STEV.—NUMBER 130. ■MMii GENERALNA STAVKA USLUZ BBNOBV V PULLMAMOVXH •T VAOOBIH. London, 6. jun. — Isvršovalni odbor Kudarskv avese je daue« «prejel vabilo lastnikov rudnikov na drugo konferenco v »vrho dl* inktnih pogajanj sa k iskanj« stavke. Lastniki rovov ao nekoliko popustili pri BtiUanju tueado in «daj ao nadejajo, da popuste j tudi rudarji, tako da bo mogol1 kompromis. SADBLA BO BOLJ DELAVCU IN FARMARJE KOT KORPO RACIJE. IZB1RAWJE POROTNIKOV ORB POČASI OD BOK. Porotniki so vprašani, še so na- Izrabiti so da proti stavkujočim dslavosm in farmarjem, de osnujejo produktivno zadrugo. Springflsld, HI. - Velebizni-ško časopisje je posdravilo predlogo, poznano kot "Eesington Revtraint of Trade Bili," češ, da ta predloga napravi vsem t rlistom konec in prinese pravi blagoslov ljudtvu. Ta pozdrav v ve-lcbizmžkem Časopisju je osupnil delavske voditelje, ker jim je znano iz rasnih skušenj, da velcbi-zniftko časopisje ni hvalilo še nobene predloge in tudi nobene po-stave, ki bi Škodovala privatnim velebizniftkih interesom. Pogledali so bolj natančno, kaj je v predlogi pravzaprav Zapisano, ki jo hvslijo' delavcem nasprotni listi, in katero je senat že sprejel s 46 proti 1 (dasu. Pronašli so ,da je predloga tako sestavljena, da se da raztegniti; po želji državnega pravdnika. Na pr. če delavci zastavkajo, se lahko to smatra aa oviranje obrti in trgovin«. Delavci se lahko obtožijo in kaznujejo. Ako farmarji ustanova svojo produktivno ali tržno zadrugo, da ložje postavijo svoje produkte na trg, lahko mešetarji to fcpekplantje, ki tržijo s poljskimi produkti, obtožijo farmarje, da ovirajp Obrt in trgovino. 7 En odstavek se glasi, da se zakon lahko uveljavljujc s sodnij-skimi prepovedmi. To je prava vodn na mlin podjetnikov. «Ko- Stavka rudarjev js bankrotirala državno blagajno sa brci podlagi %0gn zakona sahteval sodnijsko prepoved proti stavkujočim delavcem. To store lahko tudi mešetarji in špekulant)« proti farmarjem. Ta predloga; pravzaprav legalizira sodnijsko prepoved proti delavcem in far-marjsm. Strokovno organizirano delav-stvo zahteva, da se besedilo v tej predlogi tako spremeni, da bo jasno povedano/ da se ta predlo-«a ne tiče delavcev m farmarjev. Zdaj bo treba pokazati barvo, ali je bila predloga res namenje na samo trustom, ali pa le delavcem in farmarjem. Zakonodaje* bodo morali to pokazati. čim manjša je ti ra, tem boli zgoščei n, Ml,>aPiv ki 4o Ol glčdnjtf jo bna t i toliko nizka; da ao raenüi odroma isr PROS gmilO SLOVENS** W>U*)PHE WBfOMII "faipTMlMA gLOVENSfUt MAlOPKE fOPPOIHl JEPMOT» Naietel/.: Zglajena drfav« (I pel b* <" U.*C aa tri »mm; Chicago M-M aa ,1» aa tri ^ ^pVoSV ETv" ^ ■ CUeago) f6.Q0 »a lala. lato, M« aa SSS7-S» So L* THE •f ÜM Advertising ) mod Canada f* par Subscription: United Stataa y M.ŠO, and foreign cemj EUBL i« IZGOVORI, NIC DRUGEGA! Ahern, Franeia W poročila Zdr. državami m Veliko Brltairf-jo dobro *rljateljatvo. m da ne bo nlkakega apora med tema dve me deležalama. Namigaval j*- na tajno i »o j plašeVartJa Ker »o v*, delodajalci mvsro-hdaikc* In Ilmtal vaS za slnšaj induetrljallie od-Jlja ne je torej ¿kodni ne, rad» tega bankrot otfveže delodajalk od dolžnosti \ veliko I I odškodnine. Ca vprašate stavbinskega podjetnika, kaj je zakrivilo, da leto» ni oživela rtavbinuka industrija, bo kratko odgovoril: "Stavbinski tftroftki so previsoki, »nižati je treba delavske mezde." To je lep izgovor, toda neresničen. Ali je to resnica, da so "visoke" delavske mezde za-krivile visoke stavbinsk« troike? Mezda stavbinskega delavca je nizka in ne visoka, če jo primerjamo z neznosno draginjo, kajti dognano je, da malokateri rtavbinski delavec zasluži dve tiso* tri sto dolarjev na Isto, ki so ofidjelno potrebni kot minimum na leto za vzdržavanje normalne delavskedružine. Da so stsvbinski troiki tako visoki, je iskati krivdo nekje drugje, o kateri pa molče ftavbinski podjetniki in šmokavzarski uredniki. Krivdo za visoke stavbinske stro-ftke je iskati v profitu podjetnika, ki izdeluje stavbingki materijal, v profitu trgovca, ki trži s stavbinskim mate-rijalom, v profitu stavbinskega podjetnika in v davku, ki ga je treba plačati privatnim denarnim interesom, katerega poberejo tri do štirikrat, predno je stavba dovršena. Podjetnik, ki izdeluje stavbinski materijal, nima denarja, da plača svoje delavce in postavi materijal na trg. Da dobi potrebni denar, si ga mora izposoditi pri privatnih denarnih interesih. Od tega posojila mora plačati po osem in več od sto obresti. Pri s^avbinskem lesu se včasi plača ta davek trikrat, prediio dbseže lesnega trgovca. Podjetnik v šumi najame posojilo in plačati mora od njega harač denarnim interesom. Les pride na Žago in podjetnik si zopet najame posojilo, da lahko žaga deske in tramove. Plačati mora zopet obresti. Zdaj pride les v tovarno, v kateri izdelujejo is njega okna, vrata in drugo. Podjetnik najame posojilo in plača obresti. Trgovec naroči les in za naročilo potrebuje denar. Gre torej k denarnim interesom, pa si zopet izposodi denar, od katerega plača obresti. Zadnji dobi les stavbinski podjetnik, ki zopet najame posojilo in seveda tudi od njega plača obresti. Vmes pridejo še denarni mešetarji, ki izposlujejo posojilo, Ti,denarni mešetarji ali agentje prejemajo za svoje posredovanje nekaj provizije. Ce se to posredovanje večkrat izvrši, je treba tudi večkrat plačati posojilo. Preden je stavbinski materijal porabljen v hiši, so denarni interesi že vzeli od vrednosti dela od ¿tiri in dvajset do trideset odstotkov samo na obrestih. Ali to še ni zaključek jemanja obresti. Tisti, ki kupi poslopje, nima včasi denarja in izposoditi si mora zopet denar pri privatnih denarnih ' interesih in plačati mora po šest od sto včasi pa tudi več obresti. Ce je stavba prodana za deset tisoč dolarjev, tedaj so denarni interesi vzeli dva tisoč ali pa še več kot svoj delež. Zdaj pridejo pa še profiti podjetnika, ki izdeluje stavbinski materijal, trgovca, ki trži z njim, stavbinskega podjetnika, tako da privatni bizniški Interesi poberejo več ko polovico od vsote, za katero je bila hiša prodana. Kar ostane je vrednost sirovega materijala in kar so prejeli delavci v mesdah, ko so pričeli sirovino obdelovati do časa, da je bila vdelana v stavbo. Hfgfr f i t , Stavbinakl podjetniki, trgovci z materijalom in podjetniki, ki izdelujejo stavbinski materijal, ne povejo tega, ker so solidarni s privatnimi denarnimi interesi. Ampak oni le kriče na ves glas kot denarni interesi: "Visoke delavske mezde so krive, da je velika stagnacija v stavbinski htthistriji." * Privatni denarni interesi pa ne nakladajo davka le stsvbinski industriji, ampak nalagajo dfcvek na vso indu-sMjo in na vsa transportna in distribucijska sredstva. » t» r • Ni čudo, če so privatni denarni interesi padli po Banki Severne Dakote kol sestradani psi na oglodano kost in bi radi za vsako ceno preprečili razpečevanje obveznic, ki jih je izdala država Severna Dakota. Najlepše na celi stvari je pa to, da delavci in farmarji sami nosijo tiste cente privatnim denarnim interesom v oskrbovanje, ki so si jih odtrgali od svojih ust pri vsakem Križi je ju kruha, da privatni denarni interesi ložje derejo delavee in farmarja. Sydney, Avstralija. - Milita rbti in navaUsti v Avstraliji ao vsi mnenja, da ae bo prihodnja velika vojna bUa na morjn in da se bO vrftUa na Pacifičnem oeds-Ifl potrebno pri tem omenjati. da poeknSajo mitttarieti vabo diti pravo "atttNfaro" v sv •tralSkcm ljudstvu. I Zakaj je bil PaeUUnl oeeen Iz bran kot meeto prihodnje avetev ne vojne . je razvidno iz govora, f imela prod kratkim neka vodilna mornariška avtoriteta v Avstraliji, ia katerega je povzeti aledeče: Vzrokov ni tretos dolgo iflkatl Pacifični ali! otoki ao ae v. času pričeli zelo hitro sko razvijati in doepeAi ea ka da velike proapei4tete. in že vedno je možno*, da ae le bol j razvije jo v gospodarskem oziru. Kljub nedvomni proaperitetifvelike večine otokov ali otočij, in kljub velikemu blagoatanju, v ss nahajajo ti otoki, se vendar h ko reče, da jg «e vee rasvoj otokov v goispod sirskem « pred njimi Narodi la dežele ječe na Pacifik ao «e davno do prepričanja, da je -meti te otoke. Agresivni bo obotavljal fcsvw s svojim sosedom s na biti postojanko na gem otoku sli otočju, da be pozneje postal lastnik sodanjega in bodočega bogastva i ja.— ' Kateri narOd bo tem so rasna mnenja h» katera poaamesnlki bi im«4* Velika ttriuai- vate« —— nalogo nedaorovati AtlantÄi OdSkadnine imajo uto prod-B Zdr. države i>»« -ifiAni Lost kot plače In »e morajo is-zmi z briteko daljno-1 plačati pred vsemi drugimi floto,— JS ODŠKODNINSKI MfckTI WW srak. naha ZAKON Toda od Se pa mi ob-1 let ja. * veznoatmi brez oaira na veUkost Ko se je pa «unijapočaai ohla sSTvJe spore, ki vsled odikodnine režnje držama ia zemeljsko Alo ^ aor^mer- industrijalna komis^a, ki <*>dr- n6 žava svoje zasedanje v vseh o-1 krajih držali, da zaaKšuje in re-žava odškodninske sadeve y do-York, T. — (Inozem.Lj^neIB okrsjp. Le v izredni oddelek.) — V drŽavi i a^u morejo stranke vložiti | iftfor. oddelek.) — V drŽavi Lj^^ mort.j„ stranke vložiti| New York ja bil sprejet delav-L,^ ¿roti aki,.pu te komisije. ska odškodninski zakon lata tfepottebuo je najemati odveUi- ju »»»«»■ a» """" wit-1013 in od tedaj je bil U zakonU^ ^ odškodnino. V vseh ba. , , .. . večkrat apremenjen in njegov I ¿jih indi,trijaHnh mestih so Že v enem ^^J^ » delokrog tudi bolj razürjen. m razpolago, ki opravi- bilo omenjeno o vesoljnepi 4Hj-kon je Uvezen aa vse delodajal- ™ 4ek> brvr^no. 3J|tapu';. katerega omenja sv. pi-ce in mora aleherni delodajalec. gkoraj v vseh večjih industri- smo m očaka Noeta ter njegovo lodor ima štiri ali ve* delavcev L lnib m poškodovanim barko.. Marsikateri spravlja to vpostenih - izjemo delajo le hi- aeiavCem na razpolago takoavsr deževno dobo v zvezo s veeoUiuii. ¿ni služabniki in poljedeleki de- lü brett>W.u\ pravniški uradi, ki potopom, kar pa nikakor ne more lavci. iste zavarovati proti pone- ^j« pri dobavi odškodni- biti resnično, kar potrjujejo vsi srečbi ali bolezni, ki izvira iz L^^ delaveetn. ki sami iz e-Uaravm zakoni. Kajti, ko je pn-njegovega dnevnega opravila. L vtroka rte vedo čela prva deževna doba, je bila Sleherni delavec, ki ponesre-«^topsti v enem ali din- «emlja sama pustuije, na kateri čl pri svojem delu aü oboU, ka- m ¿¿^ - • « bilo niti enega živega bitja, ki bolezen je zakrivilo njegovo ^ - • , je büa že v^o razbeljena in na vno opravilo, dobi odškodni- -J A ~ vaiuA^»??^ ^ ako je neepoeoben za delo vaš KAM « fBiip >T0ÖAzemeljski skorji so bile ogromne dva tedna; v slučaju da po- ** ZBOJI. tkiae ^ gtrjena masa raznih md- nesrečenee umre, pa dobijo oeU- *- S nin, na katere je padal dež. Vaiod li pokojnega delavca gotovo svo- Oam* >» Servisa. Velike vroičine, ki je še cfcstajala to odškodnine. V slučaju, da po- 7~"T" , na zemeljski površini se je vsa 10 ^povzroči sam boleli Mogoče ja ^ ki » ^U na zemeljsko požkodbo in namenoma, in MaUljev znano. ^ voda sestojil korjo 8premenlla takoj zopet v ^ jTbil v pijanem stanju pri « vodika m se»aro, ki se je vzdigala v zrak. ilu. ne dobi nobene odškodnine. jTf vhn*AZ * dcl, k-»er 86 je ^°novno l«08t,U- In Newyorfki odškodninaki ea- ^ vodika - spojita dobimo I ako je yedna ^^ Na določa da ponesrečenec dobi vodo in sioer popolnoma čmto vo- iemlji 80 ,Klli veüki.deževni nali-LÄ fcle ^ dv^ tednih do. ne tako kot jo dobimo v stn- K vo(U y pwi(>bi dtija M je poškodbi. V slučaju, da bole-Ldencih. rekah, JJ^«^»0^ vsled velike vrline spreminjala traja ve« kot 4« tednov g* ker ta * od* jg že aManez m- v Nastala je velika revo vsled poškodbe ne more iti mmi drugimi snovmi, rudrtinami lacija naravnih sil nepopisni ^rrr^ ne delo v tem čmu, dobi odškod-\1ß ^ ^ ^ kaos. Električni viharji, nevihte, visokodonočimi argumenti. Is la- i2^B0 takoj od prvega tal sestavini vode; ako j®^ deževni naUvi. tornadi in ciklo-- U ^ dneva poškodbe ali bolezni. * Vin^ ko je voda v tekočem ^ na navadam pis^em lja ne ob^oji večno, ker vačnk L^ pokrivala gotove dele V tej prijavi mor» o s svojo mornarico, in naj se ne briga sa zadeve drugih. Svoje mnenje zagovarjajo a tem, da je bila U mornarica ustanovljena edino za obrambo Avstralije in 4a nimajo prav nobenega vzroka braahi Interese brttekih finančnih interesov na Paeiflčnem oceanu. Drugi del Ijudktva je pa sa to, da ae organizira brk ski pacifični žkvadron in sieer n titanovi jo naj ga brkeke preko-metaske kolonija — AvatraUja Nova Zelandija, Indija. Kanada in Jašna Afrika — in da naj ta namen plačajo gotovi delež in kot sa uelugo naj pa sahUvajo obrambo od tega škvadrona; nadalje tudi avetujejo. ako bi ne plačali gotovega deleža sa usta novitev tega škvadrona. da naj prispevajo letne gotovo vsoto za gradbo pristanišč In oporifcč. za vojno mornarico, kjer Ibodo lahko zaeidrane bojne ladj«. Pred kratkim ae je višila konferenca navalistov zastopa jočih na val ne sile Avstralije. Nove Zelandija in Indije v Singaporu, Vzhodna Indija. Kaj so sklenil na tej konferenci, je zelo velika ta j noet, in kot je bUo omenjeno avatralaksin parlamentu aadnjl teden meeeca aprila, akVepi te konference sploh ne bodo ob-iftttM* ToHko je bUo objavljenega. da ee je na tej konferenc ukrepalo o bodoči obrambi Pad flčnega oceana In o dispoziciji pn-dlagane brltSkc imperijahie daljno vhodna flot i) e, ki 4>o naj* brž« uMtanovljsna v salo krat« k cm času In poalana nš lillehtrakt predsednik Nov« Zelandije Je v svojem govoru 1H. aprila t 1. v AaeMandu, N. H izjavil, da je bedeša navalna o-brambe IParifiČJiega oeeaaa zelo vaftna sadovi. V svojem govoru se- -----CJS^r- - r«r>#v katerih je bi- neizmernimi mno- u |e ttAn6 gflna vroiina in vslod tudi L.-™ a Zahteva vedno večji m^ S^t.« KOtovo ie nejprvo mor- «.Iti poikodovanee » ie S fc TSZZ Je Mme,1"k° T žen iDodvre« «drevniiki «ekAi, f*m "l8nJU "'"i*"'1 T®°lkovim «no. Kako se ie potem nemlja ^rTle Xvaod»k^h duiikovimplinom JeMlo koU-l^il., n.-«5 «mo ene ietrti- .iTurad Ako ae protivi, vo Hoktrfcn.h vKar-L aenleljri<«e povrija. i, pravico do odikodnine. ^ ^Uka ek-\dnml del Mmeljglle „odovine. o y , ' aplozija dubke m vodika, kjcrU.j nimamo nravih ajodo Ako poneeredenl delavce, umre pravilncm sorazmcrju if„!Tth * Jd^kov amnak mora valed poškodbe tedaj dobiva u-""'",'. In to ic dodoI- podetkov ampak mora ,,,,.„ on Uov mriieva nlaii. M ,e v , ' . . ,e ' . mo samo sklepati 1C neravnih sa- dove JU odstotkov moteve piaeei t nlravrv0 inajanjc. Kajti knnnv. ■ _ in ta viekega o! rosa poa ie le-l^^jm moramo to, da vročina - -v — — - poiniMUti U1U1UUIU IU, UU MUCIH« tom starosti po deset odatotkov.L ,^ tvarin<'v „jjh „.. M y «^^ÄiTLSitK -Uvlne. Veemimo «a prt-|'^^'gS^EŠ* mero vodo: 'Ako jo segrejemo dol ÄJtgls atdpinj Celzija .dobimo paro; ako jo segrejemo — namreč paro In matere, tedaj dobiva trok po 15 odstotkov plače; isto vsoto dobivajo stari ii, bratje in sestre, ako so bili od.pše it) p^ veUkim pri viani oa zasiusKa ponesrečenega liMknmf tiHljlJ se para spremeni v dolavca. Zena-udova dobiva to s,, odškodnino dokler se ponovno ne poroči; otroci pa do 18. leta svoje prvotne Sestavine miroma v prvine, vodik in dušik. Prvot r „ f .... .no stanje nafie zemlje je bila o^ starosti. Stsriši ao pa deldbii te lj(mo4||WŽ|| krofflm ton>j. ^ ^ podpore dokler se gospodarsko ^ moPtU ^ vročina. Znane opomorejo. Isto veljs za moža no ^ ^ je Mmlja ^^ udovca, kateremu je ponearečila m4 oklajevala. Toda voda se ne ^J** , ... , nahaja v samo enem stanju, am- Inosemci so deležni iste odškod- pJfck ^akorekoš v treh oblikah, nine kot tukajšnji državljani. ^ v tekočera gUnK kar Razlika je le v tem. da odškod 1 nino za smrtno' ponesrečenim delavcem, dobivajo samo .otroci, žena. ttariši ali pa stari oče in ftara mati, ako jih je ponesrečeni delsvec Zadrževal vaaj deloma lato pred svojo amrtjo. V slučaju popolne in trajne nesposobnosti ss delo poškodovs-nee dobi ve šest in šestdeset in mennjemo navadno vodo, v t n leni |atanju — led in v stanju pare. Ko se je torej vodik in dnšik I valed stika s električno iskro spremenila v vodo, ni a tem še Ha je naatala tekoča «voda. Pomisliti moramo te, da je bila zemlja fte vedno oenjeno žareča | krogla. VSled tega je ne*hetj FRESNU JM MOBJJL EXZIO fiaaoo, Oai — Jerome 0. (i superintendent javnih ljudskih' šol. je bil primorsn po dati reeignaeijo zaradi svojegu postopanja s učitelji pri zadnjih volitvah šolakega odbora. To je izid triletnega boja šol mm učiteljev aa zboljšanje njih položaja. Voditelji učiteljstva so takoj postavljeni na cesto, ko je nastopil službo učiteljem sovražen šolski svet. Odpuščeni u-čitelji so bUi člani učiteljske or ganizacije. dotoki odbor je prelomil tudi svojo besedo, ki ja je dsl pred volitvami. Obljuba da ne nastopi proti nAbenenvu o čilelju, ki je v nasprotnem teb* godilo aa je seveda deugs-če .n superintendent Orsss * f prto rekel vsakemu učitelju, ko srogia« v srcu tega je naihoij ge« 7 »H ~ 77^7 V L — U.VO. d. « je vod. nahajala naj- tl' J^.i pHhcwinje vojne It rekel. je. de mogoteIS vojna ne bo taka kitro izbruhni-Is. toda lahruhnlle bo gotovo. ^ W. D. hoyee urednik Usta "Uedgrr an<1 Hladi»" je na zbota- in neutemeljena neopravičena, tedaj ka. kl je vložila *rislv, plačati vaaj« J—nlkarfrfr a«Mlla a r»e atreSke, Bet nastanejo valed It v Svdnejru rekel, da vlada I dva tretjini odstotka avoje prej- prvo v stanju pare ki je obdajala ___ In je plače. Odškodnina sa po- zemljo okrog In okrog. Zemlja je daljni habljcne sa oziroma sa poškod lbila torej zavita v gost plašš sabo poedinih telesnih udov so raz- m^ sopare. . ~ V masi* iz katere je prvotno Isti podlsgi (8« %%) gada-Unaji stojala je bilo pa veliko dobo. Tedenake odškodni- dušika kot pa vodika, dočim mftT,J kot 16 IB «la veliko vodik, v prvotnem fti kot $1H- skalovju. Vrfed tege so bile tudi V slučaju, da delodajalec ali ekeploslje in na ta način je bilo je tadl omenil, da bo glavno to- delavec nlsts zadovoljna a akle- vedno več vode Pseifični po« odškodninske komisije lahJB ko vlollta priziv, da se zadeva obravnava. Ako se ss-Iteve Iskaše snrotni strani in sdaj noske poli tične konsekvence." To je keoč go razburilo vso javnost, tako I ^lÄb^ m rsnje-rtikf IS6,0l:i umrHk vakd kalsani iin 991,430 pogrešanih. I lAWNDAU AVE. CHICAGO, lUJNÛU. ItrrievaUii odU, uriuvNi ooaaau », -s , - .s . r •< ckJHqci MaH r^k all te^a^lk ^ L ----a ^ 14 No. DwAon 'UiillUIllL-----UJJ.L ijm;jm FRENCH UNC i N*w Yuli lUffi nNril UMMNMI I iBSSitaliii novi» ■afilkoii In où iMflllli a** V J**oilavijo So So M,rw §» houiêfco tilo ODPLUJE ittoijo s«—j«»tjo ir, to Aufu.U 1?. Iivntni korniuJiloU M tretjega raarod« potnike ffparvag MM^ssUk* IÜTW..... » 1 " ' 1 ' ■ i n mi, h i rila Qalolaa) m kemikalije In ki vraaoi' loo h Mo, veo na Donavi in 8a- Ktnee iz Jagoslavije. Beograd, 19« maja. 33. nek MUvotvorna. skupščine je •tvoril predsednik dr. Kibar ob 10.80. Sprejet je Wl sapisnik zsd-nje seje, nakar so se čitale prošnje in pritožbe, so se objsvili dopusti poelaneev in obravnavala poročila ministre*. Nato se je prešlo na dnemf vedi Nadaljevanje podobne debate o ustavi. Prvi je dobil besede poslanec dr. .>e Jugoslavija. Radikalec dr. IfomČilo Ivanič je predlagal naj bo našlo» države Srbija. Zemljo-radnik Moakovljevič ugotavlja, da ni sporazuma, o katerem je govoril pred govornik. Ako se je dopustilo, da se je v nsš grb uvrstila ena zvezda več kakor je predvideval vladni načrt, to še ni sporazum. Nato izjavljs, da so bili nekateri členi donešeni brez sporazuma. Kar se tiče imena Jugoslavija, to nI avstrijska skovanka, kakor se je govorilo. Treba se je nasveti en narod s enim imenom. Radikalei zahtevajo ime SH8. toda v Vojvodini so agitira-U za Veliko Srbijo. Treba je, da se jugoslovsnstvo ukorenini v narodu, ne ame se pa proti tej ideji agitiratl. Kot srednjo pot predlaga, naj se sprejme naslov, ki ga predlaga zemljoradniški lub; Ju goslavija, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sklepno besede je imel poročevalec dr. Laza Mar kovič, ki je nagUlal, da debata nI prinesla nobenega resnega razloga proti stilizaeiji ustavnega odseka. Zato priporoča atilizacijo ustavnega odseka. |po kratki repbUki dr. Trumbiča je ponovil dr. Lasa Markovič med razburjenjem jugoslovanskega kluba: Priporočam predlog odae ka. Nato se je glasovalo, f 1. se je razdelil na dva odstavka. Po glasovanju e drugem od* stavku je jugoslovanski klub. zapustil zbornico vzkliksjoč: "Živela Jugoslavija 1" Radikalci pa se PROSVETA glasov v stilizaeiji usUvnega od- delavcev oddaljenih na delu in za- voljeni: Snoj Henrik, kovinar. ALI v eeljaki kotlini slavno a Radovedni amo, s čim bodo se-. P daj naši naaprotoiki, ki jim »e gre)"41' glavo, da bo imel v občini tudi trdna nad vami in a tem boste mo-|20. maja. Dunajski Korespon-lna matica S. N. P. J. Knjiga je denčni urad poroča is Rima: Ka- titdo vezana, ima 12 slik in kor javljajo iz Gorice, so dobili ne $1.50. vgfifi^rda ^'"Vw^Tn I^l----- — I pri volitvah v italijanaki parla- Ako hočete spoznati Uškt po- yeljavo delavee, mah kmet in mali Rdeči župan. Pri občimtkilt vo-if"* * i,-«— it -___»«- .i„ , v «r n—u s.:,i u, u m..;« __,i.int ment Slovene 30.000, komunisti sledite, ki jih ima v moogin alu obrtnik — argumentirali ta izid lit vah v Ptuju ao dobili aocijaim j™" ' v vr .... A ^ , .,«M1|t„ volitev k«-r so ae pri d-*__—win,, in 110.000, nacionalistični blok 4.000 samako življenje oženjene- z broški h volitvah tolažili s jsvičev na čelu. Ime te monarhi- klicali: "Doli z Jugovinol" Prot prvemu členu so glasovali: Jugo slovenski klub, zemljoradniki m komunisti, socialnih '.demokratov ni bilo pri seji Proti drugemu členu (o grbu) so glasovali komunisti in socialisti, ki so se medtem vrnili. Člen 3 je bil sprejet s večino glasov, potemtakem je prvi oddelek ustave sprejet s večine DA J» ÖLO- CILJÍKA KOTLINA RDEČA! I radi tega nfeo mogli na volišče, IA fcin Lajovic, ravnatelj. Viktor] akoravno ste sUri volilni imenik Čbdcž, kovač. Rok «tegtiar, de-i pre veHko koruze, 'bajajo yjbmiji. Tram^orti bi^élijno dovoljenje in bi se vrnü preko|oyga jn ječraelia. Velika hiša v dobrem stanju, dve štali. ena za _________________delavske borze. —120 in druga za 7 glav živine. Jc le "mor ite mu je boíje'zdelo. Daai jel^- ^a pride do čim ožjih pro-1 {6> maja. Minister za tri milje do poataje in le pet mi- bilo točenje alkohola prepoveda- ®etl»f »tikov med S^ijo'in P^Locialno poütiko bo predložil mi- Uut hoda do šole. Trije konji, no, smo videli zvečer razne jede.r4U,*kím] *raJÍ' •»? sklenjeno, ds n¡gtrgkemu gvetu v odobritev no Ueliko poslopje za orodje, stroje esarske elemente pijane, da so ko- * ^rade mostovi _ na Donavi in yo ' ^ Q delavskih borzah, ki in žitnica. Trije veliki pašniki maj atali. Na gUvnem volišču so ®avl,prt fS^ n J^Ti bo vaebovala vae važnejše odred- ograjeni z žico, dosti vode na pa*----1 i.u^.1 WéJigiiMHa, dva pri Belgradu, Uulbrovici | ^^ -i-J-n. 0duošajev med nikih, veliko aadnega drevja. S socialistov v r.z„i ionterji to hUpei bgSdM. ^Z Čne stranke celo z nasiljem nastb-1 peli proti našemu agitatorju s. Behmu, ki se ni dal odriniti niti .^ od policaja ne. In vzlie vsemu te- mu smo yideli zvečer poparjenel^® Maribor-Fraifer obraze jedeesfrjev.B I pešce in kolovoz. Urnimi Kjjgilede '&0hfm\ J IPPH . [ delavci in delodajalci. Izdelana je farmo se proda tudi 23 glav ži na isti podlagi, na kateri je teme- vine, 3 konje, 100 kokoši in 100 ljila stara delavska borza v Beo- piščet in vse pridelke, ki so sedaj u. Predvideno je osnovanje na iarmi, orodje, stroji in žito. novih delavskih borz v vseh*več- Proda se po nizki ceni. Sam ne jih mestih. Nova odredba bi sto- morem vsega obdelovat. Oglasite se na naslov: J. Pdtočer, R. D. 1, sko in Maribor-Mu.ta ho prešle v roke JSDS. Socijalktično so vo-i- ... , Nobena manipulacija jim ni po-1 lile aeve tudi vse mariborske P*U v veljaVo B 1 JumJem' . + . v magala. Akoravno je bilo odpu-1 predmestne db6ine. Meščanake V Belgradu aipljejo naredbe in|ttartwicK,\ri. ščenih pred dveme mesecema oko- stranke, ki so nastopile večinoma uredbe, kar s košem, ne da bi pri lo dvesto delavcev v cinkarni, ki a kompromisnimi lfctami, so osta- končni redakciji sodelovali za-ao bili prisiljeni iti s trebuhom za le v manjšini. ( t, stopniki delavskih organizacij. Iz kruhom, akoravno ste napravili Wran*lovoi in sopet Wran- navedenega poročila je posneti,] volitve na delavnik in je mnogo|giovcil Javljajo, da bo naša vla-1bo ta ustanoya «nel^ tiste na- da (Adv. June 7—8) ) POZOR ROJ AU. Jlnpmle Hlgglm Spiaal UPTON SINCLAIR. Z dooolJaBjam avtorja provel ...... .} . m IVAN MOLEK. ™ Zt J | XXI, Jlmmie Higgins v visoki družbi. Ji Ko se je Jimmie spet pričel zanimati za šiv-ljenje, je liftal v postelji, in aicer v postelji, ki je bila mirna in ki |ni vsakih pet sekund • skakala proti stropu in se pogrešala kot vspenjeJe v klet. fte boljše pa je bilo to, da so bile na postelji čiste rjuhe in okro gse je sulkal IjUbesnjlv angelj v snežnobelera oblačilu, člitntelj moj, ki zasleduješ avanture Jimmieja Hlgginaa, ti si morda blago-alovljen z dobrotami livljenja, in zato ti je treba pojasniti, da ni Jlmmie nikdar prej vedel, kaj se pravi spati na rjuhi In pod rjuho še manj je vredno govoriti o čistih rjuhah; nikdar nI spal v nočni srajel In nikoli v njegovem ftivljenju se mu ni še pripetilo, da bi mu snežnohel angelj s ljubkim nasmehom in a sijajem zlatorjavih las prinesel krožnik dobre juhe na posteljo) Jimmie je bil kakor sačaran. Krasna postsva je atala pri njegovi postelji In čakala na vsak njegov migljaj, a kadar je ni potreboval, je sedla «raven njega In kramljala s njim ter ga Ispraševala o tem In onem Is njegovega življenja. Postrošnica je mislila, da je Jimmie vojak — in on, nesramna nadloga, je uganil njene miall pa jI ni hotel povedati, da jo le navaden popravljač motornih koleeljev. Jlmmie je bU v vojaški bolnišnici, v kateri je bilo videti strešne prisore In slišati grozne glasove, toda on ni dolgo čaaa videl ne ališal nlčeaar — tako dobro ee mu je godilo t Ležal je lepo na mehkem In gorkem in napol dremuekal kakor sasps-tis inačica; jedel je dobre jedi in pil dobre reči, nato je saspal, in ko je sopet odpri oči, o nebesa —grel ga je mehak žarek zlstorujsvega sija okrog glave prelepe postrainice. njegovega ange lja. Malo po malo ss je zavedel, da je nekje v isti sobi mol, ki se je vso noč df vil in lovil sapo s svojimi od strupenega plina razjcdenlm! phrfl. Tedaj se je spomnil svoje laatne nesreče in vprašal sa podrobnosti o torpedirsnem transportu. Isvedel je, de js več kot sto ljudi isgubllo šiv-ljenje. Postretolea mu je prinesla tiskan seznam ponesrečeaeev, med keterimi je bilo tudi vel šensk. Jimmia je iital In našel med drugimi tudi Ime Mike Angoni — njegov prijstelj "strigallea", «ad organizacije L W. W., z daljnega Zapada. Potem Peter Tobui — mornar is Cornwalla, ki je bO ušel sedmim gubeserinsklm napadom, podlegel pe je osmemu t jfauaie je dalje čital, da je bila nemška podmornica, ki je potopils trannport, po-končana s bombami pod vodo in morje je raznealo njene razvaline na ves strani. In čudno, kakor je bUo strešno, Jimmie, peelfiat in aoeialint. je bil vesel te novice t Niti se trenutek ni poraialil, da je bil v podvodni ladji morda kak nemški aodmg, reven, aaeuinjen in nesreSen internaeionaliat kot je eni Jlmmie je hotel, da ae enkrat in sa v*ako eeae pokonča sakrbtni pomorski teror — In vsled tega je bil ssdevoljen I Poatrslnlee g svojimi lepimi alatorujavlmi srni es js ssnlmsls SS svojega ameriškega pacien U In ss pogovarjala s njim, kadar je Imela prilike. Kmalu ie Isvedsla vae o nesrečni Kllzi Retn ser iu otroelk, ki so t>ili raza t rrl jeni na koeee pri Brotherly Building & Loan Ass „ »prejela novih 14 tisoč don-lpeke, ki jih ima belgrajska borza. I potrebuje zanealjive aaetopnike ski h in kubanskih kozakov z oto-1 Zdi se nam, da se v tem pogledu Pcnnsylvanijo; zaslušek je pre-ka Lemnosa. Namestila jih bo v ravna, vse preveč birokratično. cej velik. Toraj ako služite sedaj železniške polke in obmejne po- Volilni boj v Primorju. O vo- manj kakor 1150.00 na mesec, mi sadke. Toda to še ni vse. Naša mnem boju s Primorskega poro- hočemo razjasniti kako «no vlada je pripravljena, da sprej- Uftj0 o velikih nasilstvih. FaSisti rete svoj dohodek povzdigniti, me »e več Rusov, toda pod pogo-l^ ^ nekaterih «krajih razgnan^ pi»eta.na: Brotherly Bldg. k Loan Asa., eksploziji. Jlmmie ji je tudi povedal, da je socialist in to je povečalo njeno rsdovednost. Izpričevala ga je o soelalismu in Higgins je navdušeno predaval o nedvrednoati in izlival svoj srd nad kapitalisti in drugimi nekoristnimi postopači. Zla- pi v beeedi kapitalisti in Jimmie se je nekaj razuinotet';. rs - Hov socialističen list. Po vesteh sarajev. listov prične te dni izhajati list "Glas Slobode", or- 348 Lawn St., Pittsburgh, Pa. Odv.) čaaa fodil njeni govorici. Zagotavljala ga je tu4i, da Je nikdar več ne vrne predvojna mezdna "eet- vica" in on jo je moral vprašati, kaj miali a tem. NI je pa vprašal kaj polne ni njena beaeda MtartM, kajti stVkr je ležala pred njim na krožniku: oku- sen, majhen paj z rdečimi jagodami. / • • e Jimmie.je bil končno na jeznem, da ae nahaja v angleškem pristanišču in postreinica je bila Angležinja. Ako bi bil Jimmie uljuden, bi se bU le-h ko spomnil, da imajo Angleži navlako grofov, vojvod In lordov, na katere so sentlmentslno navezani. lAmpak naš socialist nI posnal te čednosti; njegova navada je bila, da je. hitro obaodil vse, kar se ni etrinjslo s njegovimi principi. Kakor hitro je torej vedel, Ifje je, je takoj poučil svojega belega angel je, kaj misli o aristokraciji. Dejal je, da ao vraži ariatokrate starega sveta iz dna zvoje duše in nejVajši bi vse od prvega do sadnjega po-krtačil a površja zemlje. Zaatonj je beli angelj proell Hlgginaa, da ao tudi med plemstvom dobri ljudje, osiroms saj mlalijo dobro — Jimmie jih je kratkomalo obsodil sa tolpo parazitov in alepar-jev. katere je treba pognati s sveta Čim prej tem bolje. , "Olav jim ne bi odsekali, ali blf" je saihtela poetrešniea, "na vaak način jim jc treba dati priliko sa pobeljšanje." "Seveda", je odgovoril Jimmie, "ne rečem, da je treba vse obglaviti; toda moje mnenje js, ds morajo nI na delo, knesl, ariatokratje In vai." Postreinica je odšla s Jlmmiejevo posteljno posodo. Ko ee je oddsljila, je mol v soaednjl postelji, pomoričsk s ameriškega rušilca, ki je imel obvezano glevo, da je Izgledal kot Hindu, obrnil trudne oči proti Higginsu in bevknil: "Čuj ti, eepee, neke j s takim govorjenjem 1" ^ "Kajt" je sarcial Jimmie, misleč, da zopet govori z militaristom "Pari, kaj klepečeš, budalo! Čez lorde zabavlja, ne veš pa. da mladenka, ki ti s ariatokrsta, plemenitaftinja." "Lašeir* "lakaj bi lagal T Njen oče je gref v 5kyeter-rieru ali kako ss Še sove vražje mesto." "Ne vleei me!" ga zavrne Jlmmie jeana V armadi se je neučil, da ni aaupati nobenemu voja-ku, ker nikdar ni vedel, kdaj vojaki govore reane In kdaj ee šalijo. "Ali ti je povedala avoje imef" vpraša po. moiMak. «4De ; rekla je, da je miae aendennlng." "Dobro. Vprašaj jo. če ni čaatna Beatrice Clendeanlng, In ališal boš, kaj ti odgovori". Jimmie ni vprašal. Ko ss je deklica vrnile s čieto posodo, je njen pacient lešal mirno, toda nje-gov obras je bU tako rdeč, da je sumila, ds ni vse v redu. Slutile je, da je morda akirial zlesti is po-stelje brez njenega dovoljenja. Oklje prihodnjič.) Za kuhanje piva doma jansko je Prlmorje. Tu naj slede poročila dopisnega urada: I imamo v zalogi alad. hmelj, aladkor ■ M J^H I. Tkat, 17. maja. Po novejših po- In vse drage potrebščine. Poalraaite in stranke. List bo urejeval Sretan streže, jc hči | Jakšič. Odpuščeni železničarji — Mad-žari. Prometno ministrstvo je od-| pustilo iz službe večje Število Že-lexniških sprevodnikov, strojevodij, kurjačev in delavcev Mad-| žarov, ker niso hoteli priseči. Valutno tihotapstvo. Pri revisi-I ji potnikov na mariborskem kolodvoru so zasačili dva tihotapca valut: neko Ljubljančanko, ki je imela pri aebi skritih 6000 dolar-I jev in nekega zagrebškega Žida, ki je imel 9000 dolarjev. Denar | jima je bil zaplenjen. v Brezplačno rssdaljevimje knjig j v sovjetski Rusiji. Odredbe sveta ljudskih, komisarjev določa, da se breaplačno razdele vse izdane {brošure, nevine in mesečniki. Beogradtdci dnevnik" poroča: IO lavni aaves žen je aklical v nedeljo dopoldne v Kasini v Bel-| gradu izredno skupščino o ženski aktivni iu pasivni volilni pravici. Velika d va rana Kazine je bila do zadnjega prostora zasedena od Ijiadi obeh spolov. Takoj v začetku diekusije so govornic* najostreje grajale, vladni ustavni načrt, v katerem ni ne beeede o žen-¡aju volilni pravici Vae govorni i ao povdarjaie značaj žene v | svetovni vojni in potrebo ženske volilne pravice. Raaen tega &o I zahtevale šolsko izobrazbo za Ženaki naraščaj, posebno na de-tleli. Na koneu shoda je bila so-asno sprejeta ' resolucija. ki| I protestira proti vladnemu načrtu ustave In zahteva šeneko volilno I pravieos Psšiču se js gotovo, | ko je to resolucijo bral, brada .1 n ir»slo- ivaasaa vlada je odločila, da v A-merlkl nabavi veliko število teš-ikih brsovosnlh lokomotiv ae pre-blaga. Vagone pa bodo I kttpUl deloma toa Francoskem, pa v Belgiji. V tej občini je dobilo I pri volitvah v občinski odbor so-demokratično delavstvo od T odbornikov In sieer so k- Imi lilnem okrožju pri volitvah v ita-ij,.^ Dobitl Ja ** ^^ lijanaki parlament nastopen: V pi- steklenic in rasnih loncev, itd. ■ aanih volileev -44.865, oddanih I** /J» Mro6flo ^ glasov 31.390. Dobili ao: Italijan-1 ^dSčaikahi In v pro- akl nacionalistični blok 15.119, re- dajalna želecnine dame pimeren po- publikanci 4473, socialisti 4X5^i SKSSrmSSifSrSffa komuniati 6667, jugoalovenska na- rodna stranka 2930 glasov. | Tako dobi menda nacijonalistični blok 3, komunisti 1 poslanca. Avstrijska vlada odsvetuje na predlog koroške deželne vlade po sameznim deželnim zborom izvršitev plebiscita za priključene k Nemčiji, ker bi v FRANK OGLAR, 6401 Sup«rlor Ar*., Ci^riand, ObU Če vas zanima farna, potem Vaa bo zaaimlo tudi to: V SleitlSS, North Oarolhia, kjer jo fte mnogo trojakpv kupilo ^farm«, tem alučaiuli® P™»tor tudi sa vas, ako reiaiino 1U T mtilite kupiti dobro in rodovkao sem- lahko Jugoslovani zasedli Koro- ljo, V prijavnem, sdravem kraju, kjer ško. imamo tako podnebja, da mu je teftko najti para. Za Župana V Mostah pri Ljub- Ob «a*u ko piftem ta ogla« farmarji ljaai je izvoljen zasebni uradnik lf, 'podaji krompir i» ga »o- komunist Franc SkobcJ , 12 sovi. I fte spravljena a* trg, grab, fiftol v fttroftju in podobao vrtno selen Javo pa .AA» «r. , .t..., « .Imamo fte preeej «asa. Oves je t klas ISCE SE UPRAVNIKA j». ™»<> ** ** lon»a p. /w li« P® nekaterih krajik ---- (MANAGER) fte Štiri čevlje S Za raaim krompirjem pa bodo far arji poeadtU koruao, sladki krompir ZA KOOPERATIVNO ZA- Ti pa DRUGO Z GROCERIJO IN ¡5A'bod° f iT> ,#tB* MESNICO. VESq MORA R BITI (DOUBLE ENTRY BOOK KEEPING)' ZMOŽEN ANGLEŠČINE V GO-VORU IN PISAVI. POLO-2rn MORA VARŠČINO V ZNESKU «4,000.00. PROŠNJI JE PRILOŽITI SPRI! CEVALA OZIROMA PREPIS ISTIH V ANGLEŠKEM JEZIKU. VSE PROŠNJE MORAJO BITI POSLANE PRED DVAJSETIM JUNIJEM. PLAČA PO DOGOVORU. NASLOV JE: BOARD OF DIRECTORS AURORA COOPERATIVE MERCHANTS ASSOCIATION, V. MIKULICH, SEC-RETARY, P. O. BOX 21, AURORA, MINN. ft— a. t, a. Nekateri mislijo, da js tukaj huda vročina, sopet drugi, da ao aaaaijeai Črnci. Na to naj dam tdle pojasnilo:, Taka j imamo poleti manjfto vročino kot pa je naprimer v, mestu in okotiei Chieaga, 1'ittaburjfca ali CbvelanČs. Pa tudi simo imamo milo is toplomer ne are nikdar niftje kot 10 etooinj nad ničlo. Vrtno zelenjavo je doMtt vaak «as v rimi in nfkateri farmarji celo ■adijo preaad okoli boftife, tako ds i-majo fte sedaj seljs v glavah. Sivina M pase skori relo leto aa prostem in kogar veseli looko^ereja in «Sbelar atvo, ne more dobiti boljiega kraj» kot js ravno U. Malo je farssarJoV tu kaj, da ne bi imeli m» ve« sto kokoft ia Vfi panjev «obal. tudi vina bo leto« preeej v nafti okoHel, kajti vinska