Največji alovensld dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za ino«ani»lyo celo leto $7.00 GLAS NARODA se List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 31. — ŠTEV. 31. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 6, 1935. — SREDA, 6. FEBRUARJA 1935 VOLUME XLm. — LETNIK XLIH. RAZKOL MED ROOSEVELTOM IN ORGAN. DELAVSTVOM PREDSEDNIK PRAVI, DA JE KOMISIJA ZA AVTNO INDUSTRIJO EDINOLE NJEMU PODREJENA Nemčija proučuje londonsko pogodbo Predsednik Roosevelt ne trpi nobenega vmešavanja od zunaj. — Pravnemu zastopniku Ameriške Delavske Federacije je precej ostro odgovoril. Zavzel se je za Richberga, ki je bil izpostavljen ostrim napadom delavskih voditeljev. — Roose-veltu bo zmanjšana oblast. WASHINGTON, D. C., 5. februarja. — Spor med Rooseveltovo administracijo in Ameriško Delavsko Federacijo se je znatno poostril. Danes so bila objavljena pisma, ki sta jih pisala predsedniku pravni zastopnik Federacije Carlton Ogburn in William Green, njen predsednik. Objavljen je bil tudi Rooseveltov odgovor na pisma. Ogburn je zahteval od predsednika, naj odpravi NRA razsodiščno komisijo. Slično zahtevo je poslal pred par dnevi tudi administraciji NRA. Nadalje je zahteval Ogburn, naj se proglasi za neveljavne vse volitve v upravne svete, ki so se vršile na temelju industrijalne postave v avtni industriji. William Green je zahteval od predsednika, naj temeljito izpremeni pravilnik za avtno industrijo, ki je bil pred par dr °ivi podpisan in uveljavljen v odstotnosti zastopnikov organiziranega delavstva. Delavski voditelji očitajo Avtomobile Labor Board-u, da se volitve v upravne svete niso pravilno vršile in da organizirano delavstvo ni prišlo do besede. V Rooseveltovem odgovoru je rečeno, da je Automobile Labor Board odgovoren le njemu ter da ne trpi v tem oziru nobenega vmešavanja od zunaj. Nadalje se je predsednik zavzel za Donalda Richberga, kateremu je premogarski voditelj Lewis o-čital izdajstvo. Preteči razkol med organiziranim delavstvom in predsednikom Roosevelfom je nekoliko omilila izjava Williama Greena, kateri je rekel, da ima de -Javstvo v predsedniku zaupanje, obžaluje pa, ker jih je med predsednikovimi svetovalci dosti, ki delavstvu niso naklonjeni. WASHINGTON, D. C., 5. februarja. — Voditelji ameriških organiziranih delavcev so danes prvič v zgodovini resno razpravljali o načrtih glede ustanovitve splošne delavske stranke. William Green, predsednik Federacije, je rekel: — Dosedaj se nam je posrečilo napredovati brez neodvisne politične akcije. Ako pa pride Ameriška Delavska Federacija do zaključka, da se bodo delavcem sedar.razmere v političnem, socijalnem in gospodarskei41 oziru izboljšale, se bomo pogumno lotili ustanovitve neodvisne politične stranke. Glede predsednikovega svetovalca Donalda R. Richberga je dejal Green: — — Čimprej Richberg resignira, tembolje zanj in za nas. Nam je vseeno, če resignira pod ognjem ali v ognju. Delavstvo se bo zelo oddahnilo, ko ga ne bo več. WASHINGTON, D. C., 5. februarja. — Ako bodo demokratski člani senatnega proračunskega odseka prodrli s svojo voljo, bosta črtani dve važni točki v predlogi, ki določa za dobavo dela nezaposlenim nad štiri milijarde dolarjev. Predsedniku hočejo zmanjšati oblast, da bi s tem denarjem svojevoljno razpolagali. Demokratom, ki skušajo prodreti s svojo zahtevo, se bodo pridružili tudi republikanski člani odseka. Senatorjem gre predvsem zato, da bi bila ta o-gromna vsota zares porabljena edinole za nabavo dela. Na tajni konferenci članov demokratskega od- PRIČE SE BOJE USTRAHOVANJA Pet pozvanih prič ni prišlo na sodišče. — Lestev je zdržala samo 180 funtov teže. Flemington, N. J., 5. fob.— Navzlic sodnijskemu pozivu ni prišlo na sodišče pet prič, ki bi imele izpovedati v Hauptman-nov prilog. Vsled tega je sodnik Trencliard prenehal z obravnavo pol ure prej. kot navadno. Kot dokaz, da je bila policija države New Jersey površna v svoji preiskavi, je zagovorili št vo poklicalo kot pričo poveljnika državne policije colo-nela H. Normana Scliwarzkop-fa, ki je izpovedal, da je policija delala poskuse z lostvo, ki je bila narejena natančno po vzorcu lestve, katero je rabil odvajalec, ter je dognal, da lestev ne prenese večje teže kot 180 futov. Vsled tega trdi zagovora i-štvo, da Hauptmann ni mogel odvesti otroka, ker je oh istem času tehtal 180 futov in lestev ne ho prenesla še dodatne teže otroka, ki je tehtal približno 30 funtov. Državni pravdnik pa nasprotno trdi, da je Hauptmann tehtal od 170 do 175 funtov in da ga je lestev zdržala, ko je šel po njej navzgor ko pa je nesel, otroka navzdol, se je je klin zlomil Pri tem je R. Hauptmann padel z otrokom in si poškodoval nogo, da je še nekaj tednov zatem šepal, o-trok pa je bil ubit. Schwarzkopf je tudi priznal, da je bilo na lestvi, ki je bila najdena naslonjena na Iiind-berghovo hišo, več odtisov rok,, toda na nji ni bilo odtisov j Hauptmannovih prstov. Englewood, N. J., 5. febr. — V ponedeljek je bil Lind-berghov rojstni dan. Bil je star 33 let. Pri vsem tem pa je bil navzoč pri sodnijski obravnavi, kakor vsak dan, odkar se je obravnava pričela 2. januarja. Po zaključku obranave se je odpeljal na dom matere svoje žene Mrs. Morrow, katera željno pričakuje prilike, da bo mogla kot priča očistiti vsake surnnje svojo bivšo služkinjo Violet Sharpe, ki se je zastrupila, ko je dobila četrto povabilo na zasliševanje. Naročite se na GLAS NAHODA največji slovenski ds«v«2k v Združenih državah. NEMIRI V _ FRANCIJI Radikalci stavijo izzivajoče pogoje Flandinu. Mnogo je bilo ranjenih. Radikalci so si v laseh. Pariz, Francija, 5. februarja. — Napetost med desničarskimi in levičarskimi radikalci v Franciji narašča. Položaj je bil še poostren vsled stavke jeklarskih delavcev v severni Franciji in vsled nemirov, do katerih je dovedla stavka. Komaj je ministrski predsednik Flandin stopil iz vlaka, s katerim se je pripeljal iz Londona, ko se je pri njem zglasila deputacija .desničarsko radikalne zveze 44 žrtev (>. februarja", da mu predloži "mirovne pogoje". "Mir" se nanaša na vladno prepoved demonstracij 6. februarja, ob obletnici krvavih spopadov v Parizu. Radikalci desnice zahtevajo od Flandina, da jim dovoli, da bo mesto demonstracij maša zadušnica za padle žrtve v katedrali Nortre Dame, da je dovoljeno položiti vence na vodnjak na trgu de la Concorde in da smejo zvečer (i. februarja korakati na grob nepoznanega vojaka. Flandin delegaciji ni odgovoril, temveč je rekel, da bo zahteve predložil kabinetu. Nacijonalistom je že prej povedal, da je pripravljen p** viti na trg de la Concoiv. bo teba, tudi 50,000 vojako. da preprečijo demonstracije. Jeklarski delavci so zastav-kali, ker jim je bila plača znižana za 10 odstotkov ter so pretepli več stavkokazov. Pri tem so igrale velike vloge palice in noži. V Tritli-Saint-Leger je bilo pri spopadu med delavci in o-rožniki na konjih ranjenih 20 delavcev in dva orožnika. Stavkarji bi bili orožnike premagali, ako ne bi v zadnjem trenutku dobili ojačenja. V Louvroil so orožniki na konjih navalili na delavce in jih 8 ranili. V Sous-Les-Bois so se orožniki spopadli s 150 stavkarji in dva delavca sta bila ranjena. OČITANJE SEN. B0RAHA »JE PRETIRANO Mehiški poslanik odločno zavrača Borahove trditve.— Senator Borah je slabo informiran. Washington, D. C., 5. febr. Mehiški poslanik je objavil izjavo, v kateri odločno zaniku-je vse podatke, s katerimi hoče senator Borah prihodnje dni v senatni zbornici utemeljevati svojo resolucijo, v kateri bo predlagal, da senatni odbor za zunanje zadeve preišče kulturni boj v Mehiki. Poslanik odločno zanikuje, da bi ameriški podaniki v Mehiki bili izpostavljeni kakemu nasilju in da jim vlada ni zaple nila njihovega premoženja. Ravno tako tudi zavrača Bo-rahovo trditev, da je na tisoče Mehikancev vsled verskega preganjanja pobegnilo čez mejo v Združene države, kjer so postali breme javne podpore. Poslanik pa Boraliu no odreka dobre volje, ker se je do sedaj še .vedno pokazal prijatelj Mehike, povdarja pa, da o celi zadevi ni dobro poučen. V kongresnih krogih se zagotavlja, da zbornica ne bo vpoštevala nikake zahteve, da bi Združene države skušale posredovati v Mehiki zaradi verskega preganjanja. EVROPSKI MIR JE ZAENKRAT ODVISEN SAMO OD HITLERJA GENERAL SMUTŠ NEVARNO BOLAN Capetown, Južna Afrika, 5. februarja. — Gen. Jan Christian Smuts, ki je star 65 let, mora na nasvet zdravnikov o-stati v postelji. Značaja bolezni zdravniki ne morejo dognati. bora je bil zavrnjen predlog senatorja McCorrana iz Nevade, naj bodo delavci, zaposleni pri vladnih gradnjah, tako plačani kot drugi delavci v dotičnih krajih. Vlada ni o tem še ničesar odločila, toda zdi se, da bodo delavci dobivali po petdeset dolarjev na mesec« KRIZA MED VATIKANOM IN NEMČIJO Vatikan, 4. februarja. — Ker je saarski plebiscit vrnil deželo Nemčiji, so vatikanski krogi mnenja, da so prišli od-nošaji med Vatikanom in Nemčijo na razpotje: ali se bodo izboljšali, ali pa bodo popolnoma prekinjeni. Vatikan upa na sporazum in da bodo določbe konkordata iz leta 1933 izpolnjene. Katoliška večina Saara je skoro soglasno glasovala za Nemčijo. Vsled tega upajo vatikanski krogi, da bo Hitler od sedaj naprej bolj naklonjen Vatikanu. Ravno tako tudi pričakujejo vatikanski krogi, da bo Hitler poslal svoje zastopnike, da izgla-dijo napeti položaj. ANGLIJA ZA ZRAČNO BRODOVJE London, Anglija, 4. januar, ja. — Zrakoplovni minister lord Londonderry bo še ta teden zahteval, da zgradi Anglija močno zračno brodovje. Od parlamenta bo zahteval 500,000 funtov šterlingov za zgradbo novih aeroplanov, ki bodo mogli leteti 300 milj na uro. Zgrajenih ho več letališč in obrežna obramba bo povečana. BERLIN, NeNmčija, 5. februarja. — Nemčija je obljubila Angliji in Franciji, da bo resno in v duhu dobre volje proučavala predlog za pomirjejne Evrope. S tem je Adolf Hitler kot državnik prevzel najtežjo nalogo. Vendar pa je Hitler že uradno naznanil, da pogojev ne bo sprejel, kakoršni so, vsled česar so angleški in francoski državniki v dvomu, ali se bo Nemčija hotela o tem pogajati s svojimi bivšimi sovražniki. , Hitlerju sta izročila vsebino londonskega sporazuma angleški in francoski poslanik. Hitler j«; izrazil svoje zadovoljstvo nad tem, da j<* povabilo sestavljeno v prijaznih besedah in ne zapovedujoče. Nemčija je zadovoljna z angleško-fran-coskini sporazumom ter je pripravljena z obema državama se pogajati za omejitev oborožitve, da se s tem prepreči tekmovanje v oboroževanju. Ravno tako pa je Nemčija tudi zadovoljna, ker je povabljena, da stopi v skupno pogodbo glede zračne sile, ker ji Anglija in Francija priznavata da ima dovolj močno zračno silo, tako da je vredna, da stopi v to pogodbo. Časopisje obširno razpravlja o londonskem sporazumu in "Diplomatisehe Politisrdie Korrespondenz" piše: "Najboljše, kar moremo reči o tem sporazumu, je to, da ni naperjen proti nam kot je rimski pakt". Nek vodilni uradnik zunanjega urada je rekel: "Nobenega govora ni. da se bo Nemčija vrnila v Ligo narodov, dokler nismo prepričani, da nam je v vsakem oziru podeljena enakost". Advertise in 'Glas Naroda* PREBIVALSTVO ZDR. DRŽAV Washington, D. C., 5. febr. Po podatkih za census je prebivalstvo Združenih držav od 1. 1930 narastlo za 20,000,000. Po zadnjem censusu šteje prebivalstvo Združenih držav 141,574,000 duš. To je bilo naznanjeno, ko je državni department naprosil kongres, da dovoli naknadni prispevek $1127 za članarino Združenih držav pri paname-riški uniji. Vsaka država, ki je članica te unije, plača za članarino $1.20 za vsak tisoč svojega prebivalstva. VOLILNA PRAVICA ZA TURK1NJE Istanbul, Turčija, 4. febr. — Prvič v zgodovini bodo Turki-nje pri splošnih volitvah volile prihodnji petek. Splošno novdušenje za žensko volilno pravico v Turčiji ne prevladuje kot v drugih deželah, ker je na Turškem samo ena politična stranka. Izmed 399 poslancev, ki bo- SNEŽNI VIHARJI V CEN. EVROPI Po lepem vremenu je zapadlo mnogo snega. — Plazovi v gorah. — Železniški promet oviran. Dunaj, Avstrija, 5. februarja. — Veliki snežni viharji, ki so po nenavadno milem vremenu nepričakovani prišli nad Avstrijo in sosednje dežele, so povzročili veliko škodo in v gorah zahtevali tudi človeške žrtve. Na Dunaju so se ustavile vse ure v stolpih, ker je bil sneg na kazalcih pretežek, da bi se mogli vrteti. 10,000 delavcev je čistilo ulice snega. V Planerhuette v Gorenji Avstriji je snežni plaz zajel 40 ljudi na skijih, med njimi 20 vojakov, ki se nahajajo na vajah. Dva častnika sta na skijih z veliko težavo prišla v vas pod goro in sta naznanila, da so vsi na varnem in da imajo dovolj živil. Proti večeru sta se častnika vrnila ter sta naslednji dan celo družbo varno vodila v vas. Blizu Bad Toelz je vihar podrl planinsko kočo. Osem planincev je prilezlo izpod razvalin v samih srajcah. Dva med njimi sta zmrznila, ostali pa so bili prepeljani z ozeblinami v bolnišnico. Blizu Gradca je snežni plaz odnesel nekega železničarja, ki je pri tem našel smrt. Na gori Tumitz si je dijak Fr. lfuett-ner pri padcu zlomil obe nogi in je ponoči zmrznil. Snežni plazovi so na več mestih zasuli železniške proge. Vlak, s katerim se pel jo angleški prestolonaslednik v Kuetzbuecliel, kjer namerava ostati dva tedna, bo moral biti v Buchsu obrnjen na drugo progo, ker je proga čez Alberg zasuta z gorskimi plazovi. Blizu Solnograda je gorski plaz v gorah zakopal dve kmetski hiši s celo družino in živino. Kmetje iz doline skušajo napraviti do njih gaz, da jih rešijo. Tudi po sosednjih deželah je zapadlo mnogo snega. V Krko-noših na Čehoslovaškem je zmrznilo mnogo ljudi. do izvoljeni, bo 16 neodvisnih, med njimi bo en Grk, en Armenec in en Žid. Ti bodo izvoljeni kot zastopniki svojih manjšin, toda kot lojalni turški podaniki. 'OLA 8 NARODA1 NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 6, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. I Glas Naroda" Frank Sakser, President i^wned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation> L. Benedik, Treaa. PI««* of bustaoaa of the corporation and ade'refttes of above officers: tU Sireei, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "SLAB NARODA" (Voice of the People) lamed Brery Daj Except Snndayii and Holidays catu leto veiia sa Ameriko la VtDlldO ••••ssssstssssssttss $6.00 pol leu ....................$3-00 9strt leta .•>.....■»•■•«•••• fl^O Za New York sa celo leto......$7.00 Za pol leta ...................$3.00 Za loosemorro sa celo leto.......$7.00 Za pol leta ....................$8.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement __"Olaa Naroda" lsfaaja vsaki dan lgvsemži nedelj lu praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poAUJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tod I prejinje blvallMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 21 6 W. 18th Street, Mew York, N. Y. Telephone: CHelsoa S—S8TO ZNAČILNI PROTESTI Med zastopniki demokratske stranke v Washingtomi je začelo vreti- Narodni predstavniki v poslanski zbornici bo se zaceli puntati. Skoro sleherni dan se pojavljajo novi protesti Pri]K>inniti je j>a treba, da ogorčenje ni naperjeno pro-iti administraciji oziroma proti predsedniku Rooseveltu-Z administracijo in s predsednikom so demokratje še precej zadovoljni. Protesti imajo globlje vzroke. Izvirajo namreč iz želodca. Nedavno se je vršilo važno posvetovanje neka'terili d/emokratiskiJi voditeljev. Ukrepali so, kako bi se dalo u-spešno nastopiti proti draginji. Ne sicer proti draginji, vsled katere trpi pretežna večina ameriškega naroda, pač pa proti draginji v zbornični restavraciji, kjer stane čaša kave deset centov, košček pa-j a pa petnajst. To se seveda ali ljudskim zastopnikom dosti preveč. Za čašo kave so pripravljeni plačati le pet centov, za kos paja pa deset. To pa ni edini protest. Poslanci so ljubosumni na senatorje. Vsak sena/tor dobi v svojo pisarno toliko mineralne vode, kolikor je more popiti, dočim se morajo kongresniki zadovoljiti z navaidlio vodo. Vsak senator si lahko privošči pet pisarjev, da opravijo njegovo korespondenco z volivci, kongresnik je pa upravičen le do dveh. Razmerje potemtakem nikakor ni pravilno ter daje povod razrddnemu sovraštvu- Nadalje se pritožujejo kongresniki, da njihovi usnjeni stoli niso dovolj mebko tapecirani, in ker ne morejo na njih uaolhno sedeti, jim ni mogoče s pridom zasledovati razvojev v zbornici. Stoli v senatu so dosti bolj komodni. Ta zadnja pritožba se nam ^di upravičena. Sedeži v senatu morajo biti bolj udobni nego v poslanski zbornici, kajti pomisliti je treba, da je poslanec izvoljen le za dve leti, senator pa za dolgih šest. POSLEDICE MILOŠČINE Vse kaže, da !bo predloga glede štirih milijard dolarjev, ki bodo namenjene za idobavo dela nezaposlenim, tako prikrojena, da ne bo niti najmanjši del te vsote določen za plačevanje miloščine. Za/konodajci se namreč predobro zavedajo nevarnosti, ki so v zvezi z takozvanim "dole sistemom". Posebno značilen primer se je pripetil pred kratkm v New Yorku. Ko je zapadel visok sneg, je potrebovala mestna uprava trideset tisoč Idelavcev, ki bi ga odmetavali in odvažali- Prejšnja leta, ko nezaposleni niso dobivali reliefa, se jih je v to svrho takoj prvi dan ponudilo več ko preveč-Dnevna plača je znašala štiri dolarje. Letos so jih pa le s težavo dobili potrebno število. Marsikateri nezaposleni si je mislil: — Čemu bi hodil zmrzovat v sneg, ko mi veridtar mesto plačuje podporo, da lahko na gorkem sedim. HUDA VROČINA V JUŽNI AMI m\ Buenos Aires, Argentina, 4. februarja. — Južni del južnoameriškega kontinenta trpi p®d veliko vročino. Iz vseh krajev prihajajo poročila o re-vročinL V Montevideo je kazal toplomer 102 stopinj Fahrenheita v senci, 111 pa na solncu. V CordoLi je ibilo v senci 109 stopinj, v Mar del Plata pa 104. Vse prebivalstvo trpi pod veliko soparico. t)opi isi. US0DEP0LNA PODOBNOST New York City, N. Y. Cenjenim rojakom v New Yorku in okolici se naznanja, da priredi Slovensko Delavsko Podporno Društvo, Inc., svojo letno veselico v soboto, dne 9. februarja 1935 v Slovenian American Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklvn, N. Y. Odbor bo gledal, da bo vse v najboljšem redu. Torej, rojaki in rojakinje, ako se hočete par ur apirjev v obliki dolarskih bankovcev Rockefeller, žal, ni priložil. V najbolj razkošnih sobanah elegantnega hotela v Parizu se je nastanil imeniten gost v spremstvu dveh tajnikov in strežnice. Kmalu se je po hotelu razvedelo, da stari gospod ni nihče drugi kot petrolejski magnat stari John Rockefeller, ki je incognito prišel v Pariz. Imenitni tujec je prišel nekoč celo v predvežje hotela, kjer Naročite ga prt — ! KNJIGARNI GLAS NARODA1 m WEST 18th STOKE? Zoper revmatične bolečine zahtevajte sveto vnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pa*n«ExjgUtr yedao prežele * je vzbudil splošno pozornost. Vsi so v 'lijem takoj spoznali glasoviteja petrolejskega ma-gnata. Da bi se mož izognil zi-jalom, poslej ni več prihajal iz svojih soban. Pač pa sta številne obiske sprejemala njegova tajnika. Mimogrede se je tudi razvedelo, da je Rockefeller v Parizu pri draguljarjih nakupil veliko dragocenosti. 36 ur po svojem prihodu iz Amerike je sloveči gost s svojo strežnico in tajnikoma izginil iz hotela. Pri odhodu je pozabil plačati celo hotelski račun. Kmalu potem se je tudi razvedelo, da je Rockefeller nakupljene dragocenosti plačal s čeki. ki pa niso bili pristni. Pariška policija je sedaj 8 dni iskala sleparskega 44Rockefellerja* * po vseli pariških kotih rii krajih. Končno so brezžično poklicali na pomoč ameriško policijo. V Chicagi je policija takoj vedela, pri čem je: Slepar je Rolle, ki je Ro-ckefellerju tako podoben. Takoj so aretirali Rolleja, ki je zaman zatrjeval, da je nedolžen. Šele čez dva dni je siromak mogel policiji natančno dokazati, da še nikdar ni bil v Evropi in da sploh še nikoli v življenju ni zapustil Amerike. Medtem je pariška policija prijela pravega sleparja. Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM ij NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČC SLOVENSKE NOVI- I CE IZ NASELBINE. — Anton Urbančič iz Midway, Pa., je dobil žalostno vest, da mu je*v starem kraju umrl stric Janez Urbančič, doma na Kalu pri Št. Petru na Krasu. Bil je več let v Ameriki v Coloradu in nekaj časa v Clevelandu. Zapušča več sorodnikov. — Na EUv, Mirni, je umrla dne 1. februarja po kratki bolezni Mary Gladi. rojena De-bevc. Zapušča soproga, tri majhne otročiče, mater ter več bratov in sester. Peter Zgaga KRIMINALNA STATISTIKA V BEOGRADU VEGETERIJANC1 PROTI RADIU Angl. vegetarijansko društvo vodi srdito kampanjo proti londonskemu radiu BBC zaradi pesmice, ki jo je v otroški uri oddajala lani 7. novembra londonska radio postaja. Gre za nedolžne >tihe naslednje vsebino: Mala Marie je imela ja-gnje, ki ga je mesar nekega dno odgnal in zaklal. Njena mati je kupila kos tega jagnjeta m ga spukla, da je imela hčerka drugi dan košček pečenke z£ malico v šoli. In ta pesmica je razburila člane vegetarijai* skega društva tako, da so ra diopostajo obdolžili, da zastru plja mlade duše, ker jih uči sovražiti živali in jih zapeljuje, da jedo meso, čeprav je zelo škodljivo zdravju razvijajoče-ga se organizma. Vegeteranei so tudi ogorčeni nad trditvijo predavatelja, da zmerno uživanje mesa koristi človeškemu organizmu. Vegetarijanci so zagrozili radio-postaji, da bodo vsi člani društva odpovedali radio in bojkotirali družbo, ki zastruplja o-troke s takimi pesmimi. je izkazala v lanskem letu 13 umorov in ubojev, 3 primere razbojništva. 77) samomorov in 22 na ulici zapuščenih novorojenčkov poleg velikega števila raznih drugih zločinov in prestopkov. Ta črna statistika, o kateri obširno poro-ajo beograjski listi, pa ima vendarle to dobro stran, da beleži tri primere umorov manj, kakor jih je bilo leta 1933» in to, a je bil med umori in uboji le eden izvršen iz koristni juh ja. V splošnem pa je imela policija mnogo dela, ker izkazuje v svoji statistiki 74.....$ 5.73 $19,— $15— $20— $49— $59.— $19.85 $16.— ..... $21— _____$41.25 .... $51.59 Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo ▼ dolarjih. Nojna nakazila izniujema po Cattle Letter sa pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "GUi Naroda" 11« WEST lltta STREET NEW TORE. N. I. Po dolgem času se je zopet oglasila ena, ki se strinja z menoj. Iz države Utah mi piše. Torej iz države, kjer j<« bilo vča.-i mnogoženstvo vdomačeno. Dopisnica si je najbrž mislila: Le po njih, Zgaga. Tista, ki ni z enim zadovoljna, ne zasluži drugega. Iz gorenjega dela ne\vyorške države mi poročajo. da imajo s snegom velike težave. Ponekod so po šest čevljev visoki zameti. Z avtomobilom se nikamor ne pride. Treba j«* pač konje zapreči ali pa ostati doma za pečjo. Littlefallškega Matijo bi res rad videl furati. Povedali so mi da mu gre furež dobro spod rok. Ko zarezgetajo njegovi konjički visoko na severni strani mesta, se zdrami marsikak-šna kobilica na Žiberšab. hrepeneče zazija in žalostno vzdih-ne. Nekatere naše rojakinje so pa res ulju d ne, prijazne in galantne. Včeraj sem omenil, da se neki lepotici tako mudilo, da je prišla kar v .-ami snodnji obleki slamnike šivat. Danes pa že dobim poročilo: — Zgaga, če t<* tako skrbi in tako zanima, bom pa prihodnjič v samih hlačah prišla. No, ali imaš kaj zoper tof Nak, ravno naprotno. S«» celo veselilo me bo. Toda pri tem naj pa ostane, ker sem mlloiVn nasprotnik vsake redukcije. Ne vem kako je drugo«I, i»»-da sloven, društva v Greater New Yorku imajo navado prirejati svoje zabave v nedeljo zvečer. Proti tej navadi oziroma razvadi se borim že dolga leta. toda moj glas ji* povečini ostal le glas upijočega v puščavi. Po mojem mnenju ni bolj nerodnega časa kot je nedeljski večer. Nekaterim mogoče ugaja, meni pa odločno ne in sicer zaradi ponedeljka, ki je nedelji koj za petami. In čim prijet-neja je zabava, tem bližje je ponedeljek. Sedim v veseli družbi in ko j«1 zabava na višku, me zaskrbi: — Koliko je ura' — Pol-dvanajstih. — Tedaj kane v zvrhano kupo veselja pridušena kletvica in vse skupaj skali. Treba se je podati na dolgo pot. Domov pridem v ponedeljek in v ponedeljek zjutraj je treba pljuniti v roke ter pričeti, kjer se je v soboto opoldne nehalo. Sobotni večeri so za tako reč dosti bolj priporočljivi. Ce je res lepo in prijetno, pozabi človek na čas in dolžnost. Vsaka skrb je sproti po-plaknjena z mislijo: — Oh, saj bo jutri nedelja. Bomo pa jutri magari deset ur spali in bo do nesrečnega ponedeljka še vedno dovolj časa za pogovor, kako je bilo in kako bo. Slovensko Delavsko Podporno Društvo je v tem pogledu ubralo edino pravo pot ter bo priredilo svojo veliko zabavo v soboto 9. februarja zvečer v Slovenskem Domu v Brook-lynu. To bo nekakšna gala-prire-ditev letošnje zimske sezone v tukajšnji slovenski naselbini. Odborniki vam jamčijo, da vam bo sobotni večer ostal še dolgo v prijetnem spominu. "GLAS NAROD A" NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 6, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. (H mBHBB ,, KRATKA DNEVNA ZGODBA g hehfokt V pozni jeseni, ko že mraz pritiska, se umaknejo ljubki stanovalci bič j a v toplejše kraje, posebno liske gredo v velikih jatah zimovat v južnejše pokrajine, vendar ne gredo daleč. Veliko jih ostane v Dalmaciji in na toplih obalah jezer ob Sredozemskem morju. Ko potrka pomlad prav rahlo na prsi matere zemlje, se vrnejo spet v stara selišča. Tedaj si tudi tu kal ice zvijejo lepa košaricam podobna, globoka gnezda, v katera znese samica J'—I) rumenorjavili, gosto rjavopikaMtih jajec. Ljubki drobni piski, ki se izvale, kot pri vseh kokoših iM. dan, so popolnoma črni in gredo takoj za materjo. Dober mesec kasneje se pripravi mati na drugo gnezdo, ki ima običajno manj jajec kot prvo. Druge piške vodijo stari in otroci iz prvega gnezda skupno na pašo. Vsa družiniea, stara z mladiči obeli gnezd, je tako ljubka slika, da jo težko pozabiš. Vodna gladina, v ozadju stena trsa, oblački po nebu; ogle-dovaje >e v vodi, počasi plovejo. Sonce so igra z valovi, tam pa, kjer je lokvanj odcvetel, kjer posedajo po velikih listih žabe in kjer zori semenje vodnega rastlinja, kjer je polno žužkov, kjer so komarji napolnili stoječo vodo s svojo zalego, j«' ljubka družiniea s črnimi otročički. Starejši bratei iščejo mlajšim, šibkejšim, hrane, oče in mati pazita na vso. Pomisli, koliko koristi ena >a m a družiniea, ki uniči na dan brezštevila linčink nadležnih in nevarnih komarjev! Xe samo korist, okras naših voda, ljub-t kost teh ptic to mora ganiti, j da postaneš veren opazovalec narave, da živiš ■/. njo. Bič j«« in loč j o jc umakni lo reki. Na bregovih je rastla sveže zelena trava, vrbe so se NOV REKORD kasti hrbet. Glava mu je bila \ pa mirno gledal, pa smuknil v okrogla, oko majhno, živo: —! ugodnem trenutku spet pod vo kljun trioglat šiljast. Telo maj- i do. lino, s perjem vred ga je bilo j Na pomlad, ko so mladi poza pičlo pest. Ustvarjen je za; nirki, ko mladi paglavci prvič življenje na vodi, ona je nje- zamigajo s svojimi repkom, gova zaveznica in hran i tel j ica. tedaj so gladine ljubkosti pol-Voda hrani polno majhnih rib j ne. Starka je prišla z mladički, in ribic, žab in žabic, vodnih j komaj so znali plavati, k bre-žužkov in druge drobnjadi, s J cu. Tam je hodila in brzgala katero se hrani poni rek. Lov' po blatu, mladi so pa pobirali jih, vedno potapljajoč se, urno črvičke in ličinke, katere so veslajoč s svojimi krpastimi })lavale na vrh. nožnimi vseli in zamahovaje s j Ko so se najedli, so se šli kratkimi krili gre kot psi ca . sončit na mamičen hrbet. Niso urno |'o vodah. I mogli splezati na 4 visoki" hr- V sončnih urah se igrajo po j bet starkin, pa je zaplavala površju, če jih kaj vznemiri, se ; podnje in jih enostavno dvi urno potope; prej še mirno J gnila na hrbet. Ko se je nave-plava pa brž utakne glavo v ličala, je splavala, se potopila vodo, se prekopicne in požene j in drobna deca je spet plavala, v zavetje voda. Prišel bo na i Kmalu so se navadili pota])lja površje, samo kljun bo pomo- j nja in vseh vodnih umetnosti, lil iz vode, da dobi spet sveže- j igrali se s soncem in vodo, če ga zraka, morda bo pogledal z j jih je pa kaj vznemirilo, so pla-vs oglavo, med bilkami in listijšno pogledali pa — smuk v je sploh ne boš opazil, on te bo » vodo. molče in topo je zrl nekam v i daljavo. Ko je sedel na električni stol, je poljubil križ in j že je vstopil v sobico krvnik ter pritrdil elektrode na obso-jenčevo čelo, roko in nogo. Potem je zopet odšel, kajti stikala za električni tok 2000 vol- i tov so v drugi sobi. Tok je bil , vključen in čez tri minute je i bil obsojenec mrtev. Njegovo j truplo so položili na operacij-1 sko mizo in odpeljali v operacijsko dvorano. Potem so pri- ! vedli lastnika javne kuhinje in j mučna procedura se je ponovila. Krvnik Elliot je pa pomočil pred usmrtitvijo vse kovi-anste elektrode v vodo. da bi bil kontakt popoln. Obsojenec se je slabo smehljal do trenutka, ko je bil vključen tok. Zopet tri minute in nastopila je smrt. Zadnja dva obsojenca sta bila mrtva po dveh minutah. Potem je višji paznik pozval priče, naj odidejo. Zavarovalnina je znašala nekaj nad 1000 dolarjev. Deset poskusov je bilo storjenih, prodno so spravili ubogega pijanca na oni svet. Država je pa rabila samo malo elektrike in četrt ure, da je morilce kaznovala. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY 2GG DOLG UMOR, KRATKA KAZEN Lastnik ljudske kuhinje je rabil denar, pa je sedaj lastniku pogrebnega zavoda, da njegovi posli ne gredo. Lastnik la v stanovanje, lastnika in mu dala v usta cevko plinovoda. To pot je pomagalo in lastnik pogrebnega zavoda je brž pokli- pokojno sklanjale nad mirno (]0 nagega in polila z mrzlo vo vodo. Daleč naokoli ni bilo no- j(l bene ptice, v-o je bilo mirno, tiho. Sredi reke se je pokazala iz vode temna točka; kmalu si prepoznal — ponirka. Kot čep je plaval, ptič iz plute... Niž fir ni motilo, pomikaval je z glavo in ljubko plaval. Cisto blizu k bregu je prišel, videl si mu srebrnosojne prsi, pa rjav- pogrebnega zavoda se je ozrl j cal zdravnika, ki jo podpisal okrog in pokazal na izčrpane-j mrliški list in ugotovil, da je ga pijanca, češ, da bi ga bilo' mož podlegel pljučnici. Zava-dobro zavarovati. Zavarovala rovalnici se je pa zdela stvar sta ga za življenje, potem sta f zelo sumljiva, dala je odkopa-pa sklenila pomagati mu najti truplo in obdukcija je poka-oni svet. To je bilo v Ameriki.1 zala, da je umrl pijanec nasil-Najprej sta mu dala zastrup-'ne smrti. Tako so prišli štirje Ijenega žganja, toda pijancu je \ zločinci v zapor, teknilo in zahteval ga je še. Na- Moški, ki so ga spravili na to stj» postavila preden k rož-1 oni svet, je bil nekoč inženir, liik zastrupljenih sardin, med , pa se je vdal pijači, kar ga je katere sta pomešala nekaj ko-■ uničilo. V Sing Siugu so bili ščkov pločevine. Toda tudi to' njegovi morilci u-anrčeni na je pijancu dobro teknilo. Po- j električnem stolu. Trideset tem sta mu dala velik kozarec mož je prisostvovalo usmrti špirita, da se je onesvestil. Od-itvi. Na stopnicah so čakali so-nesla sta ga na vrt, ga slekla j rodniki na trupla usmrčencev. Priče so skrbno preiskali in šele potem so smele stopiti v Drugo jutro je pa prišel v jedilnico in prosil, naj mu da-*ta še one krepke pijače, češ, da ga zebe. Ponoči je bilo namreč zelo mrzlo. Dvakrat sta ga celico, kjer stoji električni stol To je majhna sobica, na desni strani stoji pet klopi, v sredni pa električni stol na debeli gumijasti preprogi. Na eni opijanila in pustila na cesti, strani-stola je operacijska mi-da ga je povozil avto, toda vse j za. je bilo zaman. Ko ni nobena | Prvi je vstopil lastnik po-stvar pomagala, sta ga odvod- grobnega zavoda. Bil je bled, SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 » 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. NA NOVI GVINEJI UMORJENI MISIJONARJI Tako je minila noč, naslednji dan in še ena noč. Šele z jutranjo zarjo drugega dne so prišli do prvih znanilcev cilja (la bi g kapitom razbil Indijancu ga telesa imata tudi svojo mejo. Privoščite si;glavo To(ja pozabil je bil na fcidijančevo sl)ret. Kratko je bilo že porooano, da je v začetku letošnjega hita na vzhodnem delu Nove Gvineje bil s puščico zavratno umorjen misijonar p. Morsch-heuser iz družbe "Božje besede". Ustrelil ga je iz zasede poganski domačin. Sedaj pa poročajo iz Salamave, da so poganski domačini s puščicami napadli misijon Munthagen in so pri tej priliki ustrelili tudi misijonskega brata Evgena in dva katoliška domačina. Tudi p. Morschhouser je deloval na isti misijonski postaji. Okraj ni komisar se je z letalom napotil v te kraje, kjer so pogani povzročili nemire proti katoliškim misijonarjem. Umorjeni pater Morseheuser je bil po rodu Nemec iz Muen-tra. Vzhodna Gvineja je še malo znano misijonsko ozemlje. rl u deluje sedaj 51 katoliških patrov. bratov in sestra iz družbe Božje besede. .">1 misijo narjev je nemške narodnosti. Poleg njih pa deluje na tem nevarnem ozemlju še 1"» misijonarjev iz llolandije, sedem iz Avstrije, sedem iz Amerike, sedem Poljakov in dva (Vlia. Katoličanov je na Novi Gvineji 13,318. Nekatoliških kristaja-nov je blizu .'10,000, medtem ko 150,000 poganov še ni dosegla beseda krščanskega evangel i -ja. Najbolj ovira razširjanje krščanske vere visoko gorovje, ki je skoraj neprehodno. To gorovje se imenuje po slove-čem nemšikem kanclerju Bis-mareku. V tem gorovju so pred kratkim odkrili zlate žile. Tamkajšnji misijonarji upajo, da se jim bo posrečilo iz Evrope dobiti letalo, s katerim bi mogli premagati velike gorske višine in se približati po-gansmki plemenom onstran gorovja. Misijonarji so domačine označevali vedno za dobre in mirne ljudi. Zato tembolj presenetila vest o teh žalostnih dogodkih, katerih žrtev so postali katoliški misijonarji in katoliški verniki. torej najnujnejši počitek. Poleg tega so morali končno najti studenec, pa tudi hrane jim je že začelo primanjkovati. Že prejšnji dan jih je mučila žeja, in Gašper je sklenil naprositi viteza, da bi smel hiteti naprej h goram, kjer bi našel pitno votle Vitez mu je dovolil in mu dodelil še šest mož. Naročil mu je, naj hiti naprej in poišče studenec tako, da bi se lahko žejni vojaki takoj napili. (iašper je nemudoma krenil na pot. (Jez nekaj časa je velel Roger vojakom pospešiti korake, da bi preveč ne zaostali za Go-šperjevo četico. In tako so se čez nekaj ur končno približali prvim stenam gorskega grebena. In čeprav so bili že vsi izčrpani, jih je vendar pogled na nost. Indijanec je naglo odškočil, potem je pa planil na svojega nasprotnika. In njegove železne rok<* so stisnile Francozovo grlo tako, da je Gašper izgubil sapo in izpustil karabinko. Nekaj časa si je prizadeval zgrabiti Indijanca čez pas, toda moči so ga bile že zapustile. — Čutil jo, da se bo zdaj zdaj onesvestil. Kar je počil strel in Gašperjev nasprotnik se je zgrudil > prestreljeno glavo. Parižan >i jo hitro opomogel. Toda čakal g;«, je žalosten pogled. Njegovi tovariši niso mogli vzdržati sovražnikovega napada. .V bežati v močvirju ni bilo mogoče. — Pogum, fantje: Na bajonete nn.-adite te lopove I Glejte, zopet je eden padel! In Parižan je zmago-lavno vzkliknil, videč, kako je padel drugi lini jam-' vznak prostre- prvi cilj poti tako vzpodbudil, da so še bolj ij,.njmi pr>i. A kmalu je zadonel tretji strel iu GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ movino. Kdor ga naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo Bsta ne pošiljamo* pospešili korake, da bi čim prej prispeli a, na visoki skali se je videla v .-oliičniii 'žarkih moška postava. — T m jo (iašper! — so zaklicali vojaki. Toda Roger jim je zapovedal molčati. — Če bi bil to Gaši**r, bi ne stal sani na skali. Kam naj bi izginili vojaki, ki so ga spremljali Vojaki so pritrdili svojemu poveljniku. — To bo morda Indijanec, — je menil star vojak. — Dobre oči imam in zdi se mi, da stoji na skali divjak. — Naprej! — je zapovedal Roger. In četa je krenila naprej. Vitez je neprestano napeto opazoval skrivnostno postavo. Slednjič so prispeli tako blizu, da so že lahko razlikovali nekatere podrobnosti. In zopet se je oglasil stari vojak, rekoč: — Zagotavljam vas, gospod poveljnik, da je to Indijanec. Zgornji del telesa ima ovit s ko-žuhovmo. Vidite?... In pa, njegove roke so gole. Tisti hip je dvignil zagonetni mož karabiu-ko, pomeril v skalo in ustrelil. — Oho, puško ima! — so vzkliknili vojaki. Toda še predno je mogel Roger odgovoriti na ta klic, se je dvignil iznad skale oblaček dima in zadonel je strel. Vojaki niso mogli razumeti, kaj se godi, toda še predno so si opomogli od groze, je zagonetni mož znova pomeril in ustrelil. In to se je po-jnovilo še štirikrat. j Slednjič so si vojaki opomogli od presenečenja in vitez je zaklical glasno: — Naprej! In vojaki so jo ubrali za poveljnikom. Da nam postane jasno to, kar se godilo, se moramo vrniti h Gašperju in njegovim tovarišem, ki so bili ob vznožju pogorja takoj naleteli na gorski potok. Hiteli so k njemu. Toda priti do vode ni bilo tako lahko. Na dveh straneh je bil svet močvirnat. Noge so se jim udirale v mehka tla, telesa so se jim pa zapletala v gosto mrežo trsja. Naj- tretji Indij;i:i< <- -e zgrudil. Gašper j'' o>lrme < e zgrudil. Končno j«- zahteval tudi peti strel svoji Žrtev. Po tem -jrelu jo G;t^per opazi! oblaček dima ua>r