PRIMORSKI DNEVNIK — UMU« —IIIIB1IIBIII ■II I m '11'iHII GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA OUf 51 PAULA SOLAMEMTE fTAUANOr 'J Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST torek 10. avgusta 1948 Spedizione in abbon. postale Poštnina plačana v gotovini Štev. 970 Politični zločin Začelo se je z visoko doneči-mi parolami o principielnosti stališča o doslednem interna-clonalizmu itd■ Vse te parole s° pa imele Je takoj v začetku Po objavi resolucije Informacijskega urada samo en namen: prikriti Cisto navadno Provokacijo in prevaro demokratičnih mnolic Trsta, pripravljeno in organizirano Je poprej. Čakalo se je samo na ugoden trenutek. Resolucija informacijskega urada je nu- in * sandč a Lubiartn«, in ki imajo «f»boitieionami» pogum, da ktofu-t«jo naše urednike, kot se je to zgodilo včeraj pohodi; nimajo pa poguma, da bi se konkretno boriti proti kapitalističnemu in imperialističnemu tasuinjevanju tržaškega delovnega ljudstva. Tum mi s mo mnenja, da se moramo od nerode mnogo nottčill, predvsem mnogo fcovistnepa se moremo naučiti od slovenskega Irt juposloimrtskih narodovi prrtti tako trdno pa smo prepričani, da se od takega »neroda«, ki prihaja Midi n« nase »redtlMIro razsajat, razgrajat, proeif in klofutat nase urednike, nimamo ničesar naučiti, Gi ste noži znesti fitatelji, potem ni potrebno, da bi vam pojasnjevali in «orisali vzrok naše današnje pozicije«. Naša današnja pozicija je tlala Včerajšnja pozicija iti taka oo vstala tudi v bodoče. Ml ohranjamo znestobb vsem padlim za svobodo slovenskega naroda: ml ne bomo nlkolt proti novi fftoul Jugoslaviji! Vedno isti sistemi j m posredovalnici za pomorščake Ctprav »0 že potekli čfSši. ko se I je ravnalo t delavci, kot bi ne upeii nobenih pravic, -e kljub temu jt vedno nadaljuje s sistemi, ki so bili v veljavi v preteklosti. Pomnričaki nas obveščajo, da se danes se Vedno nadaljuje Z delovanjem, ki je v popolno škodo pomorščakov Ih »e jim ne da možnosti, da bi s« lahko Vkrcali. Kdor deluj* na taksen Rački sta te vsem dobro z.hana kapitana Mathion In gospod Marcolint, ki ge nlšta išgu-bila navade, da na ladjah ne pride do gamenjave moštva. Najbolj nesramno pa je to, dn »8 poslužujejo ti gospodje vseh mogočih nakan, včasih tudi raznih okrožnic, ki Jih le malokdo vidi in pOzfla, in katere imajo samo ta namen, da branijo interese lastnikov ladij. Drugi tak primer, ki nam kage, da na žalost še niso minuli časi, ko je lahko človek dobil službo le po protekciji, smo imeli, ko Ro iskali osebje za ladjo »Saturnla«. Tani je direktor urada za posredovanje Skupno t. gospodom fipado-noni, uslužbenlm pfi družbi »Ita-lia», sprejel v službo na ladjo »kla. diMnlkfl kot natakarja. Nlft ni pomagalo. da se je zavzel za to zadevo tudi Sindikalni predstavnik pomorščakov; in veste aakaj? Ker je bil skladiščnik sorodnik g. Spa-dona, ki vodi personalni odsek te družbe. Zato pač ni čudno, da je ogromno število natakat jev, ki sd bili vedno uslužbeni na ladjah, danes brez dela. Natakarji s« stimti upr«, videno vprašujejo, kdaj bo prenehalo to početje. TRŽAŠKI DNEVN I K Mezdni sporazum za nameščence Pfffljle |ftlHU talil Pi80 tl brivnic in cesalnin salonov ne odgovarja današnjim zahtevam .i im.m. .. ——--- /Inglsi-aincrisfci vofultl k! postavljnjii na obdelan! /.cm!)! «vo)fi Ralom Dolžnost strtdikfclrlih Voditeljev je povedati in obrazložit- Vsem svojini clartOni, kakšno je resnično stanje, če sporažum, ki so ga dosegli z delodajairi, odgovarja zahtevam delavcev Itd. V pfifflčftl, da bi tega h* storili, bi Izgubili zaupanje delavcev, ki Vidijo V SVoji sindikalni organizaciji braniteljico Svojih pravic in zahtev. Mezdni sporazum ža delavče ih delavke, zaposlene v brivnicah in Česalnih salonih kaže, da je na prvi pogled jelo dober ifl zadovoljiv, i*n nekaterih trditvah bi lahko zaslužil brivec tedensko okrog II tisoč lir (seveda, če bi mu to dovolil delodajalec). Toda V resnici bodo po novem mezdnem sporazumu prejemali tl delavci namesto osnovne plače in draginjske doklade ter 10 odstotkov ža vsako posamezno delo, kot so jih prejemali do sedaj, sledeče: delavci druge skupine tedensko 1800 lir (v katerih je že Vštet praznik) in Že 20’,v ka vsako opravljeno delo. Naj poudarimo, da ao do sedaj prejemali delavci ob praznikih in nedeljah osnovno plačo iti draginjsko doklado, ter so na ta način izgubili samo l6r,č za individualno delo. Seveda j« položaj za delavce III. skupin# ie mnogo slabil! tl bodo prejemali tedensko 1800 lir in 30Gj ra vsako posameimo delo. Točit, največje rio st ni v tem. Če primerjamo nlžko tedensko plačo, ki bo znašala z.a delavce lt. akupine 4300 lip, ža delavce lir. skupine pa 4000 lip (kje je tli 12.000 lir?). Navedli smo tl dve skupini zato. ker tmo prepričani, da bodo delodajalci prav tema dvema skupinama delavcev ovirali na vseh atraneh dela ter jih prisilili, da bado delali takšna dela. ki rablja mnogo »asa, a ne dajo možnosti zaslužka. Ko smo naštel! že vse t« upravičene kritike o tem novem mezdnem sporazumu, se bo marsikdo upravičeno vprašal: »Eakaj so Enotni sindikati »prejeli takšen M Ii mlljsRIh Irtov Muleja V Metliki Te dni je odpotoval« i> Stotič-hije skupina otrok i* roli Jakih hribov, Ljudsko republika Slovenija je zlasti tem otrokom, ki so po večirti sinovi miljekih delavcev, posvetila vso pažnjo. Svoje~ fJBEitnice bodo ifrcžlvcli ti srcu zelene Do-ignjske, V Metliki, v lepim gradu, ki je ves Obdan z zelenjem V bližini gradu teče mirna Kolpa, kjer spuščajo raeposajeni mtUCkl v vodo jadrnice in št pocMvlJOio »no-stiče. Z otroci so odpotovali tudi vzgojitelji, ki bodo poskrbeli polet) Sd-buče tudi i« njihovo vzgojb, tdko da se 'obdo, kolikor bodo razmere dopuščale, izpopolnili v svojem tna. terinem jeziku, V nMjeklh hribih se le prav posebej vidi vsa pmi-Ijudska in ratnarodovatm potiti-ko, ki ata jo voditi mara Avstrija In fašistična Italija, saj nista pri-znati Slovencem njihovih loi, čeprav so Slovenci tamkaj o večini. Marsikateri izmed otrok je bil v času borb« proti fnllsmu kurir ter nosil na -krivej pošto in hrano partizanom V teh krajih, zlasti v okolici Metlike, pa se je partizanstvo tako rekoč 'rodilo in si bodo ti malčki lahko Ogledali, kje so se tiskan ta cnsa (legalne borbe naši partizanski časopisi, kod so se pomikate partizanske edinlii in kje se je ljudstvo kot en sam mož uprlo nasilju. Spornzum?* Mi jim lahko odgovorimo, fia ga rliso Rprejčlt, temveč so bili prisiljeni ga podpisati: pristavili pa so pod Sporazum, da oc s tem rte slrinjfijo. Da Je prišlo do tsg&, pa je kriv samo predstavnik Delavske zbornice, ki Jo ianeko leto na uradU za delo izjavil sledeče: «Mi lahko sprejmemo predloge delodajalcev... kot poizkus«. Tega dokaza velike uslužnostl In pokornosti seveda delodajalci niso pozabili in so žato sedaj trdno vztrajali pri Svojih zahtevah. Zato je tudi razumljiv Izbruh predsednika združenja delodajalcev, ki ?C je na enem izmed sestankov takole Izrazil: «Nimsm časa za razpravljanje... ali sprejmete, ali neti. In bc-veda je predsednik Delavske zbornice takoj sprejel ta sporazum. Tako mislijo iedaj postopati tudi z delavci jn delavkami brivskih salonov, toda v tem primeru ne bodo Enotni Sindikati podpisali, ker morajo namreč prejemati ti de-lavei, ki imajo tako nizko osnovno plačo, vsaj primerno draginjsko doklado, Vse, kar smo tukaj navedli, odgovarja resnici in radovedni smo, kaj bodo na to rekli gospodje delodajalci in tako imenovani »sindikalisti«. Enotrti sindikati niso namreč v riobeflem primeru pripravljeni sklepati take sporazume, ki bi bili v škodo delavcem. Kmet najemnik Gigante Jakob afoAS po at sfiijaprio i')sas^ at zgodnje mladosti posestvo, ki ga ima v naj. mu od pokojnega dr. Eranze. Danes ima 73 let in Še vedno mora garati zato, da se preživi. V času nemške okupacije je utrpel od Nemcev veliko škodo, ki je znašala v takratni vrednosti ve« kol 300 tisoč lir, Na zemljišču, ki ga je obdeloval, so Nemci uničili skoraj vso trte, zgradili so veliko število bunkerjev ter napravili celo cesto, lako da je izgubil velik del zemlje. Po osvoboditvi je nevedn pričakoval, da bo dobil od vojaških oblasti odškodnino, ter je začel zopet znova obdelovati opustošeno Zemljišče. V kratkem časU je s svojimi rokami obdelal in okopal Zemljo, zasadil trto ter Bi popravil gospodarsko poslopje. Mislil je iti Upal, da bo vsaj po končani vojhl na stara leta lahko živel v miru. Kako bridko se je ta starček zmotil, ko so začele poganjati prve trte in mli je sadje ponovno obrodilo, ko so si angleški in ameriški vojaki na komaj zasajenih lehah, na katerih je pognala prva zelenjava, postavili šatore, češ da bodo tako na »vežem zraku preživeli vroče poletne dni. Vojaki okupacijskih oblasti pa niso prišli samo enkrat 1 na letovanje, marveč se to ponav- lja večkrat na teden in to eilkrut na enem. drugič na drugem kraju. Ubogi kmet pa garaj in delaj zato, da Vojaki mendrajo in Uničujejo sad tvojega dela, ko stane samo kg radičevega semena 1200 Ur, Hazjafjeni kmet polovinar še je eevedn takšnemu postopanju vojakov uprl ter jih skušal »poditi s »voje zemlje. Vojaki pa so se mu celo smejali ter mu odgovorili, da lahko gredo, kamor hočejo, in da lahko delajo, kar hočejo. Odločen nastop tega kmeta pa je Imel za posledico to, da so mu vojaki ponoči pokradli vse sadje z bližnjih dreves ter mu izkopali li njive več kot 1 q krompirja. Najemnik Gigante Jakob pa ni ostai samo pri besedah, marveč je odšel na vojaško komando v ul. Kossetti, kjer je častniku okupacijskih «11 obrazložil postopanje njihovih vojakov. Ta častnik je kmeta zadržal več kot eno uro na vojaški komandi ter V njegovi prisotnosti telefoniral na levo in desno, končno pa je prizadetemu kmetu izjavil, da mu vojaške oblasti ne bodo ničesar plačale, ker ne poznajo krivcev. Povedal je celo, da oni pač ne morejo odgovarjati za povzročeno škodo. Pred nekaj dnevi sta prišla na Zemljišče dva človeka ter ogledovala njive in travnike. Kmet je seveda v dobri veri mislil, ds sta prišla ocenjevat »kodo, ter jih končno vprašal, koliko mislita, da mu bodo oblasti določile odškodnine. Končno Je kmet le spoznal, da nista cenilca škode, marveč da tudi ona dva ogledujeta pred vsem, kaj na teh njivah rase, ter jih je odločno nagnal s posestva. Čez poi ure je prišla na lice mesta policija ter kmeta odpeljala v zapor, kjer so ga seveda kmalu izpustili. To je samo en primer, kako postopajo vojaške okupacijske čete s tujo lastnino, 72-letni polovinar Gigante se je šel pritožit na vojaške oblasti ter pri njih iskal svojo pravico. Pravice seveda ni našel. Veliko je pa takih kmetov, ki so jim vojaške oblasti povzročile škodo, pa se niti ns upajo spregovoriti o tem, kar jim dejansko pripada. Naši kmetje se vse predobro spominjajo časOv, ko so nemški okupatorji gospodarili po naši Zemlji, požigali naše domove ih uničevali našo zemljo. Ce pa so Nemci gradili na kakem zemljišču Utrdbe ali ro uporali zemljo v kakšne druge javne namene, so kmetom vselej povrnili škodo. Upamo, da bodo vojaške oblasti pripožrtale rtačim kmetom pravico do odškodnine za škodo, ki so jo v času začasnega Upravljanja prizadele našim kmetom njihove čete. Policijski agen! pred sodniki ker je s karabinko ustrelil tovariša Emila Miliča Policijski agent Franc Vodopivec, ki Je s karabino ustrelil pokojnega tovariša Miliča Emila blizu Opčin, s* j« včeraj moral zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem. Temu predseduje kapitan Leaning, tožilec je kapitan Dye, obtoženega policista pu brani odvetnik Morgera. Razprava »e je začela s Črtanjem Obtožnice, katera očita Vodopivcu, da je kršil proglas številka 1, ker Je brez ukazu streljal, ranil V hrbet Miliča in tako povzročil njegovo smrt, Dogodek sc je zgodil 81. maja t. 1. na cesti z Opčin proti Eiiščikom, in sicer v času, ko se je posebno razvnela policijska Sonja proti demokratičnim množicam. Potem ko je obtoženec izjavil, tia Be ne čuti krivega, je tožilec prevzel besedo. Opozoril je, da v primeru, ako je resnična trditev, do se Milič ni odžval pozivu, naj se Ustavi, prav tako resnično tudi to, fia je bila cesta ozka in da je bila ograjena z obeh strani Z zidom visokim enim metrom, da bi policisti, ki so strasui igrišče v bližini, lahko zasledovali Miliča z avtomobilom agentov, ki so nato prišli, dalje, Smrt na ulici Včeraj dopoldne okrog 3.30 je SCI 59-letni Pavel KesslROglU odvetnik po ul, Geppa proti italijanski banki, kjer j* imel opravke. ?.e v bližini tega poslopja, pa ga je nenadoma prijela posebna slabost, da je padel po tleh m ni mr«ei več Vetati. Ljudje, ki so videli nesrečo, so poklicali avto Rdečega krila, ki j6 starčki odpeljal v bolnico. Vendar je bila vsaka pomoč zaman, ker stari ddvetnik umrl, še preden feb ga pripeljali v bolnico. tikkM Zadovoljivi uspehi holesarjov in tekačev na padriškem slavju . ok— ----------------- JPHHI v Padričah razne tekme. Telovadci, ki se pripravljajo za balkansko-srednjeevropsko prvenstvo so ha. stopili v parterni telovadbi in na bradlji. Nastopili bi lahko lepše, toda prevelika bližina ljudi, kričanji vo izvajanje, ko veniti, da )# treba popoln« listne pri izvedbi vaj- Kolesarji »ti tudi dali vse i» aebe V tekmi za pokal «11 Pragresso«. Zmagal je Mosetti (Olimpija) 2h50' (v povprečnem času 'J8 km na uro) pred KraVošorh, Maurijem, Glanel-Iijem, Di Lucianu, Eattofiju itd, Fuks It Nabrežina si ie zopet pridobil prvo mesto v teku na 2.800 m na Progi Trebče - Padrlče, ki jo je prevozil v 6’H”4-10. Njemu so sledili se Urbani, Jaksiž, Koren, Pipan, Tundčlla, Corsi E. itd. Z nedeljske vrtne veselic* F. D. Skednja 76. letni ljubitelj kolesarskega športa tudi med tekmovalci F. Ii. Skedenj je hotelo dostojno brUžhtiVatt korteč nogometnega leta 1947-48. ki Je prineslo toliko slave in časti. V okviru vrtne Veaciiče * Izredno bogato loterijo so priredili neumorni ikedenjski športniki kolesarski teknit za najstarejše in pa *Bt uaritstlu V sepii-nnvru bosta dre k&Bferenci v zvezi s trgovinskim prometom skozi Trst V začetku septembra bosta v Tfftu dve komerehci, na katerih bodo razpravljali in proučevali probleme v zvezi s trgovskim prometom Češkoslovaške preko Trsta, ki bi šel skozi Jugoslavijo in Madžarsko; zaradi tega bi moralo priti do predhodnega sporazuma hied tržaškimi in jugoslovanskimi ter madžarskimi železnicami. Obenem bodo razpravljali tudi o trgovin-*kem prometu Avstrije preko Treta. ISa urejevanje tega prometa je žedftj se vedno v veljavi samo začasna uprava. Tem konferencam bodo prisostvovali predstavniki železniških uprav Češkoslovaške. Avstrije, Jugoslavije. Trata, Madžarske in Italije. . V Se vedno še nadaljujejo tlela za dvig potbpljenih ladij, katerih železno Ogrodje pošiljajo po tem Martinovim pečem. Pred dnevi so potegnili iz Mlijskega zaliva ostanke lahke križarke, kt jo je pred desetimi leti zgradila ladjedelnica v Tržiču po naročilu siamske vlade in katera j* bila med vojno pri enem izmed bombnih napadov potopljena. Prejšnji teden so dvignili iz vode ladjo «Liberty» težko 10.00(1 ton, ki Sc je potopila pred tremi leti v Tržaškem zalivu, ko je zadela ob Vodno mino. Ladja je last neke ameriške pomorske družbe, zato so lahko pričeli t dviganjem Udje lelc potem, ko So se poprej z hjo sporazUhieli. *t * Iz poročila Za to odgovornega tukajšnjega odbora vidimo, da je ceha Življenjskim potrebščinam na-rastU od meseca juhija do dhhes 2a 0.33, kar odgovarja 0.8 Odstotkom povišanja od meseca maja tega le- ta. Število v kazalni lestvici in junija meseca znaša 174,88 točk; meseca julija •— do septembra leta 1948 je znašalo to število 100 točk. hll bolje rečeno — takratna kazalna lestvica je predvidevala, da potroši družina inesečrto 18.549 lir. Ljubitelj strupenih kač Poleg ljubiteljev mačk, psov, lisic in drugih živali, ki jih razni čudaki negujejo in držijo v »tenovanju, imaino sedaj v Trstu še primer ljubitelja strupenih kač. Zena Jožefa Checce iz Androna del Briglortt 1 je pritekla Vsa pre-piašerhi prejšnjo noč okr6g 2.45 tla policijo in prosila za intervencijo prati možu, ki da drži v spalnici nič matij kot šest strupenih kač. Policija sprva ni hotela verjeti, potem pa šo le odšli s kamiončkom ha Ženih dom, kjer so fiaŠli pod hekim stolom 1 m dolgo in 2 in pol cm debelo kačo, ki SO jo sevčda takoj ubili. O ostalih petih članih te družine ni bilo ne duha ne sluha in policija ie še v dvomu, ali So res Obstajali ali je žellska pretiravala. Jožef Cheeco bo moral poleg Izgube svojih ifitlJenčfeV plačati se posebno globo za svojo nevarno in nedovoljeno živinorejo. Trije poskusi samomora Menda tudi poletna vročina zelo kvarno vplivu na razdrapane živce nekaterih ljudi, ker ec V zadnjem Času dog&jajo pogosti primeri poskusov samomora, Tako so prejšnji dan okrog 31 Ur* našli v Ljudskem vrtu 23*lelno O. Ano, ki si je hotela vzeti življenje s tem, da je použila 10 tablet «Veramofta». Dejala le da je hotela V smrt Zaradi družinskih neprilik. Drugi primer je 2l)-lelnn Nstali-rta S., kr je použila doma večjo količino koriledrina in si polčg tCga še prerezala žile na levem zapestju. Včeraj ob 9.35 Uri pa šo pripeljali v gluvno bolnico še 58-tetnega Boschiana Leonarda iz Vicolo deliš tjuerec. Mož Je malo prej odprl plin, da bi se Zastrupil. Nagli so ga her.avrstneia in ga takoj odpeljali t rešilnim Žena pod kamionom Včeraj Okrog J 7 ure je hotela Braino Carmela prečkati Garibaldijev trg v višini Ul. Eoitnlhb. Tedaj pa je prišel po tej vilic! V Bhlerl proti Stari mitnici nek Civilni kamion, ki j c ženo povozil. Takoj sd jo odpeljali V bolnico, kjer bo morala po mnenju zdruvrtikov ostati rtajmunj mesec dni, ker Ima Več poškodb no telesu. Posledice razbi jaškega dela Na Ulici pri Sv, Jakobu so Včeraj okrog 11.30 tri ali Štiri ženske napadle neko tovarišico. »Ti nisi z nami, ti si izdala našo stranko«, so histerično vpile nad njo. »N* vem, če sem 2 vami, peč pa sem Vedfto ta, kar sem bila in ALI SI ZK NAROČNIK PRIMORSKEGA DNEVNIKA kličem še vedno: »Živel Stalin, živel Tito!« »Torej si proti nam?« «Jag nisem proti nikomur razen proti fašistom in imperialistom«, se je branila žena. »NI tako. ste, pvoti rtam«, sO Vpile orte tri, kakor so jih naučili Vidalijevi propagandisti. V tem je prišla policija in skupino razpršile. Mislimo, da tu ni treba komentarja. UMKU Torek 10. avgusta Lovrenc, Zvezdan Soncg vzhaja ob 4.08, zahaja ob 19.22. Dolžina dneva 14.24. Luna vzhaja ob 11.31, zahaja Ob 22,06. ob 22.0«. prvi krajec 11. t m. OD 20.40. Jutri 1). avgusta Suzana. Srdan SPOMINSKI DNEVI: 1945 ja bil AVNOJ spremenjen v začasno narodno skupščino. 1893 se je rodil Prežihov Voiilnc * Lovro Kuhar, slovenski pisatelj. — PROSVETNA DRUŠTVA Kulturo! krožek Slavko Škamperle: Pričenja se vpisovanje za tečaj Harmonikarjev, V kratkem bo ustanovljen samostojni zbor harmonikarjev. Zbor bo vodil učitelj Giaunini, ki je bil voditelj harmonikarjev Sv. Marka, Prosvetno rtrušivo v Nabrežini po? živa vse člane, ki so se prijavili za Izlet v Dornberg, da se ta teden odda. Jo tajniku po eno sliko. ranem /ensui mi\ ASI2Z za Tržaško ozemlje je poslalo glavni tajnici Medharodne demokratične ženske zveze V Parizu g, Mariji C, Vaillant CoUtu-rier pismo, v katerem naproša Mednarodna demokratična ženska zveza za bratsko podporo demokratičnim ženam Trsta v borbi proti voj-ttohujškaškim Silam. Pismo poudarja naraščajoč politično ekonomski pritisk s strani angloamerlike uprave Tržaškega ozemlja, ki se Je te dni izrazil zlasti V odklanjanju a strani VU prošnje ASIŽZ Za zborovanje ha trgu Garibaldi, rektič da se dovoljuje le rta trgu Sv. Jakoba, kar pa je VU pozneje tudi obdila češ da gre za politično zborovanje, ki se lahke vrši samo v žaprtih prostorih. Končno se v pismu poudarja, da te krivice borbe demokratičnih žena Trsta ne bodo oslabile temveč, da se bodo tako Slovenke kakor Italijanke še bolj strnjeno borile v Svetovni fronti žena za mir in proti imperializmu. ASIŽZ Glavni sv*t A6IES4 se oo sestal V četrtek 12. t. m. ob 13 v dvorani tiskarjev v til. Trento 2, H. DAROVI IN PRISPEVKI ža Dijaško matico earuje v počastitev spomina tretje obletnice smrti nepozabne matere in tašče tov. Štefanija 500 lir. Ža pomOi grškemu narodu darujejo Iz Sempolaja 3.068; Sv. Križ 3.1f8, Vižovije 1.500, Nabrežina 2.378, Gabrovec 1.070, Cerovlje 900, Devin 1.820, Salež 2.000 lir; družina Leban iz Blivnega ob obletnici *mrti sina Mirita daruje V isti namen 500 lir. PRIDNOST NAŠIH PIONIRJEV Šole, razstave in telovadni nastopi... Zdrava in zadovoljna aVofit za naslov, je moral v ne deljo kloniti pr*d boljšimi igralci Magdalene. Ostali izidi so sledeči: Rncul - Rohm til, 6v. ivan * Dinamo B 2:0, Ponaluna - Red Ivu 3:1, Milj* - Greta 2:0. odhojkA Nedeljski izid tekem za prvenstvo I. Skupine so sledeči! Tovarna Strojev * Dijaško F. D. 1:1, Tiskarji -fev. Marko 2:0, Tiskarji - Tovarna »trnjev 1:1, Sv. Marko - dreta 2:0. BE JB VRNILA TRŽAŠKA MLADINA S POČITNIŠKE KOLONIJI! V LR sRaiJt. Prejšnji teden je bila v Campo-raii odprta pionirska razstava, ki je trajala tri dni. Vaščani, kot tudi prebivalci okoliških vasi so z veseljem obiskali to rasetavo ter niso sledili s pohvalami liad reS i Z retino pridiflMjd in marljivostjo tamkajšnjih pionirjev. Lahko rečemo, da se je s to razstavo pričela aktivnost naših pionirjev. Po premoru, ki je trajal nekaj časa po končani ioii, in pa tudi Zaradi odhoda premnogih pionirjev ha počitniške kolonije, so pionirji pričeli zopet z delom. Skupina mladihcev iz Milj je izjavila na zadnjem sestanku Žveze antifašistične mladine, da bo Pričela S pdlcthim tečajem, na katerem bo poučevala pionirje ter jih pripravljala za prihodnje šolsko lete, Vprašate se, kako so »prejeli to vest starši in otroci? Skoraj nepotrebno bi bilo se posebej poudarjati, da so bili staržl nadvse zadovoljni s toiu predlogom! popolnoma drugačno je bilo stail-žčs pionirjev, ki so takoj dali no-ve predlogo, In sicer taks, da bt ftafilCšfo aritmetike, žcmljepiSa In zgodovin* poučevali mladinci raje pionirje V plavanju, uogometu itd. Končno so se hiofali tem predlogom pionirjev vdati tudi mladinci; Soglasno SO sklenili, da bodo v kratkem izdali hov načrt, ki bo zadovoljil mladince, siarše in tudi pionirje. Še vedno se nadaljujejo z velikim uspehom lutkovne predstave bodisi v slovenskem ali italijanskem JežikU. Pionirji So takti navdušeni nad temi predstavami, da jih starši komaj S »ilo »pravijo domov. Kdo pa ne bi poslušal prelepih zgodbic, ki pritegnejo pozornost tudi odraslih. S takšnim navdušenjem so prisostvovali sloVenMti otroci lutkovni predstavi V kulturnem krožku »Kraljič«, v kateri so jih c#te dve ure zabavale razne lutke, med katerimi sta bila najbolj simpatična in priljubljena Mihec in Jakec. Po tudi v istrskem okrožju so se otroci tuko navdužill za lutkovne predstav*. da napolnijo dvorano, kadar koli jim pride gostovat pridni har-lekin, ki pobije vse sovražnike fto-saure. Toda, da ne bi mislili, da je s tem tudi končana aktivnost naiih naj-mlajSih. Pionirji sc pripravljajo tudi s telovadnimi vajami ter mislijo še v tej jeseni prirediti v Dolini ali kjč drugje telovadni nastop. Pionirji se udejstvujejo tuUi v umetnosti. Nič kgsneje kot pred petimi dnevi so priredili harmonikarji ktožka koncert, ki je žet med številnim občinstvom ogromno odobravanje. Neki pionir ham je Javil, da bomo morali kaj več pisati sedaj o aktivnosti.pionirjev rt torej se pri* IZLETI Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 22. t. m. planinski izlet a* Krn oz. na Rdeti rob, Odbod iz Trst* bo V soboto 21. t. m. popoldne. Prenočevanje na planini Sleme, isto nedeljo 22. t. m. priredi tudi iaiet O kopanjem) preko Reke, Bbkta, Kraljeviče, Sv. Jakoba, Novega do Senja v Hrratskem Primorju. Vpisovanje v ul. F. Filzl 1P-I pri Slovenskem I* spodarskem združenju vsak dan od t? do 20 ure in v čevljarni Gec v Ro-JanU ha trgu Tra i Rivi 3 do vključno četrtka 12. t. m. Planinsko društvo v Trstu organizira 1-3 tedenska letovanja V Bovcu. Odhodi so vsako soboto ob 12 url iz ul. F. Severo. Sprejemano prijave za VI. skupino, ki bo odpotovala 28. t. m. Pojasnila in vpisovanje v trgovini Nadliška Marcela,'ul, Giuiiani 13. S, K. Sv. Ivan priredi v dneh 14 id 15. t. m. izlet ila Dolomite Z ogledom Misurlne, Braies in skupino Sella. Prodaia Uralske semenske aide Kmetovalce na Krasu, ki so prišli ob seme ajde zaradi silne suše * zadnjih letih, obveščamo, da Je f>d dolgem iskanju dobila dobro sentč** Sko ajdo 13 Tirolske KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA 3A- Druga v trstu, ■nt radio imm 7.35, Jutranja glaBba. 7.49, Napoved tasa in poročila. 11.30. Reproduciran* glasBa. 12.00. NOVI svet. 12.10 Pesrtli raznih narodov. 12.45. Napoved tasa In poročila. 13.00. Arije 1* slovanskih oper. 13,30. Lahka glasba. 14.00. Dnevni pfegied svetovnega tiska. 14.15 Pestra glasba. 17.30. Plesna glasba. J8.0Č-NaSa povest. 18.15, Male skladbe Velikih skladateljev. 18.45. Zabavna glasba. 19.00. Angleščina po radiu. 19.30. Nekaj dunajskih valčkov. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. OlU9* ;a kronika. 20.10. Komorna glas-30. Iž domače knjižne police-20.45, Vaški kvintet. 21.00. Pester večer. 21.30. Glasbeni Intermezo. 21.4*> Fantje na vasi (prenos iz Ljubljane)« 22.18. Lahka glašba. 22.45. Plesna glasba. 23.15. Napoved časa ifl poroti-la. 23.30. Olimpijska kronika. 23.40* Kaj vam nudi jutrišnji spored? 23.4K Polnočna glasba. 24.00 Zaključek. KINO IzaiV*- pravlja reS Velika ofenziva, Mi od-govurjamo. da bomo storili vse, da bodo tudi pionirji zadovoljni, obenem pa jifn kličetrto: obilo uspeha pri delu! Nedeljski kopalci in policija Zaradi predpisov v občinskih Rb-paiišcih, ki ne puste, da bi se tam koptili skupaj moški in ženske, hodi vsako nedeljo nn tisoče tržaških družin rajši na skal* vzdol* Mira-niarsk* ceste, kakor pa da bi šli narazen. Tuko lahko vidimo vse polno Skupin, ki se oblačijo in slutijo za skalami, ki n* nudijo dovolj »za- j vetja« in s* morajo glasil bolj sra-1 niezijive deklice prav po cirkuško | zvijati, da spravijo svojo Jčpotn v ozke kopalne kostume. Kato hi čudno, da vsa ta množica j Zelo mflogokrat pride v konllikl s policijskimi predpisi o higieni in morali. V nfedcljo je bilo na primer na obali tako polno, da se je mnogo kopalcev zateklo v gozdič, na drUgi strani Ceste, ki pa je tabu. In v resnici je kmalu prišla policija ter jih od tam nagnala, Mfibgitn so naložili tudi globo in nastalo je vpitje in tekanje polna-gih ljlidi -em irt tja. kakor da bi kje v Afriki prisostvovali zamorski svečanosti. Fenice: Zaprto. SUPERCINEMA: »Peklensko nje«, L. Darnell. PILODRAMMATICO: «Kaksna žeM ska», R. Russel. IT ALI A: »Helleauoppin«, Oltien w Johnson. ALABAHDA: »Uničevalce«, A, JCti frejrs, 1MPERG: »Paisk«, VlALE: »Našel šem zvezdo«. T. PoWe( massimo: »Dr. Jekyli m Mf. rir** I. Bergmann, GARIBALDI: »Deževje prihaja«, & Pow*r. NOVO CINE: »Gusar zapada« N. Bttrj KINO OB MORJU: »Tudi krvniki tlrt'*-rajo«, SAVONA: »Slavna »ena«, L. Yourtg> IDEALE: »Tarzan in amazonke«. MARCONI: »Razposajena dekletu«, 4-Stetvnrt. RADIO: »Krvavi ValUVi«, C. Tr*var-KINO SKEDENJ: »Ponos AmbeW0«*“ vlh*. ROSSETTt: »Motne vode«, J. Hosvard-VENEZIA: «Taržanovo *mag0šlavje»i J. Wei9«muiier, AZZURHO; »PdttpUšKI fllflgof«. & Chaplin, Odg. urednik STANISLAV RENKO Tiska Tržaški tiskarski zavod Ule ti v LJUBLJANO POSTOJNO in CERKNO Vpisovanja pri vseh polov-1*' nih uradih do 14. AVGUST-'* Pojasnila telefon štev. 20-3’ I. Dr. Albin Panjeb zdravnik obvešča, da bo odeotmr VE,9 MESEC AVGUST. 'OBMORSKO KOPALIŠČE’ Sv. NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU, (legalna ura)! 7.30, 8.19. 9.00, 10.11 11.00, .11.30, 12.30. 13.30 14.15, 14.-15 hi 13.00 ODHODI IZ .SV, NIKOLAJA V TRST (legalna lira): 9.13, P.50. 13.00, 12,45. 13,10. 17.5)0, 10.40, 10.00, 10.30. 19.40, 20.40, 21.18-21.30. 21.40. .Vto.iJo parniki »Itala«. »Vettnr Pieani«, »Tfič.-te«. motorna jadrnieu »LcvanteB). Ceue knmbimranih važnih lupjot (iloSnja tjd, kopuliSč« in iiotnja nota j) ob NEDELJAH IN PRAZNIKIH za odrasle 180— (fr. ca otroke od 3 do 10 let J20,— ur. URNIK OB DELAVNIKIH ODHODI S POMOLA RIBARNICE V 'pRSTlI, (legalna Ura). MOlomft jadrnica »Levante«, parnik «V*ttor Pisani«. Povratek s parnikom »lto!a»: 8.30, lo.ao. i us, iioo, 14.43. Odhodi iz sv. Nikolaja v trst (ičgalna ur*): 9.30, 12.39, 16,00, 1U.20, 10,48, 21,00 po potrebi, c«he MomO«Ir4Mih 'JOirtin liaflcoo fHitenju tja, kopališč« in vočnja nazaj): z motorno jadrnico uLevanten 160.—, 100.— lir, s parnikom 110.—. 120— lir —- — -- ■ ------— • t ~n -..... — — ---1 in Motorna jadralci Ti. KoPRa oU NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve uri. Ob praznikih avtobusna Voinja: PORTOROŽ-KOPER - SV. NIKOLAJ in obratno. c*bopotrebrto,bopiomet s parniki nepretrfa*