oglašajte v najstarejšemu slovenskemu DNEVNIKU V OHIO ★ ^vrsujemo vsakovrstne tiskovine xxxi. — leto EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY in ohio ★ Commercial Printing of All Kinds XXXI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 3, 1948. ŠTEVILKA (NUMBER) 44 ace vesti y»ijski pikeii zaprli ^°'arno GM v Elyriji se Lvlf" Elyria, O., včera- člani CIO unije Porrnli ^ "^?snim piketiranjem Brown-Lipe-Chapin, ki je test ^ izbruhnila kot pro-I'azmer'^^^^ sanitarnim okrog 7^ ^ tovarni, kjer dela delavcev polovica ClO. včlanjenih v uniji Na ^ "^^Soslaviji John 2 P" Mr. in Mrs. Ave. ^ 20351 Lindberg Mr. jv, za nekaj dni Bila sta ^^^^^^in Rucigoj. odokW. Sedaj n danskega leta in sta Ontapi^ domov v Oshawa, ^sla^iia da Vito Ha«]' '^^P^Gduje s čudo- 3. , Doma je bil iz I?'^ Storje. kjer za- O'W v'» ki % L . se je na- iJ ^aprei v član dru- »O'je Št 1R7 ^NPJ, kuhar-V APL ter del- h#S*u%a FV Av& >Ha . ^olinp . ^^"Joco sopro-Petelin, do- Vh??'^®8 hčeri: Mrs. in ve?^ i" Regino, dva tk. ^sorodnikov. Po- Joi v soboto zju- \ Želetovega V S zavoda na 458 E. sv. Kristine na pokopališče Sb.. V MATfT ^ —Ameriški he^%%9 danes naznanil, siti ^litve v Opisane sploš-^^eriški okupacij- J -i- \ ' ko J ugodil manjši in-y ^ skupina Korejca-\i je letake, s kate-^kii ^htevalo takojšnji k kot sovjet- ga znanstvenika dr. Condona, katerega je kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti označil za "najbolj šibek člen v naši varnosti," v članku, ki bo izšel v tekočem tednu v "New Republic." Kot trgovinski tajnik je Wallace pred dvemi leti osebno zaprisegel dr. Condona v omenjeni urad. "Odbor za ne-ameriške aktivnosti poskuša strahovati" V svojem članku je Wallace izjavil, da predsednik odbora za ne-ameriške aktivnosti Parnell Thomas in zvezni justični tajnik Tom Clark ne mislita resno, da je dr. Condon izdal Sovjetom, direktno ali pa indirektno, eno samo znanstveno tajnost. Kar v resnici poskušajo storiti je da z ustrahovanjem prisilita vsakega, da bo dober republikanec ali pa dober demokrat. Nfe moreta sicer ukazati, kako naj ljudstvo voli, toda lahko pa prestrašita ljudi, da si ne bodo upali govoriti," je izjavil Wallace. "Stvari se razvijajo vse lepše in lepše, ko se vladni uradniki in celo privatni državljani lahko obrnejo na FBI za njihove podatke glede posameznikov in jim potem na podlagi teh podatkov zanikajo uposlitev. To pomeni, da se Zedinjene države naglo spreminjajo v policijsko državo." "Svoboda je v hujši nevarnosti kot je bila leta 1770" Wallace je potem izjavil: "Svoboda je danes v Zedinje-nih državah v hujšem položaju kot pa je bila leta 1770. Kakšna je svoboda, ako se ne sme svobodno govoriti brez rizika, da se ne bi izgubilo službe?" Wallace se je zavzel za dr. Condona tudi v govoru, ki ga je imel pred delegati državne konvencije CIO United Office and Professional Workers unije. v tem govoru je obtožbe proti dr. Condonu označil za "nesramne" in rekel, da ni nikoli bilo človeka, ki bi bil sprejel vladni urad s takšno odločnostjo, da bi izpolnjeval svoj "amerikanizem" kot je to storil dr. Condon. V govoru je Wallace pristavil, da je opazil v poročilu pododbora izjavo, da je "komunizem dobil svojega človeka za podpredsednika Zedinjenih držav." "Z drugimi besedami to pomeni, da pododbor pravi, da je predsednik Roosevelt bil komunist, ko me je vprašal, naj leta 1940 kandidiram za podpredsednika." "Amerika je verjetno podpirala češkoslovaške desničarje" Wallace je govoril tudi v zvezi z nedavnimi dogodki v Češkoslovaški. Izjavil je: "Za enkrat še ne vemo cele povesti, toda očitno je, da so Zedinjene države zelo vneto podpirale desno krilo v Češkoslovaški. To krilo je prevzelo inciati- vo, da bi povzročilo krizo. Mislilo je, da bi lahko obrnilo stvari na svojo stran. "Moramo se zavedati, kako bi mi postopali, ako bi Rusija poslala v Kubo in Mehiko orožje, zgradila letališča v območju bombnih napadov na naše tovarne, posebno pa, ako bi imela atomsko bombo, mi pa ne." "Moramo se zavedati, da se Rusija strašno boji," je poudaril Wallace. Anglija se nada, da bo ustvarila "evropsko zvezo" LONDON, 2. marca. — Iz di-plomatičnih virov poročajo, da se Anglija nada, da se'bo v teku enega leta večina držav za-padne Evrope priključila zvezi Anglije, Francije in nizozemskih drža^. Angleško zunanje ministrstvo je že izjavilo, da se nada, da se bodo tudi ostale države, ki so sprejele Marshallov načrt", zanimale za to "zapadno zvezo." V četrtek se bodo začele v Bruslju pogajanja za sklenitev pakta med Anglijo, Francijo, Belgijo, Luksemburgom in Nizozemsko. Veruje se, da bo predlagan tudi pakt za medsebojno pomoč proti eventualni agresiji, kar bi pomenilo, da bi se razširilo sedanjo anglo-fran-cosko zvezo proti obnovi nemške vojaške sile. 10 odstotkov rentnih zvišanj je nelegalnih Lokalni urad za retno kontrolo je te dni izjavil, da prejema dnevno do 40 pritožb od stanovalcev, da so jim gospodarji brez vsakega vzroka povišali stanarino. Istočasno je bilo naznanjeno, da je primerjanje rekordov rentnega urada v Wash-ingtonu z rekordi lokalnega urada ugotovilo, da je bilo nič manj kot 10 odstotkov vseh rentnih zvišanj v širšem Clevelandu izvršenih na nelegalen način. V tej zvezi se tudi poroča, da je clevelandski veleposestnik Cloyd W. Miller pisal vsem čla» nom najvišjega zveznega sodišča protestna pisma radi odločitve, s katero so ovrgli odlok clevelandskega zveznega sodnika, da je obstoječa rentna postava neustavna. Miller pravi v pismu, da je s to odločitvijo najvišje sodišče dalo pečat odobritve "zaplembi privatne lastnine v mirnem času iz političnih razlogov." Židje bodo imeli svojo prvo vlado Predsednik začasne vlade bo načelnik Židovske agencije David Ben Gurion JERUZALEM, 2. marca—Danes je bilo naznanjeno, da je bila odobrena začasna židovska vlada Palestine. Sestavo vlade je odobril svet palestinskih Židov, ki je na svoji včerajšnji seji sprejel resolucijo, da se ustanovi kabinet 30 članov, ki bo predstavljal jedro odgovorne židovske vlade. - Židje so se sporazumeli, čim je bil naznanjen načrt za delitev Palestine, da bo premier katere koli židovske vlade načelnik Židovske agencije David Ben Gurion. Ostale člane ylade pa bosta imenovali eksekutiva Židovske agencije, ki je bila ustanovljena v soglasju z mandatom Društva narodov in svet palestinskih Židov. Pričakuje se, da bo sestava začasne židovske vlade naznanjena prihodnji teden. Židje obtoženi, da niso izpobiili obljub Istočasno s tem naznanilom je prišlo poročilo, da so Angleži naslovili tako Židom kot Arabcem ultimatum, da še bo uporabilo odločilno silo, ako se ne bodo nasilja prenehala. Angleži so posebno ostro napadli Židovsko agencijo, da ni izpolnila obljub, da bo prevzela odgovornost za tista področja, ki bodo prišla pod predlagano židovsko državo. Angleži pravijo, da so Židje prevzeli odgovornost, da bodo ohranili red in varnost v področju, na katerem je bil z dinami-tom uničen brzovlak Kairo-Hai-fa. V tej eksploziji je bilo ubitih 28 angleških vojakov, 33 pa ranjenih. Žide in Arabce je posvaril poveljnik angleških sil v okrožju Jeruzalema, ki je v ultimatumu rekel, da bodo angleške čete "uporabile orožje, ki je bolj močno kot pa orožje, ki ga imajo Židje in Arabci." S tem je verjetno mislil na težke topove, tanke in letala. * Rusija pristala na konferenco glede Palestine LAKE SUCCESS, N. Y., 2. marca—Rusija je danes pristala na predlog, da petorica velikih sil poskuša rešiti vprašanje nemirov in delitve Palestine, toda zavrgla je ameriški predlog, da se ustanovi posebno komisijo. Sovjetski zastopnik zunanjega ministra Andrej Gromiko ni v Varnostnem svetu podal nobene izjave glede stališča Rusije v zvezi z mednarodno silo, ki naj bi posredovala v Palestini in omogočila izvedbo načrta za delitev. Redna seja Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja krožka št 1 Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Po seji se bo vršilo zanimivo predavanje. Članice so vabljene, da se udeleže polnoštevilno in po seji se vabi tudi nečlanice in moške. Predaval bo odvetnik in predmet govora bo o važnosti oporok. Vile rojenice Vile rojenice, so se zglasile prošli petek pri družini Mf. in Mrs. Ernie in Ann Urbas na 22101 Ball Ave. in pustile v spomin krepkega sinčka, ki je drugi otrok v družini. Mati, ka tere dekliško ime je bilo Ann Pengov, in dete se nahajata v Glenville bolnišnici. S tem ste zopet postale stari mamici Mrs. Anna Pengov na Bayliss Ave in Mrs. Urbas na E. 76 St. — Čestitamo! Vse politične stranke na Finskem so za pogajanja s Sovjetsko zvezo PREDSTAVNIKI FRANCA SO ŽE NA POTI V AMERIKO MADRID, 2. marca. — Dve španski banki bosta prihodnji teden poslali v Ameriko svoje predstavnike, ki bodo poskušali od ameriških bank dobiti privatne kredite. Predstavniki španskih bank bodo odpotovali 5. marca. Ne vidijo nobenega razloga, zakaj naj bi se zavrnila Stalinova prošnja za sklenitev prijateljske pogodbe Unije CIO v državi Ohio razdvojene glede tretje stranke COLUMBUS, Ohio. — Koncem prošlega tedna se je tukaj vršila s e j a izvršnega odbora unij CIO v državi Ohio, na kateri je prišlo do razkola glede HELSINKI, Finska, 2. marca—Vse finske politične stranke so bile nocoj zedinjene na tem, da ni nobenega vzroka, zakaj bi Finska ne pristala na prošnjo sovjetskega premier j a Stalina, da se med obema državama začno pogajanja glede pogodbe prijateljstva in vzajemne obrambe. Toda edino levičarska demo-* — kratska stranka, v kateri so ko- j DOSlala muriisti v večini, se je brezpo- j ^ gojno^izrekla za Stalinovo sugestijo za pakt medsebojne pomoči, dočim so ostale stranke samo za pakt prijateljstva. Stalin je 22. februarja v osebnem pismu prosil 78-letnega predsednika Juho K. Paasikivi- Zabavni večer Zabavni večer Cankarjeve ustanove se bo vršil v soboto večer 6. marca v dvorani št. 1, novo poslopje SND. Vabi se člane in prijatelje na poset. stališča, ki naj ga odbor za PO"|ja, da Finska začne pogajanja _ litično akcijo (PAC) zavzame | ^Qgkvo glede pakta prijatelj-grbde tretje stranke i,i TVaUaoe- in niedksebojiie vojašlte i)o ove kandidature za predsednika. Izjavo v tem smislu je podal v razgovoru s časnikarji Jack Kroll, narodni direktor CIO-PAC in načelnik ohijskega sveta unij GIO. Ko je bila dana na glasovanje resolucija, da se CIO unije vzdržijo vsake akcije glede tretje stranke, je 14 članov odbora glasovalo za resolucijo, 5 članov pa je glasovalo proti resoluciji. Odborniki, ki so glasovali proti resoluciji Člani odbora, ki so glasovali proti resoluciji, so bili sledeči: Len Farland iz Daytona, United Electrical Workers; George Martin iz Portsmoutha, Shoe Workers, Orza Stass iz Lima, United Electrical Workers; Clarence Coulter iz Akrona, Rubber Workers, in George Grigsby, Leather Workers. Kroll je rekel, da se CIO-PAC ne zavzema za nobenega predsedniškega kandidata, d a pa se ne obotavlja reči, da bo nasprotovala kandidaturi Tafta, Deweya, Stassena, Vandenber-ga in Warrena med republikanci, in senatorja Harry Byrda iz Virgin!je med demokrati. Ni pa se hotel izraziti glede predsednika Trumana ali republikanskega predsednika nižje kongresne zbornice Josepha Martina. CIO unije odobrile kandidaturo Millerja Centralni odbor unij CIO je na svoji seji odobril kandidaturo Ray T. Millerja iz Clevelan-da za demokratsko governer-sko nominacijo. Poleg tega je odobril tudi Stephena M-Younga iz Clevelanda, ki se poteguje za demokratsko nomina-« cijo za kongresnika "at large". Odbor je odklonil odobritev tako governerja Thomas Her-berta, kakor tudi bivšega governerja Franka J. Lauscheta, ki kandidira proti Millerju, rekoč, da ni rekord nobenega zadovoljiv. Odobrena pa sta bila demokratski državni avditor Joseph Ferguson in demokratski kandidat za državnega blagajnika Harry V. Armstrong. Med odobrenimi kongresnimi kandidati so: 20. distrikt, demokrat Michael A. Feighan; 21. distrikt demokrat Robert Grosser, in 22. distrikt, demokrat Jack G. Day, ki kandidira pro-' ti rep. kongresnici Frances Bolton. moci. Paasikivi pozval voditelje strank, da se odločijo Paasikivi je danes pozval voditelje vseh strank, da pospešijo razgovore, da bo mogla Finska čim preje odgovoriti na Stalinovo prošnjo. Konference strankinih voditeljev so se vršile ves dan in se bodo nadaljevale jutr|. Dejstvo, da sta se za razgovore z Rusijo izrekla načelnik: socialno demokratske stranke En-ni, Peltonen in pa načelnik agrarne stranke Juho Koivisto, ki skupno z demokratsko stranko kontrolirata okrog 150 sedežev v parlamentu, je jamstvo, da Stalinova prošnja ne bo zavrnjena. Peltonen in Koivista sta danes rekla, da bi bilo izredno težko odkloniti Stalinovo prošnjo in da bi Finska ne mogla navesti nobenega pravega vzroka za odklonitev. Ključ v situaciji je v rokah socialnih demokratov, ki majo ravnotežje med desnico in levico. Peltonen je danes izjavil, da je bila Stalinova ponudba predložena "na korekten način" in da ni nobenega razloga za odklonitev pogajanj. Stranka je istočasno podala izjavo, v kateri se na eni strani obsoja "komunistične poizkuse za izzivanje nemirnosti," na drugi pa žigosa "kratkovidni politični fanatizem nekaterih desničarskih skupin." * Praga zanikala "raco" o Beneševi ostavki PRAGA, 2. marca — Ministrstvo za javne informacije je nocoj označilo poročilo, »katero je objavil londonski "Evening News," da je predsednik Beneš odstopil, da pa "komunisti to držijo tajno," kot "nesmiselnost." Vladni urad je obenem pojasnil, da se Beneš, ki je 64 let-star in že dalj časa bolehen, nahaja na svojem domu na deželi v Se-zimovo Usti, pod oskrbo svojega osebnega zdravnika. Grčiji tretjo pošiljko letal ATENE, 2. marca—Ameriška vojaška misija je danes izročila Grčiji manjše število ameriških C-47 transportnih letal. To je že tretja skupina letal, ki jih je grška monarhistična vlada dobila t)d Amerike. V prvih dveh pošiljkah so se nahajala mala letala za vežbanje in borbo. Ameriška letala so bila poslana iz Nemčije. V zvezi s poslednjimi dogodki v Grčiji, masnimi aretacijami in streljanji protivladnih Grkov, je minister javnega reda moiiarhi-^ične vla.de Costas Rentis izrazil svojo zaskrbljenost zaradi povečane aktivnosti gerilcev. Rentis je rekel, da se je pretekli teden priredilo pogon na osumljene levičarje v okrožju Aten, kot varnostno mero proti sabotažam ali pa -streljanju v samih Atenah. Izjavil je nadalje, da se je pogon podvze-lo, ker so se nedavno pojavile v bližini Aten manjše skupine gerilcev. V pogonu je bilo aretiranih 230 oseb, 100 jih je bilo izpuščenih, toda iste je policija nadomestila z novimi aretiranci. Beneševa izjava premier ju Gottwaldu PRAGA. — Ko je predsednik Beneš prošli petek zaprisegel člane nove češkoslovaške vlade, je na premierja Klementa Got-twalda naslovil izjavo, v kateri je med ostalim rekel: "Vi ste pravilno ^ekli, da moja odločitev ni lahka. O tej krizi sem dolgo in resno razmišljal, in prišel do zaključka, da je bilo potrebno sprejeti vaše predloge. Vi veste, da smo se o teh rečeh dolgo razgovarjali, in dolgo razmišljali o rešitvi te krize. "Prišel sem do zaključka, da bi vsaka druga rešitev poglobila krizo in vodila k ostremu razkolu med narodom. To bi eventualno moglo dovesti do splošnega kaosa. Toda država mora imeti vodstvo in upravo. Vi želite voditi državne posle na nov način in v obliki nove demokracije. "Moje želje, naslovljene vam, narodu in državi, so, da bi bil ta novi način ugoden ia vse." Delniška seja Izredna delniška seja Slov. društvenega doma na Recher Ave. se bo vršila v petek večer | točno ob 7:30 uri. Na seji se bo razmotrivalo glede gradbe nove- i FAIRBANKS, Alaska, 2. mar-ga doma in vabi se vse delničar- j ca—Tu so napovedali vojno ce-je, da se polnoštevilno udeleži-; nam. Steklenica žganja v Fair-jo. Ibanksu stane 25 centov! V ALASKI JE STEKLENICA ŽGANJA 25 CENTOV STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 3. marca, "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - Foi Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$8.50 - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)---— For Six Months—(Za šest mesecev) - For Three Months—(Za tri mesece) - -$10.00 — 6.00 — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. SLOVANSKE DRŽAVE IN VPRAŠANJE NEMČIJE II. V svoji resoluciji so zunanji ministri Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije še enkrat poudarili potrebo, da se spoštuje princip, po kateremu bi obnova dežel, ki so bile uničene vsled nemške agresije, imela prednost pred obnovo Nemčije. Zato so tudi izjavili, da sedanja enostranska prednost, ki se jo daje Nemčiji, predstavlja ogrožanje principov nepristranosti in pravice in je v nasprotju z interesi evropskih dežel. Ta politika, ki se jo izvaja v okviru tako zvanega Pomožnega programa za Evropo (Mar-shallov načrt) in katere cilj je, da se v praksi ustanovi zapadno-nemško državo z znatnim vojnim potenci j alom, nasprotuje interesom varnosti in hitri ter učinkoviti obnovi evropskih dežel. Zunanji ministri treh slovanskih držav zahtevajo, da Nemčija izpolni pravične reparacijske zahteve, ki bi jim lahko zadostila na podlagi zvišane produkcije, kot to predvidevajo določbe člena 15B Potsdamskega sporazuma. V svoji resoluciji so zunanji ministri treh slovanskih držav izjavili, da angleške in ameriške okupacijske oblasti sicer niso formalno izrazile svoj dvom glede pravic na reparacije, da pa so izdelale program za reparacije, ki je popolnoma brezpomemben, ako se vpoštevajo direktne škode, ki jih je Nemčija storila. Kasneje so celo ta program znižale za eno tretjino in niso nikoli določile, da bo Nemčija plačala svoje reparacijske obveze s sedanjo produkcijo. Reparacije, na katere so upravičene Češkoslovaška in Jugoslavija, so vsled tega postale iluzorne. Poleg tega pa jih niti Poljska ne dobiva ker Sovjetska zveza ne prejema iz zapadnih zon reparacije, do katerih je soglasno s potsdamskim sporazumom upravičena in katere bi imela deliti s Poljsko. Vse to predstavlja nepravičnost napram državam, ki so pretrpele vsled nemške agresije največjo škodo. Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija zahtevajo, da se vpoštevajo in izvajajo sklepi, ki so jih sprejeli Združeni narodi, kar se tiče prosekucije in kaznovanja oseb, ki so odgovorne za vojne zločine. Vse tri slovanske dežele smatrajo, da enostranske* mere in akcije, ki so jih podvzele okupacijske sile v zapadnih zonah Nemčije, in ki dejansko razveljavljajo principe prosekucije in kaznovanja vojnih zločincev, predstavljajo enostransko kršitev odlokov in legalnih instrumentov, ki so bili sporazumno sprejeti od vseh članic Združenih narodov. Posebno so slovanske države zaskrbljene glede oživljanja sil v zapadni Nemčiji, ki delujejo proti miru, širijo revizionistične parole in izkoriščajo za svoje cilje nemško prebivalstvo, ki je bilo tam preseljeno na podlagi sporazuma med zavezniki. Zunanji ministri Češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije so v svoji resoluciji poudarili, da je nemogoče trpeti v zapadnih zonah organizacije, katerih cilj je, da bi se zatekli h kriminalnim akcijam osvete. Zato tudi zahtevaj o,'da se pod vzame j o mere, da se pospeši asimilacijo takšnih preseljenih Nemcev z njihovo sedanjo okoliščno in z učinkovitim zakonom onemogoči vsako revizionistično aktivnost. Zunanji ministri treh slovanskih držav, ki so se sestali v Pragi, so dvignili svoj glas v imenu dežel, ki so bile prve žrtve nacistične agresije in ki so prfložile največje žrtve v neprenehani borbi proti nacizmu. Svarijo pred poiskusi, ki se jih sedaj podvzema za rešitev nemškega vprašanja, ki bi v nasprotju z vitalnimi interesi evropskih držav, spremenile Nemčijo v žarišče nemirov in v orodje nove agresije. S tem bi se ogrozilo miroljubni razvoj v Evropi in ogrozilo evropsko civilizacijo, ki je bila rešena tekom zadnje vojne s skupnimi akcijami demokratičnih sil celega sveta. Vlade treh slovanskih držav so končno prepričane, da sodelovanje med zavezniki nedavne vojne in priznanje velikega deleža, ki so ga prevzele Sovjetska zveza. Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija v borbi proti fašistični agresiji, kakor tudi spoštovanje principov štiristranske zavezniške kontrole celega nemškega ozemlja in pripoznanje ■ principa, da se po potrebi posvetuje s Češkoslovaško, Polj- j sko in Jugoslavijo in ostalimi deželami, ki so direktno j prizadete, da le to predstavlja jamstvo za trajni mir in! varnost Evrope. j UREDNIKOVA POSTA O prirediivi podružnice SANSa ši. 48 Deloma smo že poročali o tej prireditvi, namreč, da bo naša podružnica SANSa štev. 48 za okrožje Collinwood podala svojo koncertno prireditev in sicer z dne 21. marca t. 1. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Program se bo začel izvajat ob 4. uri popoldne, po programu se bo servirala okusna večerja v spodnji dvorani. Po večerji se bo razvil ples in domača zabava v obeh dvoranah. V zgornji dvorani bodo igrali Vad-nalovi, v spodnji za starejše pa Krištof bratje. Za sodelovanje pri programu in izvajanje posameznih koncertnih točk so se odzvali sledeči naši pevski zbori: "Jadran", "Slovan", "Zarja" in Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. Poleg omenjenih bodo sodelovali tudi nekateri solisti. Umetne plese bosta izvajala bratec in sestra poznane družine Frank Siskovič. Dalje piano Florence Siskovic in gdč. Skerl. Kratki govor bo imel naš domači govornik, dobro poznani Matt Petrovič. Torej že iz tega je razvidno, da je koncert bogate vsebine in da boste imeli par ur dobrega duševnega užitka. Tukajšnja podružnica št. 48 se je zavzela, da poda to prireditev, katere polovica čistega dobička gre za sklad za obrambo našega naprednega tiska-To našo podružnico tvorijo skupno vsa tukajšnja društva s svojimi zastopniki, katera društva tudi plačujejo članarino ter drugače še posebej prispevajo. Prepričani smo, da se boste vsi, katerim je na tem, da ohranimo naše napredno časopisje med ameriškimi Slovenci, odzvali našemu klicu. S tem bomo najboljše pokazali vsem tistim, ki so se zarotili, da nam uničijo te naše časopise, da nam to ni vseeno, ampak, da smo pripravljeni stati na braniku in podprti finančno to borbo, katero so nam vsilili. Naj v par besedah omenim tudi druge aktivnosti naše podružnice. Meseca marec in april sta določena za kampanjo za pridobivanje novih članov in članic. Tako smo bili obveščeni iz glavnega urada SANSa. Zastopniki in člani naše podružnice vas bodo v tem času nagovorili, da postanete član organizacije SANSa. Letna članarina za redne člane je $2, za podporne $5 ali pa več, za častne pa $10 ali pa več. , Zato ste vsi prošeni, da se vpišete v podružnico SANSa v vaši bližini — v okroiju, v katerem živite. Na zadnji seji so bile razdeljene kampanjske knjižice za pridobivanje novih članov in je zažsljivo, da greste tem članom na roke ig pristopite. Koncem maja meseca se bo v Clevelandu vršila seja vseh odborov SANSa, odnosno izvršnega in širšega odbora SANSa. Ob tej priliki bodo vse tri tukajšnje podružnice priredil^ narodni shod. Toda o temu bo po-ročano več pozneje. J. F. Durn, tajnik podružnice št. 48 SANSa. de, Frank Misich in Francis Zaje. Odločilo se je, da se seje vrše vsaki tretji ponedeljek v mesecu v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Nadalje se je sklenilo, da se priredi piknik v nedeljo 8. avgusta na prostorih Slov. društ. doma in prireditev v nedeljo 21. novembra. V blagajno podružnice so prispevali za članarino in druge namene: Clevelandska federacija SNPJ $25, društvo "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ $10, društvo "Euclid" št. 29 SDZ $6, klub "Ljubljana" $5, John Kantz $5, Frank Žagar $3. Po $2: John Korošec, Frapk Tegel, Frank Ludvig in A. Prežel. Najlepša hvala vsem prispevate-Ijem. V današnjnh časih negotovosti nam je organizacija SANS še bolj potrebna, ker je v progresivnem delovanju za povzdi-go blaginje ljudstva in za pomoč od vojne prizadetim v stari domovini. Mnogo so reakcionarni elementi poskušali, da bi uničili organizacijo SANS, posluževali so se že vsakovrstnih metod, toda njih namen se jim ni in se jim tudi ne bo izpolnil. Z njihovimi nakanami niso omajani temelji organizacije, ki se je celo še bolj utrdila, še bolj je povezala napredni živelj. V dokaz je delovanje, ki se ga vrši v zvezi s tožbo, ki je naperjena proti "Enakopravnosti", "Prosveti" in "Proletarcu". Z velikim odzivom se je oglasila napredno misleča javnost, ki je s svojim požrtvovan jem p r i p omogla v obrambeni sklad za svobodni tisk, ter obsodila to tožbo kot največjo nemoralnost, kar se je d o sedaj zgodila v zgodovini slovenskih priseljencev v Ameriki. Torej delujmo še v bodoče v korist in pomoč SANSu! Razširimo delokrog in jačajmo organizacijo! Strnimo vse naše moči skupaj in naše geslo naj bo: Bratstvo in edinstvo! A. Prežel j, tajnik podr. št. 106 SANSa. gori omenjenemu društvu, namreč, da se 7. marca (v nedeljo popoldne) zopgt snidemo v Slovenskem društvenem domu. Ob 2. uri popoldne se prične seja z volitvijo novega odbora in razmotrivanjem raznih zadev v korist društva in doma. Ob 4. uri se prične do&nača zabava za člane in njih prijatelje. Kot običajno, vam bo tudi letos društvo "Naša Zvezda" nudilo pristno, neprisiljeno zabavo. Vsi, ki jim je kultura še količkaj pri srcu, se bodo gotovo odzvali in nas 7. marca posetili. Društvo "Naša Zvezda" nikakor ne želi, da bi bila "Vaška Venera" zadnja predstava, ampak želi, da bi bilo še mnogo odrskih predstav. Igralskih mo- vprizorilo predstavo na domačem odru, potem pa ponovilo isto predstavo v ostalih dveh dvoranah. Na ta način bi bilo najmanj predstav v sezoni; eno društvo bi se izučilo ene same igre, igralo pa bi jo trikrat. Seveda, preostanek se prizna kacije. In dasi je bil na, ši in najvplivnejši mož v ^ ga niso prevzemale in sanje po zasegi moči in sti. ^ ^ Z vsem srcem in dušo je loval za vzpostavitev svob* republike, ki je bila inspif^"? či je dovolj v Euclidu in zato j land; "Anton Verovšek," Collin-ste vsi člani in prijatelji kulture I wood, in "Naša Zvezda," Eu-prav prijazno vabljeni, da pride-te na to našo domačo zabavo. Moje mnenje in priporočilo je, da bi se vsa tri dramska društva sporazumela na ta način, da bi vsako dramsko društvo prvič dramski skupini, kjer se je do-1 revolucije. To je bilo vsem ' jasno, da so se končno py celo taki, ki so se bali centralne vlade, toda so bili f priČani, da z Washington"® čelu ne bo nobene nevi da bi kdo omejeval ali ševal njihove svobodščine- To neomajno zaupanje* v ^ gov značaj mu je tudi p" soglasno izvolitev , nove republike, za katero ^ liko deloval. Njegova vešcs ka je vodila novo državno medtem, ko je bila nova ^^ še v tvorbi. Svoje visoko ® tična predstava vršila. Na ta način se tudi ne bi zgodilo, da bi bili dve predstavi na isti dan. Tudi igralci ne bi bili preveč obremenjeni. Predstave bi na ta način bile bolj popolne, ker bi eno društvo vprizorilo isto predstavo trikrat, v treh različnih naselbinah. V mislih imam tri dramske skupine: "Ivan Cankar," Cleve- did. Apeliram na naša dva ostala dramska društva, da bi to priporočilo vzela v pretres na svojih sejah, ako bi se dala ideja uresničiti. John Korošec. George Washington; mož, ki je užival zaupanje vseh Američanov Poročilo podružnice SANSa št. 106 Euclid, O. — Dasiravno se je nekoliko zamudilo s tem poročilom, vendar mislim, da se s tem ne ovira našega celotnega delovanja. Za tekoče leto se je na januarski seji izvolilo sledeči odbor: predsednik Frank Žagar, podpredsednik Frank Tegel, tajnik A. Prezelj, blagajnik Frank Ludvig, zapisnikar John Korošec. Nadzorni odbor: Frank Fen- Važna diskuzija v četrtek večer Cleveland-Collinwood, Ohio.— V četrtek večer 4. marca bo krožek št. 1 Progresivnih Slovenk v Collinwoodu imel svojo redno mesečno sejo, kateri bo sledilo zanimivo predavanje. Ali ste pripravljeni za vsak slučaj smrti? Ako niste, pridite na to diskuzijo, na kateri bo imel podučljivo predavanje odvetnik Mr. Paul Menzino. Govoril in pojasnjeval bo o oporokah; kako važna in potrebna je oporoka, seveda napravljena tedaj, ko ste še zdravi in pri pravem Kizumu; koliko nepotrebnih stroškov se napravi vašim ostalim v slučaju ako smrt potrka na vaša vrata brez kakih posebnih obvestil, bolezni itd. Gotovo, nekaterim se zadeva ne zdi važna vse v času, ko so zdravi. Kaj pa v slučaju hitre smrti vašega moža, in kaj tedaj, ako imate tudi večjo družino ? Več slučajev je že bilo ! med našimi ljudmi, in o tem i, imajo izkušnje le oni, ki so imeli mnogo nepotrebnih stroš-' kov in potov po sodnijah in I okrog odvetnikov. Predavanja na sejah našega I krožka so bila vedno zanimiva j in podučna, tudi v četrtek po ! seji bo zanimiv predmet. Vabi-; mo tudi naše moške-člane, da ! posetijo to predavanje v četr-' tek 4. marca. I Na svidenje! I Eva Coff. Washingtonov rojstni dan opomni Američane naj obnovijo svojo vero v bodočnost s pogledom v preteklost, v dobo, ko je George Washington z drugimi očeti te dežele oblikoval naše tradicije. "Bodite združeni — bodite Američani." To je bilo jedro njegove poslanice svojim rojakom. To idejo je izrazil, ko je ob zaključku svojega drugega termina v predsedniški službi podal svoj poslovitveni govor. Njegov svarilni glas je govoril o potrebi edinstva že prej — toda nikdar niso bile njegove besede globlje kot v dobi, ki je sledila revoluciji in proglasitvi neodvisnosti, 1. 1776. To je bila doba, ko je trinajst prvotnih držav stalo pred problemom vzdržanja in ohranitve sloge, iki se je porodila v vojni. Mnogi Američani pozabljajo kako velik je bil ta problem, da je bilo dovolj nasprotstva med bivšimi angleškimi kolonijami, ki so imele vsaka svojo upravno vlado, da bi bile nastale kaj lahko različne dežele na tem kontinentu. Res so tedanji naseljenci in njih potomci govorili povečini angleški jezik in izpovedovali svojevrstno protestantsko krščanstvo. Kolonije pa so bile v resnici ustvarjene na različne načine in po različnih ljudeh. Tu je bila Nova Anglija, Nova Nizozemska, Nova Švedska. Nekatere kolonije so imele verske ustanovitelje, druge so pomagali vzpostaviti trgovski ljudje. Zopet druge so bile dedna last poklonjena posameznikom po naredbi angleške krone. V nekaterih kolonijah so bili bogati plantažniki, ki so lastovali na stotine sužnjev; v drugih so prevladovali trgovci, ki so imeli cela brodovja trgovskih ladij. Siromaki v nekaterih kolonijah so delali za zemljiške lastnike in so upali na boljšo bodočnost, v , drugih pa sužnji niso sploh imeli nobenega upa motril novo konfederacijo i n pričakoval, da vsak čas razpade, se je George Washingtonu posrečilo, da je z ostalimi ustanovitelji vred spravil skupaj predstavnike posameznih držav na ustavni konvenciji. S tem je utrdil id:jo Unije in postavil temelje enotni zvezi držav, enotni deželi. Ostal je združevalna! Morski roparji so 'ji sila v vseh kontroverzah, ki so [ lečeni v potnike, ko so izvirale iz argumentov glede vršili, pravijo preživeli P oblike ustave in načina ratifi- ki so včeraj dospeli v je prevzel z isto skroinn"®']"^ potrpežljivostjo, s prej vzel nase vojaške o nosti. Eden od zgodovina^ ^ zapisal, da gre prizna^J^,^^ žem one dobe, da jih j® jf za svojo stvar značaj ^ stihlepja in oblastnostJ. Common PIRATI NAPADLI 160 OSEB UTONILO •Kitaj-' ŠANGAJ, 1. marca-.'norski roparji so danes neko ladjo, na kateri se hajalo 280 potnikov, nju je med potniki nasta ^ ka in ko so vsi pohitel' stran, se je ladja prev: nilo je 160 oseb. rnil®' bili pf' Vatikan—mednarodna finančna sila mu omogočajo zanesljiv® j, Vatikan se tudi ne Rimski list "Republica" pri-občuje članek, v katerem opozarja na gospodarsko in politično delovanje vatikanske države.! kantna podjetja, če so ^ V članku je rečeno, da so pri Va- {kanosna. Tako je navaj že i®'' , r# I da ne bi naložil kapitaj^ i M tikanu številne komisije politič-1 ški list "Minerva' m nega značaja kakor na primer j podatke, iz katerih j^ "papeška komisija za Rusijo" in | da je Vatikan eden g/ razna cerkvena sodišča, ki ima-1 glavnih delničarjev jo pod sabo na milijone suženj-1 znane igralnice v Mont® sko podrejenih ljudi. Najnovejši politični organ pa-peške države je tako imenovani državni sekretariat, ki vpliva po organih rimske cerkve na odločitve zapadnih vlad in ki tudi usmerja gospodarsko politiko zapadnega sveta. Vatikan je določil kakih 25 oseb, ki nadzirajo italijansko gospodarstvo. Vatikan financira nad 50% celotnega italijanskega gospodarstva, nad 40 katoliških in približno 100 nacionalnih bank, ki so imele 31. decembra 1946 v svojih blagajnah in na tekočih računih nad 400 milijonov lir, medtem ko je znašal celotni nacionalni prihranek v Italiji 628 milijard lir. Prav tako so s sv. stolico v direktni zvezi mnogi večji trusti v industrijskih državah, dalje ameriški magnat Morgan, Fran-cosko-italijanska banka v Parizu, Španska banka in druge. Vatikan je velika niednarod- lisf Po poročilih istega \ Vatikan finančno za.i^ tudi v kopališčih, leto^^^j^S! igralnicah v Biarritzu ]u. . va' , Poleg tega sodeluje ^ s svojim kapitalom tu | coski petrolejski družb'' koncesije nad enim deloi" lejskih virov v IrakU- Največ kapitala v Argentini. V BuenoS ima cele mestne . električnih družb, „{if plin, cestno-železniš ta in vodovoda. ' Končno nadzira banko "Hispano-Amer' sedežem v Madridu Škega nja na ničesar. In ker je veči- Pod vodstvom prebivalstva živela od Bernardina Nogara, ki na lovanja zemlje ali ribarstva, so bile kolonije odvisne od Evrope v. pogledu obrtnih izdelkov. Pred revolucijo je bilo razmeroma malo trgovanja med kolonijami samimi. Slabe so bile Domača zabava dramskega društva "Naša Zvezda" I Euclid, O.—Po vsakem delu jo potreben počitek in razvedrilo. Tako se je odločilo tudi pri se ima dejansko za finančnega ministra papeške države. Čeprav je nemogoče navesti točne yisine vatikanskih investicij izven Italije, mislijo vendarle, da dosegajo eno milijardo tudi prilike prometa. ; dolarjev. Tej vsoti je treba do- Končno pa so se le združile v "^^ti še investicije avtonomnega skupni opoziciji proti Angliji.! juzitskega reda, ki ima dvakrat Ob koncu vojne so te bivše ko- ^ ^'6Čjo finančno moč kakor Vati-lonije že imele svoje ustave in kan. so bilo v polnem pomenu besede državne tvorbe. Imele pa ni- cami v Braziliji Boliviji. V Boliviji država rudnike svinc^; . V Severni Amerik'^ v( kanski kapital trolejskih trustih iii vinske industrije. ^ ^ P državah ameriš gedf' ■ 'J*" .Vii ^ ' ________iških ski terese Vatikana bank^ Tudi jezuiti so n*. 1938 finančna opo'^^^^^gj f, renejskem polotoku, f, cem , španske monar-jih prestavili v Afp Švico. V Franciji nadzi^^j^ pO dve veliki banki, * daultovem posredo^^ ^ nacionalizirali, jti V Španiji imajo ne nepremičnine, .j . Ioni, Madridu in raj". 1(1; ■ n raj" U Vatikan ima v glavnem dvoje vrst investicij kapitala: v grad-s o dovolj jakega notranjega! beni industriji in v bankah, po-upravnega ustroja, da bi obvla-jsebno v hranilnicah, ki imajo dale novo situacijo, ki je nasta-' hranilne vloge in ki so vir novih la. In ravno v tej dobi se je po- investicij. Druge investicije na-j y Braziliji je globilo nasprotje med koloni- laga Vatikan v jiodjetja, ki mujj^j, Mataraco, ki fj jami tako, da je obstajala res- omogočajo velike profite, kakor | naslov grof^ t" na nevarnost spopada med ne- na primer tovarne vojnega ma-kapitalom katerimi izmed njih. teriala, ki delajo za račun tujih I gumija in tekstil'. ^ Medtem ko je zunanji svet sil ali pa zavarovalne družbe, ki I Pon»u» u tugalskem pa gpii' morsko banko v nadzira s svoje J" rud in plantaže v A' j kolonijah Mozambik*^' j a-1 V Brn/.iliii ie 3- marca, 1948. ENAKOPRAVNOST STRAIN a Nenavadna skrb za "kulturna" vprašanja Urednik "Glasa SDZ" že ne-časa priobča v okviru tako zvanega "Kulturnega obzorni-^ (pa tudi izven njega) član- ke, ki %oslaviii Ker so skrajno sovražni novi in Sovjetski zvezi. je verjetno prepričan, da je 1 . P°®ebno posrečen način proti-J^oOslovanske in proti-sovjet-^ ® gonje in da mu pod zaščito kulturnega obzornika" ni-šaK "^ogel do živega, je vs ^^'^i'^ektno povabil, naj si 11 ogleda te njego- : obzornike" " Obljubil neugod, "Glasu." s "kritičnimi oddala zasluženo priznanje temu velikemu pesniku in rodoljubu. Z izjemo "Glasa SDZ" so vsi tukajšnji napredni časopisi posvetili posebno pozornost temu velikemu dogodku slovenskega naroda. Storili so to kljub hipo-kritski trditvi Šabca, da "nimamo v deželi nobene publikacije, ki bi se ukvarjala s tem najvažnejšim premetom, slovenske kulture." Celo reakcionarna A. D. " j je o tem spregovorila nekaj be- sed. Pa ne samo naši slovensko- ^^Ugodne " kritik^ ' ^ I anieriški časopisi. Tudi srbska priobči v "1, kritik glede teh lo obzornikov še ni bi- nai Šabec odprto pozivlje, te božjo voljo ogledamo "očmi°' ^ kritičnimi kot ostane pač drugega, ^ to storimo. "Slobodna Reč," ki izhaja v Pittsburghu, je ob tej priliki priobčila daljši članek posvečen 70-letnici rojstva Otona Župančiča. Kako nam bo Šabec pojasnil to svojo "kulturno" malomarnost? Kako bo mogel opravičiti dejstvo, da se za ta izredno važ- ^ U-CjoLVU, U.d, DC ZcL Let 1.61 cLUiU VdZi- samem začetku mora-j ni kulturni dogodek slovenske- na f^^'^^riti nekatera zelo važ-^ga naroda bolj zanima srbska ^ %]8tVi bol ki nam bodo nudila g^yravilen vpogled v to Šab-skrb za "kul-želi 2a i.i-,^ se zanima zgolj I"" "kulturna" ska. o i ^ vrsti sloven-vestno dokaj samoza- ku kulturnem" obzorni- ^^bruarja (kjer se slovensi- neki veliki žrec "O kulture) tudi sledeče: Sl0VAnr.1»i i_ u . 'v ze kulturi smo ž Sovoriii nekaj besed in ne- žlast: ■Nobene ^ 1 WCOCLi lil ilC" j tudi se katero rekli, ' Zdaj, ko ■ nimamo v deželi "Slobodna Reč" kot pa slovenski "Glas SDZ?" Seveda, mi lahko pojasnimo to njegovo kulturno malomarnost samo na en način: Šabec to kulturno vprašanje ni mogel spraviti v zvezo z navadno propagando proti novi Sloveniji, z udarniki, njihovimi cestami, železnicami in prekopi in je zato 70-letnica Otona Župančiča za njega brez vsakega pomena! Znano je, da se je 8. februarja celokupni' slovenski narod spominjal 99-letnice smrti slovenskega pesniškega genija Fran- publikacije, ki bi se četa Prešerna. Naši tukajšnji ® tem najvažnejšim ^ora slovenske kulture." mestu pribiti kljuf^o' Šabec zanima iz-"lite nekatera "kulturna" vprašanja. Nam-^ jih lahko spravi ^ novf "'H Social °^Gmji, proti nove-y v in ekonomskemu "nvu P^oti udarni- in ^ cestam, železni-%oh P'^Gkopi." Druga pa ga kulturna ^ ^ je Šabec ■prezrl ^ gornjo trditev, jiD vprašanja, ki nje-ODn koristijo, mo- .'^'^0" na njegovo "kul- napredni časopisi so zopet posvetili posebno pozornost temu izredno važnemu kulturnemu dogodku. Šabec pa, ki obljublja, da se bo ukvarjal "z najvažnejšimi vprašanji slovenske kulture," ni o temu spregovoril ene gdine besede. Ali res misli, da ta dogodek ne spada med "najvažnejše predmete Slovenske kulture?" Zanima nas, kako nam bo to pojasnil v prihodnjem "kulturnem obzorniku." Nekaj o revoluciji sodobne slovenske književnosti V svojih "kulturnih" obzornikih, Šabec poskuša vstvariti vtis, da v novi Sloveniji zatirajo kulturo, da naše slovenske klasike mečejo med staro šaro. , -v -----da so tam sami kulturni barba- ^ °^^^nost glede dveh j ri, ki nimajo nobenega spošto-ov kulturnih do- | vanja za umetnost in literaturo ^ovp Slovenije. Kot i V tem oziru je celo urednik A y. ^ in "literarnemu" | D. bolj pošten. Tudi on vodi pro- je letos 23. ja-1 v okviru nekih "verskih" obzor- ^^bcu moralo biti ■ pagando proti novi Jugoslaviji iiBa-v,. ^ečega pesnika Otona i kakšno cerkev, ali pa, da se je Nova Slovenija je vršila kakšna birma, procesija narod pro- nikov, toda od časa do časa vsaj ICO rojstva naj-1 prizna, da so tu pa tam obnovili Če vam 'Enakopravnost' uga-1^1 naročite jo za poskušnjo vaše-prijatelju in znancu. Če imate priporočila za izboljšavo čti-sporočite ,ga in skušalo se ga ° upoštevati. b K ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio itd. šabec pa ničesar ne prizna! Kljub dejstvu, da nova Slovenija posveča največjo pozornost našim klasikom, kljub dejstvu, da so književne založbe v novi Sloveniji izdale ogromno število del naših klasikov, Šabec vsega tega n^če pripoznati! On vztraja pri svojem: kulturo zatirajo! Neobjektivno in tedenciozno za-molčuje izredno važna dejstva, ki bi v pravilni luči osvetlila delo, ki se ga danes vrši na kulturnem polju v novi Sloveniji in Jugoslaviji na splošnem. Kako pač! Saj Šabca bolj zanimajo udarniki, njihove železnice, ceste in prekopi! V "kulturnem" obzorniku z dne 18. septembra Šabec piše: "Ni pa razumljiva revolucija sodobne slovenske književnosti odnosno žumalistike, ki odločno zanikuje vse kulturne tradicije, katerim nista edini cilj in smoter: Razvneti v množicah strast do dela . . . Čemu pretirati kult stroja, tehnike, naglice ter vere v moč pesti, izkratka—popolno zanikanje duhovnosti ?" Značilne so gornje Šabceve besede. Posebno značilne za kritike, katerim je obnova Jugoslavije trn v peti. Njemu je "revolucija sodobne slovenske književnosti" nerazumljiva. Toda to revolucijo danes ustvarjajo naši najboljši: Župančič, Bevk, Kranjec, Kozak, Prežihov Vo-ranc, Matija Bor,—da navedemo samo nekoliko imen. Tudi v deželi Bethovena, Goetheja in Heine ja bi bil že skrajni čas, da bi nekdo v množicah razvnel "strast do dela." Vsled pomanjkanja takšne strasti so ameriški davkoplačevalci plačali lanskega leta $750,000,000 za prehrano Nemčije, v kateri se je razvnela drugo neka strast— strast do črne borze. To velja tudi za deželo Dantea, Petrarca, Michelangela in Pucciniji, kjer je okrog 2,000,000 Italijanov brezposelnih. No, vrnimo se na "revolucijo" sodobne slovenske književnosti. Šabčev koncept o vlogi umetnosti in literature, je ne samo konservativen, ampak reakcionaren.. On nikakor ne vidi ozko povezanost naše sodobne književnosti z našo klasično literaturo—s Prešernom, Jurčičem, Cankarjem . . . Slovenska litera tura brez ozira na dobo, v kateri je bila ustvarjena, je bila verni odraz svoje dobe in razmer, ki so v tej dobi vladale. Bilo bi tragično za vsakega književnika in pesnika, ki ne bi razumel svoje dobe in prisluhnil vtripom časa. Župančič je v svoji značilni pesmi "Pojte za menoj" pokazal pot sodobnim slovenskim pesnikom v dobi velike Osvobodilne vojne proti naci-fašizmu. Ta Župančičeva pesem se glasi: Veš poet svoj dolg? Nimaš nič besed? Kaj zavijaš se v molk, Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo— vsi jo bomo povzeli za tabo. Vem, o vem svoj dolg— v prsih tu me žge; naj se mi grlo odpre, bom zavijal ko volk, na vseh štirih bom stal vrh planine, škripal in hlipal med pečine. Vrh Možaklje bom stal, pesem svojo rjul, Blegaš jo bo čul, Krim odmev bo dal; v vse vetrove jo bom tresel, eden jo bo na Pohorje nesel. Pojtc za menoj, silen ženimo hrup, boga gmajna le vkup, ic vkup, le vkup, ohoj, v mrak in mraz tulimo, tulimo, da sc pretulimo skozi to zimo. Še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor; takrtit volčji zbor pojde lovce klat: plani čez Savo, plavaj čez Dravo zob za zob in glavo za glavo! Da, Šabec. To je Slovenija iz epične Osvobodilne vojne, ko so slovenski književniki in umetniki zapisali najlepše poglavje v zgodovini slovenske kulture. V letih trpljenja in borb so stali s svojim narodom, se z njim borili, da bi rešili slovensko kulturo. Mnogi, najbolj obetajoči, so padli v tej borbi kot talci in borci. Ni dvoma, da je vse tisto, kar so ti naši pesniki, pisatelji in umetniki ustvarjali za tega Šabca zgolj "kult borbe, mitra-Ijeza, granat in min . . ." Vse je to "zanikanje kulturnih tradicij," ker je ta slovenska literatura razvnela "strast do upora!" Tudi danes se vrši "revolucija sodobne slovenske književnosti." Da. Toda današnja Slovenija ni več Slovenija mračnega klerikalizma, v kateri so kleli in obupali naši najboljši, se dvigali in padali, da bi vse svoje upe položili samo v bodočnost— v bodočnost novih rodov, ki se bodo uprli, ki se bodo borili za svetle ideale, v katere so oni sami verovali ... Danes slovenski pisatelji, pesniki in umetniki sodelujejo pri herojski borbi slovenskega ljudstva, da si na ruševinah starega, prokletega reda mraka, tiranije, trpljenja in suženjstva zgradi svojo srečno, veselo in obetajočo domovino. Tudi danes veljajo Župančičeve besede: Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo — vsi jo bomo podvzeli za tabo. Ivan Bostjančič. PRIMORSKE VESTI (Ljubljana, 10. feb. 1948) Protestna stavka zaradi krivične obsodbe Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja je proglasila splošno protestno stavko za 5. februarja od 11. do 12. ure zaradi krivične obsodbe protifašističnega borca Bruna D'Este-ja, ki je bil obsojen na eno leto in pol ječe, čeprav ni bilo nobenega pravnega temelja niti za proces, še manj pa za obsodbo. Uspešna splošna protestna stavka je bila zopetna spontana demonstracija moči tržaških delovnih množic. Vse tovarne in delavnice so prenehale z delom. Delavci so se zbrali na zborovanjeh in poslušali govore članov tovarniških odborov, ki so ožigosali in obsojali to najnovejše izzivanje zasedbene uprave in sodnih organov proti hrabremu borcu za svobodo. Zastopniki Zveze Enotnih sindikatov so odšli k polkovniku Gardnerju, ki jih pa ni hotel sprejeti. Zaradi tega so pustili zastopniki protestno resolucijo v njegovem tajništvu. Tudi je naslovila Zveza Enotnih sindikatov v Trstu protestno resolucijo Svetovni sindikalni zvezi, Varnostnemu svetu. Organizaciji Združenih narodov. Organizaciji UNE^SCO, Splošni italijanski zbornici dela. Enotnim sindikatom Jugoslavije ter Anglo-ameriški okupacijski oblasti STO-ja (Svobodnega tržaškega ozemlja). # Anglo-ameriški imperialisti uničujejo tržaško gospodarstvo Tisoči tržaških delavcev so se zgrnili na Trg sv. Jakoba v Trstu in razpravljali o obupnem položaju, v katerem se je znašlo tržaško delavstvo. Anglo-ameriški imperialisti skušajo s pomočjo domačih tržaških ve-lekapitalistov popolnoma Uničiti tržaško ladjedelniško industrijo. Srednja industrija odpušča delavstvo. V Trstu je danes 23.706 brezposelnih, skupno z okolico pa 26,614. Brezposelni delavci z družino prejemajo po 263 lir dnevno, kar pa ne zadošča niti za prehrano ene osebe. Zadnji čas je pričelo z odpuščanjem delavstva 92 tržaških podjetij. Očiten namen okupacijske oblasti in tržaških kapitalistov je, prisiliti tržaške delavce k izselitvi. Tržaški delavci so na svojem zborovanju obljubili, da ne bodo prenehali z bojem za svoje pravice. V protestnem pismu izražajo okupacijski vojaški upravi ogorčenje zaradi prepovedi tega sindikalnega zborovanja v središču Trsta. * Kako jc bilo pred 100 leti in kako je danes Dne 11. novembra 1848 je bilo ustanovljeno v Trstu "Slav-jansko društvo" v navzočnosti vseh tedanjih vidnejših tržaških rodoljubov s pesnikom Jo-V a n o m Veselom-Koseskim na čelu. Kljub stari tržaški navadi, da so menjavali stanovanja le 24. februarja in 24. avgusta, jc društvo komaj osem dni po ustanovitvi dobilo krasne pro- na store v palači "Tergesteum' Borznem trgu. Če pa primerjamo to dejstvo z raznimi pojavi v času anglo-ameriške vojaške uprave, bomo spoznali, da so bili Slovenci v Trstu tedaj precej na boljšem nego so danes, ko je Trst pod upravo "zaveznikov" iz druge svetovne vojne. Kaj doživljajo danes Slovenci v Trstu? Ne dobijo dvo- rane za predstave Slovenskega Narodnega gledališča. Pa tudi za slovenske kulturne in druge javne prireditve ni na razpolago nobenih prostorov. Mar so tržaški Slovenci zaslužili takšno zapostavljanje ? Slovensko-hrvatska prosvetna zveza bo organizirala proslavo 100-letni-ce tega važnega dogodka ustanovitve prve slovenske čitalnice v Trstu z gledališkimi predstavami, pevskimi nastopi, literarnimi večeri, koncerti itd. Pokazalo se bo, da imamo tudi tržaški Slovenci svojo bogato kulturo, ki jo hočemo tudi v bodoče uspešno razvijati in negovati. Pri tem nas ne bO mogla ovirati nobena sila. « Delavskim okrajem šolo! Pod pokopališčem pri Sv. Ani v Trstu je šola. Ta šola je skupna za vse otroke po večini delavskih staršev iz Kolonkovca, Sv. Sobote, Spodnje M. Magdalene in dela Zgornje M. Magdalene do ilevt. Otroci morajo vsak dan peš v šolo, ki je za mnoge oddaljena še več nego tri četrt ure. Doslej so bile v isti učilnici v slovenske šole tri izmene, v italijanski celo štiri. Pokazalo se je, da sedanje šolsko poslopje ne ustreza svojim beti za novo. Vsakdo, ki pametno motri naše tržaške prilike, bo lahko uvidel, da gre tudi v tem primeru za očiten namen prosvetno šolskega zapostavljanja tistih predelov tržaškega mesta, kjer prevladuje delavski živel j in kjer ima slovensko prebivalstvo večino, Sličen pojav opažamo v obrobnih predelih vsega tržaškega področja. Tržaški starši iz predmestij terjamo gradnjo novih šol, kjer se bodo slovenski in delavski otro- (SANS), NAZNANILO Ker nas je že več rojakov naprosilo za naslove Jugoslovanskih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade se glasi: Yugoslav Embassy, 1520—16th Si.. N. W., Washington 9, D. C. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General, 745—5th Ave., New York 22, N. Y. Pišete lahko v slovenskem, srbohrvatskem ali angleškem nalogana in da bo treba poskr- jeziku I NAZNANILO IN ZAHVALA S iužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrl pretrgala nit življenja naši prelj ubij eni materi in soprogi Genovefi Blazich katere ne bomo mogli nikar pozabiti. Preminila je po enotedenski bolezni dne 23. januarja 1948. Bila je članica društva Ribnica št. 12 SD2L Rojena je bila v vasi Terniče, fara Št. Janš, Štajersko. Po opravljeni sv. maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 27. januarja na Kalvarijo pokopališče. Najiskrenejša hvala vsem številnim prijateljem, ki so v blag spomin okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za mir in blag pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, ki so mesto cvetlic darovali v druge dobre namene. Hvala lepa vsem, ki so jo prišli kropit, ko je ležala na mrtvaškemu odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba ter jo tako spremili na njeni zadnji zemeljski poti in se poslovili od nje ob odprtem grobu. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu. Prisrčna hvala hčeri Christine Majzel in soprogu Johnu, ter sinovama John Bobich in Henry Bobich, kateri so mi največ pomagali v času bolezni in pogreba. Iskrena hvala vsem skupaj. Bog vam povrni! Najlepša hvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in sinovi za vso postrežbo in pomoč ter tako lepo urejen pogreb. Ti, predraga mati in soproga, odšla si prerano od nas. S tem se je končalo Tvoje zemeljsko trpljenje. Zapustila si nas ter odšla si od nas v večnost v kraj miru po plačilo k večnemu Bogu. Mi Te pa bomo ohranili z ljubeznijo v naših srcih do svidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: TONY BLAZICH, soprog DOLORES BLAZICH in CHRISTINE MAJZEL, hčeri JOHN BOBICH in HENRY BOBICH, sinova in šest vnukov Geneva, Ohio, dne 3. marca 1948. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 3. marca, MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje ) Če bi Grigorij hodil k Aksi-nji, slamnati vdovi, in se delal, kot da skriva pred ljudmi, če bi slamnata vdova Aksinja živela z Grigorijem in to navidezno tajila kot neko skrivnost, hkrati pa se ne odrekla drugih, bi to ne bilo nič čudnega; ne bi bodlo v oči. Vas bi stresla z jezikov in utihnila. Toda Grigorij in Aksinja sta ljubimkala javno, družilo ju je nekaj večjega kot samo priložnostna zaljubljenost. Zategadelj so na vasi potuhtali, da je to — prestopek, da je nenaravno, pa je vas kar trepetala od umazane neučekanosti: pride Stepan — in vozel bo razvozlan. V izbi nad posteljo visi strumno napeta vrvca. Nanjo so nanizani beli in črni prazni koleščki od sukanca. Visijo zaradi lepšega. Na njih prenočujejo muhe; od vrvca v kot je napeta pajčevina. Grigorij leži na goli, hladni Aksinjini roki in gleda pod strop na veriko koleščkov. Aksinja s prosto roko — prsti so ji otrdeli od dela— razvija na vznak ležeči Grigo-rijevi glavi kot konjska žima trde kodre. Prsti ji dišijo po presnem kravjem mleku; kadar okrene Grigorij glavo, se zadene z nosom v Aksinjino podpaz-duho in v nosnice m u udari žarko sladkobni, po nevretem hmelju dišeči ženski pot. V izbi stoji — razen lesene pobarvane postelje z izrezljanimi bunkami na oglih — za vrati okovana, pisana skrinja z Aksinjino balo in obleko. V prvem kotu je miza, umivalnik z generalom Skobelevom, ki jezdi med sklonjenimi in plapolajo-čimi zastavami; dva stola, nad njima pa ikoni z bleščeče-revni-m i papirnatimi obstreti. O b strani, na steni, dve fotografiji. Gruča kozakov — s čopi las, z napetimi prsmi, čez katere leži verižica od ure, s topimi nožnicami mečev — in pa podoba Stepana s prijatelji še iz časa, ko je služil vojaški rok. Na obešalniku visi pomečkana Stepa-nova vojaška suknja. Skozi okenske križe proseva mesečina in nezaupno tipi je po dveh belih podčastniških progah na našitkih uniforme. Aksinja z vzdihom poljublja Grigorija na čelo, med obrvi. — Griška, srček moj . . . — Kaj je? — Samo še devet dni . . . — Hitro bodo minili. — Kaj bom počela, Griša? — Kako naj vem. Aksinja zadržuje vzdih i n znova boža ter razpleta Grigo-rijev čop. — Stepan me bo ubil ... — pravi na pol spraševaje, na pol pritrdilno. Grigorij molči. Rad bi spal. S težavo odpira utrujene veke; nad njim se blešče črnosinje Aksinjine oči. — Ko pride mož, me pozabiš, kajne? Bal se boš! — Zakaj bi se jaz bal? Ti si mu žena, ti se ga plkši. — Kadar sem s teboj, me ni strah, toda ob belem dnevu začnem premišljevati, pa se zgrozim ... Grigorij zazdeha, preloži glavo in pravi; — Stepan pride — ali to ni glavno. Oče je sklenil, da me oženi. Grigorij se nasmehne, NAZNANILO! Sporočamo, da smo se odločili dati v PRODAJ VSE TRI Gornikove trgovine Z moško in deško opravo na 6217 ST. CLAIR AVE. 715 EAST 185+h STREET 22346 LAKE SHORE BLVD. Prvo priliko do nakupa se daje Slovencem! Če se zanima+e, priglasite se najkasneje do petka zvečer v glavni trgovini na 6217 St. Clair Ave. Vprašajte za Ermina Gornik hoče še nekaj reči, pa se premisli in molči. Aksinjina roka pod njegovo glavo se je bila nenadoma omehčala, se potopila v blazino, vztrepetala, nato pa v nekaj trenutkih znova otrdela ter zavzela prejšnjo lego. — Katero ste zasnubili? — je s stišanim glasom vprašala Aksinja. — Bomo šli šele na oglede. Mati je omenila Koršunove; njihovo Nataljo. — Natalja . . . Natalja — lepo dekle je . . . Res lepo. Tako, oženil sa boš . . . Zadnjič sem jo videla v cerkvi . . . Bila je V' prazničnem . . . Aksinja govori hitro, toda besede se raztapljajo. Ne sežejo do ušes mrtve in brezcvet-ne besede. Njene lepote si še za klobuk ne zataknem. S teboj bi se oženil. Aksinja trdo potegne roko izpod Grigorijeve glave in s suhimi očmi strmi skozi okno. Na dvorišču leži rumenkasta senca noči, skedenj meče težko, temno liso. čvrčijo črički. Ob Donu vrišče bukači; tožni, nizki glasovi polzijo skozi zamreženo okence v izbo. — Griša! — No, kaj si potuhtala? Aksinja pograbi omrtvele, na ljubezen ne odgovarjajoče Grigorijeve roke, si jih pritisne na prsi, na mrzla, omrtvela lica in kriči s stokajočim glasom: — Zakaj si se ti, prekleti, prilepil name? Kaj bom počela? .. . Griiiiiška! . . . Greh mi tovoriš na dušo! . . . Zgubljena sem . . . Prišel bo Stepan — kakšen odgovor mu bom dala? . . . Kdo se bo postavil zame? . . . Grigorij molči. Aksinja gleda na njegov lepi, koščeni nos, na oči, pokrite s Senco, na molčeča usta ... In nenadoma butne iz nje potok zatajenih čustev: Aksinja začne noro poljubovati Grigorijeva lica, vrat, roke, trdo, sršasto in črno dlako na prsih. Vmes pa mu zasopla in drhteča šepeta: — Griša, Ijubček moj . . . . edini . . . daj, zbeživa. Preljubi! Vse pustim, uidem. Moža pustim in vse, samo da imam tebe . . . Našla si bova službo, daleč, daleč. Ljubila te bom, oboževala ... V Paramonov-skih rudnikih imam strica, čuvaja. Pomagal bo nama . . . . Griša! Samo besedico reci. Grigorij dvigne levo trepalnico, premišljuje in nenadoma odkrije svoje žareče, neruske oči. Smejeta se. Z norčevanjem varata drug drugega. — Trapa si, Aksinja, trapa! Govoriš, da sama ne veš kaj. No, kako naj grem in pustim domačijo? Pa še k vojakom bom moral to leto. Ne, ne gre mi v račun ... Z zemlje se ne premaknem nikamor. Tukaj je stepa, človek lahko diha; a tam? Lansko zimo sem šel z očetom v mesto. Mislil sem, da me bo konec." Vlaki tulijo, zrak kar duši od dima po premogu. Kako morejo ljudje to prenesti — ne vem; morda so se navadili na tisti dim in smrad . . . — Grigorij pljune in še en-krat poudari: — Jaz se ne premaknem iz vasi. V oknu % stemni, oblaček je zagrnil luno. Bleda rumenkasta, p o dvorišču razlita svetloba, sahnejo mrke sence; ni več moči videti, kaj se črni za plotom: ali je to dračje, ki so ga navo-zili lani, ali je bujni plevel, ki se pne po lestvah. Tudi v izbi se zgosča tema; zbledevajo podčastniški našitki na Stepanovi ob oknu viseči kozaški suknji; in v sivi, omrtve-11 temini Grigorij ne vidi, kako Aksinja lahko drhte ramena, kako se ji na blazini molče trese glava, objeta v dlani. 13 Od tistega dne, ko je Tomili-na obiskala žena, je Stepan propadal bolj in bolj. Obrvi so se mu povesile, oči je imel vdrte, čelo mu je presekala guba. S tovariši je govoril le poredko, vzrojil za vsak prazen nič in začel prepir. Kar tjaveridan je bril norce s stražmojstrom Plešako-vom; Melehovljemu Petru pa sploh ni privoščil pogleda. Raztrgala se je vez, ki ga je priklepala k družbi. V divjem, kipe-čem srdu je šel s tovariši v hrib, kakor konj, ki nosi tovor. Domov so se vrnili kot sovražniki. Treba je bilo čakati na ugodno priložnost, da bo pospešila razplet čudnih in sovražnih odnosov, ki so v zadnjem času zavladali med njimi. Iz tabo rišča domov je odšlo vseh pet skupaj, kakor so bili prišli. V ojnice so zapregli Stepanovega in Petrovega konja, Hristonja je svojega jezdil. Andreja To milina je tresla mrzlica, pa je ležal s plaščem pokrit na vozu. Fedotu Bodovskovu se ni ljubilo držati vajeti, zato je koči-jažil Petro. Stepan je stopal ob vozu in Z'-bičem klatil temno-rdeče glaViče tatarnika ob poti. Deževalo je. Črno, mastno blato se je lepilo na platišča kot smola. Nebo je bilo sivkasto-modro kot na jesen in prepredeno z oblaki. Znočilo se je docela. Napenjali so oči — toda vaških luči še ni bilo nikjer videti. Petro je krepko mlatil z bičem po konjih. Nenadoma pa je iz teme zavpil Stepan: — Ti, kaj pa delaš . . . Svojega konja pustiš na miru, z mojega pa sploh ne umakneš biča! — Bolje poglej. Poganjam tistega, ki ne vleče. — Kaj če bi jaz tebe zapre CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3. Ohio gel ? Turki — ti so močni in živali . . . Petro je odvrgel povodce. — Ti, kaj bi rad? — Ne vstajaj, kar sedi. — Da, da. Tiho bi bil. — Kaj pa imaš z njim? — je zagodel Hristonja in po jahal k Stepanu. Ta je molčal. V temi mu ni bilo videti obraza. Pol ure so šli molče. Pod kolesi je čofotalo blato, po platneni strehi voza je zaspano škropil dež. Petro je odložil vajeti, kadil in zbiral v glavi žaljivke,^ki jih bo ob ponovnem prepiru vrgel Stepanu. Vse je vrelo v njem. Zahotelo se mu je na mrtvo po-norčevati iz tega podleža Stepana in ga osramotiti. — Odmakni se, da zlezem pod streho. — Stepan se je nalahno dotaknil Petra in ■ skočil na voz. V tem se je voz nenadoma stresel in obstal. Konji so zato-potali po blatu, izpod podkev so švignile iskre. Platnena streha je zaplala. — Trrrrir! ... — je zavpil Petro in planil z voza. — Kaj pa je? — se je oglasil Stephan. Priskočil je tudi Hristonja. — Mar se je voz polomil, tri sto hudičev? . . . — Prižgi luč! — Kdo ima vžigalice? — Stepan, daj ognja! V ojnicah je hropeč kopital konj. Nekdo je na rumen vžigalico. Pokazal je na rumen kolobar luči — nato je spet tema. Z drhtečimi rokami je Petro tipal po hrbtu padlega konja, ga prijel za uzdo. — Hi! . . . Konj je zastokal, se prevalil na hrbet in težko sopel. Priskočil je Stepan in zažgal snopek vžigalic. Njegov konj je ležal na tleh in obračal glavo vznak. Prednja noga mu je do kolena tičala v globoki svijčevi luknji. Hristonja je naglo odpel za-prežnice. — Nogo mu dvigni! — Izprezi Petrovega konja; no, zasukaj se! — Stoj, prekleti! . , . Hiiii! . — Kaj pa ritaš, hudič! Nehaj! S težavo so spravili Stephano-vega konja na noge. Blatni Petro ga je držal za uzdo, Hristonja je klečal v blatu in otipaval mrtvo, podvito nogo. — Menda je prelomljena, — je zagodel. I Fedot Bodovskov je potrep-I Ijal drhtečega konja po hrbtu. I — Daj, vodi ga; morda bo ' slo. j Petro je prijel za vajeti. Konj j je prestopil, ne da bi se oprl na ■ prednjo levo nogo, in zarezge B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicolt 3113 jps. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicolt 0583 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD; 452 EAST 152nd STREET Tel.: IVanhoe 3118 IZREDNA DELNIŠKA SEJA Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. EUCLID, OHIO SE VRSIV PETEK 5. MARCA TOČNO OB 7.30 URI Na lej seji se bo razmolrivalo samo zaradi gradbe novega doma. Vabi se vse delničarje, da se udeleže, ker vaša navzočnost bo odobrila ali se bo gradilo ali ne. Za gradbeni odbor J. I. ROTTER, tajnik DURN VARIETY STORE 15605 Waterloo Rd. NAZNANJAMO, DA SMO PREJELI RAZNA SEMENA za pošiljke sorodnikom v staro domovino Mnogi ste nas že povpraševali za to seme—sedaj je tu—požurite se, ker čas za sej en je bo kmalu tu. To so semena, ki se sejejo na polju za krmo živine in prašičev, itd. Poleg tega imamo tudi vsa semena za tukajšnje vrtove, in letos imamo celo maj ar ono vo seme, in tudi žefranovo se nam je posrečilo dobiti. Dobite tudi razno vrtno orodje, gnojila za vrtove in travo. SEDAJ JE CAS ZA BARVANJE in pri nas si lahko nabavite vsakovrstno barvo za zunaj in znotraj, varniše, itd. GOSPODINJE SI LAHKO PRESKRBIJO RAZNO KUHINJSKO POSODO, iz aluminija, enajmalirano ali porcelanasto, itd., ter vse, kar potrebujejo za čiščenje na domovih. Cenjenim rokajom se priporočamo za poset naše trgovine. tal. Tomilin si je oblačil in klavrno cepetal naokrog. ' — Zašli smo! . . . Zgubili O' nja, eh! (Dalje prihodnji) Dela za žensk* TIPKARICA in za splošno pisarniško ^ (Majhen urad). Dobra i ambiciozno dekle. 5 tedensko. Prednost ima si na zapadni strani. MA 4247 Zavarovalninska potrebuje eno tipkarico in eno stenograiK ,, 5-dnevni tednik. Tedens 1231 CHESTER MA 9560 dekleta ^ za tipkanje in splošno [4 delo. V starosti od 20 Stalno. Dobra plača. O'Neal Paint Prod«e». 15115 Chatfield Ave- Klerkinja - Izvrstna prilika za CO, ki bi se učila dela wnag ali soundscriber; dobra 5 ča. Prilika za napredovanj • MR. MOHITZ 8001 FrankliB 1122 ali pokličite OL STENOGHAFKA—Za delek; mora biti hand" in tipkanju; najr J. ki živi na zapadni Dobra prilika. 5-dneyni ^ P denska plača. Zglasite Sonne 1 Dept., 12th Bldg.______ STENOGRAFK^j • batif"! izurjene, za zanimivo lo. Dobra prilika. 5-dn®^ Tedenska Soba 1005 CENTRAL NATIONAL BAN^ 308 Euclid A*«' Dela za Power Brake OP®' ------ - . j, Zmožen vzpostavil ^ stalno; plača od BUD RADIO 2118 E. 55 MIZARJI I za razstavna dela. vici in nadurno delo. Izvrstne delovne razi» DeVorn DispkY JENNINGS HP- ji starejši #0*^' DOBI SLUŽBO "POBTB: FRANKIE YAN^gj na 523 E. l^Z Za dogovor pokliČi^f,...«^ marina^ Za delo na velikih .^^js lathes; outside shipfittefji- Plača od AMERICAJI^O, SHIPBUILDII^.V^' 400 COLORADO Lorain, O' Razno Išče slanova'f*,^ Mlada dvojica, želi dobiti v najei" v slovenski naselbio'-oddati, naj sporoči n HE KJE JE JOHN bi zvedela za John® je pred časom živel /a iter je bil uposlen kot I in "pattern maker. ^ I lo važne stvari za .prosim, da če to čit®, [na 1422 E. 51 St- ^ -drugi ve zanj, naj či njegov naslov. __ zgubili ^ ., lovski črne, bele in rjave ga kdo našel, je pro® na naslov JACK 19420 Tyto^ kaM*^^ w KRAŠKA OBBT ,/ 15425 WATERLOgy / IVanhoe 2^,,^ > Edina slovenska ^ 1a 01 •le lil "i, H S \ s M, SO' IH)] nagrobnih sp