S. številka, V Ljubljeni, v soboto 8. januarja 1921, ER7. leta J Izhaja vsa* dan popoldne. Iznenaal nedelje In praznike. Inso atl s Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m vi§lne dalje kupci jski in uradni oglasi 1 ml m K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K 3"—• Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—, Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. UnravnUtvo „Slov. Naroda« ln Narodna TIskarna«' Knatlova ulica šl. 5, pritlično. — Telefon at 304. v Linbl|an! In po posti t V Inozemstvo i celoletno......K42J-— „Slovenski Narod' velia ¥ Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . K 300 — polletno.....♦ • » 150 — 3 mesečno. 75'— 1 n ........25— Pri morebitnem povišanja se imi dalj5a naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino veJno FMsT" P° nakjzniei. Na samo pismena naročila brez nosiatve denarja se ne morrmo ozirali. ---1----------w ,i ,-■ rni- -t-—i-----■—^- -----^ - -, --rr~^ nwf ■ ■ polletno 3 mesec „210-105*— 35»— UrcdnUtro „Slov. Naroda" Knallova ulica it. S, I- nadstropje Telelon Štev. 34. Dopise »prstema le podpisane in zadostno Iranfccvaot u/jfižT Rokopisov ne vrača. Posamezna številka valla 1*23 K Poštnina p!aiana v gotovinž. Trst in trgnivina z Jugoslautlo. Tržaška »Era Nuova« se boii izgube Slovenije za tržaško pristanišče. Naravno zaledje Trsta so slovenske pokrajine, zato bi bilo nenaravno, ako bi se Slovenija posluževala nove železnice Kočevje-Brod. ki je že nacrtana, in pristanišča Baroša. Slovenija bi se tako izognila italijanskega teritorija, kakor se namerava Italija izogniti jugoslovanskega z zgradbo predelske železnice. Po mnenju »Ere Nuove« je to napačno in trgovina naj bi hodila svojo naravno pot. Zato nasve-tuje, da naj bi italijanska vlada vstvarila ugodne pogoje za promet preko Trsta, istočasno bi se morali prizadeti trgovski kroetf z vso skrbjo pobrigati, da se jim ne odtegnejo stari trgovski stiki z zapadnim teritorijem Jugoslavije, Ti stiki so bili dobri. Zato ne bo težko, obnoviti stare zveze, kajti tudi jugoslovenski trgovec bo rajše občeval z znancem kakor pa da bo Še le iskal sezna-njevanja z novimi ljudmi. Praktično življenje in patrijotizem se često ne moreta strinjati. List predlaga končno, da se da trgovskim izvedencem, prideljenim italijanskim konzulatom v Jugoslaviji, nalogo, da pospešujejo trženje preko Trsta in točno poročajo o ju gos l ove nskih tržiščih, prihajajočih tcstvamo v poštev. Anglija je ustanovila posebno dlplomatično službo za trgovino (Contmercial Diplom atic Service). Italija naj jo posnema. Trgovski krogi v Trstu so že zdavnaj izjavili, da je pogrešena italijanska prometna politika, ki sili k zgradbi predelske železnice v to svrho. da bi se izognila Jugoslavije. Železnica preko Predela se lahko zgradi, ali v svrho pospeševanja prometa, ne da bi se pri tem odtrgala od Trsta naravna zaledna komunikacija. Trst polaga vedno boli važnost na svoje stare prometne poti na kopnem in tako se umevno v prvi vrsti zavzema za neposredni teritorij, ki mu ga hoče vzeti kriva itali- janska prometna politika. No, rimska vlada je naglašala predelsko pot v časih hudih sporov med Jugoslavijo in Italijo. Sedaj misli najbrže že drugače in počasi uvidi, da kar ie naravno, je naravno, zato pa opusti izogibanje Jugoslavije. Italijanski državniki poudarjalo prav te dni potrebo iskrenih gospodarskih zvez med obema državama. V teh zvezah je obseženo tudi trženje med Trstom in slovenskim zaledjem. Tudi mi potrebujemo Trst In skrajno nespametno bi bilo, ako bi se mu odtegovali. Naj se le zgradi železnica Kočevje-Brod s prometno svrho za baroško pristanišče. Vse to bomo potrebovali, potrebovali bomo pa tudi Trst. Tržaški trgovci poudarjajo, da bi bila škoda za Trst. ako mu Slovenija obrne hrbet. Torej jo vabijo, da naj se poslužuje tržaškega tržišča. Italiianska vlada se ne sme postaviti pri tem na nikako izkori-ščevalno stališče, marveč mora v polni meri upoštevati, da naš trgovski promet vendarle, kliub vsem naravnim zvezam s Trstom, lahko krene proti BaroŠu. Izkoriščevalno stališče bi ga samo napotilo tia. V bližnjih trgovskih pogajanjih se bo moglo tozadevno uspešno razpravljati. Trst potrebuje svojega bližniega in dalnjega zalsdia. zato pa je privabil k sebi Čehoslovake, ki se v tržaškem prometu odlično udeistvuieio. vabi Avstrijo in vabi nas, svoje sosede. Proti Rimu se Trst ne more orijentirati, svoje bodočnosti in svojega življenja išče zato le pri svojih naravnih zalednih činiteliih. Poudarjamo, da Trst potrebujemo tudi mi in se mu ne odrečemo. Mislimo pri tem na naravne trgovske poti. na bodočnost naše Ljubljane in pa na svoje brate, ki so prišli pod Italijo, za katere je naravno središče Trst. kateri so podjetnega duha in katerim ne bomo hodili pri svodih trgovskih zvezah s Trstom. —K. W£:mmm M socijaliie Židovstvo se je vselej med prvimi lotilo vsakega modernega problema in ga z njemu lastno dobička-željnostjo izkoriščalo. Tako tudi v socijalizmu! Kar so ustvarili svoj čas židie: Mordechai, Marx, Engels in Lasalle prav Losi alias Loslauer, to spopol-njuje v Rusiji s svojimi židovskimi sovjeti Aron Braunstein. v Avstriii Pollakov sin Seitz z raznimi Adlerji. Deutschl, Bauerji, Koritschonerii. Friedianderii itd. Ker je židovstvo namreč videlo, da se da znanstveni socijalizem tudi politično izrabljati in s tem stopnjevati in utrditi moč židovstva, ie mobiliziralo svetovno delavstvo in ustvarilo mogočno politično moč. ki pa že tudi popušča na različnih koncih in krajih. Priznavamo, da je socijalizem za delavstvo mnogo dobrega storil in da mu ima predvsem svoj današnji zavidanja vredni rnaterijelen položaj zahvaliti, vkljub temu pa ;e ostal in ostane delavec ona raia, ki mora molčati in trpeti in gledati, da govore ponajveč Zidje v njegovem imenu. Zemeljskega raja ni pričakal, in ta je danes bolj kot prei oddaljen od njega, ker mu ie zadnji udarec zadal Ljenin, ki pravi, da ie svoboda izrodek buržoazije, i ki ie ustvaril najbolj antisocijalen ustroj, kakršnega bi najdrznejši sovražnik delavca ne bil mogel zamisliti. Vse to pa, ker tako prija Aronu Braun-steinu 6; Co. Da je svetovna Aliiance Israe-lite nekaka predpostavljena oblast svetovne socijalne demokracije, v kateri se z veliko rafiniran ostjo, da se izrine eventualnim očitkom, pusti tudi kakemu arijcu in delavju igrati vodilno vlogo, to se je dejansko večkrat opazilo, zelo jasno pa ie to izrekel letos spomladi Nathaniel Kraus na zborovanju v Margarethen-strasse 22 na Dunaju, ko se ie ustanavljal komunističen list ^Korres-pondenz Revue« in se ie govorilo o preganjanju Židov na Ogrskem: »Mi ne smemo pozabiti, da smo oduševljeni rreabojevniki resnice, največ Zidje. učenci vere. katero se največ preganja. Po drugi strani na je »Aliiance Tsraelite Uuiverselle« danes tako velika moč. da more čisto sama tekmovati z vsemi drugimi razredi, da, tudi javen boj začeti, če ie treba. Če vse orožje odreče, nam ostane še vedno eno: da mobiliziramo svetovno židovstvo in zmaga ie gotova. V ta namen bomo tnkoi sfo-nilž v stik s Češkoslovaškimi in iu-poslovensklmi delavskimi or.^aniza-ci'am?.« Torej zato te potrebujejo gospodje Židje. ti ubogi jugoslovenski proletarec. da jim pomagaš do zmage. V Sloveniji socijalisti še niso inficirani z židovstvom, toliko boli pa se na Hrvatskem in v Srbiii kuštravi »pejsi« obešajo na sociialistični program in rinejo razni Lustigi in Dia-mandsteini med delavstvo. Niti, katere razpreda svetovno židovstvo, vodijo zelo tajno in tako daleč v različna vprašanja, ki pretresajo svet, da jih ie navadnemu zemljami težko zaslediti: zato se ie židovstvo jelo toliko boli gibati. Tudi zadnji železnlčarskl štraik pri nas ni bil brez tajnih židovskih intrig in inspiracij. Prej ali slej bo tudi proletarec spregledal in se sku^a! otresti židovstva kakor nadležne uši iz svoie-a kožuha« in prišel bo čas, ko bo mo- rala nastati deviza, če noče. da z& židovstvo požre: *ProIetarci vseli dežel, otresite se Žida!.: i—I. o rn g 9 *.o W* __ — d Pariš, 5. jau. Znani siavolog prof. Crnst iJeais je po težki operaciji umrl. Profesor "M r n e s i O en i s Je bil velik prijatelj češkega in jugosloven-skeza naroda. Rojen je bil 3. januarja 1849. Na vseučilišču se je posvetil zgodovinskim znanostim. Ko je izbruhnila francosko-nemška voina , je hitel rod zastavo in se udeležil vojne kot aktivni borec. Po vojni je prepotoval Evropo in prišel ti;di v Prago, kjer se je no zaslugi velikega Palackegn zainteresiral zlasti za češko zgodovino. Odslej se je Denis bavil skoraj izključno s narodi. Leta 1919. je ustanovil v Parizu slovanski instituti ki hi naj bil center slovanskega znanstvenega delovanja in nekaka posredovalnica med francoskim narodom in Slovani. Meseca novembra tega leta je Denis znova posetil Pn;go, kjer so ga sprejeli z največjimi častmi.. V Pragi in na Češkem je nameraval ostati več mesecev, da si nabere materijal za novo delo iz čcike zgodovine. Tu je nenadoma obolel in se moral vrniti v Pari?. Podvreči se je moral težki operaciji, kateri je podlegel. Pokojni profesor Denis si ie pridobil s svojim delovanjem neprecenljive zasluge za češki narod, a tudi za Jugoslovene, ne samo na znanstve- češko in slovansko preteklostjo. Izpod i nem, marveč predvsem na političnem njegovega peresa ie izšlo znamenito njegovo delo o češki zgodovini, delo, kakršnega ni spisal noben rojeni Ceh. Leta 1896. je postal Denis profesor zgodovine na pariškem vseučilišču. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Dri čel v Parizu izdajati list ?>Lu Na t ion Tcheonec in pozne;e revijo »Le Monde Slave«. V obeli listih se ie beril za osvoboditev in neodvisnost Cehoslo-vakov in Jugoslovanov ter postavil tezo, da ie v interesu evropskega miru, da se razbije Avstro-Ogrska ter se izpod njenega jarma osvobode slovanski polju. Med vojno je bil na čelu tistih mož v Franciji, ki so kategorično zahtevali, da mora zmaga antante prinesti osvoboditev vseh Slovanov iznocf nemškega in madžarskega jarma. Zastopal jc stališče, da bodo osvobojen! Slovani, predvsem pa Čehoslovaki in Jugosloveni najzvesteiši zavezniki Francije in najkrepkejSa opora v borbi proti vsenemštvu. Njegove ideje so zmagale, zato ostane Denisovo ime na-veke vdolbeno z zlatimi črkami v no-vestnici češkoslovaškega in jugoslo-venskega osvobojenja. Večnaja pamjat? Politične usstl — Sestanefe Političnega kluba JP« se vrši dano- v petek 7. januarja ob 8. zvečer v tajništvu JDS, Narodni dom, J. nadstropje. — Za enofno državo. Na seji ministrskega sveta dne 5. t. m. se je nadaljevala razprava o načrtu nove ustave. Na prihodnji seji bo načrt v celoti spreet. Večina članov kabineta se je izrekla za sedanji načrt z zelo malimi izpremembami. Tudi čl. 12, ro katerem hi mogel postati naslednik prestola knez Svevlad, ako bi prestolonaslednik Aleksander ne imel otrok, je došel v razpravo ter ie bilo sklenjeno, da se o toj zadevi vpraša za mnenje kluhe vladnih strank. V demokratskem kluba se je o tem sklepalo že prej ter je bila večina njegovih Članov proti temu, da bi smelo pre-stolonasledstvo preiti na žensko črto dinastije Karagjorgjevičev. Tedaj jc bilo tudi pojasnjeno, da dinasti a sama ne dela iz tega nobenega vprašani a ter da tudi noče vplivati, da bi vlada predložila člen 12. v sedanji obliki. Pri razpravi o pokrajinskih samoupravah je bilo sklenjeno, da se to vprašanje predloži v rešitev klubom. Kar se tace velikosti posameznih pokrajin, so člani vlade Nikolo Pašičaj mnenja, da bi vseh okrožij ne smelo biti več kot 35 in da ni potrebno, da H posamezna okrožja imela manj kot 200.000 prebivalcev. niti več kof 800.000, Med radikalnimi in demokratskimi ministri vlada popolno soglasje v vseh vprašanjih glede ureditve dr-rave. Obe stranki sta za edinstveno državo ter proti avtonomijam ali federacijam, Kar se tiče zgornje :rbor-nice. ima.o rešiti to vprašanje klubi sami. V ministrskem s■ o i~ iv' voljena komisija, ki ima pregledati vse1 ukaze in imenovanja uradnikov v zad-njili dveh letih. V to komisijo so bili imenovani ministri Svetozar PriW -vič, dr. Velizar Jankovič, Joca Jova-novič in ur. Milenko Jovanovič. ?a\-notako jc bil izvoljen tudi Bn inčni gospodarski odbor, v katerega so bili imenovani ministri dr. Velizar J inko-vič, dr. Vekoslav Kukovec, dr. rimko Fran Govekar: 143 (Dalje.) »Ubogi ljudje! V Ljubljani plešemo, na Notranjskem pa prelivamo kri,« je ponovil barom »Polkovnik Kazimir je pregnal Francoze z Reke ter jih podil preko Trnovega. Osel! Toda Čeprav je bilo Hrvatov trikrat več, je imel težke boje s Francozi. Izgube so na obeh straneh, mrtvih, ranjencev in zajetih imajo Hrvatje in Francozi. Največ škode pa nosijo Notranjei. Kolika nerodnost, da niso z Dunaja pravočasno opozorili naših ljudi! Prositi za mir, pogajati se, a hkratu zahrbtno naskočiti v ozadju sovražnika, ki stoji s svojimi prednjimi divizijami komaj dan hoda pred Dunajem, tega je sposobna le germanska zavratnost! Drago bomo plačali to norost. Wenigar je ves divji! Francozi niso v Postojni živemu človeku skrivili lasu, se vedli ves čas mirno in pošteno ter zahajali v cerkev kot najvernejši katoliki. Prijatelji so bili naši ljudje s Francozi, ki so se morali užaljeni in ogorčeni umakniti pred divjimi tolpami čez Razdrto na Vipavo.« »Buonaparte se bo kruto maščeval! Kaj takega on ne odpušča!« se je raztogetil Des-selbrunner. »Zato tako dero franerske čete proti Trstu! Na, to pometejo Notranjsko znova, da ne ostane niti praška po avstrijski vojski!« »O, Kazimir jo je že pobrisal sam, ko je zvedel kako ga je polomit« se it smejal bar ron. »Naše takozvane zmage so bi1e doslej še zmerom enodnevne muhe. ki ostavljalo za seboj le gnoj in smrad. Diplomati bodo morali v potu svojih obrazov zopet lepo pobrisati, kar so zasvinjali generah". Ampak hujši bo polom za Benečane. Vae vietis!« »Govori se, da so bili pomorjeni neki francoski stražarji. Šeoeta se nek?i o Veroni in Brc-sciji,« je pripomnil Vodnik, »a nič gotovega.« »Tu mi poroča Hneber o grozodejstvih, ki spominjajo čisto na Jernejsko noč!« ie drial baron. »In zopet Ima svoje prste vmes n ca men avstrijski general. London, ki se mu je posrečilo z veliko premočjo potisniti francosko posadko iz Tirolov, je razširil po Benečan laž. da je bila francoska armada poražena in do cempera razcefrana ter da beži Buonaparte le še z ničnimi ostanki nazaj v Italijo. In provedUore v Veroni je oborožil 30.000 capinov in kmetov ter dal zvoniti na velikonočni torek plat zvona po vseh cerkvah naenkrat. V mestu m na deželi so Veronežci hipoma planili na Francoze, jih klali in pobijali kakor pse in podrane ter so pomorili celo 400 francoskih bolnikov po bolnicah in na cestah. Na čelu morilcev pa so stali duhovniki!« »Strašno!« »Gnusna, strahopetna bestijalnost tepcev!« »General Balland se je umaknil v trdnjavo, ki jo zdaj tolpe oblegajo,« ie nadaljeval Zois. »In v Padovi, Vicenzi in Bresciji so se zgodila baje grozodejstva, ki so nezaslišana. Po-morjenih Je več sto Francozov. In zopet je bila laška duhovščina, ki je h u iskal a na zločinstva in pridigala proti kraljevskim morilcem, brezvercem in svetoskruncem! Dnhovništvo razširja podlo lažnive letake, perfidne proklamacije in anonimna pisma, ki govore kajpada zopet o čudežih, samo da razburjajo analfabetsko ljudstvo . . . Povsod je napadalo francoske transporte ter jih oropalo in pobijalo. In niti kurirjev ni pardoniralo.« »A Benetke? Jamčile so svojo nevtralnost. Zakaj ne nanravijo reda v republiki?« »Žal, celo Benetke so zašle med blaznike! Prestopile so čisto na stran Avstrije ter začele vojno proti Franciji. Senat je resnično znorel! Dal je potopiti francosko bojno ladjo, umoriti poveljnika, francoske mornarje, ki so se hoteli plavajoči rešiti na konno, pa so v morju s sekirami posekali! Strašno, strašno! A kaj bomo zvedeli še. ko dospo časopisi? Hueber mi niše doslovno: Benečanje se je javno bahajo: »Nam jc usoda določila nalogo, da uresničimo pregovor: .Italija bo grob Francozov**« — Jaz pa sem preverjen: svobodna beneška republika, nekdaj mogočna in slavna, je bila in ne bo nikoli več!« In baron je pripovedoval dalje, kazal izrezke tržaških časopisov, ki mu jih je poslal postojnski poštar ter končno vzkliknil: »Nad domovino mojega očeta se ie zgrnila noč najčmejše nesreče! Fanatizem obskurant-stva. verska blaznost nevedne duhovščine in starokopitnost beneške oligarhije so ji izkopale grob! Buonaparte že hiti, da jo udari —« j »Buonaparte sam? Morda prei-o Ljubljane?« se je razveselil Vodnik. »V par dneh. bo tu, a ž njim vsaj 10.00d mož,« je prikimal Zois. Zd i vidimo, kako modri so bili Slovenci, da smo sprejeli Francoze kot kulturen narod. Duh grofa Karla Herber-i šteinskega še živi med našo duhovščino! \\ ■ ■■.[-gar, Prašnikar, juri Gollmajer, prijatelj Vodnic in še sto in sto takih ima naš narod — na svojo srečo! Z dobrohotnostjo, krščanskim sočutjem in usmiljenjem, prijaznostjo in toleranco smo se ne le rešili vsakršne škode, nego smo imeli celo dobiček od sovražnikov. In vest. ki jo je p^ *-vil rami knezonadškof za najvišjega sodnika vseh naših dejanj in neham*, nam ne očita hi« česar. < »Oh, pa vendar smo upali na dosti, dosti — več!« je vzdihnil Vodnik s trpkostjo v izrazu. »Več, več!« se je Jezil suknar. >S Shakrs-pearjem lahko rečemo: toliko hrupa za prazen nič!« »Ne, po krivici, prijatelja!« je miri! 7.oj■-. »Vselej si je treba staviti najvišje vzore! Vsaj približaš se jim potem, če jih morda tudi nikoli ne dosežeš. To je pravica mladine... še več. to je njena dolžnost. Vi le letajte pod oblaki, sai >e dovolj, da se mi starci plazimo po blatu!« »Izpod oblakov smo treščili v blato, res!« si je očital Vodnik, »a vzoru smo še dalje ko* preje.« S stran SLOVENSKI NAKOD-, dne 8. Januarja I92i. o 5TcY» /rizman, Joca Jovanovič in Nikola Uzunovič. Sesti član tega odbora je [inančni minister, Cigar listnica pripada demokratom. = Klerikalni upi. »Jutarnji list« Javlja iz Beograda, da Jugoslovenski klub še ni sklepal o sodelovanju v vladi. Dr. Korošec čaka, da pridejo v Beograd poslanci njegovega kluba in Radičeve stranke. Jugoslovenski klub se nadeja, da Pašič ne bo mogel sestaviti večine v parlamentu in da bo potem sestavil vlado Stojan Protič iz radikalnega, narodnega, jugcsloven-skega in muslimanskega kluba ter Radičeve stranke. = Drašković finančni minister. »Novosti« poročajo iz Beograda: V političnih krogih vlada gotovo prepričanje, da bo naslednik pokojnega Sto-janovića sedanji minister za notranje stvari Draškovič. Ko pa bo DraŠković prevzel finančno ministrstvo, bodo zahtevali demokrati, da prevzame ministrstvo za notranje stvari Svetozar Pribičević. V tem primeru bi prevzel ministrstvo prosvete prof. Kumanudi. = Spremembe v predsedstvu kon-stitnante? Beograd, 6. Jan. Radikalni klub je imel včeraj sejo, na kateri je Vsled dejstva, da je postal dosedanji tretji podpredsednik konstituante dr. Miletić minister pošte in brzojava, sklenil, da prepusti to podpredsedniško mesto eni izmed onih strank, ki bodo §e ▼stopile v vlado. V političnih krogih se namdgava, da bo potem tretje podpredsedniško mesto odpadlo na dr. Koro-Ščevo gnano, ki se v zadnjem času zelo oliža vladi. =r Zastoj parlamentarnega dela vsled pravoslavnih božičnih praznikov. Beograd, 6. jan. V parlamentarnem življenju je zavladnlo včeraj vsled pravoslavnih božičnih praznikov popolno mrtvilo, ker je večina poslancev odpotovala domov. Na včerajšnjem ministrskem svetu 60 se vsa važnejša vprašanja odgodila do po božiču. Na seji demokratskega kluba se je razpravljalo o vprašanju izpopolnitve finančnega ministrstva, a se je rešitev tega vprašanja odgodila do po praznikih, da se vrnejo v Beograd vsi politiki = Seja ministrskega sveta. Na predsnočnji seji ministrskega sveta so bila na dnevnem redu tri glavna vprašanja: 1. vprašanje nasledstva prestola v primeru, da regent Aleksander ne bo imel potomstva; 2. vprašanje upravnih enot; 3. vprašanje zgornje zbornice. Sklenilo se je, da se počaka, da podajo klubi svoja mnenja o teh vprašanjih. Ker je večina poslancev odsotna, in ker so danes odpotovali na božične počitnice še ostali poslanci, se bo o teh vprašanjih razpravljalo, ko se vrnejo v Beograd vsi poslanci =3 Vprašanje nasledstva na prestolu. Glavni odbor demokratske stranke je imel predvčerajšnjem važen sestanek, na katerem se je sestavilo poročilo, ki se predloži prvi naslednji klubovi seji. Razpravljalo se je tudi o snočnji seji vlade ter o posameznih Členih ustave. Večina Članov demokratskega kluba je glede vprašanja prestolonasledstva mnenja, da krona ne sme preiti na Žensko linijo dinastije Karagjorgjevičev. Sicer pa se bo o teh vprašanjih podrobneje razpravljalo dne 10. trn., ko se vsi poslanci vrnejo v Beograd. = Ministrstvo za prehrano. Dr. Milivoj Jovanovič. zastopnik ministra prehrano je prevzel dolžnosti g. Joji-ča, dosedanjega ministra za prehrano In obnovo zemlje. = Glavna kontrola. V glavni kontroli je izpraznjeno mesto enega člana. .Dva kandidata za to mesto bo volila ustavotvorna skupščina. Državni svet je predlagal kot kandidata Andrija Sirnica, načelnika v ministrstvu za jkonstituanto in Mihajla Protiča, glavnega ravnatelja davčnih uradov. = Okraden D'Annunzio, »Temps« javlja z Reke: D* Annunzio zapusti jutri Reka Kam pojde, še nI znano. D' Annunzio je zelo vznemirjen radi tatvine, ki Jo ie izvršilo v nfegovi pisarni nekaj arditov. Arditi. ki so jim poveljevali mornarski podčastniki, so Vlomili v omaro in oplenili nekaj milijonov denarja, kakor tudi listine o D* Annunzijevem podjetju. s Sestanek ministrskih predsednikov. Kabinet se je v načelu izjavil za sestanek ministrskih predsednikov zavezniških držav v Parizu, ker pri-poznava potrebo, da se vprašanje razorožitve Nemčije preuči in reši. Sestanek se bo najbrže vršil sredi januarja, Lloyd George prinese s seboj v Pariz končnoveliavne sklepe, ki iih bo vrhovni svet še enkrat proučil in ukrenil vse potrebno, da se vprašanje reši. =z Razorožitev Nemčije. Kakor se govori, sta Francija in Anglija mnenja, naj bi se razorožitev Nemčije p osi hm al vršila od stopa:e do stopnje, da bi se Nemčiji na ta način omogočilo, da vodi uspešen boj proti boljševizmu. Angleška vlada želi, da bi imela Nemčija vlado, ki bi bila zmožna tvoriti | h liševizmu močan jez. Glede izvr-Srvt točke 172 mirovne pogodbe, ki zahteva oddajo razstreliiv in kemi- j kalij, menilo v Angliji, da Nemčija v j tej točki mirovne pogodbe ni izpolnila, == Protektorat nad Egiptom. »Idea Nazionale« poroča, da Je italijanska vlada sklenila, priznati protektorat Angliie nad Egiptom. Da se je Italiia radi tega pogaiala z Angliio o kakšnih kompezacijah, uradno še ni znano. = Proti komunistični propagandi ▼ Franciji. V francoski zbornici je Inter-peliral poslanec Souller radi komunl-gftlfiDft propagande, ki lo razairia koan- I nistično časopisje v vedno večjem obsegu. Na interpelacijo je odgovoril notranji minister Bteeg, da vlada nI nik- j dar popuščala napram komunistom In da bo tudi v bodoče storila vae, da se ohranita rod in mir med francoskimi državljani. Francoski narod podpira vladno politiko, ki je v direktnem nasprotju s politiko boljševizma. =r Končana stavka v Gradca. Stavkajoči nameščenci južna železnice v Gradcu so dne 5. t m. popoldne po poročilu na Dunaj odposlanih zaupni- kov, da se jim bo po njih zahtevi takoj izplačal predujem po 1000 kron, flkle-nili stavko takoj končati in vzpostaviti promet o polnoči. Na progi državne železnice je bil vzpostavljen promet dne 6. t. m. ob še« uh as Boljše vitka propaganda v Angliji. V angleški poslanski zbornici je izjavil trgovski minister Sir Robert Horne, da je vlada prišla na sled obširni boljseviški propagandi, ki so jo razširjali člani ruske sovjetske delegacije v Londonu, Telefonska f n ferasfaipiia porodila* IZPRAZNITEV NAM PRIPADAJOČEGA OZEMLJA. — d Beograd, 5. jan. (ZNU) Z ozlrom na vesti iz merodainih krogov mora Italija do 10. t. m. evakuirati okraje, ki po rapallski pogodbi pripadejo nam. Isti dan bo naša voiska za-sedla to ozemlje. Prebivalci pripravljajo velike manifestacije za sprejem naše vojske. — d Split, 5. jan. (ZNU) Po znakih z Italijanske strani sodijo, da bo neposredno sledilo izpraznjenje ozemlja, ki nam pripade po rapallskem sporazumu. V zvezi s tem je odpotoval vladni poverjenik za prehrano Du-bokovič v Bakar, da uredi pošiljanje Živil v osvobojene kraje. ZA BEOGRADSKO VSEUČILIŠČE. — d Beograd, 5. jan. Za zgradbo univerze v Beogradu je deponirana vsota 20 milijonov dinarjev. Poleg lega je dobila univerza še 100.000 dolarjev za zgradbo univerze od Carne-giejevega instituta, S tem je dana možnost, da se Čimprej prične graditi vseučilišče. Univerza bo obstajala Iz 14 poslopij: rektorat, pravna, filozofska fakulteta, geografski institut, fizi-kalični in kemični institut, tehnična fakulteta Itd. Čuti se potreba, da se čimprej dovrši delo za regulacijo terena. Ker je dosedaj kupljenega za zgradbo univerze premalo prostora, bo morala država odkupiti še nekaj zasebnih parceL NETOČNE VESTI TZ CRNE GORE. —d Beograd. 5. jan. (Presbiro.) Beogradska >Tribuna< od 22. dec. piše, da je v Crni gori proglašena splošna stavka ter da so zaprte vse trgovine in hoteli, ker nočejo plačati davkov. Po natančnih informacijah, ki so se pod-vzele, je ta vest netočna in tendenciozna. Iz kabineta notranjega ministrstva EL B. 10. od dne 4. jan. 1921. PRIJET HAJDUK. — d Beograd, 5. jan. (ZNU) Dne 28. decembra je policija v morav-skem okraju prijea zloglasnega hajduka Šušmanoviča iz Borodina. Glede svojega druga Petra Stanojeviča iz Borodina je Sušmanovič izpovedal, da Je Stanojevič dne 19. avgusta L 1. na Prudu v Mor a vi umrl. Moravski okraj je sedaj rešen razbojnikov. V BOSNI JE MIR. — d Sarajeva 5. jan, (ZNU) V vsej Bosni vlada popoln mir. Sarajevska policija je pozvala vse tujce, naj se tekom 48 ur prijavijo na policiji. Kdor tega ne bi storil, bo izgnan. SEJA VRHOVNEGA SVETA ZAVEZNIKOV. —d Pariz, 5. jan. (Havas.) »Tempe« javlja: Francoska vlada je pristala na datum 19. j a n u a r j a, ki ga je predlagala angleška vlada za dan zborovanja vrhovnega sveta zaveznikov v Parizu. —d Pariz, 6. jan. (Havas.) "Londonski poročevalec >Matina< javlja: Razgovor ministrskih predsednikov bo omejen izključno na nastoDne točke: L uničenje in znižanje nemškega oboroževanja; 2. državna bramba ali stalna vojska; 3. varnostna ali redna policija; 4. narodna bramba, Oriesch in druge prostovoljske organizacije; 5. omejitev trdnjavsksga topništva; 6. neračka vlada mora izročiti formule za sastave razstreliv in plinov. TRGOVINSKA POGODBA MED RUSIJO IN ANGLIJO. —d L/ondon, 6. jan. Krasin je 5. t. m. konfcriral s predsednikom angleškega trgovinskega urada. Krasin upa, da mu bo mogoče že v soboto vzeti seboj na Rusko načrt trgovinske pogodba. Krasin bo zahteval od svoje vlade, da sprejme to pogodbo. Ker pa Krasin ni zadostno pooblaščen za sklepanje gospodarskih pogodb, lahko še nastanejo težkoče. ŠPANSKI PRESTOLNI GOVOR. —d Madrid, 5. jan. Prestolni govor, ki ga je kralj prečital v parlamentu, so nanaša v prvi vrsti na izvrstne odnosa je španske do vseh drugih narodov in povdarja čast, ki so jo izkazali Španiji s tem, da so jo sprejeli v zvezo narodov. Kralj j« izrazil nado, da se bo španski paa Maroka v kratkem pacificira! in organiziral v gospodarskem zmislu. Nadalje omenja prestolni go-vor podlago za zakonski načrt za finančne in gospodarske reorganizacijo države, kakor tudi reformo zakonodaje glede transportnega prometa. Prestolni govor označuje vprašanje socializma z vidika energičnega boja proti zločinom, ki so družbi nevarni. Končno «o v pre-stolnem govoru navođeni še vsi ukrepi, ki naj bi odpravili deficit v državnem gospodarstvu. KRVAV SPOPAD S KOMUNISTI. —d Flehnsbnrg'. 5. jan. Včerajšnjega pogreba komunističnega voditelja Hoffmanna, ki ga je policija ustrelila na begu. se je udeležilo veliko tisoč delavcev in delavk. Vršila sta se dva komunistična shoda* potem pa je šlo okoli 400 komunistov pred vojašnico, v katero se hoteli vdreti. Policija je najprej streljala v zrak. ko pa so demonstranti ob 23. pri zunanjih vratih vdrli v kasarno, je policija streljala ostro ter je bilo pri tem 7 ubitih in 22 ranjenih. Tudi en policijski uradnik je ranjen. Aretiranih je bilo 40 oseb. Ze ponoči so večinski socialisti razširjali letake, da se hočejo ločiti od demonstrantov. Sedaj je v Flehneburem zopet mir. GROF KAROLVI — IZDAJALEC DOMOVINE, —d Budimpešta, 6. jan. >Pesti Hir-Iap< poroča, da je bilo na, podlagi zakona, ki se tiče izdajalcev domovine, konfiscirano premoženje grofa Mihaela Karolvija. PROTI MOSKOVSKIM KOMUNISTOM. —d Pariš, (5. jan. i>Journal<: javlja iz Londona* da je delavska stranka objavila razglas vsem socialistom in komunistom sveta., v katerem se moskovska internacijonala obsoja. Moskovska Intemaefjonala nima niti velikopotez-nosti, niti trajnosti toliko, da bi si zagotovila obstoj internaeionale. Manifest protestira proti neopravičenemu vmešavanju moskovskih voditeljev v narodne organizacije, katere bi radi spravili v svojo odvisnost. POLJSKA PROTI KOMUNISTOM. —d Moskva, 5. jan. Poljsko sodišče v Ml a vi je obsodilo 12 komunistov na smrt, a 28 na prisilno delo. na dvorišče vojašnice, kler so čakali badnjak vsi topniCarjI. Na sredi dvorišča je gorela grmada. Badnjak je sprejel polkovnik Marko vić. poveljnik polka, ga trikrat poškropil z žitnim zrnjem in koruzo. V roki držeč badnjak je Iskreno voŠĆU vsemu moštvu: »Sretan Božič! Srećo In zdravje!« Nato ie polkovnik položil badnjak na ogenj in vojaki so pogostili rudi navzoče civilno prebivalstvo, otročiče, ženice in druge. Zaplesali so tudi kolo. Slično svečanosti ob izročitvi badnjaka so bile tudi v belgijski vojašnici in slednjič v vojašnici kralia Petra na Poljanah, kjer se je slovesnost zaključila v prvih večernih urah. Iz ssftše ltrslfEwfH2. — Dr. Vesničera bolezen. Zdravstveno stanje dr. Vesuiča zelo skrbi njegove prijatelje. Dr. Vesnič bo v najkrajšem ča<.u odpotoval na Dunaj, da se posvetuje s specijalisti za srčne bolezni. Naši pravoslavni bratje slave danes svoj Božič, simbolični praznik zmage svobodnega, mladega življenja nad zimsko temo. Srbi so ohranili več prlstnlb narodnih običajev, v katerih je globoko simbolizirana vsa njih težka borba v preteklosti, vsi njihovi boii in težnje za ohranitev lastne kulture. Izrazita sta v tem oziru dva običaja, ki se odkrivata eden na badnji dan (božični večer) in dragi »Jurjevo«. Na badnil dan gre srbski narod v gozd. poseka velik panj aH štor ter ga doma med rodbinskimi svečanostmi položi na ogenj, kler gori vso noč. Na lur-lev dan gre ljudstvo ob zcrodniih tu-tranjih urah pred solnčnim vzhodom v zelene Some ter tam praznuje praznik pomladi. Pregovor pravi: »Jurfev danak — junački uranak!« 2e pred vojnim časom sta bila oba običaja močno ukoreninjena v zmagoviti srbski vojsk!. Oba običaja sta iasno izražala demokratičnost pobratimstva v vojski. Vola-štvo je odhajalo na badnji dan v šume, sekalo tam »badnjake«, velike hrastove veje, lih okrasilo ter med streljanjem odneslo skupno s častniki v različne voiašnice in na domove vfšiih poveljnikov. Badnlak so potem na dvorišču vojašnic sežgali ter r»rl velikih ojamuh praznovali prihod božiča vso noč. Včerajšnji badnil dan Je celokupna ljubljanska garnlzija prazno- Dbn. — Slovenska kmetijska organizacija v Julijski BeoečUL Župani ko-menskega sodnega okraja na Krasu so na svojem zadnjem zborovanju sklenili, da se ima urediti enotna kmetijska organizacija za vso Julijsko Benečijo. »Tržaška kmetijska družba« in » Goriško kmetijsko društvo« naj se združita v eno kmetijsko zadrugo, — S'avenska trgovska organizacija v Juliiski Benečiii. »Edinost« priobčuio iz Postojne dopis, ki govori o združitvi trgovcev za podietie. ki bo imelo nastopni delokrog: Ustanove se skladišča z zalogo deželnih pridelkov, moke in drugega blaga, špedicijo, menjalnice na kolodvoru, tvornice, valjčni mlin itd. Treba ie, da se trgovci zberejo do vseh večiih krajih čim prei na potreben pogovor. Za enakimi cilji stremi tudi »Trnovsko izobraž. društvo« v Trstu. Taka trgovska organizacija ie nujno potrebna, zdi se pa nam. da glede na sedanje razmere ni umestno preveč obširno razpravljati o njei v javnosti. Treba medsebojnega dogovora in sporazuma, potem pa z zadrugo na dan na vztrajno delo. — Slovenska meščanska šola v Postojni. Pretekli mesec se ie otvoril na slovenski meščanski šoli s trgovskim značajem v Postojni četrti razred, tako da je šola sedaj izpopolnjena, kakor so to želeli nienl ustanovitelj pred petnajstim leti. Po-stoinski okraj ima učni zavod, ki najbolje odgovarja razmeram in potrebam sedanjega Časa. — Izpred vetaške sodnfle. Ante Janko, župnik v Sv. Lovrencu Pa- zenatičkem. fe bil obtožen protl-italijanske propagande, češ. da ie v cerkvi nagovarjaj ljudi, nai ne oo-Šiljajo svojih otrok W italijansko šolo, da ie razširjal ju^oslovensko časopisje, da ie odstranil otrokom pri prvem sv. obhajilu cvetje v italijanskih barvah itd. 2urjnflc ie pred sodnij:> povedal, da le v cerkvi samo sporočil ljudstvu, da so došlo hrvatske Šolske kniure in kdor more naj uči ivojfl otroke doma, ker nI šole. Med ljudstvom Je razdelil »Pučketra prijatelja«, na katerega so naročeni. Zaslišani sta bili dve priči, dva Italijanaša, ki sta izjavila, da sama nista nič videla tega, česar je župnik n. ampak da ve- sta to samo iz pripovedovanja drugih. Nobene trdne podlage ni bilo za obsodbo gospoda župnika, vendar ga je italijanska vojaška sodnija obsodila na eno leto in pol zapora in po! zapora in 500 lir globe. Zajedno je bilo razglašeno, da ie kazen z vsemi posledicami dvignjena z amnestijo. Župnik je bil v preiskovalnem zaporu Štiri mesece. Upamo, da odslej take vrste preganjanje Ju&oslo-venov pod italijansko oblastjo prt>-neha! — Na Reki je okoli 6000 ljudL ki so prišli tja po i/ Annuzijevem prihodu. Tako Število znantno otežko-čuje prehrano reškega prebivalstva. Ako bi ti odšli, bi se znatno ublažile prehranjevalne razmere. Pričakovati Je tudi. da (*!ideio. Na Reki stane majhno kosilo okoii 20 lir. to ie 100 naših kron. — »Pučki orilateli« nasvetuie Istranom energično duinoljubno delo. Ne prodajajte zemlje tujcem, da se ne urineju med vasi Čuvaito svoje imetje in ne razdeluite ga! Kupujte pri trgovcih in obrtnikih svoje krvi! Ne sekajte gozdov, kaiti gozdovi so važen del narodnega gospodarstva! Ako se bo naprej sekalo tako, kakor se seče sedai. ne bo v desetih letih niti sledu več o kakem gozdu. Govorite povsodi svoj Jezik, doma In pri oblastih! Snujte si zadruge! Nujno so potrebne za povzdf-go in vzdrževanje narodnega gospo* dairstva! Pošiljajte svoje otroke .v narodne Bolel Sirite jugoslovenske novine! Delajmo vsi. potem bomo uverjeni, da naš narod ne propade, marveč da bo Živel In nanredovaL — Usoda Zadra. Po došlih vesteh vlada v Zadru navidezno mir. Zastopniki službene Italije in italijanaški meščani se prezirajo ter vlada med njimi medsebojna mržnja. To se je najjasneje pokazalo pri pogrebu žrtev Izza dogodkov na Jan sv. Štefana. Zader-sld italijanašl ne verujejo obljubam rimske vlade ter so pričeli dvomiti nad svojo bodočnostjo. Predsednik »Lege nazionale«, profesor Brunetti je izjavil napram nekemu Jugoslovenu, da čaka Zadra izven okvira Jugoslavije poguba. untrfisfiš l?Mf£&!ar o položaju. vala na zelo svečan način. Tako! no 12. uri so se zbrali na dvorišču vojašnice kralja Petra I. na Poljanah častniki in moštvo garniziie. Med sviranjem vojaške godbe so pod poveljstvom polkovnika T u c o v i č a odkorakali na iskrili konilh in okrašenih vozovih skozi mesto v tivolski gozd — do badnjak. V gozdu ori rezervoarju so vojaki rrped streljanjem pušk posekali več badnjak o v. določenih za višje komande, generala in voiašnice. Badniake so okrasili z zastavami in jabolki. Ko so bili gotovi so med sviranjem goslačev in ma-cedonske »gajde« (dude) zaoiesali pred badnjaki veselo »kolo«. Plesali so v skoro družabnem prijateljstvu vojaki, redovi in častniki. Po končanem kolu ie odšla povorka svečano v mesto. Oddala ie prvi badnjak pred komando Dravske divizije v Zvezdi. Tam je bila pogoščena vsa povorka, ki fe zopet zaplesala kolo na cesti. Občinstvo le z velikim zanimanjem sledilo priprosti svečanosti. Drugi badnjak so oddali generalu D o k i ć u pred njegovim stano- j vanjem na Kralja Petra trgu. General je sprejel čestitke častnikov in moštva, jih pogostil s črno kavo In zopet so zaplesali koln. katerega ie plesala tudi hčerkica Desanka. V artilierlski vojašnici fe bil nnd-vse slikovit sprejem badnjaka. Po Dunajski cesti povorka (dospela * Dunajski kor. urad poroča: Dne 5. t. m. je bila seja zunanjega odseka, na kateri je zvezni kancelar dr. Mayr podal ekspoze o zunanjem položaju in izvajal, da pi je bil pri pr»rvzetju zunanjega urada v svesti, da morejo Avstriji sedaj pomagati samo oni, ki '.majo usodo sveta v svetih rokah. Od prvega trenotka je smatral ra svojo največjo nnlogo pridobitev in ola?enjo zaupanja do avstrijske delavoljnosti in loja li tete. Pridobljeno je eanoanje zavezniških velesil do Avstrije. Zvezni kancelar opozarja na soglasni sklep skupščine iveze narodov glede sprejema Avstrije v zve^o narodov in izreka vsem državam odkritosrčno zahvalo in njih delegatom v Ženevi, ki so tako uspešno podpirali avstrijsko stremljenje za sprejem v zvezo narodov. V avo-jih nadrljnjih izvajanjih je zvezni kancelar opozarjal na velikopotezni, na kreditu utemeljeni ohnovnl program ©n-tente, ki kaže edino pot iz brezmejne bede sedanjosti v boljšo bodočnost in od katerega izvedbe je odvisna nadaljnja eksistenca Avstrije kot države in eksistenca njegovega prebivalstva. — Zvezni kancelar govori na to o razmerju Avstrije do posameznih drŽav in ugotavlja z zadovoljstvom^ da so kar najboljši odnr»>aji z onimi državami, ■ katerimi se nahsja Avstrija ▼ politio-nih in gospodarskih pogajanjih. Z Nemčijo je sklenjena nova trgovinska pogodba. Vlada jo -srbela za prijateljsko odnošajo 3 češkoslovaško državo. Ureditev vseh lo nerešenih načelnih vpražanj je uvedena in npati je. da se v kratVm doseže sporazum. V kratkem se bodo pridela podajanj-v glede trgovinske pogodbo a Češkoslovaško. Nato je govoril o razmerju Avstrije do Madžarske. Kar se ti?e razmerja Avstriji© do Jugoslavije, se je to razmerje sedaj Izboljaalo. Dolgo je vplivalo nanje koroško ljudeko glasovanje. Ker je bila ta sporna točka odstranjena, je upati, da bodo odnošaji mod Avstrijo in Jugoslavijo Čim daljo prisrčnejši. Pred kratkim sklenjena trgovinska pogodba je prva etapa na tem potu. — Tudi s Poljsko in Romunijo vežejo Avstrijo dobri odno&vji in z obema državama je sklenila Avstrija trgovinsko pogodbo. — Z nevtralnimi državami so ostaU dosedanji trgovinski dogovori veljavni ali pa so so provizorno podalj*bli. Po izvajanjih zvezn. kaneelarja se jo pričela daljša debata. V Ljubljani. 7. januarja 1921. — Pravoslavni božični prazniki. Pravoslavni del našega naroda slavi te dni svoje božične praznike. Bratom pravoslavne vere csstit Božič! — Naše stališče. Vprašanju Trboveljske družbe Je »Slov. Narod« posvetil posebno pozornost, ker ie to podjetje najvažnejše za našo državo, za naš promet in obrt. za naše delavce. Vsa javnost ve. da smo poleti priobčili telo vrsto stvarnih člankov o tem podjetju. Osobito smo se upirali temu. da bi si to inozemsko podjetje plačalo svoje dragocene investicije na stroške naše države brez primemo protivrednosti. Zahtevali smo. da se zagotovi resnična kontrola poslovanja tega podietia. VodHi so nas stvarni razlocn. ker ml ne trpimo, da bi nas navihani tujci vodili za nos. V obstoiečem položaju resnična kontrola ni bila mogoča. Kateri Slovenec nas smo zategadelj grajati? Znano le. katera vlada ie vodila razprave, ki s to družbo niso lahke. Ker o vseh teh pogajanjih in tudi o občnem zboru začetkom decembra lanskega leta javnost v Ju-goslaviii nI izvedela drugo kakor da plača družba po 20 kron dividende, smo zaradi važnosti začeli akcijo proti temu postopanju. Razvila se le velika razprava po novlnah tembolk ker je hkratu nrišlo do štrajka. »Slovenec« je doslej molčal. Včerai pa ie na iniciativo »pončene strani« pričel pisati o tem predmetu. Obrača re ponovno proti našemu listu in »znanemu našemu dopisniku« v grdem tonu. Smatramo za potrebno, da o tel aferi tole konstatiramo: StaMšče. ki ga zavzema n?»š list o vnrašanlu Trboveljske družbe. Je stališče »SI. Nareda« in uredništva. Grožnje si »Slovenec« in njega »proletarski« informator lahko prihrani *Sloven* 5. Stev. 3. stran* - $kl Narod« r>ojd0 svofo not daljo. Gospodje ori »Slovencu« nai se o »tvari naitorei oouče objektivno. Pre-oričanl smo. da so tudi sedaj Se orl »Slovencu« možje, ki potem ne bodo hoteli vedoma zaeovariatl slabe etvarl v korist tujega podjetnika in aa škodo nase države. Pri Ti bo veljaki gre naši državi za večie stvari nego je ozir na kurzne dobičke kogarkoli In pa na pretakanje solz zaradi dvomljive časti In vrednosti sedeža v upravi Trboveljske. Po naši sodbi kurznih dobičkov pri tej važni zadevi ne bi smel delati nikdo. ker ne bi smelo iti za kupčijo, amoak za traino uveljevanje jugoslovanskega vpliva. Vlada je ob dogovoru z družbo imela to pač v rokah. Morda ie tudi poskrbela v tem oziru. pa tega še ni razodela. V upravo tega podjetja pa spadajo po našem mišlienlu sposobni In vredni Jugoslovani, ki se zavedajo svoje posebne naloge. Stari pravni zastopnik družbe ni prava oseba, ker vidi le družbo, nie-de nacijonalizirania posebei poudarimo, da »Slovenski Narod« In njegovo uredništvo nima povoda ščititi kogarkoli, ki bi delal na tem polju narodno in gospodarsko Škodo. Kjer je kaj slabega, naj »Slovenec« kar prične čistiti pege. Misteriozno pisati nam ni treba. Pisali smo tupa-tam o tel aferi že obširno, morda bomo kmalu drugače. — Nacionalizacija Kranjske Industrijske družbe. Včerajšnji »Slovenec« je v notici »Narod ima srce za delavce, trdil, da se je nacionalizirala Kranjska industrijska družba in da je nacijonalizaciia te družbe pravi pesek v oči. »Slov. Narod« pa da molči o tem, ker tam sede njegovi prijatelji, menda »dr. Puc in oa VVindischer«. Z ozirom na to morava na Žalost konštatitratl, da Kranjska družba doslej ni nacijonallzirana. Položaj pri tel družbi je zaradi nacl-jonalizacije povsem druct kot pri drugih podjetjih v Sloveniji, ker je ogromna večina delniške glavnice v rokah Italianov. Podpisana sva res člana upravnega sveta Kranjske Industrijske družbe ter bova kot taka vsakemu hvaležna za vsak stvaren nasvet glede nacijonalizacije družbe. Ako Ima kdo očitke napram upravi družbe, naj lih blagovoli sporočiti nama, ki se bova resno potrudila skupno z drugimi jugoslovanskimi člani upravnega sveta ustrezati opravičenim zahtevam. Dr. Dinko Puc. Dr. Fran VVindischer. — Drage volje prlobčujemo doposlano nam pojasnilo z opazko, da za naše uredništvo niso bili nikdar merodaini osebni ozari, kar dokazuje dejstvo, da smo glede razmer pri Kranjski Industrijski družbi ponovno obiavili ostre dopise naših pristašev. Uredništvo. — Narodnim poslancem v vednost. Ker se vrši prihodnja seja ustavotvorne skupščine dne 12. t. m., so vsi narodni poslanci Slovenije vabljeni, naj bodo najkasneje 12. t. m. v Beograda, da se udeleže te seje. PredsedniŠtvo konstituante pa poživlja vse poslance, da pridejo 9. t. m. v Beograd, ker morajo pred sejo konstituante delati kMbi. — Z okrajnega sodišča v LJubljani. Na okrajnem sodišču v Ljubljani so tele spremembe: ITI. oddelek vodi sod. svet. Potrato (žaljenje časti v Ljubliani in prestopki proti zakonu o živilih) VI. oddelek sodnik Premerstein In VII. oddelek sodnik dr. Stoikovič. — Prijava orožja. Z ozirom na j>rotikomunistični razglas celokupnega ministrstva z dne 29. decembra 1920 o obvezni prijavi orožja opozarja policijsko ravnateljstvo v l lub-Ljanl, da se mora takoj pismenim potom prijaviti vse orožje in eksplozive. — Stanovanjski škandal. Iz Maribora poročajo: V Maistrovi ulici št. 2 je stanovala rodbina magistrat-nega delavca Iv. Cafuta že od velike noči do sedaj v veži. Mož, ki le sicer strojnik, moral Je vsled brezposelnosti prevzeti pri magistratu službo hlapca In voziti premog. Ker s svojimi dohodki ni mogel preživljati sebe In številne rodbine, prodajal le pod roko premog, radi česar Je bil svoie-časno obsojen na 8 mesecev ječe. družina pa Je bila vržena na cesto. Žena in otroci, skupaj 5 oseb, so morali stanovati v veži, sedaj pa so otroci oboleli za ošpicami, nakar se Je usmilila rodbine ženina tnati ter jo vzela v Isti hiši v svojo kuhinio. V tej kuhinji biva in spi sedaj 9 oseb. Vse prošnje In Intervencije pri stanovanjskem uradu, da se tem revežem preskrbi človeku vsaj količka! spodobno stanovanje, so bile zaman. — Razrezane oeroarske znamke! Ker primanjkuje Sparsklh fran-kovnih znamk, se do preklica odredi: Za frankaturo v tuzemstvu namenjenih tiskovin, če ta ne znaša več kot 5 par. se sme uporabila ti polovico lOparske znamike. Znamke po j 10 par se diagonalno (iz enega kota v drugega) razreželo v dve polo- j vid. Uporabljata se obe polovici 5 Uradi naj prodajajo že razrezane I znamko. Za višjo frankature in za inozemstvo, se polovice ne smejo rabiti. Pozor pred zloraba — Statistika ameriških fzseJten-cev. V mesecu decembru 1920 ie preko Ljubljane odpotovalo v Ameriko 390 oseb. Izseljeniško gibanje se je v zadnjem času zelo zmanjšalo, ker je v Ameriki zavladala velika brezposelnost in ker je ameriška vlada izdala strožje odredbe glede priseljencev. Zgodovina socijalnih po-kretov bode lahko beležila, da te po svetovni vojni nastalo eno največjih preseljevanj narodov, kajti v Ameriko so namenjeni milijoni Itallianov Nemcev, Poljakov in v malem številu Jugoslovani. Vzrok temu gibanju so gospodarski odnošaji. predvsem bleščeči amerikanski dolar. — Policijske globo. Tekom leta 1920. Je bilo na policijskem ravnateljstvu plačanih zelo mnosro raznih glob. Izvlrajočih iz raznih policijskih delik-tov. Od teh glob odpade v dobro: a) mestni občini ljubljanski 130.668 K. b) občini v Zgornji Šiki 800 K. c) občini na Viču 5335 K in d) občini v Mostah 2150 K. Kakor razvidno, ste občini Vič in Moste zelo marljivi v policijskem pogledu. — Državna blagajna in — pijanci. Na policijskem ravnateljstvu so razni veseli pijanci v preteklem letu 1920. plačali velike globe v znesku 43.590 K, vse v prid državne blagajne. — Olajšava pri isvozu postnih paketnih pošiljk v inozemstvo. Izvozne pošiljke z blagom domaČega izdelka ali i* prostega prometa kraljevine so lahko predajo pri vseh poštah v kraljevini. V krajih, kjer so carinarnice, oskrbujejo zacarinjenje pošiljatelji sami, ki potem pošti predajajo že zaea-rinjene in plombirane pošiljke. Carinske poštne napovedi, ki sprejemajo izvozne poštne pošiljke, opr*majo carinarnice z opombo: >Prosto za izvoze. Sele potem, k? dar posta dobi tako pošiljko, jo bo mogla odpraviti v inozemstvo. — V krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo izvozne postne pošiljke cn-dotne poŠte in jih odpravljajo na bližnjo pošto, kjer je carinarnica. Carinski uradniki potem na tej pošti pošiljke zacarinjajo. Natančnejša poslovalna pojasnila je poizvedeti pri vseh poštnih uradih, ki prejmejo potrebna navodila, — Razpisana so mesta uradnih živinozdravnikov na Vranskem, v Krškem, Št Jerneju In Cerknici. Prošnje se vlarajo do 31. januaria 1921. Natančnejša določila v razDisu v uradnem Hstu. — Posredovalnica (posredovalni nrad) ra beirnnce. ki je imeli svoje prostore v barski na južnem kolodvoru, je s koncem leta 1920 prenehala s svojim delovanjem. Njene agende (odpremo beguncev v zasedeno ozemlja) je prevzel urad za zaščito beguncev, Turjaški trg 3. II. nadsrr. — Delovanje verižni?kega nrada. Tz uradno objavljenih obsodb raznih verižnikov in tihotapcev posnemamo, da verižniški urad sedaj izdaja samo male in neznatne kazni, naiveč do 200 KL — Centrala organizacije vojnih Invalidov za Slovenijo opozarja vse svoje člane invalide, kateri se nahajalo v zavodih kr. invalidnih šol, da se organizirajo v podružnicah in poverie-ništvih, ki se nahajaio v dotičnih okrajih, ker le tako bode centralna uprava razbremenjena ogromnega dela. — Tip delomržneža. Po gostilnah in kavarnah zabavlja, kriči in vpije. Denarja ima redno dovolj, a nič na dela. Organi politične oblasti so ga nri-jeli. Tam pa je začel fadikovati: >Fela si ne morem najti! Nikjer ne dobini delal . , . Odgovorili so mu: »Verjetno, ker ga ifcčete samo po gostilnah in ka-varnah.c . . . — Smrtna kosa. Včeraj je umrl g Anton P o k 1 n k a r ravnatelj J. Blasnikove tiskam«, sin nokojnesja dež. glavarja kranjskega dr. Josipa Poklukarja. Pokojnik, ki ie bil v TyfnV Ijsni splošno znan, je bolehal ie dlje časa. Umrl je v najlepši znositi dobi. Blag mn spomini — V I /iti jI je umrl g. Jo«in Damijan, bivSI župan in posestnik; na Svetju pri Medvodah ga. Josipina D i k a v roj. Tnrk, učiteljeva sonroga: v Ljubljani pa ga. "Frančiška U 5 a k, mati našega strojevodje. P. t m.! — V Rogaški SlaHnj le rnnrl v »Vojaškem domu« dne 5. t. m. Invalid Mihael Demšar, doma H 7a-prevali pri Javorjah nad Skofjo Loko. P. n, v. Knlfura. Repertoir Narodne** gledališč V Ljubljani. Drama: Petek, 7. Jan.: Smrtni ples T. red D. Sobota, 8. jar.: Smrtni ples II., red D. Nedelja. 9. jan.: Cvrček za pečjo, Izven. Ponedeljek, 10. jan.: Smrtni ples L, red C. Torek, 11. jan.: Smrtni plea IT., red C. Sreda, 12. jan.: zaprto. Opera* Petek, 7. jan.: Od bajke de bajke. r. 35. Sobota, 8. jan.: Fra Dipvolo. red A. NedHja. 9. jan.: Od bajke do bajke, mladinska predstava, ob S. izven. Ponedeljek. 10. jan.: zaprto. Torek. 11. jan.: Tosca red B. Sreda, 1*. lan.- Fra Dlavolo red "R. — Clanl moskovskega »Umetni-škega gledališča«, Id bo gostovalo 11- 12. in 13. januarja v Narodnem gledališču, dopotujejo v ponedeljek zvečer v Ljubljano. Med drugimi pride gospa Cehova. Krlžanovskaja, Krasnopolj-skaja, Greč, Orlova, Skulskaja in gg. Kačalov. Masahtinov, Bersenjev, Pavlov, Bakšejev, Tarhanov. Sarov, Vasl-ljev, Aleksandrov. 2 njimi potuje scenograf gospod Gremislavski in administrativni upravnik družbe gospod Leonidov. Vstopnice za vse tri večere se dobe od 6. januaria dalje pri blagajni v opernem gledališču. Cene so se morale vsled obilnih stroškov povišati za 250% in ne za 25% kot je javU pomotoma nek ljubljanski dnevnik. — Koncert ra, srednješolce. V nedeljo 9. t m. priredi v veliki dvorani »Uniona« godalni kvartet Zika koncert za srednješolce. Začetek oh 10. dop. Spored: Havden: D mol. kvort. Mozart: B dur, kvart. Beethoven: C mol. kvart. — Javno predavanje prof. dr. Veb-ra na univerzi se n e vrzi danes zvečer cb 8., marveč tele prihodnjo sredo. — Rrcitacijski večer, ki ga prirede Marja G o r č o v a, Frin Lipah in Stane M e 1 i h a r dano* zvečer v veliki dvorani Meetnesra doma, ima na sporedu: P. Rrezruč: S^demdesettisoč, Bernard 2 ar, Pugelj: Poet, Cankar: Bebec Martin in iz »Milan in Milenac, Gradnik: Pismo, Albrecht: Na kritični ulic in Pla meneči večer, Zupančič: Razgovor, Dies irae, Sv. Trije kralji. Golar: Bojna pesem. Vstopnina odpado vsled previsokega davka na vstopni^. Dvorana bo zakurjena. Pozivamo občinstvo, da poseli številno zanimiv večer. ska stavba. RUDARJI SB NISO SLI NA DELO. Ljubljana, 7. jan. Danes jo tretji teden rudarske stavke. V petek, 17. decembra so kopači >črnej?a demanta« zapustili globoke iame in rove. Po današnjih jutraniih obvestilih iz Zagorja, Hrastnika in Trbovelj rudarji Se niso šli na delo. V Trbovljah so *>i 1 i včeraj se»tanki rudarjev, dolgotrajni in v dobe ti selo živahni Po dolgotrajnih razpravah je tarifni odbor »S\veza radarskih radnika« predložil obširno spomenico kot odgovor na vladni ultimatum z dne 4. t. m. — Rurlarji 8e v principu izjavljajo za velenjski mezdni s-istera. So za mešano komisijo, ki nnj takoj izenači prejemke trboveljskih rudarjev z velenjskimi. Komisija naj delo konča tekom 14 dni. Za ta Čas naj so sedanji prejemki z viša j.> za 1b%. Predlogi tarifnega odbora so za- deli na znatne težave v pogledu financiranja in rentabilitete. Trboveljska družba ?e vedno vztraja na svojem stališču samolastnega po v i banj a con premogli. Danes so vr^e privatni, neoficlelni razgovori posameznih interesiranih skupin. Glavno sporno točko pa tvori tudi zahteva vlado, da ima mešana komisija pravico vpogleda v družbino knjigovodstvo. V tem oziru so se pojavili odločni protesti od strani gotovih skupin. — Trbovlje, 7. jan. Rudarji v rudnikih Trbovlje, Zacorjo in Hrastnik danes zjutraj niso šli na delo. Včeraj so se vršili dolgotrajni razgovori med zastopniki stavkujočih rudarjev ter zastormiki družbe in > Z veze indu-strijeev«. KalnvveiSa BaroElIa. POKOJNI MINISTER STO T A NOVIC O GOSPODARSKEM PROMETU MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO. — Mflan. (6. jan. »Secolo« prinaša fz Beograda razgovor svojega dopisnika Magriniia s pokoinim finančnim ministrom Stoianovlčem, Izva-lal je med drugim: Mi gledamo z živo simpatijo na Ttalijo. Gospodarsko se imata obe državi izpopolniti. Italija da industrijske izdelke, mi svote poljedelske in rudniške pridelke. Peci r>r okno spoznanje med trgovci more dati ugodne uspehe. Zato nai pridejo italijanski v Jngoslavifo. Itaftfa more Izvoziti za miliarde blaga. Naš Izvoz bo znaš?.l 4 milijarde. Manika transportnih sredstev. Na razpolago imamo pšenice in koruze. In sicer 15 tisoč vagonov pšenice in 100 tisoč vagonov koruze. Pripravljenega je mnogo industrijskega lesa. Ttalimn-^kih delavcev potrebujemo. Fnrro v Ber*gradu ie gradbenega dela za dve milijard*. Pomorska služba med obema obolima pred volno fe b'la slaba, potrebujemo Izboljšanja. Po đnt-oi strani pa poudarja Macrinl težko-če zaradi visokih cen razn??a bTa-ga, visoke carine, pomanikanie vagonov In nestalnosti v vladni trgov* ski politiki. NOVI MFNISTFR 7\ AGRARNO REFORMO. — d Beograd. 6. 'an. Novi minister za agrarno reformo Uzuno-vic* je nastonil svoie mesto. GOSPODARSKI POLOŽAI DELAVCEV. — d Beograd, 6, jan. Danes ob devet'b se je v ministrstvu za socialno politiko sestala zelo važna konferenc*, na kateri so pretresali gospodarski položaj delavcev In sklenili korake za rešitev delavskega vprašanja paralelno z vladno akc!io zoper protidržavne elemente. Konference so se udeležili vsi interesirani ministri. RUSKI BEOLNCI. — d Beoeraci, 6. ian. Ker ie z raznimi dokumenti dognano, da so se ruski begunci racali vtikat'1 v naše notranje prlitlčne stvirl. je ministrstvo za notranje stvari sklenilo, da se ustanovi poseben "»ddelek. ki se bo pečsl Izključno z ruskTnu begunct in zbiral podatke o njihovem držanju. USTAVNI NAČRT. — d Beograd. 6. januarja. Danes popoldne od 17. do 20. je bila seja ministrskega sveta, na kateri so pretresali ustavni načrt ter se je sklenilo, da se bodo v bodoče izdaiali redni komunikeji o delu vlade na ministrskih selah, da javnost ne bo površno ali enostransko informirana o delu ministrskega sveta. ZA 200.000 LIR TKANIN UKRADF-NIH V TRSTU. NAJDENIH V ZA-GREBU. — Zagreb, 7. ian. Tvrdkl Dru-fovka v Trstu je bilo pred mesecem ukradenih tkanin za 200.000 lir vrednosti. Policija je poizvedovala In končno se je posrečilo dobiti vse bi ago v Zagrebu, kamor ie bilo izvoženo Iz Trsta. SESTANEK ZAVEZNIKOV V PARIZU. — Pariz. 6. jan. Poslabšani mednarodni položaj vsled novih napetosti med Francijo in Nemčiio. vsled novih razmer v Grški, vsled nevarnosti, da Rušila napade Romuniio. ie napotil zavezniške vlade, aa skli-čejo sestanek v Parizu, na katerem se bodo razpravljate te In morda še druge nujne zadeve. Sestanek prične 26. t. ni. Pred vsem gre za pre-preČenje rusko-romunske ga konflikta. Besarabija je bila izročena Romuniji po sporazumu zaveznikov. Zato ni misliti, da bi zavezniki pustili Ro-immljo samo v slučaju ruskega napada. Zavezniki hočejo preprečiti vojno, ki bi lahko vrgla pod orodje ves Balkan. RAPALLSKA POGODBA V GOSPODARSKEM POGLEDU. — Rim. 6. jan. Agenzia Argo poroča, da nameravalo nekateri senatorji v prihodnji seji senata ponoviti vprašanje senatorja Scialoie o iuri-dični bazi pogajanj v Rapallu. da se izzove razgovor o juridičnem značaju pogodbe, ki bi veljal za vlado za nadaljno tudi gospodarsko aplikacijo pogodbe. STRAH PRED ZASEDBO KRKA. — - d Rim, 6. jan. Agen.zla Štefani poroča: Ker se fe razširila vest. da so se na otoku Krku izkrcale Nu-gcslovenske čete. se ie odposlal tla-kai torpedni rušilec. Po izpovedbah prebivalstva o izkrcanju lugosloven-skih čet ni nobenega govora. Kak'>r javljaio z Reke. se vrši transport legionarjev nemoteno. DEMISIJA FRANCOSKEGA KABINETA? — d Pariz. 5. jan. Presbfro lavlja: V parlamentarnih krogih smatrajo za mogočo demisijo kabineta g. Levguesa. Kabinet bo menda podal ostavko pred sklicaniem parlamenta, tako da se bo nova vlada predstavila parlamentu prihodnji teden. M os:oče je. da bo Levgues zopet pozvan, da sestavi novo vlado. Ako pa bi se rmi to ne posrečilo, se imenujeta osebi bivšega predsednika republike Poincareja In predsednika sedanjega parlamenta. Softolstuo. Ohcni zbor telovadne** drnlttvn Sokol v Ljutomem s© vrel v nedeljo dne 9. prosinca t. L ob 14. t telovadnici me-ftčanske sole v Ljutomeru a običajnim sporedom. k Tnrlstffca In sport. — S. S. K. Sparta Ima svoj redni letošnji občni zbor dne 9. januarja ob pol 10. dopoldne na magistratu v posvetovalnici. K obilni udeležbi vaV odbor. — Občni zbor S. K. Jadrana se vrsi v sobota dne 15. januarja 1921 v prostorih g. Steinerja na Opekarski cesti. W\mi vesti In plreffln. — Klub »Soča« naznanja vsem svojim elanom in prijateljem društva da se vrše odslej redni sestanki društva vsako »oholo v gostilni »pri Zlatorogu«, Gosposka nI. Jutri predava g. Sa*a 2"leznikir o svojih doživljajih v Rusiji in Sibiriji. k — Veliko predpnstno plesno veselico priredijo magistra tu i uslužbenci dne 8. januarja t. 1. ob pol 8. zvečer V vseh gornjih prostorih Narodnega doma. K obilni udeležbi vabi veselični odbor. k — 0*rtr*nia zveza javnih nanie-lei ncev in vpokojeneev ima v sobeto^ 8. t. m. ob 20. uri nujno odborovo s^joy Kor gro za važne stvari, jo potrebna navzoč:.^t v s oh delegitov. k — Eksportni akademiki ie pozivajo, da so udeleže va^nepra sestanka m soboto dne 8. t m. ob 2. poplune v re> stavraci i Narodnega doma. — »Naše norje«. V Kranju prire* dl poflni^ni^a >Jucroslovensko Matice« skupno z žensko in moško podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda v sobo'o dne 8. januarja oh 8. zvečer v dvor.;ni telovadnega društva >Sokol« zabavni večer s plesom pod naslovom »Nafto morje«. Prireditelji vabijo vse prijatelje lepo zabave, naj pohite oh tej priliki v Kmnj. Po?ef ro dobrodošli so So gostje v katerikoli pristni slovanski narodni nosi. Cenjena društva prosimo, naj po možnosti odpošljejo svoje nastop* nlko. — K* športnem plc*n dne t m. bo na sporedu ru^i pl^si. komični športni nastopi in drnpe originalne kubaretne točko. Mala dvorana bo °nromonjSoči< od neznanega skladatelja, k — Društvo Jn^oslov. tnr. visoko-čkolaca v Bečn naznanja ve?m akademikom, da se vr-i ples eksportnih in konzularnih akademkov dne 12. t m. v gornjih prostorih Narodnega doma, na katerega se isti tem potom vabijo. —» Vstopnina 20 K. Eventualna pojasnila dajo društveni tajni!: vsak dan od 6. do 7. ure v kavarn* Zvezda. k — Sbod hišnih posestnikov v Celja* Dne 30. decembra 1920 se Jo vrsti pod predsedstvom g. A. VolavSka v restavracijskih prostorih v hotelu pri »Pošti« mnogobrojno obiskan shod hlSnih posestnikov iz Celja In okolice Pokrajinsko zvezo dru« 5tva hišnih posestnikov za Slovenijo Je zastopal nje rredsednfk g, Ivan FreJIh Is Ljubljane, ki Jo najprvo v imenu organizacije tako mnogoštevilne udeležnikc naj« prlsrčnejše pozdravil in lih pozival k slo-jmemn skupnemu delovanju v dosezo svojih pravic, potem pa Je temeljito razpravljal o zakonu v varstvo najemnikov, kt Ima svoj izvor v avstrijskem militarizmu In birokratizma in kateremu zakonu so so pravni krosi v dnis'h državah, ki so bili tudi v vojnom stanju, opravičeno posmehoval! in sa imenoval! za pravni5ki ne-stvor. Natanko le razložil, Mrko so novi-5k1 stanarin po tem zakonu dopustni. Potem Jc pojn^nleval v«ce no nasl d::>eln1 vladi izdane stanovanjske naredhe, ki so hišnim posestnikom vzelo popolno svobodo razpolaganja s svojim Imetfem. Končno Je kazal na posledice, ki bodo nastale, če se ne bode v stanovanjskem vprašanju pričelo s prav!čne:š'm postopanjem napram hiSnim posestnikom, HiSe bodo aH razpadle, ali pa preSle v roke neupravičenih bogatinov. Nato Je društveni odbornik g. dr Bof:č prav temeljito In stvarno razpravlja! o krivici, ki so se naredile hišnim posestnikom z Izjemnimi naredbaml. In kako so si vsi stanovi zamogli svoje žlvijenske razmere draginjskim prilikam primemo urediti, med tem ko se Je stani© hišnih posestnikov za neštetokrat poslabšalo. Pri tem so posebno knvfčno prizadete hišne posestnice - vdove In razni obrtniki, ki so svoj kanili naložili v hU šah kot starostno rento. Opravičeno Je zahteval Izenačenje pravic z drugim! stanovi, torej primerno zvšanje sedanjih ma-lenkostnUi stanarin in pa svobodo za razpolaganje s svojill Imetjem. Prav dobro Je kritiziral postopanle stanovanjskih ko-, misij, katere pred izvršenim faktom nL koli ne zaslišijo popre! niti hfSnefra gospodarja, niti stranke, kateri se stanovanje odpove In ravnotako tudi ne on^era, kateremu se stanovanje naka?o. Celo postopanje se torej vrši v nenavzočnostt Is brez zas'išan'a prizadetih. Obema govor* nlkoma Je sledilo burno prltrjevanle In se Uma Je Izrekla zahvala. Po raznih vpra* šanjlh in polasrIVh so zborovale! Jednoglasno tUenfll da «e sedanje nafemščfne fe s dne 1. februa^em t. I. primemo zvišalo In se Je po<:MTi v tem oziru primer* na resoluolia na de?elno vlado v LJub'ja* no z zahtevo, da brezporoTno stori i tem dnem nova stanovanM-a naredba ftt predlazano povišanje v veljava Končno se le še z navd"?pr.f(»m sfrfenfH) Pokralm-ski zvez! priporočiti, da začne nemudoma t Izdafanfem svolega stanovskega glasila, katerem M hočelo naročiti vs! hišn! posestniki. Sledil fe še poziv na skuono obrambo pravic In tesno organizacijo vseh produktivnih stanov, 4. stran. .SLOVENSKI NAROD*, dne 8. januarja 1921. 8. Itcr, Sefsoestracilslil sistem IzJalfra^sN. Gosp. Marko Bauer, tajnik deželne zveze industrijalcev v Zagrebu, je priobčil v »JukosI. Lllovdu« zanimiv članek o izjalovljcnju sekvestracijskega sistema. Iz članka posnemamo: Kar je vsak razumen človek pri nas pričakoval je prišlo: sekvestracijski sistem je izjalovljen. Pod režimom Narodnega vijeća so obračali merodajni faktorji takoj svojo pozornost na podjetja inozell-akih državljanov in izšla je naredba, da Imajo oni, ki imajo svoje sedeže izven rirvatske in Slavonije, takoj preiožiti svoje glavne sedeže v Hrvatsko in Slavonijo. S prenosom državne ob'asti v Beograd se je raztegnil zakon srbske skupščine na Krtu o postopanju s tujo lastnino na ves teritorij kraljestva. Naši gospodarski krogi so opozarjali, da se sekvestracija glede onih podjetij, pri katerih Je angažiran avstrijski aH madžarski kapital, ne ho mogla držati, ker je antantln kapital direktno ali indirektno angažiran pri teh podjetjih. Nasvetovall so zajedno, da Je prilika, zagotoviti domačemu kapitalu sodelovanje pri teh podjetjih. In res so se tuja podjet-Ja obračala do domačih denarnih zavodov za njihovo sodelovanje. Beogradska vla-ida pa se ni ozirala na >Prečane*, marveč je celo zabranila našim interesentom nakup akcij takozvanih sovražnikovih podjetij. Sekvestri so ostali. Napočil je čas korupcije, ko so komisarji razgrabliali poverjeno jim imovino. Prišle so mirovne pogodbe, po katerih se ima imovina avstrijskih m madžarskih podanikov vrniti v onem stanju, v katerem se je nahajala pred sekvestrom. Vlada pa niti sedaj ni 51a po ravni poti Pričeli so se odpravljati posamezni sekvestri, pod kakimi pogoji, vedo najboljše ona podjetja, ki so se rešila sekvestra. V Hrvatski in S'avonlji so prišla pod sekvester celo taka podjetja, ki so bila vedno v domaČih rokah. Ker ta podjetja niso hotela plačati drage inter- vencije za odpravo ^Lvestra, se jc sekvester vzdrževal še tialjc-, pri odpravi pa so se stavili taki pogoji, kakršni se stavljajo državljanom, ki ne morejo raćtiriau na pravno varstvo v tej državi. Izšla je naredba s pogoji, pod katerimi se imajo odpravljati sekvestri z imovine avstrijskih in madžarskih podanikov. Med pogoji je tudi ta, da se morajo lastniki toh podjetij izjaviti, da se odrekajo vsaki pravici do odškodnine troškov sekvestra in škode, pvovzročene po sekvestru, obvezati pa ^e morajo, da bodo pripomogli k sploSnfni stroškom sekvestracii. Kakšni so to občni stroški sekvestracije? Vsako podjetje, ki Je bilo pod sekvestrom je moralo vse stroške samo poravnati. Najbrže gre za to, da se napravi fond, ki bo služil državi za nadomestilo škode tam, kjer lastniki niso hoteli podati Izjave, da se odrečejo svojim odškodninskim zahtevam. Danes je še vedno mnogo avstrijskih in madžarskih podjetij pod sekvestrom. V Beogradu se vzdržuje za to stvar cel aparat. V javnosti se mnogo šepeče o teh sekvestrih. Diktat je naše državne morale, da pristojna ministrstva vendar enkrat objavijo svoja lzvest-ja o teh sekvestrih s potrebnimi podrobnostmi. Tako bi javnost izvedela, kolika škoda je zadela državo in njen ugled ter gospodarstvo s temi sekvestri in koliko se še danes troši denarja za vzdrževanje odsekov za sekvestrirano imovino in sicer samo radi tega, da se ustvarja možnost intervencij, ker se ti sekvestri morajo končno odpraviti. V Interesu konso'idiranja naših državnih razmer je, da se na mah odpravijo vsi sekvestri tam, kjer moramo že tako po mirovnih dogovorih prenehati i njimi, gotovo pa je, da se bodo dobile druge poti, da se našemn kapitalu pri teh podletjln zagotovi sodelovanje. To se mora zgoditi kar najhitreje. Ker Je naša materijalna in moralna škoda vsak dan večja, kolikor dalje časa še traja ta sistem Gospodarske osst?. ^nr Izprememba Italijanskih last-ltfnskih naslovov v Imenske naslove. Z dekretom z dne 24. septembra m. 1., ki je postal zakon, je bila sklenjena iz- premernba italijanskih lastninskih naslovov v imenske listine, izvzemšt takozvane zakladnice (Bons du Tresor). Italijanski lastninski naslovi, akcije kakor obligacije, se morajo takoj iz- premeniti v imenske naslove. Izvršilna nar< iba zakona je sicer prinn*vijena, a!i še ni izšla. Švicarske banke raznosili ?.jO baje na inicijativo italijanskih velikih bani i'.i svoje klijentele okrožnico, opoz.ariajo3 jih na možnost takojšnje omenjene r.prcmembe. Izvršilne določbe še niso znane, zatorej se ne ve, kako se Bo izvršila ta izpre-memba in lasti ne kdaj. Lastniku ne moro biii v čedno, kdaj svoje naslove dobi zopet nazaj, oziroma, kdaj bo mogel z njimi zopet prosto razpolagati, ker bodo že za časa depozita pa tudi že slede na samo omenjeno poročilo o izpreinembi njegovi naslovi izključeni iz prodajne možnosti. S takojšnim naznanilom je obvezan naznaniti in plačati tudi premoženjski davek za 1920. Kakor se poroča, prihajajo naznanila za izpremeinho tudi v Italiji prav poredkoma. Tam namreč zelo dvomijo o možnosti materi teme izvedbe zakona. — 2 Za padanje cen sladkorja. Minister za prehrano je dovolil tvorni-cam sladkorja v Osjeku in Derventi, da prodajo 100.000 kg sladkorja pod pogojem, da ga posamezni kunci ne dobe več, kot 500 kg. Kupci pa se moralo obvezati, da >za bodo prodajali po 2 dinarja mani, kakor pa so sedanje tržne cene sladkorju. —Z Zvišanje ameriške uvozne carine. Iz VVashinstona poročalo, da ie odsek za promet v zbornici reprezen-tantov odobril zakonski načrt glede zvišanja uvozne carine na bombaž, volno, kromnir. živino in meso v varstvo ameriškega poljedelstva. Po no-veiših poročilih ie načrt že postal zakon. — z Gospodarski položaj rta Japonskem. Iz Tokija poročajo, da padajo cene za bombaž, srebro in riž neprestano. Trgovina s sladkorjem stoji. Trg za surovo svilo si Še ni opomogel vsled mirovanja na ameriških trgih, čeprav je nastopila na trgu za svilo kot naknnnica kraljevska družba za svilarstvo, da bi preprečila padaline padanje cene. —g Vrednost maka. Domovina maka je Mala Azila, v Makedonijo pa ga je spravila pred kakimi 80 leti oloman-t-ka vlada, da pomaga tem kraj« fa gospodarsko iii da si pridobi novih dohodkov potom izvozne eaiin© na opij. V Makedoniji to je mak udomačil in gojijo ga vedno bolj valed nje ovo velijo rentafcilitete. Gojijo ga radi proizvajanja opija, iz katerega se potom tovarniške predelave dobiva ko* glavni kemični produkt m< rphin, pa tudi drugi medicinski preparati, kakor gode in, nakothin, narzein, tebain in drugi, ki se vporabljajo za napravo raznih dragih lekarniških kemikalij in drugih potrebščin v zdravilstvu. Ifitotako eo iz makovega beniena cedi zeitin, takozvani šarlagan, ki se poglavitno v porablja za prehrano prebivalstva v Makedoniji namesto masti. Velike važnosti je, dia opii, ki se ga pridobiva v Makedoniji, vsebuje večji odstotek morfija od maloazijskega in perzijskega. Tako je na* makedonski opij bogatejši na morfiju in se bolje plača na svetovnem trgu. -—ar Belgijske finance. V belgijski zbornici je ob priliki razprave o proračunu za 1. 1921 izjavil finančni minister, da je zakladno stanje belgijske države zelo resno. Dolgovi zn jo 30.5 milijard od katerih jo 9.5 milijard konsolidiranih, ostalo pa fo viseči dolgovi, katerih čtovilfce so strašno visoko. Temu primeren je bil tudi rezultat zadnjega državnega posojilo. —g Žetev v Ameriki. Wa- shlngtonski poljedelski urad priebčnje i močilo o lanski žitni žetvi. Koruzna žetev presega žetvi iz leta 191!? ir. 1017. ki sta znašali vsaka nad 3100 milijonov buehlov. Ovsena zetov znaša 1524 milijonov bushljev. £etov zimske prsnice je boljša kakor spomladanska in presega povprečno žete\ prejšnjih let. Rž:;a žetev je napram času pred vojno zna+no naraela, vendar pa je bila lan' mar; kakor dve prejšnji leti. Je'r-«-ia re je pridelalo več kakor leta 1019. Na sploh pa se mora reči, da so imele Z^edinjene države tudi v leta 1920. sijajno žeter. Kar se tiče pridelovanja ;" nazadovale na zemljišču za pšenico in rž. Bdeča zimska psonica 61 9 v Novem Jorkn Jo v notiranju 6 15. pr. m. padla na 196 %f napram Jt>l^i prejšnjega dne. L julija 1920 je notirala Še 2.05 in L novembra 2.25 dol. BORZE. —d Curlh, 6. januarja. Devize; Holandija 207.75, Newyork 649. London 23.66, Pariz 38.05. Milan 22.90. Bruselj 41. Kodanj 105. Kristijanlja 105, Madrid 8&50, Buenos Aires 225, lJra^a 7.15, Varšava 1. Zagreb 4. Budimpešta 1.15. Bukarešta 8.30, Dunaj 1.45, avstrijske z"?jro?ane krone 1. —d Za.srreb, 5. januarja. Devize: Berlin 214-215, Italija 5P6—S38. Lon. don 555—5,0, Newyork kabel 156—0, ček 154—155, Pariz 925—930. Praga 175—176, Švica 2400—2450. Dunal 2.3.65—23.75, Bukarešta 180—0. Valute: Dolarji 153—154^5, carski rublJI 65 do 67. francoski franki «90—900, napole-ondor 402—-494. nemške marke 203 do 205, romunski leji 196—200, italijanske lire 515—520, bolgarski levi 0—160. turške lire v zlatu 0—535, češkoslovaške krone 168—170, švicarski franki 2325—0.___ Sp^rriiniajte se MM sv. Cirila in jjejojjj, Polznedbe. — Dežnik je nekdo pozabi! v uredništvu »Slov. Naroda«. Lastnik ga dobi v uredništvu. — IzgGbila so je mala zlata ura z zapestnioo t. m. zvečer od 6. ure do pol 8. od Florian^ke uJice do pred Frul. Pošteni najditelj naj jo odda proti nadi v upi*avni?tvo >Naroda'c. — NfltšU so v veliki dvorani Narodnega doma na prireditvi društva državnih uslužbencev denarnico z msni-- svoto. Lastnik io dobi pri hišniku 1. dr. gimnazije v Tomanovi nlici. Ginvnl urednik: Rasto Ptisfoslemšelf. Odcovornf urednik: Božidar V o d e b. 13 prosa! so ilid psi nfflc m-il dobri fmjL Ooledalo se na Rim-M cesti 19 u Milil prevzamem prepisovale au pisalnem stroju v vseh jezikih. Točna in hitra postrežba. Ponudbe pod .Hitra postrežba 55' na upravništvo Slov. Naroda. 55 'Proda se velika enonad- sfc-opna niša z dvoriščem In vrtom, pri-pravna tudi za kako obrt Kupcu je na r^polago lepo stanovanje. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 96 Železno blagafno, skoraj nov pisalni stroj .Adler* in nekaj pisarniške opreme se ceno proda Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 97 Hnamfe (3 al!, M.) ? IfuS-Han! zameniani za pott v M- kam Ponudbe pod .Hitro/110" 101L uprav Slov. Naroda. na 110 Sprejme se kontoristfnja, s prakso. veSča slovenske in nemške stenografije ter siroierisja, zanesljiva moč, pri tvrdki Ant. Krisper, Glavni tre. 126 Odda ss siri mim star psilsk ffoxterrier). Naslov pove upravnistvo Slov. Naroda. 98 €!eganfna spalna soba (mahagonl) komnle*p.a, izvrstno ohranjena z bhzinami itd. kakor tudi različno kuhinjsko in hiSno orodje se zaradi selitve po zmerni ceni proda. Inženir Gillard, Bistra pošta Borovnica 99 ■tarif, aw®f ttpsll RfltoiSpo- 1 II DlIQil sna naročila do 10. trn. ter ms gura nj'h točno izvršitev. Po-n idbe pod .Nemčija 80" na uprav. Slovenskega Naroda. SO MtoHarieu nT^Sff dobro knhati ra restau-ac^ju, tra£i zn odmah ili od 1. velaČe ove godine. Ponude na Pensloo .Lavica*, Samobor pri Zagrebu. 119 Kupno veliko železno peč. Sokolsko Bruštvo Vic. 121 rna stranka dve oseb! iz bol ših krogov išče eno-sobno stanovanje s kuhnjo ali vsaj nemeblovano sobo. V^led družinskih razmer, zadeva nujna In se priporoča bhts;ohot"emu vpoStevanin. Anončnl in informačni zavod Draij.. Be5e Jak, Ljobljana. Cankarjevo nabrežje 5. 125 Prokarta n in H z vin h m\M ? ilofellsnsvem creilmestja. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 10S iša ? Gradcu se oroSa mm n-rnesia zo ooseslvo y ktfMi Naslov pri uprav. Slov. Naroda. 102 Os^điiM le mefeiio nh ^"e mogoče s hrano, zamenja tudi sedanjo sobo v sredini mesta. Ptafa postranska stvar. Ponudbe pod .Zamenjava 100" na upravniStvo Slovenskega Naroda. 100 Trgovski sotrodslk mM tim e taHoj sprejme pri tvrdki Vinko šerak, Trebnje. Dolenjsko. 120 ^Sta^ai za c,ieTi ku"nI p,sa°. V uz dobru plaču trsži Pea5ion .Lavica", Samobor pri Zagrebn 118 mm Zenit na ponudba! Dobro situiran tr^ovee se želi poroči*! z zdravo ne po^ ?5 let staro gospodično ali vdovo. Ponrdbe s sMko na uerav-ništvo .Slov. Naroda* pod zvestoba do 15. januaria 1921. «9 K 5t 301 93 Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da Je Bogu Vsegamogočnemu dopalo poklicati k Sebi našo najboljšo mater, staro mater in teto, gospo Frariiiško Ucak katera je danes, dne 6. januarja 1921 ob 1. uri popo-ludne, previđena s sv. zakramenti, boguvdano za večno zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, 8. januarja 1921 ob 4. uri popoludne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 6. januarja 1921. Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, stari oče in rast, gospod Jesip Damija bival iupan fa posestnik v Litij!, dne 5. januarja 1921 ob 11. uri dopoldne v 70. letu za vedno zatisnil svoje trudne oči. Pogreb nepozabnega rajnika bo v petek, dne 7. januarja ob 3. uri popoldne na litijsko pokopališče. Globoko žalujoči ostali ZaknpsAelo nn Miri«. Dne 18. In 19. ianuarja 1921 ob 9. uri ćo~oldne bo odd2«ala upravi komend kri'niškegi reda pri Veliki Nedelji svoj svet na licu mesta na Mirju v Ljubljani v najem na 4 leta. Prostovoljci, InvaMI, vdove, sirote pačil;h vojakov imajo nrednost. Dotčni aprarni odbor se prosi, dfl sodeluje. U Trava kom*gd kr;iniikega reda pri Veliki IfedelU, dne 4. januarja 1921. Prevzel sem zastonstvo prvovrstnih tvomic: nudim elektrotehnični materija!, belansko žeiezo, različen železni materijal In motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgjg Grujić 3cogr&3, ]&leiina uL 15. ki mora biti Izvrstna kuM-lUAUUHIUltf, rica. Me samostojen viseškl Indastrifskl družbi v Celj|n. pri producentih slamnikov in klobukov dobro vpeljan zastopate, ki bi vzel "s seboj proti ugodni proviziji lesene in kovinaste oblike za tukajšnji trp (ozir. za večji okraj). Dopisi na Albert MrSsels, (k TCilhel?* Budicfcy, Eolz ■ Metal?hutformenerzdna;erf prot. Firma Wien ¥1. Webcasao 23. p l ■ se dobijo pri Franen Cerar, razpošiljanje sadja v Stobu, p. Bomb--'"-' 7971 Stavbno podjetje ozetič LI«fiS932ana9 Poljanska cesta 47 izvršuje vsa v to stroko spadajoči dela, prevzema JLp Cone soSšd-ne! tudi akordna dela. « ' Cene solSdnel 78