!lfllllllllllllll!llll!llllllllll!IIIIIIUnil!llinilllinnillinil!ll!lll!ll!lllllll!!llllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIW^
GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA
Haiotnina znala:	Drediištvo	in	opravništre:	KE;	Izhaja	vsak	pstek
Št. 47.	V	Ljubljani,	22.	oktobra	1915.	Leto	X.
Ljubljana, 19. oktobra 1915.
Ministrski predsednik prof Sturgkh je sprejel 16. t. m. zastopnike nemških mest. V avdienci so se raztovarjali o težavnih nalogah, ki jih nalaga sedanja doba mestom. Ob tej priliki je grof Sturgkh omenjal, da bodo po vojski pač drugače v carinskem oziru s poljedeljskimi pridelki, kakor se je postopalo dozdaj in da se ne pričakuje odpor od kmečke strani proti uvozu mesa iz inozemstva.
Zdaj seveda taki bodoči načrti ne bodo ničesar izpremenili. Recimo pa kar odkrito, da tvori vojska le izjemno dobo. Ubogega konzumenta, ki bi ga radi nekateri kmetovi hujskači najrajši odrli na meh, le tolaži, ko čuje iz ministrovih ust, da bomo po vojaki smeli dobiti meso od drugod,
Zdaj, ko čujerno iz Sturgkhovih ust, da se bo odprl uvoz tuji živini v našo državo, se spominjamo, da smo tudi pred vojsko poznali draginjo. Veliko se je tožilo proti carinski politiki, ki je branila pred vsem veleposestnike, dasi se morajo takratne razmere v primeri s sedanjimi le blagoslovljati in si te Želimo, da bi se zopet povrnili tisti časi nazaj. Ko bo končana vojska, bomo hlepeli po uvozu, da: se zopet nasitimo.
Gotovo, agrarni sebični sitneži in njih hujskači, ki jim ni drugega sveto, kakor njih dobrobit, ki jim je vseeno, če radi umazanega agrarnega pohlepa Po profitu stradajo in umirajo delavske rodbine in njih otročiči, ko se kmečki brezvestni hujskači valjajo po mehkih stolih, kjer kujejo svoje peklenske kmete hujskajoče nečedne načrte, po vojski ne bodo več hujskali, naj se mesu uvoz zapre. Kmet bo namreč sam potreboval živine, ker mu jo je in mu jo še bo pobrala vojska. Tudi oslabljeni ljudje se bodo morali okrepčati. Farba-ti po vojski nc^ bo mogel nihče, zdaj med vojsko to še gre, ker o j stre kritike gospodje državni pravdniki ne dopuste, a po vojski to ne bo šlo. Vojska je namreč dober učitelj in nas je naučilai, da natančno vemo, koliko potrebujemo.
Ministrski predsednik grof Sturgkh nam je napovedal dobo, ko bomo zopet
lahko sedeli pri polnih egipčanskih loncih mesa.
Bog daj, da bi ta čas že kmalu napočil.
V časih sedanje draginje.
Ljubljana, 18. oktobra 1915.
Draginja in pomanjkanje trkata z vedno večjo silo na vrata revežev. V teh strašno resnih in hudih časih, ko cene živilom takorekoč samo po sebi naraščajo, se pai dobe še ljudje, ki delajo na to, da bi se umetno povišale cene naj-potrebnešim živilom.
Sedanji položaj precej dobro osvetljuje poročilo ljubljansikega mestnega aprovizacijskega odseka podano v seji ljubljanskega občinskega sveta dne 12. t. m. Poročal je dr. Triller, ki je izvajal med drugim:
Slavni občinski svet! Delo našega aprovizačnega odseka se je v zadnjem času potrojilo, če ne počveterilo. V avgustu nam je bila: poverjena izključna dobava moke za Ljubljano in pozneje tudi še za Zgornjo Šiško in Moste. Mesečno prihaja 50 do 60 vagonov moke v vrednosti do 300.000 kron v naša skladišča. S tem si je naložil odsek in njegovi organi nararvnost ogromno delo, kateremu so se stavile spočetka velike težkoče, ki pa so sedaj srečno premagane, tako da poteka cela akcija povsem zadovoljivo. Odsek si je ustvaril v nedodelani cerkvi sv. Jožefa primerno centralno skladišče ter ima tudi v mestu samem več filijalnih zalog. Obširna akcija pa je zahtevala popolni pre-ustroj našega aprovizačnega organizma, kateremu smo morali ustvariti posebni kontor, posebno blagajno in knjigovodstvo. Posebne težkoče so izvirale spočetka iz nedostatka sredstev za dovažanje blaga s kolodvora v skladišče.
V tem oziru nam je šla izredno na roko vojaška oblast, ki nam je dala konje in vozove, pozneje pa tudi avtomobile na razpolago.
Vojaški upravi bodi tudi na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Mestni kruh.
Posebno važna za mestno aprovi-zacijo je bila ustanovitev mestne vojne pekarne. Obrat smo morali skoraj po-
večati in danes izdelujemo v lastni pekarni iz 6000 do 10.000 kg kruho na dan. Omogočeno nam je to, ker smo najeli veliko strojno Schreyevo pekarno, medtem ko nam služi sedaj Jenkova za rezervo. Po zaslugi naše pekarne je imela Ljubljana tudi v najhujših časih zdrav, tečen, dober in cenen kruh, katerega občinstvo splošno hvali. Žal, da nam potrebna krušna moka ne dohaja tako redno, kakor bi bilo želeti. Zato smo baš zadnje dni morali poseči po finejši moki ter pečemo provizorično bel kruh, ki bo moral biti seveda nekoliko dražji. Občinstvo mora potrpeti — storili smo vse, da dosežemo redno dobavo krušne moke.
Krušne karte.
.Neugoden vtis bo morda tu in tam izzvala zopetna opazoritev, da se brez krušnih kart ne sme prodajati ne moke ne kruha. 200 g moke na dan je res za marsikoga malo, toda uvaževati moramo resne čase, v katerih živimo. Vlada zahteva najostrejše izvajanje tozadevnih predpisov, ker bi sicer nastale največje neprilike. Pri vojnem žitnem prometnem uradu sem interveniral, ali bi ne bilo mogoče dovoliti vsaj za one, ki morajo izhajati brez mesa in ki opravljajo težjat dela, pomnožitev dnevne porcije. Odgovorilo se mi je, da je izključeno in da bi se dalo v tem oziru kaj ukreniti le v toliko, v kolikor bi se odrekli sloji, ki so z moko založeni, krušnim znamkam. Tozadevna akcija, ni še zaključena in morda le dosežemo kak uspeh.
Rekviztdja jajc.
Velika kalamiteta za Ljubljano je bila aprovizacija z jajci. Jajca so postajala na. našem trgu pravi luksusni predmet. Tu se je posrečilo aprovizacijakemu odboru dobiti dovoljenje za izključno rekviriranje jajc po maksimalnih cenah v treh dolenjskeh okrajih. Ta akcija je nekaj časa izborno uspevala; naenkrat pa se je pojavila stagnacija in danes imamo opraviti z neko pasivno resistenco ali celo štrajkom producentov. O vzrokih bom govoril pozneje.
Prodaja krompirja.
Važno pravico si je pridobil apro-vizacijski odsek pri nakupovanju krompirja. V kranjskem okraju ima
naše mesto prednost pri nakrpovanju tega važnega živila in posrečilo se nam je zasigurati 58 vagonov, katere bodemo prodajali po izredno nizki ceni 9 K za 100 kg. Ker smo se lotili akcije z veliko energijo in ob čim najboljšem času, nam konfuzije, ki so nastale v vprašanju tolmačenja maksimalnih cen vsled izvestnih agitacij, najbrž ne bodo mogle več škodovati.
V	ostalem pa tudi ta koncesija mestni aprovizaciji ni našla milosti pri deželnem odboru.
Manj srečni smo bili dosedaj glede fižola.
Obrnili smo se na vojni žitnoprometni urad in upam, da bo imela naša intervencija uspeh.
Pravočasno smo nakupili tudi en vagon masti, katero lahko sedaj prodajamo v svoji vojni prodajalni, manj premožnim slojem /po 6 K.
Tudi giede vseh drugih živil smo storili kar smo mogli in v marsičem je bil naš aprovizacijski odsek prebivalstvu prava opora.
Akcija glede premoga in petroleja se nam doslej ni posrečila. Petroleja ni dobiti, ker ni na razpolago vagonov s cisternami, v sodih ga pa gališke tvrdke ne oddajajo, glede premoga smo napravili že spomladi sklep s Trboveljsko družbo, ki nam sedaj pravi, da nima ne blagai ne vagonov.
Konferenca pri deželni vladi.
Slavni občinski svet! V zvezi z našim aprovizacijskim vprašanjem se mdtram dotakniti tudi konference, ki se je vršila dne 1. oktobra na željo kranjskega deželnega odbora pri kranjski deželni vladi.
Te konference sem se udeležil kot zastopnik mesta oziroma načelnik aprovizačnega odseka. Z obžalovanjem moram konštatirati, da je prišlo pri razpravi o raznih vprašanjih zlasti pa glede mesa, jajc in mleka do jako ostrega nasprotstva med menoj in zastop-
niki deželnega odbora, ki so stavili predloge, proti katerim sem moral kot za naše konzumujoče občinstvo skrajno kvarnimi kar najodločnejše protestirati. Zastopniki deželnega odbora/ so zahtevali predvsem, da naj se razveljavijo maksimalne cene za živino in sicer z ozirom na grozečo — depekoracijo. Ker se je vojaška oblast izjavila proti odpravi maksimalnih cen, so se izrekli zastopniki deželnega odbora za povišanje maksimalnega tarifa ter obenem predlagali, da naj se vsa kupčija z živino poveri posebni vnovčevalni zadrugi pod pokroviteljstvom deželnega odbora, ki naj bi torej imela nekak monopol za nakup in prodajo živine. Tem predlogom sem kar najodločnejše ugovarjal (dobro- in bravo-klici) ter poudarjal, da je nezadovoljnost proti sedanjim maksimalnim cenam umetno ustvarjena (Tako je!), naš kmet ni oderuh in je zadovoljen, če proda po 2 K žive vage. Nikakor pa ni razumeti, kaj ima depekoracija opraviti z maksimalnimi cenami. Pri 2 K žive vage se je bati depekoracije, pri 2 K 50 vin. ali 3 K pa ne? (Živahno /pritrjevanje, veselost.) Ako se naj res kaj stori, da bo ostalo več živine v hlevu, potem naj se morda posreduje pri vojaški oblasti, dal zniža, če mogoče, kontingent živine, ki odpade na našo deželo. Proti tendencam, ki z veliko doslednostjo delujejo za zvišanje maksimalnih cen, moramo mi kot zastopniki konsumujočih širokih mas mestnega prebivalstva in sploh vseh, ki so navezani na pičle stalne dohodke, pravočasno protestirati. (Živahno splošno pritrjevanje na vseh klopeh.)
Ako se kaže, da krnet noče več prodajati po maksimalni ceni, potem naj ustreže vlada naši utemeljeni prošnji ter naim da /pravico prisilnega nakupovanja živine. Vojaška oblast nima nič proti temu, ako se pridružijo naši zastopniki njenim nakupovalnim komisijam ter prevzamejo po maksimalni ceni blago, ki ga vojaštvo odklanja. Na ta
D. Maksiljevac:
Jetnik.
(Izvirno.)
Negova celica je bila majhna in temna. Skozi malo zamreženo okno je dohajalo le malo dnevne svetlobe. Če si prišel v njo iz luči, nisi mogel prvi hip ničesar razločiti, šele pozneje, ko so se oči navadile tega mraka si lahko spoznal posamezne predmete: Tam v kotu je stala postelja, ali bolje rečeno; dve stolici, na njih pa par desk, na katerih je ležalo nekaj pesti slame. To ji je bila vsa oprava. Služila mu je v vsem, za stol, mizo in posteljo. Tu je posedal po cel božji dan in razmišljeval, le ko mu je prinesel njegov brezbesedni paznik tisto borno kosilce, se je predramil, vstal je, povžil prinešeno mu hrano in zopet sedel nazaj na stari prostor.
(Navadil se je že povsem tega enoličnega, osamelega življenja. Včasih se mu je zahotelo zopet nazaj v svet, nazaj v življenje; toda pri tej misli mu je vedno zadrhtelo telo. Le po njegovih otrocih mu je bilo hudo, po njegovih
malih črvičkih s svojimi rdečimi liči-cami. Pri spominu na nje je zaplulo po njem, raztrgal bi ozke okove in šel bi med nje in bil srečen, tako srečen kot je bil nekdaj... Kako lepo življenje je bilo tistikrat. On je imel službo, malo je zaslužil, toda /preživljal je lahko pošteno svojo ženo in otroke. Zjutraj zgodaj, ko so še vsi spali, le njegova žena je bila že na nogah, da mu pripravi za-jutrek, je odhajal nai delo, pozno v večer se je ponavadi vračal domov k svoji družini, utrujen je bil od dolgega, napornega celodnevnega truda, toda pri tem je bil vendar srečen in zadovoljen.
In potem. Njegov gospodar je popustil tovarno, prišla je v roke tujcu. Odsta/vil je delavce, domačine, nadomestil jih z drugimi. Med odstavljenci je bil tudi on. Žalostno ga je pogledal, ko mu je odštel težko prisluženi denar in odšel. Zaslutil je ubogi trpin nekaj hudega, nekaj pretresujočega .., Vrnil se je domov, toda ta večer ni bil več tako vesel, kot drugi. Brezskrbno se je vlegel in zaspal, saj je imel službo, in dokler bo zdrav, bode lahko delal, lahko služil denar, da bo preživel družino; a nocoj,
način bi občina preskrbela mestu dovolj mesa in kar je posebno važno, regulirala bi tudi cene in onemogočila vse špekulacije na škodo prebivalstva. (Splošno pritrjevanje.)
V	konferenci na deželni vladi se je razpravljalo tudi o jajcih. Kakor sem že dmenil, imamo za tri dolenjske sodne okraje izključni privilegij za nakupovanje jajc po oblastveno določenih maksimalnih cenah. Celo akcijo smo organizirali tako, da kupujejo od nas legitimirani jajčarji jajca pri kmetu doma ter nam jih .pošiljajo proti primerni proviziji. Vprizorila pa se je v zadnjem času pravcata gonja, in. razni mešetarji ter prekupčevalci, ki so spravljali preje jajca iz dežele ter si zaslužili mastne dobičke, nagovarjajo kmete, da naj ne prodajajo jajc mestni občini, češ, da jih preslabo plačujemo — akoravno oni sami nisoi kmetu jajc nikdar boljše plačevali. Ljudje so se dali zapeljati in na našem trgu je res začelo primanjkovati jajc. Ker se letos konzuimira v Ljubljani zlasti tudi v vojaških bolnicah izredno mnogo jajc, smo prosili deželno vlado, da naj nam odkaže še eden okraj, kjer bomo imeli »jajčni privilegij« — v konferenci na deželni vladi pa so zahtevali zastopniki deželnega odbora, da se nam ta /privilegij sploh odvzame. — Ostra nasprotstva/ med interesi zastopnikov deželnega odbora ter kmetijske družbe so se pojavila tudi glede dobave mleka. Kupčija z mlekom naj se izroči po zahtevi deželnega odbora mlekarski zadružni organizaciji, ki bi imela torej mlečni monopol in bi v sporazumu z oblastjo določila cene, ki bi morale biti po nazorih deželnega odbora za mnogo višje od današnjih. (Čujtc, čujte!) Ako bi pa producent, torej kmet, direktno prodajal, potem naj bi bilo to/ mleko cenejše kakor ono, ki bi ga prodajal potom mlekarne. To se pravi z drugimi besedami producenta prisiliti, da naj gre /po mleko v mlekarno, ki bi potem konsumentu diktirala
vržen je na cesto, brez dela, brez zaslužka. — Uenar kmalu poide in kaj potem, ali bo dobil drugo delo? — Ni mogel zaspati, neprestano se je premetaval po trdem ležišču, spati ni mogel, preveč ga je skrbelo.
Drugi dan je vstal še bolj zarana in odšel na pot, da si poišča novega dela, novega kruha. Vrnil se je proti noči; ves zaprašen je bil in izmučen od dolgega/ pota, a hodil je zastonj, povsod je bilo dovolj delavnih rok, nikjer prostora zanj.
Tako so tekli dnevi, tekli tedni, zaslužka nič, toda jesti so morali. Tu in tam ga je vzel kak kmet za dan, dva, potem pa zopet brez zaslužka. — Denar mu je ipošel, a drugega ni mogel dobiti! llad bi delal, trdo, brez odmora, samo da bi zaslužil, da bi dal lačnim malčkom, ko so ga gledali tako milo, proseče: »Ata, kruha, lačen!« Kako hudo se mu je storilo, kako rad bi jim pomagal, a ni mogel. Obrnil je pogled od njih, da ne bi videli solz na njegovem licu.
Neko nedeljo popoldne, dobro se še spominja, je šel k njegovemu premož-
cene. Mnenje, da je mlekarniško mleko več vredno, ne velja. V zadnjem času se je razvila po ljubljanski okolici živahna agitacija zai podraženje mleka in Zgodilo se je že, da so bile mlekarice na potu v mesto ustavljene in prego-vorjene, da naj ne nesejo mleka svojim naročnikom, temveč v mlekarno! (Čuj-te!) Tem nakanam se moramo odločno upreti. (Splošno pritrjevanje.) Poskrbeti pa nam je tudi za odpravo nekega drugega nedostatkai. Vojaške bolnice potrebujejo mnogo mleka, tako da je nastalo občutno pomanjkanje tega tako važnega živila. Temu bi se dalo odpo-moči na ta način, da bi prevzele dobavo mleka za bolnišnice nekatere gorenjske mlekarne, ki so danes itak v zadregi za odjemalce. Treba bi bilo v tem oziru konkretnega dogovora deželne vlade z vojaško upravo.
Slavni občinski svet! Očitalo se je meščanstvu, da hoče navaliti na kmeta vsa bremena sedanjega težkega časa. Tej trditvi moram tudi s tega mesta kar najodk>čnejše ugovarjati. Napačna je in krivična od konca do kraja. Niti krvni davek kmeta ni večji kakor krvni davek meščana, relativno je najmanj toliko meščanskeh ljudi na bojišču kakor kmetskih. Peza gospodarske vojne pa leži skoro izključno na ramah mestnega prebivalstva. (Tako je! Splošno pritrjevanje.)
To moramo jasno in odkrito povedati in obrniti se moramo na poklicane faktorje, da nas ščitijo pred zahtevami gotovih prenapetih agrarnih krogov, ki hočejo mnogo več, kakor kmetje sami, kajti, gospoda, naši pametni in pravično sodeči kmetje niso nikdar zahtevali, da jim bodi mučni položaj mestnega prebivalstva, ki je po svoji ogromni večini navezano na iste skromne dohodke, s katerimi je v normalnem času komaj izhajalo, ipovod in prilika neupravičenih dobičkov. (Živahna pohvala in ploskanje pri vseh strankah.)
nemiu sosedu, prosil ga je, naj se ga usmili, naj mu da. Lahko bi mu dal, bil je bogat, še poznalo bi se mu ne tistih bc>nh par goldinarjev, njega bi pa; le rešil, a kaj njega, če tudi on nič ne j6, samo, da da svojim malim kaj za prigrizniti. Toda ni mu hotel dati, ni ga hoter rešiti stradanja, le rekel mu je odurno: »Za> berače nisem shranjeval denarja!« Še ga je prosil, prosil ga v imenu Križanega, naj mu da. »Če ne l>om povrnil, bodem pa odslužil«, mu je porekel. Toda ne, njegove roke so bile ipreskopuške, zato mu ni dal, zato ga ni rešil pogina, vrata mu je pokazal stari trdi skopuh. In tistikrat je vstalo v duši, kot blisk, tako naglo. »Družina ali ti?« Stopil je nazaj k njemu in mu rekel suho: »Daj!« Zakrohotal se je sko-Puh in mu pokazal vnovič na vrata. Nič n* pomišljal, zagrabil je stol in udaril, ves oblit s krvjo se je škrt zvrnil po tleh. Stopil je k njemu udaril še enkrat, dvakrat, nato mu pobral denar in odrezal proč od kraja, kjer se mu je porodila misel o ubojstvu, kjer je izvršil Umor. Hitel je domov, zagrabil denar in ga vrgel od sebe, da se je z glasnim
Govornik predlaga konečno. naslednjo
resolucijo:
Občinski svet stolnega mesta Ljubljane prosi visoko c. kr. deželno vlado:
/1. da odkloni vsako nadaljno zvišanje maksimalnih cen za, klavno živino, pač pa dovoli ljubljanski mestni občini prisilno nakupovanje za aprovi-zacijo mestnega civilnega prebivalstva potrebne množine klavne živine po obstoječih maksimalnih cenah v zvezi z nakupovanjem klavne živine za c. in kr. vojaško upravo.
2. da razširi pravico mestne občine do izključnega nakupovanja jajc pod sedanjimi pogoji na celi okrajni glavarstvi Litija in Krško ter /prepreči z najstrožjimi naredbami vsak izvoz jajc iz imenovanih okrajev;
3. da odkloni vsako diferenciranje cen za mlekarniško mleko na eni in ono, katero oddaja producent neposredno konsumentu na drugi strani; tudi naj ukrene vse potrebno, da bo mleko iz ljubljanske okolice ostalo ohranjeno izključno le za potrebe ljubljanskega prebivalstva, dočim naj se potrebščina vojaških bolnišnic krije iz raznih oddaljenejših mlekarn, n. pr. kamniškega političnega in zlasti brdskega sodnega okraja.
PopoLnotma umestna resolucija je bila sprejeta soglasno in so za njo glasovali samoobsebi umljivo tudi zastopniki S. L. S.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
DOBRA SRCA.
V	naši tobačni tovarni so doma dobra srca. Odkar je izbruhnila sedanja vojska, naša vrla dekleta pridno delajo cigarete ranjencem, za katere tako po-
žvenkom zatrkalikal po ivseh kotih ubožne izbe. Težil ga je denar, zato ga je zagnal daleč od sebe, denar, ki si ga je pridobil po sili, po morilni poti.
Drugi dan, ko je prišel orožnik in ga jel izpraševati, nič mu ni zakrival, povedal mu je vse, povedal, da je bil prisiljen, da reši družino gotovega pogina. Pomilovalno ga je pogledal orožnik, smilil se mu je ubogi mož, toda pomagati mu ni mogel, moral je izvršiti njemu dano povelje in ga odvesti v zapor. Nič se mu ni branil, ko ga je oklepal v železje, ne nič se ni. In ko je njegova žena obupno vila roke in jokala, se mu ni zdelo nič čudnega, še pogledal jo ni; le otroci so se mu smilili, ko so tako začudeno gledali očeta z zvezanimi rokami, pred tem čudnim, tujim možem. Odšla sta. Topo je gledal predse. Ni se upal pogledati po vasi, sram ga je bilo, ko so ljudje kazali za njim s prstom: »Glej morilca žene!« Čudno mu je zvenela na uho beseda: »ubijalec«. Kaj on, on nekdaj najpridnejši de-la,vec v vasi, on je sedaj ubijalec? Spomnil se je včerajšnjega dejanja in pekoč kes se ga je polotil. Rad bi pretrpel naj-
trebni materijal same kupijo. Seveda delajo v ta dober namen doma ob prostem času. Za cigarete se je darovalo denarja samo v oddelku delovodje gosp. Burgarja in sicer:
13 K 48 vin., 12 K 16 v., 12 K 80 vin., 11 K 89 vin., 11 K 60 vin., 10 K 2 vin., 10 K 75 vin., 11 K 10 vin., 11 K 12 vin., 9 K 86 vin., 10 K 52 vin. in 20 vin.
Izročile so pa izdelane cigarete: Habe 965, Erjavc 300, Findeisen 500, Habe 1000, Habe 400, Erjavc 500, Findeisen 535, Habe 600, Findeisen 500, Škerjanc 400, Habe 500, Findeisen 400, Škerjanc 500, Škerjanc 400, Dolžan 300, Findeisen 400, Erjavc 700, Dolenc 300, Findeisen 400, Findeisen 400, Juršič 1200, fileje 1000, Findeisen 400, skupaj 126.000.
Ranjencem so bile oddane cigarete po delavkah: Sešek 600, Dolenc 500, Forstner 500, Dolenc 500, Forstner 500, Skalar 600, Anžič 400, Dolenc 600, Koprivc 300, Jankovič 300, Jankovič 300, Gerjujp 500, Dolenc 600, Forstner 500, Skalar 500, Dolenc 400, Dolenc 400, Koprivc 300, Koprivc 400, Anžič 500, Anžič T. 500, Plazar 500, Čamernik 700, Dolenc 500, Forstner 500, Dolenc 400, Dolenc 500.
Taka velikanska požrtvovalnost za,-služi res splošno' pohvalo.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1915. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar:
1. Koledar za leto 1916.
2. Mesija, 2. zvezek.
3. Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17.
4. Zgodovina slovenskega naroda, 5. zvezek.
5. Slovenske Večernice (molitvenik).
hujšo kazen, samo da zaduši ta; ogenj, ki ga žge tako neusmiljeno.
Dospela sta pred sodnika. Molče ga je pogledal strogi mož in namignil orožniku. Oddal ga je ječarju, ki mu je odkazal temno celico; bila je slaba, a vendar boljša kot ta v kateri je zdaj, mnogo boljša. In tudi hrane je dobival več in bolj tečna je bila. Toda tam je bil le nekaj časa, do tistikrat, ko še ni bil obsojen, toda po obsodbi so ga potisnili tu sem. Rad bi trpel kazen, saj jo je zaslužil, samo če bi vedel kaj se je zgodilo z njegovimi otroci. Dolgo'jih že ni videl, dolgo je že med tem zidovjem. Kakšni so, veliki in zdravi, in ali se še spomnijo kedaj očeta, ki je daroval za nje svobodo, samo da bi jih rešil gladu, rešil pogina.
Utrujen od sipominov, je zadremal na trdi jetniški postelji in zaspal. Morda je zasanjal sanje o nekdanjem srečnem in zadovoljnem življenju. Nič ga ni motilo v teh prijetnih sanjah, globok molk je vladal v celici, katerega so motili le izza vrat prihajajoči koraki nemega stražnika...
(Kdor je doplačal 80 vin. za broš., oziroma K 1.40 za vezan izvod, prejme:
Trojka.
Družbai se	bo potrudila,	da	častiti
udje	prejmejo	knjige kolikor	mogoče
hitro.
Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu:
1. Krška	škofija.
2. Razni kraji.
3. Tržaško-koprska škofija.
4. Lavantinska škofija.
5. Ljubljanska škofija.
6. Goriška nadškofija.
Ker je vsled vojske promet na Goriško zelo otežkočen, iprosimo vse čč. gg. poverjenike goriške nadškofije, katerim je v sedanjih razmerah omogočeno prejemati tovornega blaga, da nam po dopisnici naznanijo, po kateri poti in na kaitero pošto ali železniško postajo naj jim pošljemo družbene knjige.
Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal.
Na poznejše izpremembe stanova-lišča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati.
Cenjene gospode poverjenike nujno iprosimo, naj z ozirom na sedanje razmere po prejemu »aviza« pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo Družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, dai se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko.
Vsakemu zavoju so tudi priložene vpisovalne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto.
Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odiposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One čč. gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora.
Družba sv. Mohorja v Celovcu.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.
Agitirajte za »Mladost* ‘1
JBogat* zalogi ženskih ročnih dtl in zravtn spadajočih potrebščin.
IB
Lekarn Jri kroni" Mr. Pii. Molilne
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn' krč, steklenica 60 v.
Posipata! prašek, proti ognjivanju otrok In proti potenju nog, Škatlica SO v.
Bibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih oč«s In trde kože, steklenica 70 v.
„SladIn“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten prlpomoče« proti kaSlju, steklenica 1 krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
(tj
F Mprfnl UUBUHHH
1 . UIU JUI Mestni trg 18.
Tmovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke ln perila, paiov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca Itd.
fredliskanje in vezenj« monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
0
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnih
(Pri CeSnlku) LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki Izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
-Z7£ZZJ/. ~7r // // ! <§k Ho / -——	—	Z7Z_V/. // SABI	//	—7/	*—*—« \\ w -\v	\v vv —srn Mm, ifestai trg Si®1® f	
3i Velika zaloga manufakturnega blaga, različno 'I J; sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ; S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — ^ j Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati £ izbiri. Različno platno in Sifoni v vseh kako-» vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. « » Flane^ste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti d 2 v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni Z prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. J | Priznano nizke cenel 1 w W ‘ \C.: \V .				Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse f ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 5" ' srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi £ pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira g v v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh šr velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * V ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in ; klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | -finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti g. 1 žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago! tr j - // ;/ // J/—7/~ //	// // // // n
Haiboliša, naisiniirneiSa prilika za šledeniel
Ljudska Posojilnica
regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 01
U O
i
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.