Z16. itnnia. I Liiilliil, i MrM, Zl. mtnln 1911 ftlUMi. -------------I^"^^^^^HMMIH«M«iiHMMMMIP^MH^«^HMH^a^liMHMMMH^^^^^MMHii^BHHaBHHMHHHHaHlWHIa^BaaHaHaVBM^^MHHVBVH^ .Slovendđ Narod* ▼•%* p* ptfttftl ^l1^0 ^""^ MpCti * * ^5" I ^0 Ieto "***•* • • . . K »-— nt meMC m m . . , 2-80 > crio Mi napro| . • . . K «5,— VpraSaajem gMe Inserato? tt ruj priloži u odgovor doplatci dl numk*. SpravnUtv* (ipodtj, dvoriKt levo* bali*** ottl* «. S, tttataa HM. Inaent! v«lj«Jo: petero*topM petit vata u cakrat p» 30 vtaL. sa tfvaknt po U vliL, la trikrat ili večkrat pa 16 vta. Partc ia nlnraai vola 25 vio. Poalaoo vrsta 30 vin. Pri ftčpi teacrd^b po r«uki Narod- velja * M«fcl|aai na dom dostavljen: . v upravniitvu prejmaa: cd* lelo aaprej . . . „ K 2-i*— 1 ćelo teto napre] . m . . K »— pol leti . . • . . » 12-- 1 pol leta „ ....... 11-fctrt leta m #w* 9r9 . 6-— 1 Četrt leta „ • '••*»« 5*50 aa okmc . !•••. 2*— 1 na mesee . # . . *; . i-90 DopW naj se firankirajo. Rokopisi se oe vrafajo. »tialilui Kultova alUa st. 5 (v pritiičjn im,) teUtoa M. 14. naše uradno ponio. Dud a], 20. .septembra. (Kor. ur.) L'radno se razglaša: VZHODNO BOJIŠCE. Fronta proti R o m u n i i i. Romune smo jugovzhodno od Hatszega popolnonia prepodili. Pe-troseni in preiaz Szurtuk sta zapet v naši posesti. Armadna fronta generala konienice nadvojvode Karla. V Karpatih je sovražnik z nal-večjo žilavostjo napadal. Južno od žrebearne Lučina in Južno od Bistre« ca je dosegol kraievne uspehe. Sicei srao ga povsod zavrnHi. Južno od Lipnice Dolnie je sovražnik zaman poskusal s šunki v masah delovati proti prodiranju nemškega napada. Armadna fronta gfm. princa Leopolda Bavarske ga. Pri armadi seneralobersta v. Tersztvanszkega smo čez dan v kalu udusili poskušene ruske napade, Zvečer je pognal sovražnik med Pu-51 omi ti in Selvovom gfoboke mase proti nemškim in avstro - ogrskim četam generala von der Marwitza. Povsod smo jih vrgli nazaj. Danes zjutrai so Rusi obnovili svoje napade. Posrećilo se iim je pri Selvovu na nekaterih točkah vdreti v naše jarke. HHro izvršeni protinapadi so pa sovražnika prisilili, da se je zopet irmaknil. ITALIJANSKO BOJIŠCE, Italifan^ki topovski ogenj na kraško visoko planoto ie bil od časa do časa zopet zelo živahen. Vsled delovanja naše artiljerije se sovražn! poskušeni napadi nišo tnos'i razviti. Kakor Je sedai dognano, so imeli branitelji visoke plarote v Štiridnevnih težkih hojih sebi nasproti 20 infante-rijskih bricad, 1 konjeniško divizijo In kakih 15 bataljonov bersaglieri-|ev. V suganskem odseku so napadH Ttalijani našo pozicijo na Civaronu in na potoku Maso: po silnih bojiti, ki so trajali do oolnoči. smo jih s tež-kimi izgubamt vrgli popolnoma nazaj. JUGO - VZHODNO BOJI5CE. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fm!, Ho uradno p« A. Berolin, 20. septembra. (Kor. u.) \Volfiov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Fronta generalfeldmar- šala prestolanasleđnika Ruprehta Bavarske?a. Na bojišc-j ob Som mi nobenih posebno pomcuionih doKodkov. Za-vrnlli smo posamezne sovražie šunke. Pri Flersu smo imeli v napadu z ročnimi granatami uspehe. Naknadno se poroča, da smo 18. septembra zvečer zavrnili franeoski napad iz Cleryja. Franta nemškega presto-lonaslednika. Na zapadnem pobočju Mort rTomma sido vrgli Francoze \z majh-ne^ra kosa jarka, ki so ga se držali. Vjeli smo pri te«n 98 mož ier vplenMi 8 strojnih puSk. Naše patrulie so v noći na 19. sepiember v Charr.pagni pri uspešoib podvzetiib vjeli 46 FraiH cozov ta Rusov. danes ponoći na južno od kanala Rone već Fran-cozov. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-feldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Zapadno od Lučka nasproti če-tam generala von der Marwitza je sovražnik čez dan ie deloma /opet izvedel obnovjtev sovražnih napa-dov, doćim na većini točk ruski artiljerijski ogeni na ruske jarke ni mo-gel doseći, da bi bila niska infanteri-ia zapustila svoje iarke. Sele zvećer tn ponoći so se vdrli napadi v moćnih valovih naprei ter so se zopet z naj-večilmi izgubaml ponesrečill. Sovražnika, ki je bil začasno vdrl pri Selvovu, smo do konca vrgli zopet nazaj. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla: Ob Narajovki so se nadalievali za nas ugodni boji. Zavrnili smo moćne sovražne napade. V že zasneženih Karpatih traia-Jo ruski napadi. Sovražnik ie dosegel posamezne delne uspehe. Bojišče na Sedmograškem. Romuni so vrženl preko prelaza Szurtuk nazaj. BALKANSKO BOJlSCE. Armadna skupina general- ieldmaršala v. Macken- s e n a. V Dobrudži so se odigravaj i silni boji z menjajoćira se uspehom. S hitro zbranlml ojačeni? se upira sovražnik v svoji poziciji kar najboli žilavo. MAKEDONSKO BOJIŠCE. Pri Florini in ob Kajmakcalanu emo sovražne napade deloma v bli-žJnskih bojih zavrnili. Zapadno od Florine so se prednje čete izosrnile šunku. Vzhodno od mesta smo sovražnika z uspehom netiadno na-padli. Južno od BelašJce planine so Botgari 17. septembra vrgfl Italiiane iz vaši Matnice in Koroj ter smo vieli 5 častnikov in 250 mož. Prvi generalni kvartimi mojster v. Ludendorff. Zmaga na Sedmograškem. Mnogo olietujoča ofenz-iva naših in neniskih ćet jugovzhodno Hatsze-ga v dolini reke iicrigy je rodila lepe uspehe. Poraženi sovražnik se je umaknil v kotlino pri Petrosenyu, kjer se je skušal trdovratno držati. Zaman. Naše Čete so ga pognale v beg. zasedle so Petroseny. v kate-rega blizini se nahajajo bogati rudni-ki. ter so vrgle Romune čez sedlo Szurduk zoret na romunska tla na7aj. S tem ie paraliziran najopas-nejši romunski sunek. katerega cilj je bil prodiranje v Banat. Romuniji pa grozi sedaj tuđi na njeni zapadni fronti nevarnost sovražne invazije. Zopet se je pokazalo, da zna naše armadno vodstvo pravočasno in na rravem mestu nastopiti. Uspeh pri Petrosenvu bo se povečal zanpanje, ki ga goji vsa javnost, da so namreč romunski dnevi na Sedmo^rraškem šteti. Romunski ofenzivni nacrt »Ztiricher Post« pravi, da so v Bukarešti sprejeli angle^ke nasvete glede pohoda na Sedmograsko ^ ter moćno zanemarili franeoske želje glede južne fronte. Od tod porazi v Dobrudži. Vprašanje je, ali se more ruskim ojačenjem. ki prihajajo Ie poćasi, posrećiti položaj zopet resiti. Tuđi zelo čudno je romunsko prodiranje na Sedmograškem, ki ie čete razpršilo na fronti 550 km. Pri pr-vem silnem šunku mora ta fronta pasti. Zlasti ogroženo je levo krilo med Sibinjem in Oršovo. Romunsko uradno poročilo. 18. s e p t e m b r a. Ob severni in severozapadni fronti lahkotni boji. Južno od Sibinja smo vplenili 2 strojni puški ter vjeli 40 rnož. V dolini Strige silni boji. Naš poslanik ?z Bukarc^te. Iz Stockholma poročajo. da je naš poslanik v Bukarešti z osobjem poslaništva in konzulatov dospel na Švedsko. Berolliu 20. septembra. (Kor. u.) Zvečer je dospel iz Romunske preko Švedske poslanih v Wodianer s 153 avstriiskimi in ogrskimi državljani. Čas. kdaj dospe avstro - ogrski poslanik grof Czernin, se ni določen. Bitka na Krasu. Ofenzivna sila vseh doslej na bojib udeleženih italijanskih oddelkov ie bila precej rK>pustila, ali boj se ni končan. Naša fronta, posebno južni del, je še vedno nod težkim italijan-skim ognjem. Sn-->čno poročilo na-znanja. da je bilo italijansko topovsko d ci ovan je čnsovno zonet :ako živahno, infanterijski napadalni po-skusi pa se nišo mogli razbiti. Vojni poročevalci sodiio. da če-prav se ne more govoriti o zaključku ali odločitvi v novi bitki, je pa ven-dar razvidno iz ponehanja sovražne-ga šunka, da zbor za zborom tretje italiianske armade je popustil na svoji napadalni moči, ker so izgube nad vse težke in ker so italijanski borilci izmučeni. Brusilova taktika naskakovanja v masah je Ie pomnožila krvave izgube lastne armade. ne da bi dosegla zaželieni cilj. Prenesena na soško fronto je provzročila Italijanom ogromne poraze, od svojega cilja pa so Italijani tako daleč. kakor so bili pred to novo bitko. Kakor se vidi. je bil vojvoda d' Aosta postavil v boj zaporedoma vse čete, ki so mu bile na razpolago za nsvo-jitev Krasa, sedaj pa mora čakati. da bodo izpopolnjene z novimi bataljoni ali pa bo treba čisto nove zbore postaviti na hojišče. Med tem pa divja bohnaioči ogeni iz veČ stotin italitan-skih topov zlasti na iužno našo pozicijo na Krasu. Sedaj smo izvedeli, proti kako velikanskim masam in kaki strašni premoći se imajo na Krasu boriti naši vrli branitelji. 65.000 do 70.000 Ita-lijanov. med niimi elitne čete, ie nz* skakovalo skozi pet dni naše pozicije pa zaman. Vsa čast našim junakom, ki so vzdržali tak naval in ga konečno potlačili! Scdai se Ttalijani z nova pri-' pravijaio na ofenzivo proti našim pozicijam, ker nišo nič opravili z Jećnafstimi infanterijskimi divlzijamf in jedno kavalerijsko; sedaj prideva-jo d' Aostovi armadi svežih sil in znova bo zadivjal krvavi bojni pl«s po Krasu. Ni dvoma, da se tuđi ta italijanski prebitni poskus popolnonia izjalovi. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 1S. septembra. Sovražnik je izvršil ponovno diverzije, ki so bile pričele povsodi z intenzivnim in dolgotrajajočim artiljerijskim ognjem, tako zvečer 16. t. m. na fronti hriba Seluggia, Posina, na zMrzlem vrhu in Vodilu, med Sv. Danijelom in Volčaini, zapadno Tolmina, v odseku pri Plaveh in včeraj proti Gorici. Naša artiljerija je odgovorila povsodi najučinkovitejše na ogenj in je dosegla zadetke na železniški postaji Tobluch in železniški crti gorenje Bele in ie razpršila sovražne Čete. Na kraški planoti je včeraj sovražnik napadal vstrajno naše nove pozicije po artiljerijski pripravi in z artiljerijsko podporo najskrajnejše Ijutosti. Z najtežihni izgubami je bil vsakikrat zavrnien in je p_ustil 300 vjetnikov v naši roki. Sovražni zračni napadi na nlanoti Asiago . Caora in v dolinah Boite in Cordevole. So-vražna letalska skupina je obsula preteklo noc Mestre zopet z boniba-mi, ubit ni bil nilice. škode uikake. Dve naši letali sta metali bombe na Matarello in sta prisilili jedno so-vražno letalo. da se ie \* snieri na Trident smistilo na tla. Skupina Ca-pronijev \2 jednot. spremliana po nicuportskih letalcili. ]c obmetala že-leznisko Pv^stajo Dutovlje - Skopo, Kraška planota. 7. hombami in je za-dela v pcino železniške naprave, skladišča. na postaji stojeće ^'lnke in vodne shrambe. Naši letalci so pre-gnali sovražna letala, ki so se bila dvignila v obrambn in so se \rrnila kljub najsilneišcmu artiljerijskcmu ocrnin vsi nepoškodovanf. LISTEK. Kmetje. Rusko spisal Anton Čehov. Poslovenil V. V. (Dalje.) Nekdo je potr kal prav na lahko na okno. Najbrž je bila Tekla. Olga je vstala, zdehalo se ji je. od pri a ie vrati, začela moliti ter tuđi v hiši po-tegnila zapah nazaj. Nobeden pa ni vstopH, samo mrzla sapa je zapihala in mesečina je posijala noter. Skozi odprta vrata je bilo videti na tiho, samotno cesto in na luno na nebu. »Kdo je?« ie vprašala Olga. »Jaz,« je odgovorilo. »To sem jaz.« Zraven vrat je stala naslonjena ob zid Tekla, vsa naga. Tresla se je mraza, šklepetala z zobmi ter je bila videti v mesečini zelo bleda, zelo lepa in čudna. Oštro se je ločila na njeni koži senca od sve ti e mesečine, in zlasti jasno je bilo razločati njene temne obrvi in njene mlade, trde prsi. »Onstran so me predrzni fantje slekli...« je rekla. »Domov sem prišla brez obleke ... kakor sem prišla na svfit. Pnnesi mi obleitc^*. { *Pa vsaj vstopi!« ie rekla Olga tiho ter se tuđi začela tresti. »Samo da me stari ne vidijo!« 2e je prihajala stara mati nemirna in je začela godrnjati in tuđi stari je vprašaJ: vKdo je tam?« Olga je prinesla svojo srajeo in krilo, oblekla Teklo in obe sta tiho odprli vrata in vstooili v sobo »Ali si ti?« je godrmala stara je-zno, ker ie uganila, kdo je prišel. »Ej, da bi te, ponočevaika ... da bi se te žc iznebila!« »Nič ne d-e, nič, nič, ljuba moja,« je šepetala Olga ter Teklo ogrnila. »Nič ne de, ljuba moja!« Zopet je bilo tiho. V tej koči ni bilo moč nikdar mirno spati, vsake-ga je nekaj težilo, vsiljivo, neizogib-no: Starega je bolel hrbet, staro mater skrbi in jeza, Marijo strah in otroke so mučile kraste in glad. Tuđi sedaj je bilo spanje nemirno; z desne na levo so se prevračali in govorili v spanju; zdaj pa zdaj je kdo vstal in šel pit. Tekla je začela naenkrat hripa-vo jokati, obvladala pa se je takoj in samo zdaj pa zdaj ie zaihtela, vedno bolj tiho in udušeno, dokler ni popol-noma umolknila. Včasih je bilo sliša-ti kako je na onem bregu udarila ura; udarjala pa je čudno: Najprej petkrat in potem trikrat. »O moj bog!« Je vzdihoval ku- Po svetlobi, ki je padala skozi okno, je bilo težko soditi. ali sveti zunaj še vedno luna ali pa se že dani. Marija je vstala in š!a ven in sli-sati je bilo, da je zunaj molzla kravo in rekla: »Sto - oj!« Tuđi stara mati je šla ven. V koči je bilo še tema, stvari pa je bilo že mogoče razločati. Nikolaj, ki ćelo noČ ni spat, se ?e skobacal s peči. Iz majhnega, zele-nega kovčega ie vzel f%ak. ga oble-kel. pristopil k oknu. pogladil roka-ve, potipal po škricih in se nasmeh-nil. Potem je frak previdno slekel, ga položil v kovčeg in se skobacal nazaj na peč. Marija se je vrnila in zakurila peč. Zdelo se je, da je še napol za-spana in sele med delom se je zdra-mila. Najbrže se ji je kaj sanjalo, ali pa se je spomnila včeraišniega razgovora; stegovala se je pred pečjo in rekla: *Ne, prostost je vendar lepša!« VII. Gospod ie prišel .. . tako so imenovali v vaši okrajnega policijskega uradnika. 2e pred osmimi dnevi so vedeli. da bo prišel. Vas bukovo je imela štirideset hiš. zaostanki kron-skih in deželnih davkov pa so zna-šali nad dvatisoč rubljev. Stanovoj, policijski uradnik. se je ustavil v gostilni; tu je špil dva kozare* čaja ter odšel nato peš v' hišo starešine. zraven katere ga je čakalo že vse pclno zadoiženili kmetov. Starešina. Antjep Sjedelnikov, je bil kljub svoji mladosti .— bil je •nekaj čez trideset let star — zelo strog ter ;e držal s predpostavljeni-mi, dasiravno je bil sam reven in je davke neredno plačeval. Videti ie bilo, da je zadovoljen s svojim stare-sinstvom in svojo niočjo. ki jo je znal kazati samo v obliki strogosti. Pri vlaških zborovanjih so se ga bali in so mu ubojrali. na cesti ali nre'đ krčmo je včasih plani! na pijanca, mu zvezal roke na hrbet ter ga zaprl; nekcč je bil zaprl ćelo staro mater za celih štiriindvajset ur, ker ie bila prišla namesto Josipa na zborova-wc ter se začela kregati. Starešina ni bil rikdar živel v mestu. niti ni bral kniig. vede! pa je za razne pametne besede ter jih uporabljal pri razgovoru, zato so ga spoštovali, dasira\*no ga nišo vedno razumeli. Ko je stopi 1 Josip s svojo davČ-no knjižico v kočo starešine. je se-de! Stanovoj. starec s sivo brado \* sivi unifonnski suknji, pri mifi iit pisal. Koča je bila snažna, vse stene so bile okrašene s slikamu izrezani*-mi iz časopisov, in na najboljšein prostoru, zraven svetili podob. je vi-sela slika Batenberžana. bivšega bolgarskega kneza. Blizu miže je sta!, roke navzkriž, Antjep Sjedei^ m 0%" Priprave za bovo ofenziva Lagana 20. septembra. Neka Korespondenca v »Giornale d* Ita-lia« s fronte podaje o novi ofenzivi sledeče podrobnosti: Cc! mcsec se Je porabiio za pripravo nove£a šunka, to se pravi za artiljerijski in muni-cijski transport za zgradbo novih poti in Črt in zlasti za rešitev-važne-ga problema preskrbe z vodo. V to svrho Ie bilo napeljanih na veo kilo-metrov cevi in postavljenih obilo Jrlramb za vodo. 20. septembcr. Lupano. 20. septembra. Rimski Župan knez Colonna je izdal povodom narodnega praznika 20. septembra na rimske meščane manifest, v katerem je govoril o vraitvi slavno-sti v sijaiu nove glorije in zdmžitve vseh italijanov z lastno materjo. 2a-pan je povabil bivšega tržaškega po-slanca Atilja Hortisa. da naj prevza-me govor ob odkritju sporninske pk>-šče za Battistija. Ploš'jn se nahaja na neki zasebni liši med trgom in Cor- * som in ne na palači Venezia. kakor se je prvotno nameravalo. Oficirske Izgube. Italija Je izgubila po listah, objavljenih v Časopisju* 4810 oficirjev, med temi U generalov, ki so padli ali podlegli dobljenim ranom. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Nova lista pod prisilno kontrolo postavljenih avstrijskih in nemških tvrdk vsebuje zopet 130 imen. V Ge-nevi so morali opustiti kontrolo nad predilnico, ker Je upravitelj dognal, da pri akcijski (iružbi za to predilnico ni udeležen ne nemški ne avstrij-ski kapital. Momariško mlnlstrstvo razglaša glede na javne nujne na-svete, da so za obrambo italijanskih mest storjene že vse mogoče odredbe in da so nevarnosti tako omeiene na minimum. Na poklicanih mestih proučavalo neprestano izpopolnjenje obrambne tehnike. — Italijanski listi poročajo, da so mramornato ploščo z grbom s »Palazza Venezia« odstranili in jo izročili španskemu poslan i štvu. .------------------------------------i_ T£žKl boli v Dobrudžl. Nemško uradno poročilo pravi, da se v Dobrudži sovražnik kar naj-živahnejše brani, in poudarja, da se vršijo ob Trajanovih ok:>pih ljuti boji z menjajočim se uspehom. Bitka se vrši na crti Maralui - Manuk-Arabadži - Kokardža - Cobatin-Tuz-la, ki je silno utrjena in kjer se sovražnik ojačen z novimi četami drži. Vojaški strokovnjaki sodijo, da je smatrati že dejstvo, da so morali Ro-muni odposlati s sedmograške fronte znatne sile v Dobrudžo, za važen strategičen uspeh. Romuniia je na-meravala postaviti proti Bolgari ji prvotno le kakih 100.000 mož svoje pol-milronske armp.de. ker je računala na izdatro nisko podnoro. Macken-senova zmnga je prisilila Romune, da so morali pokucati s Sedmogra-ske se najmanj lOO.nno mož, Romun-sko časopfsje naznanja popolno pre-grupacijo romunske armade in poro-ča «=e. da ?e od 18. t. m. ves onvatni promet na Železnicah B ikarešta-Črr»?.voda in Rrkarešta-Ojunrievo ustavlien. ocividno radi velikih voja-Skih tran spor tov. BOLGAHSKO UPADNO POROČILO. 20. septembra. Romanska fronta. Ob Donavi je obstre- ljevala naša artiljerija uspešno kolodvor v Turn Severinu. Bitka ob čni iMaralui - Manuk - Arabadži - Kokardža - Cobatinu - Tuzla je trajala včerai z največjo ljutostjo na obeh straneh. Sovražnik se je držal v svoji mogočni utrjeni poziciji. Ob obali Črnega morja vlada mir. ROMUNSKO URADNO POROČILO. 18. septembra- Južna fronta. Na Donavi smo s topov-skimi streli potopili barke s sovraž-nimi vojaki. V Dobrudžt artiljerijski boj. Južno od Cobadina je storila ruska baterija možnarjev. da je so-vražna težka artiljerija utihnila. — Boji v zraku. Neko letalo je metalo na mesto Turnu Severin bombe. Dogodk! v Dobrudži. Kakor poročajo listi, |e general Ivanov odločen braniti Konstanco za vsako ceno. V Bukarešto je pribe-?alo na tisoče beguncev, iz Bukare-šte pa se je, okrog 140.000 ljudi preselilo v rusko Besarabijo. Velika nevarnost za Rotnunijo. »Ruskoje Slovo« poroČa iz Re-nov: Ruski krogi smatralo, da obsto-ja nevamost, da bodo Rolgari pri Si-listriii prekoračili Donavo. BOLGARSKO URADNO POROČILO. 20. septembra. Makedo n-ska fronta. Boji za Fiorino se razvijalo nam v prilog. Z močnimi prorirapadi, katerih se je udeležila naša konjenica, smo vrgli sovražnika nazaj ter mu prizadejali velike izgube. Bojišče je posuto s sovražnimi mrtvimi. Vjeli smo enega častnika in 11 konienikov ru^ke brigade ter UJO mož 175. iraneoskesa polka in vple-nili 2 strojni puški. Silni sovražni napadi na visino Kajmakcalan so se z velikimi Izgubami za njega ponesre-čili. V dolini Moglenice je položaj ne-izpremenien. Artiljerijski ogenj z obeli strani in slabotne intar.terijske akcije. Vzhodno in zapadna od. Var-darja artiljerijski ogenj. Ob vznožju Belašice planine vlada mir. Na fronti ob Strumi slabotno artiljerijsko de-lovanje. fRANCO?KO UPADNO POROČILO. 19. septembra. Orijent- ska armada. Na fronti ob Strumi nobene izpremembe. Na vznožju Belašice planine so imeli Italijani živahne boje z Bolgari v pokrajini pri Zboru. Ob srbski fronti na obeh straneh silen topovski ogenj. Dva bolgarska protinapada v odseku Vetrsnika sta bila od srbskega topovskega ognja odbita. Na levem krilu sovražnik ni j.oskusil protiakcije v smeri na Fiorino. Srbsko prodiranle nstavftono. Rotterdam, 20. septembra. »Dal-Iy News« poročajo: Srbsko prodirale je začasno ustavljeno, ne radi sovražnikovega odpora, teraveč ker izvršajejo četverozvezne čete obko^ lievalno akcijo okoii Bitolja. Srbi meraio le polagoma prodirati, ker so Bolgari razstrelili vse želczn&ke mostove. Francozi v KastoriH Iz Aten poročajo: Francod so z^sedli Kastorijo. V Atenah se bojijo, da se bodo Nemci in Bolgari poiastili Korice. Razmerje med novim kabinetom in entento je napeto. Poslaniki $&yerozyze im niao obiftkati OOVega zunanjega ministra. Kalogeropulos ye dal izgnati iz Aten 25 Venizelistov radi kršenja nevtralnosti. Grški prostovolici v Sarranovi artnadi. Tz Aten poročajo: Grške čete, ki se borilo pod poveljstvom polkov-nika Kristobulosa na strani erttente, štejejo že 20.000 mož. Sarrail jim je odkazal prostor v odseku ob Strumi. »Petit Parisien« poroča iz Soluna: Orški komite je poklical rezerviste letniko-v 1909. do 1912. pod orožje. Preko ^eneve javljajo: V Solunu je prišlo do novih krvavih spopa-dov med kralju zvestimi oddelki 11. divizije in orožniki s Krete. Grške homatije* Izjava nove «r§ke vlade. London, 19. septembra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Aten z | dne 17. t. m.: Zunanji minister le včeraj objavil od ministrskega pređ- sedniVa podano izjavo, da prevzame ■ vlada, ki ]e sestavliena iz parlamcn- ; tarnih članov, nasproti deželi popoi- no odgovornost za svoja dejanja in da sprejme junijsko noto entente v istem duhu kot jo je sprejel svoje- čssni ministrski -predsednik. Gršfd vo'ak! na Nemškenu Berolhi, 20. septembra. (Kor. u.) Listi poroćajo, da bo IV. grški ar-! madni zbor nastanjen v Gorlitzu. »Tagefclatt« piše: Vzhodno-ma-kedonski gr^ki armadni zbor, ki se nahaja sedaj na Nemškem, je bii, od-kar so Angleži razstrelili most pri Demirhlsariu, navezan na provijant, ki so ga dovažale laolc. Cntenta pa Je lađje zmdrzevaJa, čel da so živila nsunenjena Boigarotn. OrSlci vojaki so morali ćele todne živeti od kore-nin in zeliSč, hlebec kruha le staJ v KavaH 8 frankov, Skatljica vžigalic 50 centimes. Fnmcoski vojakt pa, ki so bivakirall v neiwsredfrt blizini gr-Skih čet, so $e masti!! s kanzervami, katerih prazne Skatlje 9o metali Orkom. 60.000 ton žha t K*raH. »Matin« pravi, da so nalli Bol-sari r Kavali 60.000 ton žita, last IV. grikam innAdofiga zbora. f^ntffntoo ^^vopjfj^ prićalculc« djt se novi grSki kabinet ne bo mogei držati Konflikt |e kmata Izzvtn tu \enmdm ie vedno pripravljen pomagati svojim friTicotkim prijateljem. Poroča se. da razvija giiki re-voluctjski komite v Solunu živahno delavnoet Kakor poroča »Corrtere della Seract namoravm komito proklamirati neodvisnost Makedonije ter otokov od kralja Konstantna ter postaviti Venizelosa na čelo provi-zorične vlade. Venizelos priđe te dnl v Solun. Francoski listi og3rčeno tr-* dijo, da bo deloval Kalofferopulos za nemški račun in da bo spiritus agens novega ministrstva bivši dunajski frrški poslanik dr. Streit. ki je nem-škegra pokolenja in velik prijatelj centralnih držav ter intimus kralja Konstantina. Proti kraffri in kralfld. Curih, 20 septembra. »Popolo df Italia« pozivlja četverozvezo, naj napravi grški komediji konec. Kralja Konstantina Je treba radi nezvestobe odstraniti, kraljico Sofifo pa internirati v kakem samostanu. Ententa naj nadalje razpusti grško armado ter zasede Atene. Vsako odlašanje bi bilo za četverozvezo skrajno škodljivo. Nemška obljuba Grikl. »Nea Hellas« poroča. da je Nem-čiia obljubila Orški, da Nemci in Bolgari ne bodo prodirali preko Saran-topora. Dogovorno z Nemčijo se bo haje ddočii nevtralni pas od Kočane do Jekatertna, ki ga bodo grške Čete stražile. Pa^lć In Venizelos. Preko Curiha poročajo: Srbski ministrski predsednik PaŠić se je se-stal v Atenah z Venizelosom. Se^ta-nek je imel jako demonstrativen značaj. Venizelos je pred veliko množi-co objel Pašića ter i^javil da bo Sr-bfia kmalu zopet dobila Izgubljene dežele nazaj in izšla iz vojne večja in mogočnejša. Venizelos je obzalo-val. da o Grški ne more kaj podob-nega trditi, ker ie postal položaj Qr-ške jako nesiguren. Vojna z Rusijo. Ljuti boji v Karpatih, v katerih je zapadel prvi sneg, se nadaljujejo. Izvzemši manjše lokalne uspehe, si Rusi tuđi v torek nišo mogli izvoje-vati nobene zmage. Na ostali fronti so bili ruski navali krvavo odbiti. Pri Lipnici Dolni poteka boi za čete generala Bothmerja ugodno. RUSKO UR4DNO POROČILO. 18. septembra popoldne. Poročati ni nicesar važnega. Bnisilov o odporni sili Avstrije in Netnčije. »Pester Lloyd« poroča: General Brusilov je izjavil ruskim vojnim poročevalcem, da bodo najvažnejše vojne operacije po njegovem mnenju Še letos končane. Rusija da srne biti s tem, kar je do sedaj dosegla, po-polnoma zadovoljna. On (Brusilov) ne precenjuje intervencije Romunije. Romunija ne more izsiliti odločitve, kvečjemu lahko pospeši konec vojnih operacij. Romunija je prepozno intervenirala, da bi mogla biti jez4-Ček na tehtnici. Akoravno je avstro-ogrska armada v bojih ruske ofenzive mnogo trpela, je moglo avstrijsko armadno vodstvo vendarle v najkraj-Šem času postaviti nadomestno armado, kakor da bi jo iztepla iz tal. Treba je priznati, da ima sovražnik izvrstno dopolnilno organizacijo. Rezerve Nemčije so brezdvoma še jako znatne. Temu je dokaz že dej-stvo, da ima Nemčija Še vedno velike čete na desetih raznih bojišČih: na zapadu, na ruski fronti, na SedrrKV gra^kem, v Dobrudži, ob SueŠkem prekopu. v Me/npotamiju v Armeniji, v Perziji, Mali Aziji in v gr^ki Makedoniji. Izvojevati zmage proti ta-kemu sovražniku. ie težko. toda čast-no. Zmaga entente je seveda neiz-oeibna, ako bo traiai neprestani silni nritisk na vseh frontah. ki bo koneč-no predrl sovražno elastično zapor-no mrežo. Pretirane ruske številk«. Nem§ki vojni poročevalcl Javljalo te avstro-ogrskega glavnega stana: Ogromne Itcvilke o avstroogr-skih vojnih vfetnikih, kl da so prišli Rusom v roke. so legenda. Vsled narvedb v ruskih poročilih se Jo po-nekod govorilo, da so Rusi vjeli tekom svoje ofenzive 400.000, potem 500.000, da ćelo 600.000 Avstrijcev To je nermiselna bajka. Na podlagi pofpoinoma novih izračunavani zna-fe, kakor }e sod^ nfrotovljeno, cclo-knpno §tevilo od Rusov tek.im njihove, 4. junfja pričete ofenzive, vletfh avstrt>-o^rskih vojakov le nekoliko čez 100.000 mož. Ta konstatacija bo, npafmo, za vedno odpravila razna bre~rrvseJrta pretiravanta. Bitka obSommi ' NAD FLANIHtSKO OBALO. Beroia, 20. septembra. (Kor. u.) WoHfov urad poroča: NmmMd hidropU^ 90 19. Nptm. bra pn&Mf zopet MfMMUi z bomba-ml pred flaodrsko obalo stoieča so-vraiaa pomor, vojne dte ter neki ru-§tlec kakor smo brezdvomno konstatirali, večkrat zadelL Sef admiralskega štaba mornaric«. • • • Berolin, 19. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Dne 18. septembra so naša letala zopet napadla pred flandrsko obalo stojeće sovraž-ne pomorske bojne sile, obstoječe iz 2 monitorjev, 16 torpednih rušilcev in matične ladje za letala. Na matični ladji smo neoporečno konstatirali, da smo jo enkrat zadeli. Eno letalo sovražne letalske flotilje, ki Je do-spelo v obrambo proti našim leta-lom, smo prisilili, da je rra. nizozemskih tieh pristalo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 19. septembra popoldne. Na fronti ob Sommi je oviralo slabo vreme operacije. PonoČi smo nekoliko napredovali vzhodno od Bernvja ter pripeljali nekaj vjetnikov. V Champagni se Je nemško bombardiranje naših pozicij vzhodno in za-radno od ceste Souain-Somme Py ojačilo. Zvečer je sledilo več posku-šcnih nemških napadov zlasti v ru-skem odseku, kjer so petkrat zapo-red napadli. Povsod je zaporni ogenj in OKenj strojnih pušk zadržal napa-dalce ter jim prizadjal težke izdube. Nekaj vjetnikov je ostalo v naših ro-kah. Na levem bregu Mose se je po-polnoma ponesrečil nemški nenadni napad na strelske jarke na južnem pobočju Mort Homma, ki smo tih bili včeraj zavzeli. Zapadno od Pont a Moussona smo z ognjem pusk razpr-§ili nemški oddelek, ki se je skušal prlbližati našim rx>zlcijam pri Fli-reyu. 19. septembra zvečer. Slabo vreme je oviralo boj na več-jem delu fronte. Poročati ni ničesar, ražen o močnem delovanju artiljerije na obeh brezovih Somme in na des-nem bregu Mose v odseku Fleurv-Vaux-gozd Chapitre. Belglisko uradno poročilo. 19. septembra. Po mirni no-či je čez dan na več točkah belgijske fronte artiljerijski ogenj rx)lagoma naraščal; zlasti južno cm! Dixmuidna so belgijske baterije silno odgovar-jale sovraŽnim topovom. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 19. septembra. Splošni položaj je neizpremenjen. Južno od Ancre močno delovanje. Krajeven napad na naše strelske jarke vzhodno od Martinpuicha smo z lahkoto zavrnili. Pri Rensartu smo zbili s topovskim ognjem sovražni balon. V sosedstvu visine 60 smo spravili s svojim ognjem do eksplozije sovražno mumcijsko sklađišče. Za branitelja Verduna. Mestu Verdun je bil pođellen križec častne legije. Na posebno častno ploSčo častae legije se je vpi-salo ime branitelja Verduna generala Niveile ter je bil Nivelle imenovan za višjega častnika častne legiic. Angleške izgube. AngleSki seznami izgub od 13. do 16. in 18. septembra vsebujejo 1877 častnikov in 24.200 mož. Baje namerava angleška vlada odpustiti iz državne službe vse moške, ki jih je lahko pogrešati, da se zamaŠe vrzeli v vojski. Baje priđe tuđi še do na-knadnega prebiranja. Ostende. Berolin, 19. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Glasom urad-nega naznanila angleške admiralite-te je baje flotilja angleških hidropla-nov 16. t. m. dopoldne bombardirala težke baterije pri Ostendu. Kakor nam poročajo z merodajne strani, se tak napad ni izvršil, pač pa je po-skusil v noći od 16. na 17. t. m. neki sovražni letalec napasti Zeebrtlgge. Vrgel je svoje bombe brez škode v morje. Pobegll rrancoskl častnikl. Iz Amsterdama poročajo: Na otoku Ork v Zuidrski morski kotlini internirani franeoski častniki so po-begnili. Portugalska. Iz Lizbone poročajo: čete pr-vega in Četrtega armadnega zbora so poklicane pod zastave. Franeoski parlament. Socijalist Costadan je v franco-skem parlamentu pozval vlado, naj vresniči enotnost v nastapu četvero-z\rezef kakor je vresničila enotnost fronte. Ministrski predsednik Briand je rekel, da so vsa prizadevanja v če-tverozvezi združenih narodov osre-dotočena na dosego zmage. Angleška varuje morja in igra zmamenito vlogo na Francoskem. Vzlic velikim težavam je ustvarila strašno armado. Italija se je prostovoljno pridružila, Rusi so premagali transportne težkoče in spravili vojake na Fran-cosko in na Balkan. Združiti moramo vse svoje pomočke, vse svoje sile in ves svoj denar. Ćela Franci ja hoće. da ni bilo zastonj prelito toliko krvi. hoče, naj postane Francija po vojni večja in da triumfira ideja svo-bode. Socijalist Brizon ie z medklicem ugovarjal, da bi se zavlačevala vojna, ki zahteva toliko človeških žrtev. Ministrski predsednik Briand je rekel, da je bila Francija napade-na in da se je mogel napad zgoditi, je bila pohojer»a mala Belgija. Dve leti prenaša Francija invazijo in potiska Nemce korak za korakom nazaj, a zđaj se govori o miru. Kako izzivanje, kaka sramota za spo-min padlih. Ne poznate mišljenja Francije, če mislite, da bi za ceno ne-katerih sovražnih milijard takoi skle-nila mir. Danes sklenjen mir. bi bil poniževalen mir. TurSka vojna. TURSKO U RADNO POROClLO. 19. septembra. Fronta pri F e 1 a h i j u. Uspešno smo se borili proti sovražnim baterijam ter razstrelili neko sovražno sklađišče municije. Težki artiljerijski ogenj, ki ga je pričel sovražnik, je ostal brez-uspešen kljub temu, da so ga vodili letalci - opazovalcl. Sovražni odde-lek, ki je bil dospel v pokrajino Jen-saje, smo vrgli nazaj na njegovo iz-hodišče. — Perzijska fronta. Eskadrono sovražne konjenice, ki se je bližala vaši Hazin, 35 km se-verno od Devrlet Abada, smo vrgli nazaj. Sovražne izvidne patrulje, ki so se pribllžale našim prednjim stra-žam smo vrgli v izhodilča. 2 nenad-nim napadom smo razpršili sovražno eskadrono, ki ]e kantoniraia pri Hssurkeju. Vrgli smo sovražnika, ki Je bil vdrl v kraj Keresl. 80 km tz-hodno od Vidžara, ven ter zasedli ta kraj. Iz soglašajočih izpovedi vjetnikov izhaja, da so imeli Rusi v prej-šnjih bojih pri Esad Abadu in Hama-danu irgube kakil 8000 mož ter je bil zbit en njihov top in 6ti oklopni avtomobil. — Kavkaska fronta. Praske, artiljerijski in infanterfl-ski ogenj. Roparska čeUu kl so Jo ustanovili in podpirafi naši sovražni-ki in kl se Je bila Izkrcala ob obali pri Feniki, smo z izgubami za njo prepodlli. Deset žen in trinajst mo-5klh mirnega prebivalstvm so roparjl umorili, 10 oseb ranili. Nacadl, kl 1 tx> Hh izvršili na Kavli Ado, Južno od Ipli Buruna., zapadno od Ajvalija, so imeli uspeh. S svojim artiljerijskim ognjem smo potopili dve sovražni iadrnici bežečega sovražnika s posad'ko vred, odvzeli sovražniku več pušk ter napravili rudi sicer plen. — Ostale fronte. Nobene-ga pomembnega do^odka. 20. septembra. Fronta pri F e 1 a h i j u. Sovražnik je ob-streljaval 19. t. m. zopet naše pozicije s svojo najtežjo artiljerijo ne da bi bil napravil kakršnokoli škodo. Perzijska fronta. Dne 19. t. m. so Rusi v raznih smereh s slabotniini silami napadli Dewlet Abad. Obenem so prešle ruske konjeniške čete iia severu rlainadana v napad. Odbili smo jih Kavkaska fronta. Na desnem krilu smo zavrnili silne sovražne napade v odseku Ognot Z ostalih front nobenih pomemb-ntfi dogodkov. Padel turski general. V Kavkaziji je padel brigadir Faik paša. Boji na morju. - Deto podmorskih čoloov. Berolin, 18. septembra. Wolffov urad poroča: Ražen nevtralnih in sovražnih trgovskih ladij, navedenih v seznamu 16. septembra, so naši podmorski čolni v angleškem Kanalu potopili še 20 sovražnih in nevtralnih trgovskih ladij s skupaj 36.900 tona-mi, slednie, ker so vozile konterban-do v sovražne dežele in jih ni bilo mo«oce vpleniti* V celera je bilo od «AO« Wt^W* rtaSft podmorskih Čohor v tngle-škem Kanalu in Atlantsketn oceanu potopljen* 53 ladij s skupaj 74.088 tonami. Trsovska pforba. Angleška parnika >Dewac (3802 toni) in >Lord Tredegar« (3856 ton) sta bila potopljena. — Na đanskem pamiku »Frederik VIII.« so Angleži v Kirkwallu zaplenili pošto. — Nizozemski pamik »Prinz Hendrik« so zadržali na Angleškem. Angleški parnik »Tagens« je bil v Kanalu od nemškega podmorskega čolna torpediran. — V Biscavskem zalivu je bil potopljen parnik »Lvđer-horn« iz Bergna od nemškega pgcI-morskega čolna. Iz Londona poročaio, da sta bila dva angleška pnrnika s skupaj 800 tonami potopljena. | Vojafk! naifl [tiunneo. Amsterdam, 20. septembra. Iz Londona poročajo: Vojaški napori četverozveze stremijo za tem. obr-niti položaj na bojiščih še pred zimo v prilog ententi. Uspehi, ki jih četve-rozveza pričakuje, pa so bolj politič-nega, kakor vojaškega značaja. Čez zimo pa hoče ententa svoje rezerve in svoj materijal tako pomnožiti, da bi mogla prihodnjo spomlad odiočiti vojno s kratko veliko ofenzivo. > Sicer Se vSe v nevarnosti.« Italijanski general Buonini, ki je poslanec za Lucco, toži v listu »Idea Nazionale radi nevarnosti, ki grozi ententi, ker nima enotnega vrhov-nega poveljstva. Bnonini pravi, da se žal ne da doseći iednega višiega po-veljnika za vse fronte, ker ni take osebe na razpola.so, ali vendar potrebna je vsaj vecja jednotnost, sicer je vse v nevarnosti. | Frittsk en!eafe. Konferenca ministrov skandinavskih držav« Dne 19. septembra so se sestali v Kristijaniji zastopniki švedske, Norveške in Danske, da razmotriva-jo o položaju in o sredstvih za vzdr-žanje nadaline nevtralnosti skandinavskih držav. Konferenca, ki bo trajala pet dni, zboruie v težavnih časih. Priiirk entenre na skandinavske države postaja vedno silnejši, anglofili in irankofili so zlasti na NorveŠkem in na Danskem živahno na delu. Zadnja anerleška nota Šved- f>ki kale, za čim stremi ententa. N'emsko časopisje priznava, «ia je zadržani e skandinavskih vlad korektno, svari pa z ozirom na agitaciio norveškega In danske^a časopisia za četverozveze, pred vsakim optimizmom. Dogodke v severnih državah je treba paznr> zasledovat!. Pri dinerju na čast ude!ežericem ministrske konference v Christianiji je kralj pozdrav?! danske in švedske ministre ter izraz?! svcie ?n prebival-stva simpatije. — Določenega de-lavnega programa konferenca nima, zato tuđi o kenčno obveznih sklepih ne more biti govora. Glavno vpraša-nje bo pač tvorilo vzdržanje nevtralnosti. ANGLUA PPOTI NORVEŠKI. »Vossische Zts:.« noroča iz Chri-stianije: Na današnlo žitno berzo jte dosnelo iz Londona razburljivo poro-čilo, da je Angina setfa? v resnici odrezala Norveško od vse^a dovoza žita in moke. »Aftenposten« naglaša. da smat-rajo v borznih krogih položaj za ze!o resen. Jasno ie. da prihaja st?lišče Norveške in ćele Skandinavske od dne do dne bolj nevzdržno. Brez ameriškega žita in brez ameriške moke mora Norveška stradati. An-glija ve to in ie zabarikadirala do-vozne ceste Norveške in vse Evrope rreko Atlantske^?- oceana. Švedska. Miian, 18. septembra. (Kor. ur.) Glasom rimskega poročila »Gorriere defla sera« ne bo ostalo s strani en-tente pri odgovoru Švedske na en-tentno noto, marveč bo ententa po-novfla svoj điplomatični pritisk in *e treba, samolastno pričela v švedskih vodah s takimi koraki. do ka-terih se smatra Anglija prisiljeno za Doostritev blokade proti Nemčiji !n 2a zagotovitev prometa z Rusijo. Uradno italijansko glasilo *Con-sulta« pravi v kratki noti o odgovoru Švedske ententi, da Švedska ne bo imela zadnje bes^de, ker je Anglija odfcčena iti po preklicu londonske pornorskopravne deklaracije do ^krajnosti. »Le Jounta!« govori o švedski noti entente, ki jo imenuje »ošaben j-n nezadosten odgovor«. Španska. Mmstrski predsednfk Rornano-^s je izjavil, da Je vsak vpliv iz ino-«egpt«i na špaosko pofitiko breci- uspefcn. Baje ie fraaoodča vlada z*-htevala od španske vlade, da prepo-ve bivšemu sultana v Maroku Mulcj Hafidu, ki je organizira! več kom-piotov za osvoboditev Algcrije, biva^ nje v španskih pristaniSćih. - Ogrski državni zbor. Včeraj je poslanska zbornica na-daljevala razpravo o predlogih glede sklicanja delegacij. Poslanec Nagy je izrekel upa-nje, da se Ogrska po zmagovitem koncu vojne pomladi in sic* na pod-lagi poštene reforme zemljiške pose-sti in splošne volilne pravice. Poslanec li o 11 o je rekel, da je ohranitev zgodovinskih narodov predpogoj miru in da se srne skleniti Ie mir, ki onemogoči vse vojne. Poslanec H e-d e r v a r y je grajal, da državni zbor ni dobil nikakega porobila o Številu vojnih vjetnikov, ne o njih po-iežaju. Ko ie konzulat v Novem Jor-ku začetkom vojne izdal vpokliene pozive, je na desettisoče ljudi popustilo delo in prišlo v Novi Jork, a za njih preskrbo in odprav v domovino se ni ničesar poskrbelo. Poslanec Z 1 i n s k y je opozarjaK kako na Francoskcm parlament in časopisje pomagata, da se poveća narodna sila in zahieval, naj se store že zdaj priprave za čas po vojni. Poslanec L a c h n e je govoril o brošuri »Naš zadnji boj-, ki je polna napadov na Madžare, ter je grajal, kako se je resilo vprašanie o grbih in znakih, ter da se ogrski črnovojniki uvršča-jo v avstriiske polke. Poljedelski minister G h i 11 a -n y i je odgovarjal na interpelacijo glede uredbe vojnega žitnega urada. Polovica delnic je v rokah države in komisijonarjih ima Ie 10 odstotkov delnic. Izmed nastavljencev jih je Ie 280 oproščenih vojaske službe. (Poslanec Siime^v. V Avstriji jih je petkrat toliko oproštenih!) Minister je zavračal očitanja, da dela vojno-žitni urad prevelike dobiČke in da so plače nastavljen cev pretirano visoke. Poslanec R a t h je interpeliral zaradi zamujene obrambe meja in r-rebivalstva Sedmograške. Med njegovim govorom so nastali burni prizori. Poslanec Barcsav je govorniku zaklical: Pa pomagajte še vi, braniti Secimograško. poslanec Szilagvi pa mu je zakiical: Vi se upate tako govoriti, ki ste dali svojo častno be-sedo, da se boste vojskovali proti sovražnikom Ogrske? Nastal je velik hrup in prepir. Ko je nastal mir, je poslanec Rath pojasnil, da ga je poslane'c Szilagyi kot rezervnega ofi-cirja ovadil, da pa je bila ovađba kot neutemeliena položena ad acta. Dalje je povedal, da je na povratku iz Amerike bil v Bonteauxu prisiljen, ciati svojo častno besedo, da se ne bo boril proti ententi. Vzlic temu se je o^asil za službo na fronti proti Italiji, a ker se mu to ni dovolilo, je vstopii v honvedsko marškompanijo. Pozneje se mu je z merodajne strani reklo, da je to po haški konvenciji nedopustno, na kar je prestopil k av-ditorijatu. Opozicija je bila silno cjroTčena na Szilaeviia, češ da je vprizoril ^onjo na Ratha. Poslanec Szilagvi je pojasnil, da so se tuđi drugi poslanci pred vojno mudili v inozemstvu, a prišedši do-mov, sli na fronto, dočim ie Rath dal svojo častno besedo, da se ne bo boril proti sovražniku. Nastal je zonet velikanski hrup in malo je manjkalo, da se ni vnel pretep. Razprava o predlo^u na skiica-nje delegacij bo danes končana. Zaključili jo bodo govori grofa Andras-syja. grofa Tiszc in grrtfa Apponyija. V nadaljnem poteku seje je interpeliral poslanec Szterenvi o vprašanju podpore sedmograškiri be-guncev. Grof Ti?za je od^ovoril, da pač ni nobenega Ogra, ki bi ne bil prepričan, da morajo biti zasedeni kraji sovražniku ne Ie zopet iztrgani, temveč da jih bedemo zopet res dobili nazaj in da bodemo zopet vspo-stavili cvetoče življenje, ki je tam vladalo. Vlada bo uporabila v to svrho rx>trebna materijalna sredstva, ne da bi se baš postavila na pravno stališče odškodnine. Grof Karolvi je interpeliral v zadsvi bodoce zunanje politike. Vprašal }e tuđi. ali je res, da so se centralne države dogovorile, da prevzame vodstvo armad nem-ški cesar. Grof Tisza \e odgovori!: Ni. Veličanstvo se n! odreklo nobeni svojih suverenskih pravic, temveč te v izvrše van ju svofera suveren-skega prava noverilo atmadnefnn vrhovnemu poveljnfku reševanje gotovih agend. Navzlic temu je Nt. V. v posesti vseh svoflh suverenskih pravic v osebnih in stvarnih vpraša-njih ter jih lahko kadarkoli hoče \z-vr§ufe napram armaefnemu vrhovne-mu Doveliniku. (Pritrfevanje na desnici.) Zato ne more biti govora o tem, da so suverenska prava Ni. V. v kateremkoli oziru tangirana. I (DalJ*.) Praporščak v rezervi Avgust W i m m e r pehotnega bataljona 1V./84 si je pridobil s podvzetji, ki jih je s siiajnim elanom izvršil od 20. do 25. maja t. L. ko je tvoril bataljon še sam dolinsko skupino v Vailarsi, zlato hrabrostno svetinjo Dne 20. maja je vdrl praporščak \Vimmer kot prvi v utrdbo Valmorbia, ki jo je imel sovražnik še zasedeno in ki je deloma gorela, ter zasledoval so-vražnika čez visinsko točko 1407, katero visino je zasedel. Ob 12. in 15 minut se je zglasil junaški prapor* ščak prostovoljno za patruliranje preko Lena proti utrdbi Mattasone. šel preko nje na bližnje pobočje, da orijentira bataljonsko poveljništvo o situaciji na desnem krilu ter dospel skoraj na rob visine, od koder so ga silno obstreljevali. Dne 21. maja se je vrnil ter poda! izborna poročila. Dne 22. maja je izvršil zopet prostovoljno izviden pohod onstran Lena preko St. Ane ter napravil zvezo z deželnimi strelci. Dne 24. maja je prodrl s 5 možmi preko od sovražni-ka zasedenega Raossija proti Chicsi, vsled česar je padel Raossivnašo po-sest, ter izvršil 25. maja ob 1. ponoči napad na zasedene pozicije pri Chie-ri. Njegovi izredni hrabrosti se je bilo posebno zahvaliti, da je mogel bataljon prodreti preko važnesa od-seka Anghebeni, ne da bi bil imel bastvene izgube. Praporščak v res. Rado L u n -g u 1 o v pešpolka št. 10 je pripeljal svojo četo med napadom na visino Beimonte dne 31. maja 1916 v siinem sovražnem infanterijskem in artilje-rijskem ognju brez izgub do sovraž-ne glavne pozicije. Strojna puška so-vražnikova je ovirala nadaljnje prodiranje s silnim ognjem v boku. Hitro odločen je prodrl praporščak Lungu-lov proti strojni puški, vrgel ročno granato v pozicijo, ki je ubila povelj-n:ka in več mož, vjel ostalo moštvo ter vplenil strojno puško. Nadalje prodirajoč je v naskoku zavzcl višje zgoraj ležeco napravo v boku ter pobil posadko. Da omogoči prodiranje drugih lovskih poveljništev, se je okrenil proti levi, proti visini Beimonte. na kateri se je sovražnik tr-dovratno branil. S silnim ognjem v boku je preprečil, prijeti štrafunske oddelke v hrbtu in boku. Temu inici-jati\rnemu, energičnemu, samostojne-mu delovanju se je bilo zahvaliti, da srno vzeli Trese in tamošnje opo-rišče. Praporščak v rezervi Konrad S u h s, lovskega bataljona št. 23. je bil v bitki dne 3. junija 1916 poslan, da varuje desno zapadno krilo neke skupine lovcev ter je sprcmljal to skupino spredaj na strani. Prodirajoč preko ju£o - vzhodnesra pobočja vi-šinske^a hrbta »Beimonte«. je opazil. da je na gospoduloči visini pri koti 1206 več sto kora-kov odprta \Tzel v fronti, ki jo je držalo Ie malo ljudi in ena strojna ruska napram zelo veliki sovražni premoći Ie s tezavo. Takoj je spoznal veliko važnost te visine in ne vam ost, ki je grozila od tam lastni skupini ter je snmostojno pose-ge! v boj, ki '^e divial na koti 1206, zavrnil ođ več stotnij izvedene napade s svojo rnaihno četo tuđi še tn-krat, ko mu je popolnoma zmanjkalo municije ter imel končno -x>polnoma v pojesti visino Beimonte. Vjel je 250 mož in vplenil eno strojno puško. Crnovojniški desetnik Stefan Krenn domobranskega polka št. 3 se je odlikoval že pri napadu na hr-bef Marcaj dne 20. maja 1916 s posebno spretnim vodstvom svojega rofa in ose^no brabrostjo. Sifajno se je pa izkazal kot patruljski poveljnik 22. maja. Poslan naprej. da zasledu-je sovražnika, je vjel 15 mož, napre-doval nevzdržno ter zađe! pri tem zapadno od Larica na sovražni od-dclek. ki je ravnokar skušal razde-jati top kalibra 30"5 cm. Ko je zagledalo moštvo našo pa-trulio. je poskusilo, da pridobi časa za razdeianje top?., z obupnim odpo-rom. Krennova patrulja se je na njegovo povelje z vriščaniem vrgla na covraznika, vjela enegs častnika in 30 mož ter vplenila vsled tega ne-ustrasene^a nastona nepoškodovani top. Krenn si je pridobil s tem junaštvom k srebrni hrabrostni svetinji II. razreda, ki jo je že imel, še »zlato«. Praporščak v rezervi Rihard Moschkowitz pešpolka št. 73, ki si je bil že prej priboril »malo srebrno«, je iz lastne inicHative dne 26. maja 1916 na gori Mosđach pri koti 1561 v siinem osmju prodrl z ogrože-nim levrm krilom ter z natveč)o hrabrostjo naskočil sovražno pozicijo. V bolu Je sam s pfctolo ustrelfl tri Italijane. Ko Je kmafu nato ogrožai sovražnik z veliko preraočjo posest Zfvute gore Mooctedu Je obrnfl v ^♦■ucisem ognfu !noma neutemeljene, in jih Ie razširjajo angleški agent-je. Rekel je dalje, da je razmerje med NemčSo, Dansko in Nizozemsko vse-skozi prijateljsko in nič ne kaže, đa bi se v doidednem času premenifo. Bojna in fnlcrtniloziL Priobčil dvorni svetnik dr. Edvard princ Liechtenstein. (Dalje.) n. Tuberkuloza hi vojna. Svoj čas so mislili, da je jetika posledica razuzdanega življenja, predčasne zlorabe tobaka in pogostih prehlajenj. Danes vemp, da temu ni tako. Imenovane okolnosti sicer lahko pospešujejo razvoj tuberkuloze, nje pravi vzrok pa je edinote baci! tuberkuloze, ki prihaja od zunaj, in sicer po navadi z zrakom, ki ga veto-hamo v naše telo. Prvi, ki je to brezdvomno doka-zal, je bil Robert Koch. Njemu se je leta 1882. posrečilo, da je bacila tuberkuloze s posebnimi barvili dognal * v izmečkih jetičnikov, da ga je vzre-dil v čistorejnih kulturah in da je, vcepivšiživalim in bacile \z teh čistorejnih kultur, nanje prenese! tuberkulozo. Po naključju je istega leta in še pred Koehom ter skoro gotovo brez njegove vednos^i, Baumgartner opozoril na bacila, ki se nahaja v izmečkih jetičnikov in ki je s Kocho-vim baciiom identičen. Kako majhen je ta bacil, si lahko predstavljamo, če čujemo, da je treba 300—400 takih bacilov položiti navzdolž enega za drugim, da dosežemo dolžino 1 milimetra. Ta drobni bacil se po navadi že v zgodnji mladosti, većinama potom dihaJ, prenese na človeško telo, kjer se naseli v prsnih ali vratnih Žlezah. V mnogih slučajili povzroča potem pri otrocih škrcfulozo, ki ni nič dru-gpga, kakor nekoliko manj opasna tuberkulozna žlez. Tu moramo pre-cej naglašati, da se tuberkuloza ni-kakor ne loti Ie pljuč, temveč da na njej lahko oboli vsak organ, tako razven pljuč oprsna in trebušna mrena, žleze, kosti, koža, Črevo, mož-ganska opna itd. V večini slučajev premaga otro-ški organizem vrinjene bacile; ti se zakotijo v žlezah. ne da bi napravili posebne škode. Taki otroci ostanejo zdravi, Če imajo v nadaljnih mladost-nih letih možnost, živeti v ugodnih in zdravih odnošajih. Ako pa jih tlačijo neugodne razmere, kakor uboštvo, lakota, nesnaga, vlažna stanovanja, naporno delo in delo v prašnih delav-nicah, tedaj se bacili v žlezah zopet ožive, tuberkulozno obolenje se znova razvname in razsiri na pljuča ali pa se bacili iz žlez .ćelo raztrosijo po krvi, provzročuje po raznih organih tuberkulozna obolenja. Najnevarnej-Ša je starost oko!u 20 let. kajr! v te] se tuberkuloza kaj rada razpase in razsiri po drugih organih. To je tuđi vzrok, zakai vojna s svojim nadčlo-veškim naporom, s svojim nerednim in časih nehlgijeniškim življenjem pri mnogih micidih vojakih, ki so na-videzno zdravi cdšli od doma, znova razvname v mladosti obolele in kakor se je zdelo, že ozdravljene pljuč-ne žleze, vsled česar obole ti vojaki na vnetju gornje pljučne krpe ali z drugo besedo, na začetni tuberkulozi. Tako je pri nas in tako je tuđi pri naših sovražnikih. Ne vojska kot taka je vzrok tuberkuloze; vsled vojske marveč pridejo mnoge manj zdrave in že v svoji mladosti s tuberkulozo okužene osebe v neugodne odnosaje. ki bi jih ne bile doživele v mirnem času. Sele raziskave zadnjih let so dognale, da je okužbo in prvi postanek tuberkuloze iskati v otroških letih, dečim se bolezen očitno pojavi v cvetoči mladeniški dobi. Mnogo dalj časa pa nam je znano, da je tuberkuloza o z d r a v I i iv a, tuđi če je že očitno razvita. Svoj čas glasoviti klinik Schonlein ie bil še leta 1S37. mnenja, da od 50 do 60 jetičnikov kvečjemu eden ozdravi. Danes vemo, da so slučaji ozdravljenja prav pogosti in da bi moralo pravilo-ma biti tako, če bi Ie bolniki imeli več prilike, podati se v primenio zdravniško oskrbo. V svrho uspešnega zdravljenja tuberkuloze treba nam je pred vsem z d r a v i 1 i š č. v katerih ie bQbii-kom daleč od hrupa vsakdanjega življenja, ob polnem odpočitku in đu-ševnem miru dana prilika, da v krasni naravi, v čistein zraku in na soln-cu okrepć in utrdć odporljivost svojega telesa, da tako premagajo bacile in ozdravijo. Z veKkim zadoščenjem torei pozdravljamo vest, da se sedaj tuđi y Avstriji delajo priprave za ustanovitev ćele vrste takih zdravilišč, ki bodo v prvi vrsti pač na razpolago tuberkuloznim vračajočim se vojakom. Toda s temi zavetišči se ustvarijo stalne naprave, ki bodo preživele vojsko in pozneje služile celokupne-mu prebivalstvu in ki torej zaslužijo, da se za nje zanimamo in da jih na vso moč podpiramo. Dr. Crujto. Stran 4. ,dUJV»ttto NAMJtr« om Si. stpatt* im*. 216. itev. Tesli iz prinrti teftl. Odlikovanje. Gosp. Mirko Duje, učitelj, sedaj c. kr. praporščak na tirolski fronti, je odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo, kar je med nje-govimi prijatelji in znanci provzro-čilo osobito veselje. Odlikovanje v poštni službi. Z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne svetinje sta odlikovana oficijal Josip p a s t e 11 i z in poštni asistent NikoJaj P 1 e z, s srebrnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostne svetinje poštni oficijanti-nji Ivana Kozarog in Lucija S c h I o s s, vsi tržaškega poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Od italijanske [ronte na Krasu nam porocajo: Strašni in grozni so dnevi blizu fronte. Na tisoče topov z * ofceh strani siplje svoje železo s pe-klenskim gromom krog in krog. Dne 16. t. m. ob pol 7. zvečer je padla prva i talijanska granata na trg v ..., padla je s takini zračnim pritiskom, da so se razbile krog in krog vse sipe na oknih. Btlo je preko 20 mrtvih in ranjenih* med temi trije otroci in ena žena, med otroci sta ubita de-ček in deklica pismonoše Suca, tretji otrok je bil sinček tajnika in organi-sta Krulca- V ... padajo granate naj-bolj proti cerkvi in soli. V ruskem vjetnišivu se nahaja poleg seznama izgub št. 434.: Ale-ksander T e r č i č, 2. bos. inf. p., doma iz Sv. Križa, in sicer v Seraksu, Transkaspiia. Đe$mnec dobrotnik beguncev. Velec. gospod Andrej J a k i U tovar-nar, veletržec itd. v Mirni pri Gorici, sedaj v Karlovcu na rirvatskem, je velikodušno naklonil posredovat^-ci za goriške begunce v Ljubljani visoki znesek 1000 K za svoje soroja-ke. Ne najdemo besedi, da bi se bla-gemu darovalcu na dostojen način zahvalili za to sočutje in naklonjenost. Sam trpi begunec preganjan po kruti usodi, tako Izdamo podpira svoje sotrpine ter se drži pregovora: Naj ne ve desnica, kar dela levica! Blagemu dobrotniku pa kličemo le s skromnimi besedami: Bog povrni ti-sočkrat^ Begunske pod pore in zaslužek. Finančno ministrstvo je na predlog notranjega rninistrstva dovolilo na-daljevanje izplaeila begunskih pod-por tuđi onim. ki dobiio kak zaslužek s svojim delotn. ali v omeieni meri. Odredbo pri3bčimo. Goriških beguncev ie v Mariboru hi okolici 600. Pred kratkim je bil med njimi deželni glavar dr. Faidutti. Za kurata heguncev v Mariboru je imenovan gosp. Ka ral Pičulin, administrator fare sv. Ignacija iz Gorice. Predseđnik pomorske oblasti v Trstu, Anton Delfes, ie umri. kakor smo že javili, po daljšem bolehanju, y Dawosu v Svici. Pokajnik je bil ro-jen v Trstu leta 1S63. m je služboval najprej pri pomorski oblasti v Trstu, potem pa doigo Časa v trgovinskem ministrstvu. Leta 1909. je prevzel predsedstvo pomorske oblasti v Trstu. Bil je odločen uradnik in si je pridobil za avstrijsko brodarstvo mnogo zaslug. Po rodu in po mišljenju je bil Slovenec, seveda je bil tuđi popolnoma zmožen slovenskega jezika, a svojega narodnoga prepri-čanja se ni unal javno Dokazati... V Škedniu prf Trstu se otvori gospodinjska šola s 1. oktobrom. Do-ločena je za 30 deklet, kjer bodo Imele hrano in stanovanje; poučevale se bodo v raznih domaćih đelih in dobivale snloh za dobre gospodinje potreben pouk. Sole Družbe sv. C?r?!a !n Metoda za Istro v Cresu. Malem Lošinju pri Pulju je "spreiela pod svo*o upravo isrrska deželna upravna komisija. Velkovi v Dalmaciji. Okoli Str-rnč so se rojavir volkovi, ki so raztr-£ali doslej okoli 200 komađov goveje živfne. Velika povodenj na Peki. V noči od 14. na 15. t. m. so se od trgali ob!a-ki nad Reko in nastali so nalivi, ki so napravili škode nad 100.000 krort. Vse ulice, ki vodijrv v me^to. so bile polne vode. razorala ?c nr> in kartale, in porušila vse. kar iej ie bilo na poti. vdrla v hiše. skladišča. nro<1a-jalne. Ognjegasd in redarji so delali ćelo noč. zgodaj zjutraj so začeli de-lavci čistiti ulice. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila zdravnika dr. Iv. G e i g e r in dr. J. H 6 g 1 e r v Ljubljani. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda so dobili: narednik 87. pp. Ivan Vrečko, enoletni prostovo-ljec narednik 17. pp. Josip Turk in podiovec 20. lovskega bat. Stefan R o p i č. Drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda og-niičar 28. top. p. Anton Jamnik. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: korporal 47. PC*. Makso Stiočič. koroorala 27. pp. Franc Zlatinšek in Frinc Koci r u n . četovodji 28. top. p. Martin J a z b e c in Franc SemcniČ, na-redniki 17. pp. Edvard D c b e 1 a k in Ivan Šupevc, četo vodič 17- pp. Leopold šusteršič, Ivan Pro-s e n in Viktor L e v e c , fnfariferišta 87. pp. Josip B a b i č in Anton J e -ranko ter infanterist 47. pp. Peter P u š e 1 c. Jako mnogo slovenskih vojakov je dobilo bronasto hrabrostno svetinjo. Računski podčastnik I. razreda Vilko W e i x 1 • ki je že dve leti \ vojni, je bil odlikovan z že-Ie7nim križeem na traku hrabrostne svetinje. — Imenovanje. Črnovojniški asistenčni zdravnik dr. ViktoPG r e-gorlč v Ilirski Bistrici je imenovan črnovojniškim višjim zdravni-kom. — Imenovanje. Za pravega dvornega svetnika je imenovan c. kr. višji gozejni svetnik in deželni gozdni nadzornik Konrad R u b b i a, ki je imel naslov in značaj dvornega svetnika. — Z Južne ga botfšča pošiljajo pozdrave vsem znancem in prijateljem slovenski vojni telefonisti: Klobučar, narednik; četovodja Eiletz, Podržaj; poddesetniki: Kajfeš, Suš-nik, Smerkal; pešci: Fr. Jakapin, Kveder, Novak. Na svidenje v beli Ljubljani. — V vojnem vj&tnistvu so glasom liste izgub med drugim: Ivan Bauer, kadet 17. pp. (Lepeck, Tam-bor> kadet S9. pp. Stanko Čulik (Se-mtpafatinsk), poročnik 17. pp. Franc Glombek (Sulmona, Italija), enoletni prost. 17. pp. medicinec Emil Clnez-da (Lineek, Tambor), kadet 17. pp. Srečko Jeras (Lipeck, Tambor), pmporščak 17. pp. Jos. Kosir (Veno-sa, Italija), kadet 17. pp. Ivan Lavrič (Venosa, Italija), praporščak 17. pp. Ivan Poljak (Venosa Italija), prapor-Ščak 20. lovskega bataljona Egidij Tavčar (Kirsanov, Tambov), kadet 17. pp. Martin Ztipančič (Sadonsk, Voronez). — Zameniava novc«v iz nik!!a po 20 v pri državnih blagajnah In fi-fijalki avstro - ogrske banke. Ker je v interesu splošnosti, da se po najbolji inožnosti pospeši dohajanie novcev iz niklja po 20 v v državne blag"ajne in blagajno avstro - ogrske banke, pozivljarno iflđiistrialce. trgovce in obrtnike kakor tuđi vodstva drugih obratov v večjim de^iarnim poslovanjem, da prejete novce te \Tste redno izročajo c. kr. davčnim uradom in filijalki avstro - ogrske banke v zamenjavo proti 20 v želez-nim novcem, oziroma drugim plačil-nim srexistvom kronske veljave. Ker gre pri tej zamenjavi za dosego važ-ne^a patrlotiČnega smotra, je priča-kovati, da bode imel poziv poDolen uspeh. Zadržavanje, ali ćelo skrivanje drobiža in zlasti novcev iz niklja je nezmisekio ter samo provzroča velike neprijetnosti v prometu. • — Nabava raznih predmetov za c. fn kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi začetkom meseca oktobra 19]/> med drugimi sledeče predmete: razne znake (po predpi-sih), konfekcionirane trake za hrabrostne kolajne iz svile ali umetne svile, vreče za kruh (nov vzorec), častniške poljske kuhinje za 10 oseb (po predpisih), zvezde (iz celuloida ali kovine, belo lakirane), turistov-ske poljske steklenice s klobučevi-nasto prevlako (vsebina 1 in pol litra), kozarce k poljskim stekleni-cam, velike gumbe za uniforme (iz nadomestne kovine), kovčege za častniško prtljago. Ponudbe je skupno s potrebnimi vzorci v enein zavit-Ku poslati najkasneje do 2. okto!ua 1916 13. oddeiku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaiu. Razpis z na-tančnejšimi podatki ]e v pisarni tr-^covske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vDogled. -— Patrljotično dejo slovenskega učitelistva. Kakor čitamo v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša«. bo dosegla zbirka slovenskega učitelj-stva za Rdeci križ, vojna oosojila in druge volnopomožne svrhe v do-glcdnem času tri milijone kron. Pod-lago te! zbirki, ki dela čast sloven-skemu učif^ljstvu, so dale napredne učiteljske Srganizacije, ki so združene v »Zaveži avstrijskega ju^oslo-vanskega učitelistva«, katere so položile tako) ob izbruhu vojne prvi ti-sočak na žrtvenik domovine ter ga izročile po izvoljeni deputaciji (gg. Dimnik, Jelene in Režek) predsedni-ku »Rdečega križa«, gospodu okrai-nemu glavarju Del Cottu. Misel za to zbirko je Izgrožil in vodi vso akcijo velezaslužni učiteH, pesnik, mladin-ski pisatelj in urednik »Zvončka«, g. deželni poslanec Engelbert G a n g 1. Danes zre g. Q a n g 1 lahko s ponosno sam os vest jo in zadovoljstvom na tretji miiHon te zbirke slovenskega učiteljstva. — Kolek na račanih. FinanCno ministrstvo ie izdalo novo naredbo giedg koika i* račune. doptarice Izšla Ie naredba trtovto- skega ministrstva glede uvedbe vojnih znamk in Jubilejsklh dopisnic. Za člana upravne komisije centrale za krmila je bil imenovan predstojnik ctožeine centrale 2* krmila msg. dr. Evgen Lampe« — ZafNtščaiife driavseffa oiem-IKl Izšla je cesarska naredba o izgubi javnih pravic in služb ea one, ki v vojnem času zapuste državno ozemlje. — V Weteii ie »mri gospod Karei vitez Mtllmayr, nadrevident c. kr. državnih železnic, ki je služboval pred nekaj leti v Ljubljani na Do-lenjskem kolodvoru in na to v Trstu, od koder ]e prišel v NVels. Bil je jako simpatićen uradnik in vri narodnjak. Bodi mu prijazen spomin. Cenjeni rodbini naše srčno sožalje! — V Christofor učni zavod, ki je bil sieer tuđi prejsnja leta prav dobro obiskovan, je letos tak izvanredni naval, da bode treba ustanoviti dva oddelka dnevnih tečajev. — Ta zavod, ki obstoja že 11. leto, ie pa tuđi v vsakem oziru vreden zaupa-nia, kar priča dejstvo, da pridejo ab-solventi isteka hitro k dobremu kru> hu in se v svojih službah obneselo kot zelo vpnrabliivi in vestni urad-niki. kaknr to dokazujeio razna pri-znalna pisma. — !z Ši^ke. Pred vojno Štcvilni mn^ki zbor Čitalnlc-e se je tako raz-pršil, da ni bilo nioceoče nosloviti se od zrvestepra tovariša SkarJovCa z nagrobnfoo, kakor }o !e on stoterim pe! — »B1ac:or mu kf se spočije«. Zadnji pevovodja, g. Vučnlk, se ie sprevoda ndeležil kot zastopnik nek-dajne^a zbora. Hvala pa -tud! izred-no mnogim no^rebecm, pričam o prijateljstvu in spoŠtovanju do ramce-j^a. — Najtoplejši zahvala pre deputaciji Slav. prasilnesa društva pod vodstvom načelnika g. V. Maurena — odbornikom narodnih đrtištev in nasledniku zastavonoj>e g. Kovačn. Prisrčna zahvaia za darovane vence in obilne dobroderne dofcaze sočutja osirotel! obitelji, in on!m, ki so me-sto cvetlic naklonili podporo bolni materi Škanovčevi. — Zdravstveno stanje mestne občine ljuhlfsnske. V času od 10. do 16. septembra se je rodilo v LjublJa-fii 21 otrok, umrlo pa je 23 oseb, med njimi 2 za grižo, 1 za vratfeo ter 5 tujcev za jetiko. Ražen teh 3e umrlo se 5 vojakov za legarjerrL Tujcev je umrlo 15, v zavodih 17 ose'b. Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli: za tifuzom 1 domaćin, 2 tujca in 1S9 vojakov, za grižo 7 domačinov, 1 tu-jec in 3 voiaki, za vratico 3 domaćini in 1 tujec, za trahomo 30 vojakov. Izredna državna I&terija za voi» noskrbstvene namene.* C. kr. generalno ravnateljstvo državnih loterij na Dunaiu priredi sedaj izredno državno loterijo za vojnoskrbstvene namene, katere žrebanie se vrši 5. oktobra 1916. Ta bogato opremljena loterila nudi udeležnikom ugodne žanse. Vso ta dobičkov znaša 625.000 kron, število dobitkov 21.146 med temi glavni dobitek a 200.000 dalje dobitki a 50.000. 30.000 in 20.000 K. Srečke po 4 K se dobe pri c. kr. ge-neralnem ravnateljstvu drž. loterij (oddeltk dobrodelna loterija) na Du-naju lil. Vordere Zollamtsstrasse 5, v tobačnih trafikah, lotokolekturah rnenjalnicah, poštnih in davčnih ura-dih itd. Nevarno tatico so prijeli, Fran-čiško Dimnik iz Most. Pri njej so našli polno krampirja, erarične rjuhe, servijete, obvezil, spodnjih hlač, šti-ri obvezila Rdečega križa, 200 jajec, 100 jabolk itd. Nabirala je z zlorabo naslova sestra Rdečega križa pri Kamniku zneske, katerih ni oddala. Dimnikova je izročena sodniji. Požar. Posestniku Ivanu Škr-jancu v Homcu pri Kamniku je pogo-relo gospodarsko noslopje s krmo vred. Škode je 3000 K. Tatovi na kolodvoru v Gradca. Pred kratkim so zaprli v Gradcu več uslužbencev glavnega kolodvora, ker so kradli raznovrstno blago iz vagonov. V noči od 18. na 19. t. m. je bilo zopet ukradeno mnogo masti, čevljev itd. To tatvino je izvrSila družba sedmih uslužbencev, ki so žc aretovani. Trilbv. Z napetostio se splošno pričakuje jutrijšnjega dne, ko Kino Ideal prvfc predvaja film »Tr!lby« po istoimenskern romanu; ta senza-cijski amerikanski film uživa povsođ velik sloves. Amerikanka mlss Klara Kfmball - founz s svoio očarljivo igro in njen soigralec Robert War-wich si bosta takoj ob prvem nasto-pu osvoiila srca vseii gledaleev. "Za rstopnice se že mnogo popraSufe. Od petka do ponedeltka predprođaia vstopnlc f>đ 11.—12- nr« dopolđne Ktno fđeal, Fern Andra nastopi danes zađ-ntič v svoji petdejanski drami »Življenje \e resno«. O tem filmu se sploS-no govori po Ljubljani. Torti« dants zadnRkrat t Ideal - Kino. Aprovizacija. 4- Kni««ovalcl kraaiske deiele! Đoilveti smo taiavne čaše. Vsl stanovi brez te}*** «orajo premazati vojna bremcML TutH kmetovalec Je dostikrat nejevoljen, da mora dati svojo iivinlco la W«va za vojne da-jatve. Toda kmetovalci naj pomislijo, da so doma na varnem in da mora armada prcnaSati Se veliko večje te-žave, kot pa prebivalstvo v zaled]u. Vse prebivalstvo mora pomagati ar-niadi, kakor le more in vsak posame-%&\ star/lmora sedelovati z armado, bodi6i poljedelec, bodisi delavec na Ž€le2nici, v rudnikih ali po tovarnah, prav tako pa tuđi uradnik. Armada pa potrebuje pfedvsem živeža. Naj-potrebnejša hrana za voiaštvo pa je ir»e«o. Zločinstvo bi bilo, ako bi se kdo ustavljal ali ceio hujskal, da ni potreba kmetu dajati živine za voja-štvo, ali pa bf Špekuliral s pretirano visokimi cen6mi. Sveta dolžno^t je, da da radovoljno živino za vojaštvo, čeprav jo sicer težko. pa vendar z največjo silo more potresati. Da se obrani kar največ mogoč« domaća živinoreja tuđi za mirni čas, naj bi se dajali za vojaške dobave predvsem voli in sicer v prvi vrsti stari voli, za vpregj pa naj se rabilo, kolikor nafveč mogoče, krave. Krave prav dobro vozijo ter se lahko nauče voziti. Ako se le p&rkrat vprežeio, že mirno \n dobro Delijo. Lahko vpre-gsnie krav ce'o pospešuHe m'ečnost, zdrav!e in pa lahko porode. Ohrani-tev krav je veliko važnejša, kakor ohranitev volov, to pa ne Ie za živi-riorejo, ne??D t«di za kmetijstvo snloh, kajti od krav imamo teleta in mleko. Ako kmetovalec naposled tuđi vse vole proda, ne bo uni^il svoje živino-reje tako. kakor pa, če proda preveč krav. V kratkem se bodo vo5a§ke zahteve za klavno živino zelo po-višale, zato naj se že se3aj vsak gospodar na to nrinravi. ?e sedal nai \prei?a kako kravo po4e?r vola, da Jo nauči vozHU S kravaml bodo tud! ženske lažie vozfle, kot z voli. Le malo potroHenfa In truda je treba. Predno se krave začno vpresati, naj se jim porežeio parklji, M^re^ajo naj se v začetku, če !e mogoće, par ur dopoldne in nar ur poroldne ali pa samo pol dneva. Vozi naj se v začetlcu počasi in ne 5 silo. Ne kaže pretepati krav, ko se uče voziti, tuđi prevelikih tovorov se jim ne srne na-kladati. Seveda je pri vsem tem treba nekoliko potrpljcnta, kar pa je v sedanjem času dolžnost vsike^a po-štenega kmetovalca. Prepričani smo, da se bo vsak kmetovalec zavedal svoie dolžnosti in pa tuđi svoje koristi, ki jo bo imel od tecra, ako nan£l voziti krave, da bo lahko potem, ne da bi trpelo fcmečko delo. oddal vole za vojaštvo. Kakor rečeno, se bo moralo nabrati na Kranjskem nrecej klavne živine in kadar voiaštvo to rjkaže. $e bo moralo v^eti tuđi s sHo, ako ne bo s!o z lepa. To na? vpoštG-va}o vsl kmetovalci, da se oravo-£as*H> na to pripravlio. Voiaštvo tfb-trebuje mesa in jrotorvo nihče sam ne bi rad. da bi niegovi sorodniki. bodisi sin, brat. oče ali stric, ki so pod orozjem. nri vseri težavah, ki iih mo-rajo prenasati, ?Se stradali. Zatorej kmetovalrl, naučite takof krave vo-zltK cfa jih boste nte«to vofov vpo-rahliaH pri poliskem del?i. — »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani.« -f Liabliančko občlnstvo večina še nima krompirja, tuđi pr\ aprovl-zaciji ga Še ni moč dobiti. Neki do-mačfn - posredovalec s:a nakupuje in draži krog Kranja in Skofie Loke za Trst. Na tak način se izvozi krom-pina na vagone vse v tuje kraje, predno si ga je mogoče nabaviti Ijub-ijanskerna prebivalstvu za prvo silo. Marsikatera rodbina ne premore niti jednega krompirja. Meroda}na obla* stva naf se pobrigajo, da ne dovolijo izvoza iz Kranjske, ker družine, ki so navezane večinoma na krorrrpir-ievo hrano, bodo prisiljene pred zimo v lakoto. Dotični prekupovatec nakupuje vse poljske pridelke. Od česa na} potem živi tukajšnje prebivalstvo? -f- Tiskovine za popis maš£obe so došle. Vsi obrtniki, kateri imajo ! oddati naznanila o zalogah masti in • narniznega olja, se opozarjajo. da so tiskovine za popis maščobe mestne-mu magistratu sedaj došle ter da naj pridejo takoj ponje. Dobivajo se v obrtnem oddeiku od 8. zjutrai do 2. popoldne in od 3. do 5. popoldne v | meAni posvetovalnici, v bivši Galle- ! tovi hiši, L nadstropje, kjer se tuđi ! oddajajo. Naznanila je odJati po sta- * nju z dne 20. t. m, in je- jutri zadnji dan. Kdor nima nič maščobe, tisko- i vine Uhko podoiše kar v uradu, ka- 1 kor tuđi, kdor ie kaj Ima, samo da ve : koliko, da ne bode fmel dveh potov. ; + Kava. TzSIa le nova naredba finančnega ministrstva glede dometa s kavo. r+ Vžigallce. Izlta \t naredba fl\ nančnega ministrstva o določitvi maksimalnih cen za vžigalice. 4- Prltožba kupčevalcev željna, tih glav. Kakor obče znano, stopil je razglas c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani z dne 2. t. m. štev. 25023 v veljavo, s katerera se določa cena zeljnatim glavam na 15 K za 100 kg. Če se pa kupci pri nakupu te vrste blaga sklicujejo na gori navedeni! razglas, dobe od prodajalcev vednol odgovor, da te cene, označene pol okr. glavarstvu, nimajo nobene ve-l ljave, dokler jih vlada sama s po-1 sebnim razglasom ne določi. Da sel pa vendarle izognejo kakšnim even-l tualnim sitnostim. si pomagajo si tem, da zahtevajo še posebej za vož-l n]o 10 K od voza. Prodajalci zelja sel opozarjajo s tem, da bode vsak takli slučaj samovoljnega prekoračenja! maksimalnih cen. naznanjen Dristoj-I nim oblastvotn, občutno kaznovanj ter ie za kazen doloČena denamal globa do 500 K oziroma 5 mesecevl zapora. I 4- Kranjsko dežefno mesto zaj krmila v Ljubljani sprejema naročilal na otrobe in druga krmila le potonji Županstev. V ta namen prejmejo žu-j panstva posebne na roči Ine liste, naj kctere je vpisati narocila posamezninl strank in navesti število živine, kil priđe za močna krmila v poštev. Kerl so zaloge krmi! z ozirom na splošnol pomanjkanje pičle. ie naročati krml-l la le za potrebe enega meseca. Do-I fcirt ie za sedaj le sledeča krmila: ko-j ružni in ječmenovi otrobi. O vrstahl razpoložnih krmil se bo redno Do-I ročalo. 1 Razne sfvarL * V Skadar - gradu v Albaniji bcj narednik A. Slawick izdajal nemškj časopis, ki bo imei naslov »Skr>| draer^eitung«. I * Zaupania vreden mož. V Bul dimpešti so zaprli ravnatelja mestnel zaloge zdravil Julija Denesa. Obdol-I žen je, da je z nepoštenim poslova-l njem oškodoval mesto za 900.000 Kl * Nemška imenovanja. V Alza-I čiji je bilo doslej 400 krajev. ki so imeli samo franeoska imenovanja. Zdaj je nemška vlada odpravila ta imenovanja in uvedla namesto njih samonemška. *Ce$plje in jabolka na Nem-škera. Z ozirom na pomanjkanje masti so na Nemškem zapjenili jabolka in češplje, da beđo vojaki in tuđi civilno prebivalstvo imeli priboljšek pri kruhu. J * Pođčastciški list. Na Dimajdj je pričel izhaiati poseben list za pod-1 častnike in sicer v vseh jezikih dr-1 žave izvzemši slovenski in romun-l ski. List je lepo urefevan ter stane 2j kroni na leto. izhaja vsakih 14 dni. t * Velika nesreća. Pri Jablonahl na Češkem je voda predrla jez ini provzročila velikansko nesrećo. Od-j nesla je več mlinov in žag ter hiŠ* ini je ponesrečilo tuđi mnogo liudi. Pet-I najst trupel so že našli, pogrešajo pal še nad 50 oseb. Na pomoć je prišlo] 200 vojakov. * Nov učni predmet v aftgleSkfln šolah. Ze tekom vojne so vročekrv-ni učitelji porabili vsako priliko, da so vojnim učencem vcepili sovraštvo do Nemcev. Pred nekaj tedni je pa angleška vlada narocila šolskim vodstvom, naj podučuiejo otroke o nem-§kih barbarstvih. Gradiva za tak po-duk ie angleško senzacijsko časopis-je dosti priobčilo, ceio zbirko takih bajk o odžaganih ženskih prsih in pa križ pribitih otrocih je pa priobčilo takozvano »Bryce - poročilo«. O tem pravi nemška revija »Tiirmer: Ta vlacini ukaz na sole je priča, da hoče Angleška ne le v vojnem času nahuj-skati prebivalstvo, nego da pripravlja še za prihodnje generacije kar je mogoče. da bi se tuđi po sklepu mini ohranilo med Angleži smrtno na-sprotie do Nemcev. * Zacrta vrata. Berolinska »Ta-geszeitung« in še nekateri drugi listi pripravljajo javno mnenje na Nem-I škem za potnirjenie z Rusijo. Ti listil pravijo, da so Angleži smrtni sovraž-l niki Nemcev in da je prijateljstvo A Rusijo za Nemčijo častnejše, kakor prijateljstvo zapadnih držav. Na ta cilj mora stremiti vsa nemška politi-1 ka in mora v tem smislu resiti tud;I poljsko vprasanje. Temu Dripominjal »Berliner Tageblatt«, da zdaj ni čaši o tem razpravljati. Vse vest!, prav'I ta list, o tajnih pogajaniih za nemško-l nisko sporazumiJen]e so izmi^Iienel Vsak razumen človek na Nemške^l pravi »Berliner Tageblatt«, mora biti za obnovitev dobrega poHtičnega in gospodarskega razmerja. A pro-glasati Angleže za smrtne sovr^žni-ke tuđi ni prav. kajti Nemčija mora imeti odorta vrata na vzhod In m zapad. »Vorwarts« Je mnenja, da se vrata snloh zaprta in bodo ostala za-prta, ker so četverozvezne države med seboj financijalno tako zavozla-l ne, da ne morejo narazen, tndl Ce d1! hotele. 216. Mev. .SLOVENSKI NAKUU*, onc24. »cptcmbni UM6. siren 5 Književnost —»Slovenski Trgovsfei Vaatafk« Štev. 9. ima to-Ic vsebino: 1. Dr. R. M.: Novi davkl. 2. H. Sevar: H b!a-govnega znanstva. (Dalje.) 3. Just Piščanec: Carinstvo. 4. Raznotero- sti: Omejitev varenja piva in porabe ječmena za to. — Omejitev točenja piva. — Centrala v varstvo upnikov za južnovzhodno ozemlje. — Do-pustnost otvoritve konkurza o pre-moženju vpoklicancev. — Nove pri-stojbina lestvice. — Omejitve prede-lave in prodajanja bombaževinastega blaga ter moškega perila. — Slovenska trgovska šola v Trstu s pravico javnosti. — Brezmesm đnevi na Kraniskem. — Naročilo romunsk©fca finančnega ministra v Avstriii pred vojno. 5. Društvene vesti. V Ptuju na Spodnjem štajerskem. — Trgovina. — Izka? društvene posredovalnice. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. septembra: Ojuro Diet-rich. enoletni pro$tovr>l?e^-5etovod* Ja. Karol Skanjar. pesec. oba v rezervni vojaški bolnici t?a obrtni Soli. Sana?pf: list obsws 6 strani, fzđajate!} !n odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. ergovski sotrndrik 27 let star, vojaščioe popoln. prost, iz-učen špec. stroke ter dež. prideilcov, želi svoje dese dan iemesto premanlH in sicer vstop z 15. oktobr-m C-n . po-.uibc pod „trg sotruđnlk 3063" Da upravn. »Siov. Narod?«. 3063 Prodajalka ▼ešča meŠMie stroke, iaU praaiaaltl ■Nllb Najiaje kje na Sp. štajersko. Na=>top takoj ali poeneje. 3063 Cenj. poonđbe naj se poliiejo na | upravn. »S!ot. Nar« pod „M. MttM. : plina natakanca: teli tlalaa. Gre takoj ali tuđi po-■ zneje — Ceaj. ponudbe pod ^11 ata i 3043M na upravn »Slov. Naroda«. ' BaF» Proda m (epa 1| kobila i \ za jefo stara 8 let, ogleda «e lahko vsaki dan od 12 urr> naprej Kolodvorska ulicai fttov. S. 3- 42 Lapo mablovano 5tanouanje obitoječe iz »obe z 2 posteljama in cpravljeno kuhinjo, aa taaaf adda v najam. — Vpraša se pri ga. Aai Bedaa, Bladasaa allaa itav- 1$. 1 tešplje i Mi j (tepke1) za kuhanje, kupi vsako mnoiino. VeleŽganjarna aadja H. Rosncr i COh Ljubljana. Potrti neutešene žalosti, naznanjumo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskreno ljubljeni, napozabni sop-rog, oče, stari oče, brat, tast in stric, gospod I nadrevidaat a. kr. drt. ialazaic i | .!•.. ! \ t. m. ob34 na 1. uro, po kcatkeiTi bolehanju, previđen s tolažffi i sv. ver.\ v starosti 53 let, r^irno in udano prcmimiU I Pogreb se je vršil v We»5U I Bodi dragemu rajnkemu prijazen spomin I j VVELS, 21. septembra 1916. 'i Marija pl. H!Umayr, sorroga — Adolf vJt«i UOlmajr, ^..ent c. kr. ■ drž železnic. sin. — Asa tavreatfo raf. »t HUUbajr, h:i. — BllaiiJ j ,, LaTrenćić, ađjunkt, c. kr. dr*. žclezmc, zet — Ifiko, vnuk. 3060 i Zahvala. i i 1 Za obiie dokaze iskrene^a sočutja, ki so nam došli povodom I \ bolezni in smrti našega sr*no Ijubljenega soproga, oziroma sina, brata, I 1 in svaka, gospodd I Franca Kasfeiica | potcsfnlka tn mesar)« I izrekimo tem potom na5o globokoCuteCo, srčno zabvalo. ž Posebno zahvaio pa smo dolZni prečastiti duhovščini sv Jakoba, I U gg. pevcem za toiažbe polne žalo6t»nke, dafOvateljcm prekrasnega I I cvetja in vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika k njegovi pre- 9 zgodnji grudi. I § V LJUBU ANI, dne 21 septembra 1916. I imlvioti oataU. Gospodična abaolventiaia UceMt xmoii«a -In iMhigi, nemSktca in iUliianskefa jezika v govora In pisavi, ter strojepisja IM« iMiiii v kaM ptaummL — Ponudbe na JFmštmA pnalal ŠL III, #ma *•**, MaMfasm. 3054 Opr. 5t P I 60 14-29. 3059 Dražbeni oklic *■• lf. —ptoMlir« ltia imflšma «fe •. Hrt prid«l« » L|abl|ul, Sv. PHra cesto M. M, sastepal pr«dai«tl aa prostovoljno Javno dražbo: razno perllo, hisna In Icnhlnjska oprava, obleke, 1 planino In ena pisalna mlza. L tr. otr. sodnila Liiiana, odd. I, dne 18 septembra 1916 Proti prah alem, luskinam in ispadanja las Tasoo chiniD MtDfa katera okrepoufe faal*čef odstranju)« luskft in preprečuje Izpndanje l«s. ■ clchlemlc« z m«v«dom H. I«2S<». Razpo#ftja se x obratno poito no manj kot dve stekienicL Zaloga v*«h prsfzku€«n(h zdravlt, •nadlo. trll, madlclnail. vln( šp«ollall-tat, na|fln#|*lh parfumov, kJrurgliklh obvaz, svažlh mineralnih vod Hd. Del lekarno lHIona Leusteka iLIabljan! RisUti casta it, I. polee novo«£Tajcnoga Frao Jotafovega iabli. mostu. 18 ▼ m tekml «oblTa|o a^nrrila tvaJ članl bolničkih blagafn lnine ielecnlce, a. kr. tabnta« tovara« In okr. bolg.fka BUgalna v Lfvbllaal. Obvestile. ataa 17. aaptaaibra 1916 ta |a liiraHalo imdolih 40 dclnlc „Prvega Narodnega doma lr RudolfovemCi in sicer: fol. 2 pag. 1 foL 83 pag. 58 3 „ 1 n 88 „ 63 * n 2 n 102 „ 77 5 w 3 w 107 ^ 90 9 „ 6 M 108 „ 91 „ 14 „ 6 , 133 , 117 23 „ 9 „ 141 „ 124 „ 82 „ 14 n 142 w 125 „ 40 „ 21 w 143 w 126 „ 41 „ 21 w 153 „ 134 w 42 „ 21 w 1N5 w 137 „ 46 „ 26 ^ 162 „ 143 „ 4« „ 27 w 167 „ 148 w 54 „ 32 w 173 w 154 ^ 55 „ 33 n 174 w 155 „ 56 tt 34 „ 178 w 159 „ 58 „ 36 „ 183 w 163 „ 65 „ 43 w 188 „ 169 h 66 „ 43 „ 192 „ 173 „ 69 „ 46 „ 196 „ 2 Ker so zdaj vse deintee iržrebane, pozivljajo se g^- dcloičarji, da Tpoš-liejo svoje izvirne deloice v izplačilo nlfaratel UtaUiIai ▼ R^aai maatu" ▼ tak« trafc lat taraf majkasvala 17. aaptaaibra lSli. V RudolfOfem. 17. septembra 1916. Ckritacfjski o5bor JelniJke inžbe „Prvi JUroini Jom<4 v Rntel/aven*4. MvJHao fcN spMJetl 3059 prodajalka mešaae itroke Tciča slovenščioe in nemičinc s daljšo prakso. Najraje ▼ mefitu. Naalov poTe uprav. »SIot. Nar.« Knplm okrogel kostanjev jpn orehov IU u. Poaudbe na pošta! pradal 151, Llablianiu 3055 500 Hron! Vam plsčam, ako moj uni- ,^____ Cevat^c korenfn lila balxam ne odoravf v 3 dneh brez bole^in Vaših kurjih atat, artđavie, ottlićtnc#¥, I Cera lončku ?. jamstvenim pismom 1.50 lit j 3 lončki K 4'—, 6 lonćkov E S.9O. Na stotine zahvalnih plsem in priznanj. Fotenfe boq9 rak, pazdahe naglo odrravi Ita-prašek. Ccna l'/t kronr, 3 Skatljicc 3^/j krone. EemanyT — Solfee (Kasta) I Posttach 12 824, Ogrsko. 1930 ■aa^ Prodam velikega MiMm psa star*«a t letL 3013 Jesia, mesar, Medvode. Prodajalka ličaslatbaf vajena špecerij^ke in manufakturne stroke ter t šivanju, naj rajši kje na deželo. 3053 Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«! se sprejme na hrano in stanovanje. 3056 Kje, peve upravništvo »Slov. Naroda«. 2—3 sobe meblovane ali nemeblovane Uda xa takoj stranka brat atrok. Ponudbe ood „T 3041M na upravništvo »Sloveaskega Naroda«. 3:41 : Strojna in dtinderska otja : aa]1>ol]ia kakoTOftl dobavila točao ta Bajeoaefia Specijalna tvrd ka za produkte mineralnih olj J. M AI T Z E l9 Ljubljana. ^o ancni siuga aP~ se sprejme pri ~Wf& 30% :: Češki industrijaini banki, s: ! JŠf-^^^irtf «♦*•<>ji ! iiagar14 in JLajnm" s podol^astim, okro^Hin £olnlCkom, Cen-"i-Bobbin za dom in rokoćeijstvo se knpljo aafbalta In na|» cene|e pri Umi A. WEISSBERG9 fvorniška zaloga Dunaj II., Untere Donaustrasaa 2S III. Hitro razpoSiljanje na vse železniške postaje. — Cenovniki v slovenskem jeziku castonj. 2886 >■■! VIMaflafl iz švcdskc celuloze II patina ZlTOfa, s ■ ■ ■■ ■ ■ IrC konopnim medstavkom It ftlVUf* Vra^, I II |m 1 ■ I 1 ^ z dičnim medstavkom sa pOTeS«¥O ttft- 1 IIIIIiILm kih xaba|ev dobavlja aajecnejde in naj- W mm W m^ ^ kulantnejše Silviaf TttnrraTia Novć Benatky n. Jiz. Vzorci zastoni in franko. Telaloa ttor. 18, Prekupcem popust. Posojllnlca v Mariboru (Narodni dom) raspituje u iobko let« ltlff/17 ustanove 1, za visokošolce: a) dr. Frana Rapoćara devet po K 300, b) Posojllalce dve po 900 K; 2. za obiskovalce: a) C. kr. državno obrtue iole v Lfablfanl eno v znesku K 3OO, b) Slovanaka trgovake šola v Ljubljani eno v znesku K 280. Pravico do ustanov pod 1) imajo dijaki slovenske narodnosti (za Rapo-čeve ustanove posebno iz mariborskega in šoštanjskega okraja). ProŠnjam je treba priložiti krstni list oziroma domovnico, spričevald aboštva ter spričevala o irpitih in indeks. V teh proiojab naj se tudf omeni, ako že dobiva proSnjfk dro^cd kako podporo ter se naj tuđi navede studijski semester. Pro^njam za pori pore pod 2) se mora priložiti domovnica ali krstni list ter zadnje šolsko sprič^valo. Pri razdelitvi teh ustanov se bode osiralo v prvi vrsti na pro§njikp iz mariborske^a okraja. Via prsta!« i« ▼loiltl ds 20. oktobra 1916 pri Fasolilnlcl v Maribom (Harsdal dom). 3052 Ba^utoljstva. I SSS) JADRANSKA BANKA ssa i Delniška glavnica: K8,000.000—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000—. t sraEJIMA« Vlov - k-Hilc. 1. iih ^»toje poJtaHh 4•/.%. I **£?* I Kami: Me, tefi«, Treptite paplrfe Ud. i Vlog« aa <*k«M ta Uf rmbm proti najngodnefSem« Tirmtmlm i i obrestovanjn. Dviga se lahko vsak dao brez ozira na mora- ^tTTj"* Baajas Čeke, nakaznice in akreditive na vsa to- in inozemska mesta. J torij. Rentni davek plača banka iz svojega. ■US^Si* »AJ« PaCĐUJMIi na blage, ieleče v javnih skladiščih. « KUPUJE Dl PBODAJA: Devize, valn^ vrednostae papirfe ild. in srefte %2S? , ..-- _„_ „. ... . ._ .___ . .,,.». j auru* ^ ^^ ^ c, k-k g^ FBW«aAi B«« naroeila ii )ih uvršnie najkulantneje. j Brzojavni naslovi JADRANSKA. M Telefon št. 2S7. 1 Strm 6. •SLOVENSKI NAROD-, dne 21. lepfcađm 191& 216. Sttv. smOOjr rabi H99 ss stanovanje ss lahko takoj kupi vilo z vrtom Ctata aa Roiaik «. 41, LfvMJaaa. Tf f f ulica coroneo št. Zl llttl (ex kazalište Mi nerva) ▼•liko aakapovalao skladišta caaf, ka-pvia caafa, pregriafala volneaa la lttri baic-vm, po dnevni ceni. Zunanje ponudbe je pošiljati istotam na ime: 2966 Satpipi A> Peplmuteii. •otpti nane takal t malen prizmo (MBOUOflBO) mesečno sobo ▼ mwta ali bliinji okoUcl. 3045 Ponudbe na upravniStvo »Siovenskega Karoda« pod „Prasam soba 3045". Tkfjavabo iaabFaJtaaa GOSPU x večktno prakso 2eli piirnernega opravila za dopoldanske ali popoldanske ure event. po dogovoru. Cenjene ponudbe na upr. »SI. Naroda« pod „vffodat^ltl/ltti« 30 kron aaamAa za priskrbo nanaealava- aaga ataatvaala, obstoje&ga zt | 2—3 sob * pritiklinami. 3036 i Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.€ | pod hF. L./3036" do 1. novembra t L | Zamahe nOT« in stare, kupi l|a>telfgk« preal«hla) ▼ Tsakl nuietlat kmp«lo L niimil. trgoTina s smeil aT«tH|sllO< 2968 Losne kite aa|Wl|i« kakMMtl M 7. t, 12 ia M kratj lasa« ^rnđišm taa au^ilM vMh vrst | •Jferll1', Itni ia Um lm krate •* Br. BrallM •• 2 la 4 K, lasa« ¥C>4a la aaaslil SaamaeeamaaaalTaal* laa, iaaiak« laa«4#rp#all&all.t.4. arifniM Šiefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pottr! laraalt vp^aUtoanl« w vo|aik* stet*#vaa|a H lakal oCprt mbm ia acoaalti alaaa tat atoap waakl aaa aaai# o* t 4m vTtla • aai«l|# M • aa II vt9 aapalaaa. Gonoktein.1 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti akutnemu in taoničnemu kapavcu (triperju), bclcmu toku, cystidi, črevesnemu in mehumetnu katarju Ltd. Brez vbriigavanja! O Oonokteinu pišeZentralblat fQr gesamte Gy-na ikologie und Geburtshilfe, Band I, Hcft 4, strm 127. Capsulae anti^onorrh. Tatino-K«wa Bismuth comp. ali Gonoktein vsebuje črcslovinc raznih trav (Uvaursi, Rheum-palmatum, Ervthraea centauri, Menyan-tbes trifol.) Kakor tud! smole Kawa-Kawa, Kubeba kiselinu, Cubebin, mali kvaatum Bianrathi Cre»k>vna kislina je v preparatu kemično spojena, (način tega kenričaega spajanja je tajnost proizvajalčeva) tako da se v felodcu ne spaja z bdJakom, a v tenkem črevu »e ne izločuje Žolčna kislina, marveč deluje na sluznico uru-genitalnega trakta, kjer se gode take spremerobe na stenah žil, da n*stanejo za lenkodte nepuSČne; s tem se ublažuje sekredja tkaniva In zmanjšuje se gnojno iztekaoje kapavca. Izginja tuđi neugodno žgetanje pri vodi kakor rodi ponehava prisiljena voda (Harndrang) in pomaga uničevati Gonokoke. Draženje ledvic, šliodljivo delovanje na sluznico prebavnega trakta ne pokazuje se pri rabi tega zdnvila. Tuđi v kroničnih slučajih je konstatirano njegovo dobro delovanje. Relativno je ceno sredstvo, tuđi zm siromake. Lamers (Amsterdam.) Dobi se v vseh večjih lekanah. Skatijica K &—. 2130 Zarrtevajte literaturo in prospekt. Ljubi lana : Lakaraa Trakaaaj« Zagreb: latatai »laliaau', a. MH- Proizvata: Farmakoloiko - kemični laboratorij .1EIA- frafa-Trtice HL ■a|boq zaalaalv taa aa|kol|il alov. llustrovaiil tedalk goi TED B NSjkgj ki priobčujejo vsak teden auofo ssmlamMli sllk s boftič in o drugih važnih aktualni domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pestni, povesti, fako xaalml¥f lap datakttvsld roman, poučne Članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. 118 ^TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen ie zabavi in pouku. „TEDENSKE SLIKE" W naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brfv-nlca, vsako društvo itA Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE4' povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3— poi leta K 6.— in ćelo leto K 12—. Narocjlikl dobe kot BMfjradO velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčica in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! PoSljite nam svoj naslov in pojljemo Vam 1 števUko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in pdtnine prosto na otfed. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" LlaMlanat FranćUkaiuka ulio« 10 L Parilo Irtilnnj! BnnthuU. iird. Ustanovljeno 1866. Perilo za deteta v salofljl« Moško, damsko In otroško perilo paj" lastnega izdelka 'VBJ - *—•* * ~ *** ^*" " «* -^•"l< -*«^*- [ t^ST «m*--.