedno le: storim to in to.
Gospa Mathissenova je postala nezaupljiv;, in jela je takoj kritizirati -tike svoje uečakiu/e z grofom. Grof je bil premlad in preveč zape I ji v, da bi ga sprejeli v tako ozek družinski krog. Morda bi 11111 kazalo namigniti, naj svoje poseto čim bolj omeji. Na te pomisleke je dekli molčalo. Lucie >t> je sicer zavedla, da ima teta prav, in vendar tega ni mogla priznati. Kako bi se mogla odločiti za to, da bi le redko videla Armamla? Mar ni bilo njeno življenje lepše 111 lažje, kadar je bil on pri nji' Kaj bi ji bilo Življenje brez njega? Z njegovim prihodom je zavladala v hiši radost, kadar jo odhajal, se je pogrezalo v tei.no. Ni ga bilo mogočo pogrešiti in če je že bilo treba odreči se sladki intimno-f-ti njegovega prijateljstva, odpotuje rajo nazaj v Ameriko, kajti Pariz bi bil brez njega j mračen in dolgočasen.
Co bi bila manj nedolžna, nego je v resnici bila, bi >o bila Lucie sama prestrašila to izpre-in nibe v sebi. Toda to dekle, tako visoko inteligentno, je bila vtelešena čistost in ni vprašalo, ali je čuvstvo, ki jo je tako močno vezalo] na njenega bratranca, ljubezen ali kaj. Za gotovo je vedela samo to, da bi brez njega ne mogla več živeti. In to je pojasnila teti tako odkrito, da jo staro ženo tako presenetila, da je o-pustila svoje nasvete in svarila. Iz fanatične ljubezni do tega razvajenega otroka, iz groze prod odporom in borbo, ,jo ju pustila zavezanih oči na pot, vodečo v največje nevarnosti.
Prišla jo zima in to je bila za Lucijo najsrečnejša doba. Grof se je bil vrnil Pariz in tako jo jo lahko videl vsak dan, čeprav samo četrt ure. Več od njega ni zahtevala. Prihajal jo ua-smi jan, s sladkimi besedami na ustih, stisnil ji ji roko, sedel z njo k poči in govoril brez kon-i i in kraja, zla-ti jo je pa gledal. "Tre so tekle kakor v sanjali in po njegovem odhodu je biki Lucie vedno srečna. Modrejša ali manj radovedna od samo Psvehe Lucie ni hotela prodreti v ta jno, v katero se je jel zavijati Armand.
Vse je šlo torej mirno, zadovoljno in srečno
v njenem življenju, dokler se nista znova zrušila na njeno glavo strah in bolest. Njena teta jo zopet dobila hudo napade. Običajno zdravljenje ni nič pomagalo, čez nekaj ur ji je postalo celo slabo. Brzojavno poklicani grof je zapustil vse, da bi stal Lucii v teh težkih trenutkih ob strani. Z njegovim prihodom se jo obrnilo vse na bolje, teta se je zopet zavedla in mogla je izpregovoriti nekaj beserl. Nekoliko pomirjeni Armand se je odpeljal, proti polnoči so se pc napadi ponovili. Mnogo hujši napad jo muči! bolnico in proti jutru je uboga gospa Mathissenova po strašni agoniji izdihnila v Luoiinocn naročju.
V.
Bilo je ob pol dveh popoldne, ko se je ustavila komtesa pred vrtno ograjo Luciiuega doma. Vrtna vratca so bila odprta in paviljon ob vhodu prazen. Vrtnar ni delal na vrtu kakor navadno. Okna hiše v prvem nadstropju so bila odprta, v pritličju pa zagrnjena. Povsod so >o poznali sledovi nereda: kupi odpadlega listja, pozabljeno kolesce na vrtu sredi stezice, na železni okraji ob vhodu razobešeno perilo. Zdoio se je, da leži na vsem domu teža nesreče. Vse je bilo v neredu in žalosti.
Komtesa je stopila na vrt. ozrla sc je in kre-j uiia po stezici, da bi lažje prišla neopaženo <ioj hiše. Služiučad, ki ji je bilo naročeno, naj ni-i kogar ne pusti v hišo, jo je mogla opaziti in j zadržati. Stopala jo torej lahnih korakov in pa-! žila. da bi ji posek pod nogami ne škripal. Bila je silno razburjena, toda njen sklep je bil tr-den Sklonila je bila stopiti pred Lucio, presenetiti jo sredi njene bolesti in odločiti z nenadnim srečanjem svojo bodočnost. Sama ni vedela, kako so ji bo posrečilo priti do nje, kakšno pretvezo si izmisli v ta namen in po kakšni zvijači bo treba seči. Eno je pa vedela, da nain-ioč ne odide, no da bi jo videla in govorila z njo, pa če tudi bi bilo treba podkupiti služinčad.
Hitra hoja in naključje sta ji pomagala bolj, nego jo upala. Pred veznimi vrati je ležal krasen bernardinec Michigan in tiho je zarenčal, ko jo je zagledal. To ni bilo več ono radostno lajanje, s katerim je pozdravljal Armanda,| temveč neko čudno, zamoklo hropenje, ki se je j končalo z ostrim, žalostnim cviljenem. V na-j slednjem hipu so se vrata vrtne utice.odprla in; na pragu se je pojavila Lucie v žalni obleki,, zelo bleda. Njene obrvi so se namršile, ko je obstala pred neznanko. Pes je zopet zarenčal. Po-! ložila mu jo roko na glavo, da bi ga pomirila,! in zroe na komteso je takoj opazila plemenitost j njenih potez, uglajeno vedenje in eleganco nje- j no obleke. Spoznala je takoj, da stoji pred njo dobaviteljica ali kaj sličnega. Vendar je pa poskusila odkrižati se je. Pokazala je na hišo, rekoč :
—	Če iščete koga tu, izvolite se obrniti tja.
Komtesa je pa stopila k nji in odgovorila*:
—	Če ste vi gospodična Andrimontova, bi rada govorila z vami in z nikomur drugim.
(Dalje prihodnjič.)
V Fontainebleauju je umrla; nuti, češ da je nerazipoložena. v starosti 77 let najbolj znana Vse te malenkosti so pripo-vedeževattta na svetu, madame i mogle mnogo k temn, da so de Tlitfoes. Njeno pravo ime praznoverni ljudje smatrali
naravnost za odlikovanje, so prišli do njo. V vojni je napovedovala seveda zmago svoje domovine. V zadnjih letih je začela njena slava počasi bledeti. Na zadnje so jo obiskovali le še zvesti pristaši iz nekdanjih dni.
pravi
je bilo prav za prav Šarlota Evgenija Naudova.
Že v mladih letih je zaslovela s svojimi "nadnaravnimi darovi." Vedeževanja spočetka sploh ni uganjala. Šele ko je obvdovela, si je začela s svojimi prerokovanji služiti denar. Bilo je to neposredno pred svetovno vojno.
Takrat so jo v njeni neznatni hiši v pariški ulici obiral mednarodni svet, državniki, fi. nančniki, igralke in člani družbe. Vsi ti so prihajali k njej. da bi o svoji bodočnosti kaj ■zvedeli. Madame de Thebes je znala, kako naj se obda s posebnim nimbom. Omislila si jo posebno tajništvo, ki jo določalo samo vristni red njenih obiskov. Pogostoma je svoje
rENE
DAlip
IN UJSX
POGREBNIKA
K' "N.bKOUl'1
Mn1JULUA JAREMA
(za ženske)
Pflfgreb 5110. in VEČ
•'r Jno ^rest«' kam drugam, pa <V jo
t»ko daleč, jirlrlitp, ali pa K-li U '< ajte uaui za pojasnilo. Jamčimo, da boste z našo IHMr,.,^ popolnoma zadovoljni.
129 E. 7th ST., med 1. Ave in Ave A ;,i7 rK0SPK( T AVE, vogal 153 S'.
NEW YORK Tel.: OBcbard 4-Jr,i;.S () N x T,L: MEln,M1
NEMIRNI STROMBOLL
Iz Rima ooročajo, da jo za-<1:1 ognjenik Stromboli, ki je bil zadnje čase zelo nemiren, nenadno bljuvati. Ogromni plameni in stebri dima se dvigajo iz njegovega žrela, sto kilometrov daleč je slišati njegov grom kakor bobnenje daljnega topništva. Sedanje njegovo bljuvanje jo najmočnejše po etu 1930, in ga dobro opažuje-
seje odpovedala v zadnji mi- jo tudi s kalabrijski1 obale
NAZNANILU j
f
GLAS NARODA'\
Rojakom 'po Pennsylvania | S pošiljamo v staro do-(posebno v Alleghany, Can, i^ovino. Kdor ga ho-
„___________i
bria in Somerset okraju) aa- ki naročiti _ • j znan jamo, da jih bo obisbi! te naročiti za svoje 4
naš novi potovalni zastopmr j^iorodnike ah prijat-- £
rm.vnr ,Ttm	' Si Ue» t0 kllko StOH. — \
FRANK AHLIN S s, v .	t .g
| p^ p«*«	— — i- — — - rA
Rojake prosimo skušajo ustreči pri naročnine.
|jj Naročnina za stari $ 5 krai stane <7 — V i
. naj mu P;>|Jkraj stane $7. — V	J
n nabiral1Jj |taJij0 lista ne poši-	d
\ I jamo.	A Uprava Glas Naroda«^mmjtmwmmo^
rexzMWjrj*


ti
= =
1 =
PROTI VIŠANJU CEN
*tr ***** ™ mnm i.^;
m. - m' t•
, ^ ' < ^ t- I'M t f |
vh # u , *

V
r > '* « t
' n : * » t . #

> "" Ha

=5
Člani Consumers National Federacije se posvetujejo v New Yorku, kako bi bilo mogoče
preprečiti višanje oen najnujnejših Življenskih potreb« čin.	]
fees......................................................................................................................................................
f
V STIRIINSTIRIDESETEM LETU
---«-
160 strani zanimivosti
I	^
IZBRANI INFORMATIVNI ČLANKI IZ VSEH DELOV SVETA
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPISJE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE
KRATKA VSEBINA LETOŠNJEGA KOLEDARJA
I
Iznajdbe jugoslovanskega učenjaka Nikole Tesle — Povesti nekaterih najboljših ivetovnih pisateljev: M&upassanta, Selme, Lagerloef, Garšina, itd. — Pomen ruskega poleta preko Severnega |ečaja. — Močna ljudska arma ni tako kruta, kakor armada mravelj. — Rojaki z Vrhnike in Borovnice bodo <z užitkom čitali opisi največje zanimivosti njihovih krajev. — Masaryk, največji evropski državnik__Carovpije z igralnimi karta
mi. — Temeljni vzroki kitajsko-japonskega spora. — Različni tipi moških. — Solvents nih organizacij. — Nekaj, kar bi moral vedeti vsak ameriški delavec Najvažnejše točke postave za javno zaščito.—Pesmi Bnkovinskega Par najboljših, kar jih je kdaj Peter Zgaga napisal — in še mnogo zanimivosti.
tat slovenskih podpor-
Bogato
Stane Vas samo 50c.
(V
lustriran
PoJtnino plačamo mi.
7,,|rl ž. dr lahko pos'ji'te znnmke)
Slovenic Publishing Comply
216 WEST ISA STREET
NEW YORK.
>oooooooc^eejjgpooc^
N. Y.
:
Slovensko-Amerikaiski
KOLEDAR
193S
G L'A a V A hO D A"
New York, Thursday, December 30, 1937
THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.8Jf.

Sfov&ncL d JixwodL
IROJAKI V PROVINCI M A NIT O BI
Pise Valentin F. Ručigaj iz Oshawe, Ontario
Pretino preidem na provin-Manitobo, šo nekaj o Que-
•cu.
ska organizacija. Ker pa so Hrvati iuieli takrat pretežno večino, je ostalo ime pri njih. V mestu Moutrcaiu je bila t Propadla pa je radi ponever-di ptilična naša naselbina, o(> denarja predsednika in ta.;-•r za časa, ko je Še Krauj- uika, ki nista bila pod nikakim o - Slovenska Katoliška -Je poroštvom. Tajnik je izginil, iota poslovala v Kanadi, j" in je vso krivdo nosil on, čelo v ton uiestu pri lično 1110 • ravno ni vse on sam poneverii » društvo te Jcdnote. Zdaj jih! To je bila edina prilika tali gotovo ne bo več toliko, ker j krat za organiziranje vseh Je- bolehal na jetiki ter je zadnja časa krize >e jih je dosti j^oslovanov v Kanadi v eno or-'štiri leta preživel v bolnišnici selilo.	j ganizaeijn, ali kmalu po u*ta->Oba sta bila poročena. Prvi je
Potem je še eno mesto na s. - uovitvi te organizacije je pri i zapustil ženo in dvoje dcee v •ru, kjer so bili in -o še naši šel v Kanado pregnan iz Ame i Winnipegu, drugi pa v starem »jaki zaposleni v tovarnah a-rike neki hrvatski nacijonali-i kraju enako družino, minija, iu to mesto se imenu j ter je vmi 11» <.rganizaeijo uv» Danes je v Winnipegu še • Arvide. To so velike tovar {del v svojo smer, in kmalu je kakšnih sedem naših družin in
'Prvi je umrl junija 1935 radi zastrupljenja krvi, ko si je izdrl zob. Njegovo ime je bilo Rudolf Mušič, rojen v Mengšu in edini rojak v Kanadi iz mojega trga. Bil je tudi član tamkajšnjega društva.
Drugi je umrl 10. oktobra 1937, Jacob Zupančič iz Vasi Kolo pri Črnomlju. Slednji je
za proiluciranje vsake vrst" !nastala mržnja med uinirija. Tovarne zalagajo suanskim narodom.
j n gos lo-
in produktom tudi evropski
■ir
To so vse večje naselbine uii-
Onicnjeni iiacijoualist je za čel urejevati v Winnijiegn tednik "Kanadski Glas", ki p.i h rojakov v provinci (^uebei.iira je kaj kmalu prekrstil v
nekaj samcev. Kakor izgleda, vsi ti rojaki, kar jih je še tam, bodo ostali v tem mestu, ker <o večino zaposleni po raznih malih tovarnah in imajo pri" lično stalno delo. Največ iz veda tu in tam se pa še ve-["Hrvatski Glas", ki šf-dan«»sjimd njih jih .je v klavnicah, no najde kakega rojaka kj. [izhaja za slobodno Hrvatsko, kaki samoti.
Slovenci do sedaj v tej pro-
Dokler ni bilo tega človeka v ... i Winnipegu, sino bih Slovenci,
inei nimajo nobenega svoje-1*1 društva, ampak priti zna da bodo naši rojaki raz-ravljali o društvenih proble-lili in si znajo ustanoviti ka-o slovensko* društvo. To se bo pa najbrž zgodilo v .'oranni, ker tam rudniki veči-a stalna obratujejo. Zato pa le, rojaki v Norair i, na delo in postavite dru-tvo na bolj trdno podlago, ka-or pa so bile poprej, ko je adi stavke propadlo. Prepričan sem, da v Noran-li je še dosti celine, ki jo je roba izorati, unpak treba jc lobrega konja za to.
Provinca Manitoba leži se-j •erno od Minnusote in ni še »reveč obljudena, kajti njena lima je zelo mrzla in jaka ilrava.
Ta provinca meri "51,832 uadratnili milj površine < ►ribližno 700 tisoč prebivalci. V večjem delu je to agriku!-Inrna provinca, kajti število -tira prebival.-tva te proviii-e jo I (O priliki onako prebiva'-tvu mesta Toronto. Industrij-ko ni dosti razvita, kar je in lustrije, je v mestu Winnipe-gn. V zadnjih G letih so je pa udarst\o dobro razvilo visečo proti Arktiku v okoli Flin
Hrvati in Srbi združeni, pri
Rojaki od tam mi večkrat poročajo, da društvenega in zabavnega življenja med njimi ni več toliko, kakor pa smo ga imeli, ko siuo bili še mi gori. Co ravno smo bili razdelje ; :ii na dve misli, smo se kljub i ti%ui lepo medsebojno razu-
Laliko se reče, da je v Kanadi najbolj razvita lesna industrija. Največ lesa porabijo za prpir, in vsako leto je poslanih
. na tisoče ž< lezniškili kar papirja v razne delo Združenih držav.
POROČILO KANADSKEGA POPOTNIKA 'i«* i-» Kana.ii, kai«.-, ,<■
,. • . ■	i ™ ,	.	, • . 'delali pri tej kompaniji.
ko sem odhajal m se poplav- Turku, Bramelju, Saltnicu L . () kakib knltjmii|l ali ,m,;t.
Ijal m, je marsikateri pnjatei,: llamiltonu, J. Zuzku \. En jvwii|| ustanovah ni irov„
rekel, daj, oglasi se.	vanu, Sopičiču in Kalinu; v; .	,
.	- ,- i. .	• „ , • nas je premalo.
Ker imam po vsej k a nad: Timnunsu, l\ara>u in Pokra.1,
L Zaradi pomanjkanji nje prijstora srn«'
znance, in je težko pisati vsa- ou in vsem drugim po vsej Ka-
mcrali danes — "Kra'.ko lhievn-> Zgodbo" i7pustil«
Vi ,i	' • ... jkemu posebej, vem pa dobro, nad i prav ve-elo in srečno Xo sednj
meb, ker kadar smo priredili . 1 .. . . .	, 1 -	. .
da so večina vsi naročeni na vo leto. Želim se zopet srečal r 1 »a k. -Kak piknik ali zabavo, smo bi- .. , „ „ . . . .. ,	.	'	. .
,. ..	.	..	list G. N. m bodo eitah te vr- z vsemi. Narbo h veseli smo pr, oing
li večinoma vsi navzoči V zadnjih par letih se jo iz-
Re- je ^e par Slovencev v s.> ■ odnjotu mestu M on t real u, an:-j mo vsi preveč oddaljeni u' od drugega. Zima pri nas ni tako huda. kakor >e -li-i iz drugih krajev' Knnr-de. He- je padlo malo -ne
novice, katere sem slučajno Mislim odpotovati po nove,o ga, ali mraza še ni bilo poseb-zvedel. Ko sem pa hodil in ob-!letu. Na Vas vseh željo se zo nega. Mraz se začno pri nas :•«< y ,	. f
iskal še vse druge, sem se za-'pot oglasim od tam, kjer bon Božiču potem pa drži blizu do Z*G pYCLZTLlRG . • • čudil, kako so Slovenci vsi do- 'živel.	j maja.	1 -
Najbolj veseli smo pi
stice, naznanim, da se še na iSopciču. Mrs. Sopčič je izvrši
. ti** • . . „ ihajam v tem mestu za nedolo- na kuharica: tam je vsak d< selilo iz \\ mm pega sest na- L . „ ,	, . ,
...... . , , , .. cen cas. Zadnjic sem sporočit brodosel.
si h družin, izmed katerih smo	J	1
tii v Oshawi, ena v Kirklamt
J Lakou in par v Torontu.
Druge večje naše naselbine
so bile v Klin Flan in Sheri-1
,1<jnu to_jc daleč__ proti Arkti"
Vipn g. urednik želim veliko Srečno novo letu želim rojaku, kakih 600 milj <everno ;z; Jolia Stukel inia Vellk° P°" uovil1 lu,r°r'n5kov in <lohl"i»l kom širom Kanade in Zdr. dr Win ni pega.	'	>lopje za trgovino, pa še hišo j plačnikov.	|/.av. Glas Narodu pa veliko u-
....."" 4....................................... ....... " '	peha.
To je rojak Stanko Demšar v Jackson Manion v severnem Ontariu. Ou je prcžumpal že že celo Kanado in to večkrat, t'e vi j i za s neg, katere kaže na sliki, so jako potrebni v teh krajih, kajti brez njih >.*
Prihodnji četrtek bo Mr. V. Ručigaj opisal slovenskega "Eskima" Planinska. —
epse poz-lravjjeui:
Popotnik.
v kateri stanujejo poliemoni. i Mr. Kobe inla veliko hišo, 'Tony Cirk kar dve hiši, Mr. i.i |Mrs. Zidar novo hišo, brata! iLoušin zidata s sobno hišo it-i SAMO ŠTIRJE
Res lep napredek. Dne 3. de-
MESEC DNI NISO !^mbra »,rvif zaP^kala t'j-
■QQjgjj^j p^^^E	lokomotive iz tega me-
A. Poljane«-,
Laehiue, Quo.
so SE OSTALI 'SloveocivKanadi'!-
Kiel' ravno pošiljam polh*!- v , - . .	• _
.. „ . , m r n	1 . .	•• 1,- • -i Zadnje dni smo sprejeli par
'sta proti Montrealu. V veliko j no naročnino za priljubljeni m. ij0.lj<()V v	k-innl-ki
ESTIiAGlST — KONZERVIRAN 1'EHTHAN
je slastna dtša\a s katero se pripravi zrlo okusno |urivo in mzne druge do-l.roU-.
CcnjriM- slovanske ^osiKHliujf, dfgo-v.Tiii- in naročite skupno en dun.r škaiclj j h • i, funta teira pristnega p1-t(-:iiiraiii-sa izdelka p<> znižani wt i » - [f.štnino vrel. Ona |tosani<*zi i i TIJ i je 'Jd cenli'V. PrilM>r<^a 6'! iz-delnvatelj in razpošiljutelj:
ALOIS ALSEMK. TAPPAN. N. Y.
ne pride daleč. Jackson Mu j Pro-im za malo prostora v	čast si štejemo, ker s tem tn-!časopis Glas Naroda, pripišem j .	•
• •	i o-	..	, .... . ,	.	,. , ,	1	, ,	i rojaki poiiravhaio ugotovitve
nion je severno od Sioux— wla^u Narodu, ki 1111 je tako	nom sta se peljala dva Sloven št« par besed, kako se miamo;|, y HU(".j,r. ".* kj ob'-ivl'-i v
Lookonta.	priljubljen, da brez njega ne	ca, Mr. Žul, in Mr. Simon i č. Slovenci v Lachinali, Quebec, jjjj.^j, x-irodu poročiio o Slo
norem biti. Vedno prinaša Odpotovala sta v stari kraj n
skupne piknike h ^»f novic, i.» kar hudo nam bilo, ker nismo dobili en
Pred kakimi sedmimi leti je
vencih v Kanadi. Njegov opi:
°laua in Sheridona. To je ka kili 600 milj severno od Win- bratsko uspevati, ni pega.	' Ker ta list izhaja vedno bolj
V glavnem nima dobro raz l»»'oti cilju fašizma, so Hr-ito živinorejo, in ta je največ
rokah slovanskega naroda, t i fašistični list z Poljakov iu C k raj i nce v.	"Svobodna misao'
Slovenci to provinco jako do-
rejali smo
zabave ter se ni opazilo uied
nami narodne mržnjc, kakor
so to danes opaža med našim
narodom. Vse to pa je posle
dieti nacijonalizma in ta ne
i . „„„,Lni sfi zanima za nas in opisuje more med našim narodon; ■	. '1 .
je
mesce pošte. Aeroplani namreč niso vozili, dokler niso je" zeta zamrznila. Sreča, da imamo rojaka, ki
6LAZNIK0VA
obisk.	bilo tukai preeej Slovencev. Po!.''V '	i" m.	■ ■ ■
o -i-	• •	, ■,.	, • |je tako zanimiv, da ga zasedaj |0n|§M ^ M. _ ■ -
Spreauh so jn pn,at,U. ter j ve, m, s<> bdi vsi za po s en: ! (j	^^ y
druzina Pecek, J>anl MerK-jKer je [>a deprc-sija fM« ||M.avki (nalfrimer, kako daleč | H B U L lil CO
za leto 1938
vati v Torontu ustanovili pr
imenom j
med*tema iHi »K> U'' KanadL
nase razmere. To je Valetin F. Ručigaj. Tukaj na severu jo nas m:'.
i lo, in se včasi pogovarjamo,,,, .
Iii. , tii i wt Mr. Prim [da In nstauovali kako drustV).
Pa kaj, ko smo tako raztrese-
Mrs. Zidar itd. Tf/ka ločitev tudi nas, so pa bili eni prnuo i.	. rp. . , ,, ,
. .a ». t ^ ..... ... , i je	od r^.nminsa do Schuma-l je bila. /ehm. <la se srečna vr- ram iskati si zasluzka po •Irn-!,
neta in oba pripeljeta s .-eboj jgih krajih. Tako jih je precej
boljše polovice^	odšlo v staro domovino, neka
v • <	teri pa v majne, največ v Tin-1
.Na svojem potovanjem -em . 1	J '
kerja). Mr. Ručigaj obdeluje snov tako temeljito in vsestransko, <la bo po našem mnenju
>e seznanil z Mr. Zobcem, ki i-inn pool room in barber sliop.
ima trgovino. V tamkajšnji okolici veliko Si-vencev dela, in kaže. da Im> no
min-, < hit.
r •	•	v • • |1
Tukaj si iu t ustali l<' Štirje! Slovonei in vsi delamo pri i, ;Steel Co. of Canada. Ta dni-
! njegov spis v tem pogledu e-
Kritikc, popravke in komer
•n je bomo objav
ko l»i» M r.
komunistov. Danes
bro poznajo, posebno pa me-»to Winnipeg, ker do tega me" ta smo po večini vsi pri romali, a od tu smo se pa razkro oili brž na vse strani, eni po fait.nah drugi v rudnike. Kdor ni imel ob prihodu v Kanad«. nobenega poznatega, mu ni drugega kazalo, kakor da odpotuje na farme, ter ostane tam toliko časa, da dobi kako znat:-
dvema listoma ni druzega kakor večno politično prepiranje ter udarjata drug po drugem.
V Torontu pa izhaja trikrai na mesec tudi srbski list "Glas Kanade", kateri je tuli bolj usmerjen v fašizem nego v demokracijo. Razvi-
žoa obratuje žt. par let staln
i • 'h................ i Y u To leto je tudi postavila 110*
r .. . .	kaj velikega za par let. Ali.! , , ..	, .
Lahko je onim Slovencem, . .	.. ... , i cktncni 'galvanizing rame .
.... v , * . * . i Princ ima eno najlepših stavb	^	?
Iliiieigaj zaključil svojo razpra-'! •«> o Slovencih v Kanadi.
ki jih je več skupaj in ki
50 •
na Lameku.
Mislim, da bo to zanimalo ro-
1'prava H. N.
Cena 25c
p pošrnino vred.
Glas Naroda"
216 West 18th Street New York. N.
UP
blizu zeltziuce ali mest. Mi tu, VT , ,
, v . ., . . . I Nekega dne zapazim napis na severn smo bas tako kot In- iTI T\	, . r-
... . ,. „ ,. . .	iH. P. Pevec, prospekt or. Kar
dijanci ali Eskimi, ker smo . .. .	; , ,
, . .	, vr. .verjeti nisem mogel, zvotleI sem
kar stalno v jfozdu. Nimamo /! . ,	,
liotlej, da jirosipektira, 111
v gozdu, nobenega veselja. Edino takrat pozabimo naše gorje, kadar ga malo popijemo. Zato smo pa dobri Janezi in
Iflaša, pa jo vsega dosti.
dno je, kakšno stališče zavze- t .	,, ,
j, ... m	• i- i.- praiifzi ostaneniii. Samo da 13
lina o Španiji. To so 0111 listi,j^ ^ .	,
'	«•»« MVUI AUKV MUII. * I 1 ...	»	I	» V* "
.	........ - kateri imaio španske repubb-
stvo mea nasitili rojaki. Oni,',	,	: 1
, . .	v . .. . . , 1 kance za komuniste,
kateri so pa ze imeli tu kak" 1
prijatelje in znance, so jo p.»! Ker -t- Slovenci v W'mnipe liitro odrinili iz tega mestn. gn nismo mogli s Hrvati ze Največ jih ji- šlo v rudniške .diniti, hino ustanovili svoje naselbin« .	idrnštvo S. N*. P. .1. z intend u
V Winnipegu je bila nekaka "Triglav". To društvo še dn-
SPANSKA DRŽAVLJANSKA VOJNA
.i'*
voditelj še drugim.
centrala, ker vsakdo je ostal tam po par dni, kdor je potoval z zahoda 11a vzhod ali pa obratno. I>o tejra mesta so p.'i veČini vsi emigranti pripoto-1 vali, ker od tu so bili poslani «ia razne farme.
Tu je bila leta 1927 ustanov I jena podporna centrala "Hrvatska Sloga", v kateri je bilo tudi nekaj Slovencev, a že ta* ta 1933 je propadla.
Slovenci in Siti smo biii mnenja takrat, da se ustanovi centrala Z * Jnfoslovjn-
nes zivi, ctravno nas ni vec tam. Prestavljeno je bilo daleč proti Arktiku v Hin Flan v rudniško naselbino. Več u-stanoviteljev tega društva, pa nas je danes razkropljenih po Ontariju v Torontu, Oshawi, Kirkland Lakeu. Eden je šel preko meje v Združene drža-ve% eden je pa v domovini.
V Winnipegu ni bila nikdar velika slovenska stalna naselbina in kljub temu smo izgubili tam že dva slovenska rojaka.
Ker vidim, da mi bo kmal 1 naročnina potekla, pošljem ker ne maram biti zaostankar.
Peter Zgaga se vedno okoli klati, morebiti bo še sem prišel. Vem pa, da se aeroplanov boji, kot so ga tudi jaz kada>-se peljem ž njim. Veš, Z gag:., aeroplan je tak: če hočeš leteti, ^e moraš v zrak podati.
Srečno Novo leto 1938 želimo Slovenci iz okolice Red Lake vsem rojakom Sirom Kanade in Združenih držav.
J. Grebene, Golden Arm, Out

NMBOCITE SB NA "GLAS NARODA" NAJSTARKJSl SLOVENSKI UNEV^ V AMEBIE3
Slišal setu, da sta A. Kovač 1 in F. Virant kupila lote, naj !
brž mislita zidati. —
Slovenci so preskrbleni z I belo iu rdečo kapljico, dobr i je. Ali tako dobra ni kot je bila par let nazaj, ko je Toni Ptčavar prodajal grozdje. Pa brez zamere. Ali smo ga žin-u;ali.
Torej vse je prav hvale vredno. Tukaj še nečesa manjka -pevskega zbora. Kaj pa, ko bi se malo zavzel Mr. Meden "m j zbral fante. Mr. Meden je iz i vrsten pevec in prekosi marši j koga. Žal, da ja« nimam glas j za petje.
Tukaj je Mr. Valent, dobro j znani muzikant, kateri nas raz- j veseli. On igra po hotelih in privatnih hišah, da se vse vr ti, staro in mlado.
Ko se bliža Novo leto, pa v današnji številki želim v Kirk-land Lake Matiji Špeharu, J.
Tank, namenjen na fronto republikanske armade pri Madiidu.
A
S'A ROVI n
Ljubezen za ljubezen
New York, Thursday, December 30, 1937
THE L'ATIGEST 'SWVEtff! DAILY IV VJS3.
Roman iz Življenja
O E
<0 za "6las naroda" priredil: i. h.
^=36lrz: i o
Kako se Kitajska modernizira
Kdor hi pač- še verjel, da sej in grožnje proti kadilci.m in je Kitajska v zadnjem času po-'prodajalcem opija se množijo polnoma izčistila v svojih ti-| Lz diu<vu v dan. Od prvega ja-
sočletnih tradicijah. bi se zelo motil. Kljub revoluciji, ki ji je prinesla republikansko dr-
Pol ure pozneje sedijo vsi pri čajanki. liana, kot navadno, opravlja svoje delo, polni -skodelice, ponudi stricu in leti ter sedi tiho in ponižno na svojem mestu kot vedno. Hei bert se je opustil je meiai na glav za tienuti k spogl je mislila, da bo Herbert
Helena in Dita se mino govorite o najnovejši modi, tako dajin (l(lklitimi krvavillli 1)oji S(1 -f\arl nasmutsson nc|tvol|en reče:	| i • •
"Ali res nimate ničesir dragega v glavi kot svoje cunjer^™™'™ VSWI1 SVojl'11, Gospa Helena ga ostro j*>gleda.	1 " r,-»	,. .	,
-Moj dragi Kani. ti tega ne razumeš. Obleka je žensko' iJf	, "v
"rožje. zmag, »e more do*&, ako nima na razpolago potreb-"S1 -	W°
Ji ep a onžja."	I .
nuarja je smrtna kazen za kadilce opija in časopisi razpisujejo delo za 2000 rakev, katere
ob-
i puui/jio ua svojem mesiu koi vetrno. tier-;i.vnn ,„1,1;u„ .. , , ■ • i • . . ,. i	.i« • i i i . . , . ^ iza\ no ooliko, je velikanska dr- naj bi bile pripravljene za
L rekoč, da se je zadel ob vrata, tako da si|žirva v srt,lini ž(k vk1iu, v ,(( onn _
o pmtzati obkladke Lizika ,n Hana se|pretrffanHl , jalnjJl ob|._	'
. <laJo .n Mana se oddahne. Prav gotovo y ve]jkjmj ktii-ik" -' < •	preteklem decem'bru so
Icrhert celo zadevo molče prenesel. Gospalto(la krat " ^	objjvi kazni bili v Pengpi
vodno govorite o najnovejši modi, tako da :„ .;♦;,„: .....• - i ••	zbiani vsi dijaki, vojaki in
je postavilo in zbralo v
i 4 i ,	is\ <>.1^ najboljše moei za naj »re-
pa viinii povem, da za tako oboroževalne! •„ , , .	,. 1
v r- •	.... . dek in dokončno ureditev drža
/Al lisp tu ničesar vie; od seda) .............
4	4 Dobro-, seda
nimam denarja. /,;i n>p m m cesar vtc; oo settaj naprej si morate |M<magati » tem, kar imate. Kmalu ho prišel čas, i:o ne bo denarja !.iti za najpotrebnejše stvari."
Ge»pa Helena skcniigne z rameni.
"T< je že več let ista pesem. Votluo zatrjuješ, da nimaš demu ja."
Kasnni-s-en >«• hripavo zasimje in pravi:
"Tn /r več let govorim samo resnico, samo da je ve no-<-ctc verjeti. Že duLgo živino o od tujega denarja. Povem ram. in verjemi!. :ni ua Altwiese je sialic, kot je bilo kdaj po-pn j in j; z sem na koncu > svojimi viri. Ako se ne zgodi kak čud« ž, liani h«.do Altwiese w.eli."
5	temi besedami vstane in zapusti > skrbi polnim obrazom >oho.
"Zato pa j<* Mil bolj potrebno, <la |M>stane Dita gospo-dinj.-i na II« rrcnbergu, petem nam je vsem pomaga no." zakli-«'e za njim žena.
Na vratih se Še enkrat obrne. Njegov pogled še za trt»-nutek švigne če/. Hanm obraz. Nato pa resno pogleda ženo iu pravi:
"Tinam bolj hir-tre oči kot ti."
Tn še enkrat pegi« d h liano — into pa zapre vrata za s* boj.
Hani -ine kri v obraz. Ko bi teta vedela, kako prav ima -trie! Strt sijaj son It ti njeno telo in srce ji vtripl je do L,rla, kot bi napravila kak velik greh.
ob
To the Stockholders of
SLOYEX1C I't'BLIKHINU COMPANY
lM.KASi; TA K K N< »TICK that tli-annual iini>tin;i <•!" st«M-klmhliTs <>f ili.-SI.DVKMt' ri HUSHINt; Ctl.MI»AXV, a New York t-tirporiitiou. will Ik* li "ii • •n Jiiimary s. l!i;;s at "J p. Al. at tja-t>riij<*I]>al uffiriT <,f tlu- «-or|Miratio:<. 1'lc. West lMli Strift ill the Iionmirli nf .Manila t tan, City, t'unnl.v ami Stat«-"f Nt'w York fur imriMiscs of ill a«-'-iiiir ii|kiii n-|M(rts of offict-rs: < 'J i <-h'<l-in^' ilint'foi-s: (.'!» !ip|Miiiitin.i two in-
setli ivo
ti mogla po-
Hana in l.izik i >topita v R^sinii'sseiiovo «t?bo. Ort glavo podprlo z rokami, v težkih mislih pri pisalni mizi. .»b» v* 11 pite, dvigne glavo ter jih'kalnih oči pogleda.
"Kaj pa hočele!"
Lizika steče k njemu, ga ljubeznivo t.bjanie t«>r pravi -oeutilo:
"Dragi oee, težke -krbi imaš; san^o ko bi magat i."
Oče ji l oža la-e.
"Alt. Lizika, ko bi jaz me-rel ptvmagali tebi -- vin vsem, t<hila bojim se — bojim tla n« ln»nit» mogli več dolgo ostati na Altwiese."
I izika zelo pr bledi ter ga plaho pogleda.
"Ali^je v le-nici tako -l.abo. oče.'"
"Ne more biti slabše: odvisni hiiio od milosti naših upnikov. Teda — setiaj mi povejte, kaj hočete."
"liana ti ima nekaj |j< vetlati tiče."
Rasnr'-sen se tibnie k liani.
"Ali je Herbert zopet kaj napravil, liana?"
liana stopi k i.jemu.
"Ne bom govorila Ileilwrtu, >trie, je nekaj drugega, •var Iti ti rada zaupala. Z«-lo Ih.Š presenečn. Ko sem danes . lihajala z globa lian-;. Mt>rai:a in sem šla skozi gozd dt>-mov. -ini shiča.no snea'a go^nxla Darlauda. Iu — jni tej prili žnosii me je vprašal, ako bi hotela postati njegova žena. Zelo rada ga imam. Uda nikdar nisem mislila na to, da me !>i hotel imeti za svojo ž.«'iio. Sedaj pa mi je vendar povedal — in — zr reči la sva se."
Ra<inii!-sen jo .inlgii gleila. Slednjič pa pravi:
"Torej moje o«'-i me vendarle lii-o varale. \'jel sem nekoč Darlamlifv pogltd. s katerim se je zamišljen ozirat po te-1 i — in tedaj mi j.* prišla slutnja, kaj mu ti pomeniš. ZaU> sun teti in Diti vedno pi čiiovoiloval, tla >i naj nikaktir ue delate uikakiii np:»ni. Pa četudi tebe m- bi bilo. ne bi nikdar vprašal za Dite, k.ijli mož, kot je on, išče pri svoji bodoči ženi kaj drugega, kar pa mu m«>n- nuditi Dita. Torej, Mana. to veliko <lečo ti privoščim iz e<-l. ga -rea. Ne glede na to, Ia je Darlantl zelo bogat, je tudi eel mož. plemenit značaj in ima dohren cilj pred -cboj. Našla si veliko -ivčt> in s tem te bo useda t dškodovala za vse, česar ti do st daj življenje ni ialo. Sedaj bt š gospodinja na velikem gradil. Kot rečeno, privoščim ti iz eeleg i srca. In — če ti bo v bodočnosti šlo dobro — ne pozrbi male Lizike — mogoče bo kmalu |k»-trel ovala kako pomoč in za rati i nje nte najbolj tarejo skrbi."
To zveni zelo temno. Hana ga sočutno pogleda.
"Za Liziko nikar ne skrbi, stric: ne glede na to. hi je ne bom nikdar zapustila, kot je bila tudi ona vedno meni v pomoč. pri meni bo dobro preskrbijtna. o tem bodi brez skrbi."
Kasiiius<eii jo bistro pogleda, <e ozre proti Liziki, ki jo gh boko zaulela ter pravi kot olajšan:
"Zaradi Lizike me >krbi največ. Ako me Bog reši te <krbi. bom že zadovoljen."
"Sedaj pa bi te rada pn»ila, stik«, da teti in Diti prizanesljivo |h)vi š, da sem se zaročila. Svojega zaročenca sem prosila, da danes ne pride na Altwiese, teta iy Dita naj rajši izveste, kadar boš sam ž njima."
Ra-inusseii gre z roko v svoje lase.
"Da, res, to h«> lepa stvar!"
"Tega se tudi jae bojim in nisem hotela, da bi bil Gert Darlantl priča tega prizora."
Hv-iiiusven vstane, jo zo|>et tlolgo gleda in jo pogladi jh) inseh. To je brla pr\a majhna ljubeznivost, katere je bila deležna od njega. Njene r*'i se porose.
"Tudi na to s! misl:la! Hotela si jima prihraniti sramoto! Seveda on^lve bi v takem slučaju delale drugače, ♦oda Upo je, da si ti na tt. mislila. Gert Darlantl bo ži" vedel, zakaj si je ravno tebe izbral za svojo ženo in zdi da ;e dol ro i/.|,ial. četudi si nvna."
Lizika pade očetu okoli vratu.
ve. Postavilo si je za n.ilcgn, tla ves kitajski narod uv de v novi čas: za rat I i tega ga je treba pred vsem osvoboditi sta n davnih običajev, ki niso pri-uierni za današnjo dobo, a namesto njih uveljaviti smisel za skromnost, pro-peh, zvestobo, jnaštv o, dobroto in sini sel za skupnost.
Tudi v provinci ji Anhvaj se ie začelo to gibanje razširjati Zaunuda vlaka od s do !> ur na žehzniški progi Tiencin—Pen-gpu je bila do |:retl malo leti i .. . na dnevnem redu in železniška I ra'fs,rj5,t1' mkak' r "" h" Iražba je prišla tako daleč, d* i knža,7 H'11 v ,,.i51»,>Vt'»»
t; iiivi č iiii! utegne c do koristiti. (r.'-'M S -.111- • iije.il i lil*;', ž.eua
zlu a ni
radniki. Obsojence so privedli iz razi ili zaporov ter jili i/.|)i!-staviii na javen oder kot zgled pijskih žrtev. Velik demonstracije so se vršile po ulicah proti kajenju opija in moleduje dni je morala vsaka šola "api viti pohoti po ulicah in en dijak iz šole je dobil lialrg, da je govoril o vseli zlili posledicah. ki jih rodi uživaftje opija. Seveda >o tudi niisijon 1 sk« šole prisostvovale tem manifestacijam. Gibanje "lmvo življenje" prinaša med kitajski narod zdravje in novih sil. Sedaj pa >e n m porodi vprašanje: ali bo to prineslo misijonskemu delu napredek .ali pa ga bo oviralo? A po mišljenju vseli misijonarjev jim to gibanji , ki s,> j,. ,lanes pj*i,Vlo
xjHi'tnrs of flivtiiiii: i ll ratifying tlii
"" ' -I l.l.tv .,f «'f| ilM'l'
j a<-t> nf cffHvi-s suni ilircctors of t!u-IU U-j coriNirjOicu : ami t ."n transact ii.^ aie otli -r Inisiiics^ that may ii:o[M'ily »-onu' In-fore tin- iiiiM-tinir.
X' w York. X. V. ! >IM-: • m i »»-i- :;n. i«(.-;7
Frank Saksi-r.
I'n-sMcM
i!<
llove
.1: -.
a je prišla tako daleč, d-i ni bila nikaka redkost, če so se potniki peljali zastonj na strehi vagonov. Danes je pa i oostjil tak red na železnici, tla lii h hko uro uravnali'jk» o«lho-r:n tlu vlakov. Pn I šestimi leti je
iHitrcboval vlak tri dni na pro-!™?" lmKnM"' pr»-ui;uje mnogi iz Pengpu—Sliov, sevetla .V1" Ul} katoliških msi"-
šlo vse no sreči in ni bila!m,pv- (.),l/l !Klr "yi»i''va, d;
„.,. _! 'elo y.;\ mi-ij.,iistvii in evange-
-•!•» tli'!" civilizaci
V 'itel ii l\!' -! II- \' L':
• gem ral i
i
Igoeiia |»»i jen j a' liotii v P
Cankajška. '/ dpiraleljiea ' je izjavila I kingn. da v et'M pvičaknjt I katoliških
1IIO-
a
ollea-tem no-
VESTI IZ JUŽNE AMERIKE
V Concaranu v pokrajini San Luis je bil 24. novembra ubit pri delu v rudniku Antni. Pivizelj. >tar let in t .jen \ Ktiit'iiiei pri Bevcu na Pri moi.-krm. V Argentini je bil devet l«-t in ta linzapušča ženo in hčerko.
V Buenos Airesu je umrla Frances Mezgec-Samartin, stara let in doma iz Mati rije na Primorskem. V Argentini
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
J A X U A H
I. januarja: Clmtn|ilaiii v Havre lireiiicti v lUiinin li-itn^aria v Clit*ilHMtrKv •">. januarja : lii'.v v ticnoa s. januarja : Saturnia v Trst
januarja: Ai|uitania v Cliurhnur^h ll januarja:
En ropa v 1'rruieu 1"». januarja: He iii- Fniuce v Havre Coiite ili Savoia v Genua i:>. januarja :
Herenpiria v ClierbourgU -1. januarja:
Itreiii(*ii v I.reinen '-"J. januarja:
Lafayette v Havre _'ii. januarja: Aquitauia v CLerLourgU
F E IS R U A R

Plilte nam u cece roanlli U-itcv, rezervacijo kabin ln po-JaRDlla u potovanj«.
84 0VEMC PUBLI8H1MO COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Xark
•'!. februarja:
P.ereiiKii ria 4. februarja: Kuropa v Bremen
t 'herlHitirKh
5. februarja: Conte ili Saroia v Genoa l»e Grasse v Havre 8. februarja:
tjueeu Mary v Cherbotirgh 11. februarja:
Bremen v Bremen ll'. februarja:
Il<- *le France v Havre iS. februarja:
Vulcauia v Trst ".'!, februarja:
Queen Mary v Clierliourgli 'J't. februarja:
Kuro|ia v Bremen '_'<». februarja: lb-x v Genoa
M|;a I -<ill 'ft ll;
mt /;!. brata
dveletno !ii
liini zapusca erk ) in tlva
le 'slo vse po sreei in m proga razdrta, danes )>a vt;zi isto progo v d vetih urah.j :i ! Iz Pengpuja v .lighov je potreboval vlak eel t'den. a ihiiies prt vozi to progo v enem dnt vu.
Peiigpu. prava roža -evenie-•u An'bvaja. se je razvil v četrtini stoletja iz male vasice \ velemesto z živahno obrtjo, veliko industrijo, elektrarnami najmodernejšega sistema, in vse to vodi sinio kitajsko o-sebje. Pi I''g ti ga imajo mno-"o ši 1 vseh vrst, vzorno letališče, ki je bilo pred kratkim dograjeno in ki ima veliko že-leznobetonsko dvorano. Xa ti-licah jt1 mnogo mikrolont»v ir radijev, policija urejuje cestni •promet avtt mobilov, voznikov in pešcev in ima nal vg, tla nadzira v določenih meh obleke pešcev, če so dovolj zapete in snažne, jiose^bne obleke kulijev in "t >;'čev.
Narava ue zgine tako hitro, je dejal že Horace, vedno se še povrača. Dobijo se Še vidno ljudje, posebno na deželi, ki v spomin na stare c;'se lmčejo obdržati svoje kite. V mestu pa posreduje mandarin iu sodišče, da se odpravlja navada. *'Xo-ivo življenje" j< brez kite. Med Item ko mandarin izvršuje -vo-i jo dolžnost in --prašuje obtoženca. se približa vojak, oborožen ■/. velikimi škarjami, in: eden. dva, tri — pa izgine privesek. Izročita ga posestniku, tla ga naj shrani v domačem muzeju v sj>oiuin na stare čase.
Slavne ženske "nogice" >ei vitli jo saint) še pri častitljivih I niatronah, katere se jih pač nej morejo več rešiti, toda ml Ia' dekleta nočejo več prt sta jat i mučeništva in nočejo hoditi kot pok veke po ulicah, pač pa j
vamrt lp;< oa -M mnogo č,-)<a za banje "novega
e-
d-Mi ž" ot širj nji* in g-žv!jenj;i." za u-Karitev dobi- h drž.ivl.iri! uv. za n": -1 • i v i t c v V'-G!-.. kelttif". va pre:" vitev vpH!- - Kit-iške. va Zopetm Utiost: v:te\" eekda-nje velik« kultur:- naro Ia.
in
i ' i koncu novemio i -o -e Jueiio.s Aire-u poročili: ,ln>-Pahi.r iz < »patjega -ola na asu in (labriela Klanjšček '■•vni' pri lrici. hvan ^irsa P:'i mbeigti na Vqwvskt in Vera Kftliič iz istegn kraja Lojze Ai tllovoc iz Š!. \"i-
na da i'
!/ U'
•k m ir :a;ta pi
r am -a (ioric".
Due lili. uoveiifbra j - parnik iz Ti sta pripeljal nadaljnjih .■Sh.vencev iu Hrvatov > Primor-jskega v Argentino.
l i vsi ;m ten ';! č'' njo, d:« . j rape.net'in tako mu lilo si-Mn • Ioni. Va pt r d> ee!a pr-uircjenoj • n jirenovljeno Kitajsko bi ne i bili nič zmogli.	,
pr-
ADVERTlSEin 4 GLAS NARODA"
SMRTW KOSA
Pt» 1' i t e d ! >'!'' bolt-vi i i •omnia v ('lev« lar du r ijnki'i j'i M iy Tomšič, roj. Kastelic. v >tar«.sti (i.'I let. Honia je bila iz Z v i rče vasi. fara Ifinje, odko-je prišla v Ameriko preti j
Knjige Družbe sv. Mohorja
SEST KNJIG
Koledar za leto 1 938.
Bajtarji (Povest)
Spisal JAN" PLKSTKXJAK Preko morij v domovino (Potopis)
Spisal JAKOB GRČAH Izgnani Menihi (Povest)
Spisal IVAN ZOREČ
Življenje svetnikov Družinski molitvenik
VSEH SEST KNJIG za $1.35
Naročite pri:
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
21i; WEST 18tli STREET NEW YORK, N. Y.
1.
2.
3.
4.
5.
6.
se lili.
hitijo |M) svojih zdravimi nogami brezskrbno.
opravkih z> veselo in

Se pred malo leti so Iti le na-lavnost drakonske odredbe proti uživanju opija in kadilcem nialo uvaževane. Bile s(,' samo besede na papirju. Družine so skrbno hranile zaloge opija, vžigalnike, sploh vse, kar so potrebovale za ka.io opija. Velikanska polja so bi-! Ia porasla z lepimi makovimi cvetovi, ki so bili pravi jmhios prebivalcev. Že več kot tri 1 ta pa ni videti niti enega mn-. ka več v okolici Peng)rjja. Po-j sebne bolnišnice sprejemajo zastrupijence jx> opiju. Kazni
OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA
KAMNIŠKE PLANINE . . . OTOK BLESKI . . . BOHINJSKO JEZERO .. . TRIGLAV . . . KRANJSKA GORA . . . SAVSKA DOLINA . . . GOLICA ... BEGUNJE... ŠT. LOVRENC NA DOLENJSKEM . . . ŽUŽEMBERK ... OB KRKI... 0T0Č-CE PRI NOVEM MESTU... CERKNIŠKO JEZERO ... CELJE ... LOGARSKA DOLINA . . . ROGAŠKA SLATINA . . . ITD. — 87 SLIK
Naši Kraji
87 SLIK tiskanih na dobrem papirju bakrotisku.
v
$i
Kranjska Gora Slika je posneta iz zbirke "Naši Kraji
KNJIGARNI ' GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York

—
L
•'__i