Ste v. 90 TRST, petek l. aprila 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN Ml «b Mdaljah Hi praiaiklh ik pMfttfelfkUi t. zjutraj PMmitae it**, m prodajajo p« S nvft. (6 rtot.) ▼ mnogih tobakaroab r Trat« ia okolici. Gorici, Kranju, Si. Petim, Foatojni, Satani, Nabraiini, St. Laagi, Tolmin«, AjdoT-ft&ni, Dornberg« itd. Zastaral« it«T. po 5 n*i (10 stot.). •OLA8I SE RA6UNAJO NA MILIMETRE t iirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinuki i« obrtni oglasi p« • «t. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih savodov p« IO st. aim Za oglase v tekst« lista do 5 vrat 20 K. vsak« nadaljna vrsta K 2. Mali oglaei po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Insaratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno 1« upravi „Edinoati* ===== Plačljivo !■ utožljiv« « Trsi«. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost14 za Primorsko. V liiiiBili jt mtčl NAROČNINA ZNAŠA a« celo leto 24 K, pol leU 12 K, 3 mesece O K; na aa- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luttalat ma n«d«ljak« litem« „K9DIOITI" ataaa: am nIp i«to Kron 5*30, aa pol lat« Kron S*«0. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo list«. Nefranke* vana pisma te ae sprejemajo lo rokopisi m m vračajo Haročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Glergio Galattl 18 (Naredal dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost" ▼pisan« zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. = Poltao-hranllnKnl račun li. 841 652. TELEFON St 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Hrvatski sabor. ZAGREB 31. Na današnji seji sabora je bilo prećitanih mnogo prošenj za izročitev več poslancev. Število poslancev, katerih izročitev se zahteva, je toliko, da so s klopi vseh strank zadoneli klici: To je pač ves sabor! (Veselost in hrup). Nato je čista stranka prava vložila 19 nujnih predlogov. (Klici pri večini: To je obstrukcija! To je naperjeno proti volilni reformi!) Posl. Horvat je dobil besedo k poslovniku in skušal dokazati, da se imajo po poslovnem redu hrvatskega sabora nujni predlogi vedno stavljati v razpravo pred prehodom na dnevni red. Predsednik se je skliceval na dosedanjo prakso, po kateri se je nujne predloge razpravljalo vedno še le po dnevnem redu. O tem se je razvila daljša debata, tekom katere je prišlo ponovno do spopadov med večino in čisto stranko prava. — Govorniki čiste stranke so govorili za to, da se •>o nujnih predlogih razpravlja takoj. Posl. Frank je imel obstrukcijski govor. Kralj Peter na Rutnunskem. BUP'MPEŠTA 31. Kralja Petra je v Ren i, ko je ostavi I ruska tla, pozdravil zastopnik kralja Karola in romunske vlade; istotako v Samoriku, kjer je kralj ostavil romunska tla in odpotoval v Sofijo in Carigrad. Novo italijansko ministerstvo. RIM 31. Agencija Štefani je priobčila oficijelno ministersko listo, ki je identična z ono, sporočeno včeraj. Listnico za poljedelstvo prevzame Raineri. Novi ministri bodo zapriseženi danes zvečer. GRŠKA. BEROL1N 31. Iz Aten brzojavljajo, da se prestolonaslednik Kostantin čim prej vrne v Atene. Prebivalstvo v Patrasu, kjer se izkrca, mu lioče prirediti navdušen vspre-jem. Razpust vojaške lige. ATFNE 31. Zapisnik, podpisan od vojaške lige, i/javlja izrecno, da se vojaška Mga raziiruži, da odveze nje člene od častne besede dane dne 28. avgusta minolega leta. Listi priobčujejo izjavo vojaške lige, v katcii se na kratko opisuje delovanje lige in loži o k/uvdh. s katerimi se je imela boriti liga. Izjava zaključuje z nastopnimi besedami: Ker zi liieva blagor dežele, da se armada povrne k svojim opravilom, smatra vojaška I i« a po razglasu kraljevega poročila o sklican.u narodne skupščine svojo nalogo kakor dovršeno. Opozarja pa narod za bodočnost in se nadeja, da ostane armada tudi po razpustu lige čuvarica časti in idealov naroda. Angleška spodnja zbornica. LONDON 31. Spodnja zbornica je nadaljevala razpravo o resolucijah glede gornje zbornice. Bruhanje Etne. CATANIA 31. Ker Etna močneje bruha, je lava prodrla v smeri proti vasi Borello, od katere je oddaljena 2 kilometra. Prebivalstvo v Borellu je vznemirjeno. Žrebanje. DUNAJ 31. (Turške srečke) Glavni dobitek 400.000 frankov je zadela št. 914.832, drugi dobitek 32.000 frankov, št. 1,480.093; 10.000 frankov ste zadeli št. 670.873 in št. 1,053.036. PODLISTEK. J. Runar. Brez cilja. Vsako leto sem prišla k teti na počitnice v lep, vinoroden kraj. Hiša njena je stala pod gričem, na katerega sem vsako jutro hodila na izprehod. Sedala sem na parobek pod vrhom in gledala v dolino, vzbujajočo se ravno iz sna. Vinski griči pa, ki so jo obdajali, so se že svetili v jutranjem solncu. Tako prijetno in mehko je bilo vse okrog in lepota se je naseljala v mojo dnšo, ki je sanjala še nežnejše in milejše sanje nego oni lepi, v jutranji rosi svetlikajoči se griči in vabljive zidanice na njih. Ta sveži, opojni zrak, to raznoglasno brenčanje in cvrčanje, te lepe melodije ptičev so me tako omamile in potopile v sanje, da sem pozabila vse in sanjali bi vedno, vedno, brez konca. Katastrofa v OekOritu. SATMAR-NEMETI 31. (Ogr. biro) Od oseb, ki so se povodom požara minole nedelje opekle, je danes predpoldne umrlo drugih 11 oseb za opeklinami. Pokopljejo jih še danes. Neki kmet, imenom Josip Olah, katerega žena, sin in dve hčeri so našli smrt v gorečem skednju, je zblaznil. BUDIMPEŠTA 21. (Ogr. biro) Predsednik francoske republike Fallieres je brzojavno sporočil cesarju svoje sožalje povodom grozne nesreče v OekOritu. BUDIMPEŠTA 31. Obširno poročilo podžupana Szatmarske županije na ministra za notranje stvari o požaru v Oekeritu pravi, da je uradno ugotovljeno, da je izgubilo življenje deloma v gnječi deloma v ognju 229 prebivalcev občine in 46 unanjih. Težko se je opeklo 60 oseb. Od teh jih je 23 u- mrlo za opeklinami; sedaj se jih zdravi še dvajset, toda tudi teh ne bo možno rešiti. Zima v spomladi. DUNAJ 31. Tukaj je padlo snega meter na visoko. GORICA 31. Danes se je pojavila tukaj strašna burja, ki je nekaj nenavadnega za Gorico. Ljudje si ne upajo skoraj na ulico. Burja meče s streh opeke in je napravila Škode pri raznih hišah ter pobila šipe. Po gorah sneži. Popoludne je naletaval v Gorici sneg. Škoda na sadju bo zelo velika. Burja na Reki. REKA 31. (Ogr. biro) Tukaj razsaja že več dni silna buija, po gorah je zapadel sneg. Kras in Učka sta pokrita z debelim snegom. Burja preobrnila železniški vlak. Trije mrtvi in osemnajst ranjenih. Po lepih velikonočnih praznikih, se je v torek večer kar naenkrat preobrnilo vreme. V sredo in včeraj pa je pihala burja, ka-koršne smo pač navajeni tam okoli novega leta, a nikakor na zadnja dneva marca. Višek pa je dosegla burja včeraj popoludne, Kdor ni bil naravnost prisiljen iti ven na prosto, je ostal lepo doma za toplo pečjo ali ognjiščem Okoli nove postaje in v prosti luki je razkrilo več streh, a na raznih krajih mesta je ponesrečilo več oseb. Preobrnjen železniški vlak pri Miljah. Malo pred peto uro popoludne pa smo doznali, da je burja preobrnila pri Miljah vlak istrske železnice, ki odhaja iz Trsta v Buje ob 3.10 pop. Eden naših sotrudnikov se je podal takoj na državni kolodvor, da bi doznal kaj natančnejega. Istodobno z našim poročevalcem je prišel na kolodvor tudi voz rešilne postaje s potrebnimi zdravili in obvezili. Ob petih in en četrt je že odšel na mesto nesreče poseben vlak z železniškimi uradniki, zdravniki in postrežniki rešilne družbe. Ker je bil vlak, ki je odšel na mesto nesreče določen le za uradno osobje in zdravnike, je naš sotrudnik hotel najeti izvoščeka, da bi ga peljal do tam. Edini izvošček pa, ki se je nahajal takrat na državnem kolodvoru, je izjavil, da ne gre v Milje za 1000 kron. Ni torej kazalo drugo, ko poizvedovati na kolodvoru samem. Zavirač, ki se je privezal na voz. Kakor vsak dan, je odšel tudi včeraj popoludne vlak, ki odhaja proti Bujam ob 3.10 pop. točno ob določeni uri iz Trsta. V vlaku je bilo 180 oseb. Za slučaj burje je predpisano, da mora biti pripet na koncu vlaka voz, naložen z gramozom, oziroma kamenjem, da tako težina stroja in zadnjega voza ovira preobrnitev vlaka. Tako je bilo tudi včeraj. No kljubu temu bi prometno vodstvo pri tako izredno močni burji ne bilo smelo pustiti vlaka iz postaje. Kako moč je imela burja, dokazuje najbolje okolnost, da se je zavirarač privezal na zadnji, z gramozem naložen voz! Zato 'moramo pač reči, da je zagrešilo prometno vodstvo in najmilejše rečeno — veliko lahkomišljenost s tem, da je pustilo vlak ob takih razmerah iz postaje in postavilo tako v nevarnost življenje in zdravlje podrejenega železniškega osobja in potnikov. Kako se je zgodila nesreča? Do postajališča Monte Castiglione in Žavelj je šlo vse gladko. 100 metrov pred Toda bratranec in sestričina, vesela, zdrava otroka, sta vedno prihitela na grič za menoj in sanje so izginile. Nekaj časa sta sicer mirno stala poleg mene in gledala v dolino, toda moje sanje so se vspričo drugih ljudi takoj izgubljale in videla sem zopet zeleno dolino v megli in svitle griče v solncu. Otroka sta se kmalu naveličala gledati in sta me začela izpraševati in mi pripovedovati. Včasih sta me tako obložila z vprašanji, da sem jima komaj odgovarjala. Posebno rada sta govorila o bodočnosti. Sestričina je hotela biti danes gospa, jutri učiteljica, potem pa umetnica in drugo. Bratranec pa je trdil, da bo doktor zdravilstva in da bo učen ; nosil bo naočnike in ubožce bo zdravil vedno zastonj. Potem sta navadno odhajala domov in jaz sem zrla za tema srečnima otrokoma, ki sta jima svetli postavici hiteli po stezi. Včasih sta odhajala v gozd po cvetlice in jaz za njima. Tako je bilo leto za letom. Jaz sem vedno v počitnicah prihajala k teti in vsako jutro obiskovala grič. Bratranec m sestričina pa sta postajala vedno razumnejša, resnejša. Sestričina je hodila z menoj vred na grič. Vsaki dan sva pedali isto dolino, iste griče, postajo Milje pa je vlak prišel na nekem ovinku v vrtinec, ki je vzdignil v zrak prtljažni voz, ki se je nahajal tik za strojem. Takoj za tem je skočil iz tira tudi stroj. V hipu so ležali tudi vsi drugi vozovi v jarku. Med potniki je nastal prestrašen krik, a takoj za tem stokanje ranjencev. Od železniškega osobja ni bil nihče ranjen. Od potnikov so trije mrtvi, katerih dosedaj ni bilo mogoče identificirati. Ranjenih je bilo 18, deloma težko, deloma lahko, ki so se pustili obvezati. Poleg teh je lahko ran enih še več drugih, ki si pa niso pustili obvezati ran. Mrtvece so pustili v Miljah, dočim so ranjeni in ostali potniki nadaljevali vožnjo proti Kopru, na vlaku, ki je prišel s Kopra nasproti. Kdo je kriv nesreče? Rekli smo že, da zadene krivdo na nesreči prometno vodstvo, ki je dopustilo, da je vlak kljubu strašni burji, ki je razsajala, odšel iz postaje. Poleg tega pa bi trebalo postaviti na zatožno klop tudi one, ki so si izmislili to najbolj neumno železnico na svetu. Vsi ljudje, ki poznajo moč burje, ki razsaja posebno tam okoli Žavelj, so pripovedovali, da bo ta ozkotirna železnica le igračka za burjo. Še normalnotirna železnica je na Krasu zavarovana s posebnimi lesenimi in kame-nitimi stenami, a v Istri naj bi kljubovala ozkotirna železnica burji, ki ni nič manjša, ali morda celo večja, nego ona na Krasu. Toliko za danes. Danes se poda naš poročevalec na lice mesta da poizve več podrobnosti in prinesemo jutri natačneje poročilo. Ponesrečeni imajo pravico zahtevati odškodnino! Pristaviti nam je še, da imajo na pod-dlagi zakona od 5. III. 1869 drž. zak. št. 27, vsi poškodovani in oni svojci smrtno ponesrečenih, za katere so ti skrbeli ali jih podpirali ali ki trpe v obče kako škodo, pravico zahtevati odškodnino od železnice. Po omenjenem zakonu je namreč železnica dolžna povrniti vsako škodo, ki ne nastane zbog višje sile (vis major). O kaki višji sili, katere železnica ne bi bila mogla preprečiti, pa tu ne more biti govora. Pred vsem bi bila morala napraviti železnica potrebne planke, ki smo jih omenili že zgoraj, ki jih pa železniška uprava iz nemarnosti ali ne na pravem mestu porabljene štedljivosti ni napravila, a drugič je prometno vodstvo prav dobro znalo,4 da se je že enkrat dogodila taka nesreča, da je burja preobrnila a vsaki dan se nama je zdelo lepše, vsaki dan je bilo kaj novega, kar preje nismo za-pažali. Vsaki dan je sijalo isto solnce, toda svoje žarke je pošiljalo vedno drugače, vedno spretneje, vsaj nama se je zdelo tako. Megle pa so se vlačile po dolini vedno počasi in zaspano. In jeseni, ko sem odhajala, so rumeneli listi in grozdje je zorelo po goricah. Bratranec pa je bival najraje sam. Postal je zamišljen in nič več nas ni izpraše-val, nič več pripovedoval. Nezaupen je bil in če smo ga izpraševali po vzroku, je postal mračen, zlovoljen, včasih celo surov. Govoril je z vsemi le potrebno, odgovarjal kratko in se izogibal vseh. Veselje do učenje je izgubil, nič več ni mislil postati doktor, kar nam je tudi povedal. Stariši so začetkoma mislili, da to preide, a videli so, da je vedno slabše z njimi. Vse njihovo upanje, da bo njih sin doktor, je izginilo. Pted njimi je bila podoba strtega mladeniča, ki mu sami niso znali dati pomoči. Teta je mene prosila pomoči, toda nič nisem spravila iz njega. Uvidela sem, da ga le dražim s svojimi vprašanji in da se mi vedno bolj odtujuje, čimbolj se mu hočem vlak v bližini Žavelj in baš zbog"'tega"*tlaki dostikrat niso vozili, ko je pihala^huda burja. Zakaj je bilo treba ravno včeraj odstopiti od tega pravila? Podrobneji podatki. — Mrtvi in ranjeni. Med mrtvimi je bilo mogoče idenficirati sodnika Simčiča iz Kopra. Nesrečnež je imel včeraj uradni dan v Dolini in je vstopil ob 3.36 na Monte Castiglione. Četrt Jure pozneje pa je bil mrlič ! Vv'^S Težko ranjen na glavi je redar Bornoto, ki se je vozil na dopust. Lep dopust tudi to! Tega in dve težko ranjeni ženski so spravili v Koper, 15 ranjenih, medtemi 5 težko, je ostalo v Miljah. Enega ranjenih so spravili v Trst. To je Ivan Kolenc, pevec, star 33 let. Dobil je razne poškodbe in leži v bolnišnici. Uradni komunike Uradni komunike o nesreči glasi sledeče.: Današnji vlak lokalne železnice Trst-Poreč, obstoječ iz 6, s 180 potniki zasedenimi vozovi je pograbil pri postajališču Milje izredno močan sunek burje in ga prevrgel. Pri tem so bili tri potniki ubiti, tri težko in dvanajst lahko ranjenih. Uvedena je bila takoj pomožna akcija. Dva pomožna vlaka, od teh eden iz Trsta, drugi iz Kopra, so odšli takoj na mesto nesreče. Ranjenci so bili spravljeni kljubu slabemu vremenu hitro na varno in odpremljeni v Gorico. Na mesto nesreče so došli hitro c. kr. namestnik princ Hohenlohe, c. kr. policijski ravnatelj dvorni svetnik Manussi in vodilni funkcijonaiji c. kr. državnih železnic. Celo rešilno akcijo je vodil podravnatelj drž. železnic vladni svetnik dr. Auredniček. Na delni črti Trst—Koper ostane promet do nadaljnega ustavljen. Zima v pomladi. Burja. — Po zimi smo opetovan* pisali o pomladi v zimi, a sedaj moramo pisati o zimi v pomladi. Po celi srednji Evropi je snežilo, in sneg je prov-zročil veliko škodo na polju. Pri nas pa je te dni in posebno včeraj razsajala burja, ka-koršne ni bilo celo zimo. Za pravo smt šele dobili zimo. Včeraj jutro je med 6. ia 7. uro dosegla burja 76 km, ob 8. uri je padla na 74 metrov, a ob 9. uri je znašala že 80 kilometrov. Ob 10. je znašala brzina že 87 km, ob 11. uri 90 in opoldne že 9% km. Najhitrejši sunek je znašal 124 km. Glasom poročila tukajšnje meteorologične postaje je sedanje živahno gibanje atmosfere pripisati vladajoči neenaki razdelitvi zračnega tlaka v Evropi. Mejtem ko se čita na norveškem obrežju Severnega morja maksimum 781 mm, vlada na tirenske« morju do srednje Adrije povprečni minimum zračnega tlaka 7.54 mm. Centrum te depresije se utegne nahajati v Toskanskem im znašati 752 mm. V južni Dalmaciji pa vlada močna burja. V naslednjem podajemo poročilo o včerajšnjih nesrečah. Morje je bilo silno razburkano. Peneče se valovje je butalo visoko ob nabrežje. Vsi pomoli so bili preplavljeni. Pogled na belo-peneče se morje je bilo krasno v njegovi grozi. Več parnikov je bilo v veliki nevarnosti. Burja je bila tako silna, da je pretrgala vrvi in butnila ladije ob nabrežje. Parnik „Baroa Call", ki je predvčerajšnjem pripeljal v Trst udeležnike dunajskega vseučiliščnega študijskega potovanja in je bil zasidran ob pomolu Sv. Karla, je silna burja pehala stran od nabrežja, mu pretrgala vrvi, s katerimi bližati. Vso svojo žalost je skrival pred nami, kolikor je bilo možno, in se delal le nevoljnega in jeznega, da smo mislili, da nas ne trpi. Ampak videli smo žalostni izraz v njegovem očesu in vedeli, da trpi sam. Čudila sem se tej nenadni izpremembi; toda teta mi je povedala, da je že prej opazila, da postaja žalosten in se smeje le prisiljeno. Vse svoje tovariše je zapustil in sam hodil okrog. Včasih ga je videla sedeti v gozdu z podprto glavo po več ur. Tedaj bi najraje stopila tja in ga objela, prosila ga odkritosrčnosti in zaupanja. Spomnila se je njegovih mračnih, nezaupnih pogledov in odšla je in se zjokala v materinski uža-Ijenosti. Nekaj neznanega je prišlo v to krasno otroško dušo, polno usmiljenja in ljubezni do sveta. Spoznanje nevrednosti, da, nevrednega sveta te velike, čiste ljubezni, zakaj drugačen bi moral biti svet, tak, ka-koršnega si je predstavljala ta otroška, vendar razumna duša. Tedaj jo je svet hotel šiloma vzeti v svojo sredo in vabljiva se jej je smehljal. Toda spoznala ga je pa smehu in tedaj je ponosno šla svojo pot. 4 1 (Zvršetek pride.) tttraa M. „EDINOST1 St. 90. V Trstu. 1. aprila 1910 je bil privezan na pomol, s tako elementarno silo, da se je kameniti steber s svetilko, stoječi na glavi pomola, okoli katerega je bila ovit« vrv, kar razpočil. Parnik je na srečo iz predvidnosti stal pod parom in se je rešil večje nezgode le s tem, da je od-plul v odprto morje in se tam zasidral. Lloydov parnik „Jason" je tudi zgubil vrvi in ga je burja butala ob zraven v Sa-keti zasidrani parnik „Leda*. Ta parnik je razvesil signal na pomoč. Priplul je rešilni parnik „Audax"; piloti so trdno privezali •ba parnika. V veliki nevarnosti je bila vojna jahta „Fantasie", ki je bila zasidrana nedaleč od pomola Sanita. Burja ji je pretrgala vse vrvi hi jahta je postala igrača divjajoča burja. — Parnik „Audax" je po dolgi borbi z divjim elementom privezal parnik na pomol i i? na „boje" ter ga rešil preteče nevarnosti. Tudi pri drugih ladijah je bilo treba pomoči pilotov. Promet male kabotaže je bil mslone popolnoma prekinjen. Tudi veliki parniki so morali odložiti svoj odhod. Tako n. pr. parnik „Semiramis", ki je imel odpluti v Aleksandrijo, in parnik „Amphitrite", kije moral včeraj odpluti z večjo družbo romarjev v Aleksandrijo. Burja je po mestu provzročila tudi več nezgod. V 17 slučajih je morala intervenirati zdravniška postaja. Težko je bil ranjen pilot na pomolu sv. Karla, ki so ga zaboii podrli | in ranili, ki jih je burja stresla dol : voza, zraven katerega se je nahajal. Ne' dunajskega dijaka, udeležnika študij? ja potovanja, je burja vrgla v moije. Piioti so ga izvlekli iz divjega morskega elementa. Da je tupatam zletel kos opeke s kakega dimnika, ni ob taki buiji nič čudnega. Hujša nezgoda bi se bila lahko pripetila v ulici Caserma nasproti redarstvenemu ravnateljstvu, kjer je vsled silnega piša buijepri-frčal kos strešnega okvirja na ulico. Najbolj je razsajala burja v novi luki pri sv. Andreju. Tu je divji veter kar odpihnil streho električne centrale in lopo, kjer se zbirajo finančni stražniki. Ob 1. in pol uri so se tja podali ognjegasci, ki so poskusili preprečiti, da bi burja provzročila še večje nesreče in odkrhnila še po koncu stoječe stene one lope. b) ob 7. uri zvečer vse gg. odbornike na odborovo sejo v pisarni gg. dr. Slavika in dr. Gregorina. Kadi občnega zbora društva, ki se vrši v ponedeljek, prosimo vse gg. odbornike in njih namestnike, da se teh sej vdeleže polnoštevilno. Predsedništvo. Dnevne novice. Stanje ranjenih ministrov na Ogrskem. Policijski zdravniki so ponovno preiskali rane ministrov Khuena in Serenya. Ker se iste niso zacelile tekom devetih dni, bo proti ranilcem vložena tožba radi težke telesne poškodbe. Češka socijalna demokracija. V Češki socijalni demokraciji se vrši že več let evolucija, ki stremi po popolni ločitvi in osamosvojitvi od nemške socijalne demokracije. Prvi korak k tej osamosvojitvi je bila ločitev od centralne strokovne komisije in usta-■ovitev posebne češke strokovne komisije v Pragi. Te praznike pa so imeli zastopniki stranke v Pragi posvetovanje, na katerem so razpravljali o sredstvih, s katerimi bi ubranili češko soc. demokratično organizacijo proti germanizacijskim težnjam nemškega strankinega vodstva na Dunaju. To vodstvo je namreč odrekalo češki socijalno-demokratični stranki pravico do samostojnega zastopstva na mednarodnih kongresih. Priznavalo je samo samostojnost politične, a ne strokovne organizacije, ki naj ostane centralizovana na Dunaju. Na posvetovanju so sklenili, da se politična in strokovna organizacija združita v eno celoto, kakor del mednarodne socijalne demokracije, popolnoma neodvisen od dunajskega vodstva, ki je doslej samo oviralo razvoj češke socijalne demokracije ter jej zlasti v narodnih vprašanjih vezalo roke; zato je ta energičen korak popolnoma na mestu in moramo ga le pozdravljati. Srbski princ Jurij bo v kratkem premeščen v Kruševac, kjer postane komandant 13. pešpolka. Cesarske vojaške vaje se bodo letos vršile v Galiciji okoli Przemysla. Udeleže se jih 6, 10, 11 zbor in del 5. zbora. Stalni dopisnik „Ruskega Slova" v Ljubljani. V torek je prišel v Ljubljano g. i A. Zolotarev, dopisnik v Moskvi izhajajočega „Russkega Slova". G. Zolotarev se stalno nastani v Ljubljani kakor dopisnik svojega lista za avstrijski slovanski jug. ,.Russkoje Slovo" je eden največih in najbolj razširjenih listov, izhaja namreč v 800.000 izvojih. Znani grški upornik Tipaldos, ki je pobegnil iz Grške, se nahaja sedaj v Makedoniji in se tam bavi z organizacijo haj-duških čet, Češka katoliško-narodna stranka se je na svojem zboru, ki se je vršil za velikonočne praznike, prelevila v „krščansko-socijalno stranko". Kakor znano, je stranki že dolgo časa •rozil razpor; sedaj je ta kriza rešena z zmago radikalnega strankinega krila, ki je vedno zahtevala to preosnovo, kateri je naklonjen tudi praški kardinal Skrbensky. Domače vesti. Politično društvo „Edinost" vabi za danes dne 1. t. m. na sledeči seji: a) po pol. ob 3. uri vse gg. člane volilnega odseka v »Slav. Čitalnico; Naročnikom. Prosimo gg. naročnike, naj naročnino pravočasno obnove, da ne bo presledka v dostavljanju lista ; posebno opozarjamo one, ki so z naročnino zaostali, naj nemudoma pošljejo zaostanek, ker drugače bomo primorani ustaviti jim list. V to svrho prilagamo danes poštne položnice. Uprava „Edinosti". Osebna vest. - Ministerski svetnik v finančnem ministerstvu gosp. dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski je imenovan sekcijskim šefom in generalnim ravnateljem zemljiško-davčnega katastra. Imenovanja v poštni stroki. Poštnima koncipistoma sta imenovana poštna konceptna praktikantna dr. Božidar Maričič in dr. Jakob Agapito v Trstu. Poštnimi vežbeniki so imenovani abi-turjenti: Josip Prinčič, Rajmund Modic, Josip Schiozzi, Ferdinand VeŠnikt Peter Duncovich in absolvirana trgovska akademika Artur pl. Friz in Attilio Petracco. Poroka. Dne 29. m. m. se je poročila v Nabrežini gospica Ida Nemec iz znane rodoljubne družine Nemčeve, z gospodom Ivanom Žnideršičem, profesorjem v Gorici. Bilo srečno! Resnicoljubje italijanskega „katoliškega" lista. — Pod tem naslovom piše „Naša Sloga": Poznani prijatelj našega naroda, tržaški „L' Amico", glasilo mladih italijanskih (svečeniških) reformatoijev in istomišljenik naših „klečeplazov", je priobčil pod naslovom: „Slovenci v novi luči" vest, katere bi se sramoval tudi njegov drug, židovsko-liberalni „II Piccolo". V tej vesti laže drzno, da je vlada hotela uzeti na delo v novi svobodni luki pri sv. Andreju namesto tržaških delavcev skoro izključno slo-venske delavce. Ta sovražna odredba da je izzvala v mestu silno nezadovoljstvo, ali po ustrajnem naporu da je vendar zadovoljeno Italijanom. Vsakomur, ki sledi dogodkom v Trstu, je znano, da je bila vlada naložila upravi javnih skladišč, naj na delo v svobodni luki vzame tudi nekaj Slovencev in zdelo se je, da se tudi zadovolji tej pravični zahtevi, in to tem bolj, ker je bilo med slovenskim delavstvom tudi pripadnikov tržaške občine in ker so doslej delali v svobodni luki tudi itn!i' inski delavci iz kraljevine. „Katoliški" (?!) ,L' Amico" pa ne pozna v T-stu druzih delavcev, nego italijanskih, in J ir je najlepše, napisal je debelo laž, da se i - hotelo namestiti skoro same slovenske delavce, dočim so tudi najradikalneji italijanski listi javljali, da jih hoče vzeti kako tretjino vseh delavcev, ki so imeli tam delati. Evo, tako ljubijo resnico, pravico in nas Slovane, katoliški duhovniki v uredništvu tistega pretvezno katoliškega lista! Preganjanje narodnih kolkov. Prejeli smo: Te dni sem poslal na poštni urad v Portorose več razglednic, kolekovanih z narodnimi kolki „Ptuj". — Vrnili so mi jih z opazko, da je tak kolek prepoveden. Cital pa sem, da je sodnija preklicala prepoved rabe tega kolka in zato sem ga rabil. To tembolj, ker sem menil da bi mi družba — kar se je zgodilo ravno te dni — ne bila poslala tega kolka, če bi bil res prepovedan. Želel sem, da jih moji sorodniki, znanci in prijatelji, dobe ravno za praznike. Pisal sem razglednice kasno v noči. Postopanje poŠte pa pomenja dvadnevno zamudo. Je pač karakteristično to za avstrijske državne oblasti : poštno ravnateljstvo je pač hitelo z razglašenjem prepovedi, razsodbo ljubljanske sodnije, s katero so bili kolki zopet dovo-I Ijeni, jednostavno ignorita to slavno poštno ravnateljstvo. Veliko ogorčenje je provzročil „Slo- pomorejo do dobrega financijalnega vspeha. Čim večji dohodki, tem večji dobiček, tem več vdobi potem naša prekoristna šolska družba. Otvoritev mednarodne telefonske proge Gorica-Kormin-Videm. Z današnjim dnem je predana javnemu prometu mednarodna telefonska proga št. 3887-7012 Gorica—Kormin-Videm. Ta proga obstoji iz nove zgradbe Kormin—Videm in iz delne, iz medmestne telefonske proge Trst—Tržič-Gorica—Kormin izločene proge Gorica— Kormin, katero se je pritegnilo v novo mednarodno progo v svrho tega, da telefonski promet z Italijo ni vezan na omejene službene ure centrale v Korminu. Medmestna proga št. 3684 vsebuje torej tačas samo postaje Trst, Tržič in Gorico. Za telefonski promet med Avstrijo in Italijo so merodajna določila opravilnika, priklopljenega mednarodnemu brzojavnemu dogovoru Petrograjskemu (člen LXVIII), oziroma specijalni dogovor, tičoč se avstro-italijanskega telefonskega prometa in istemu pripadajočega opravilnika, pri čemer se pov-darja, da so državni pogovori dopustni, da pa se doslej ni že dogovorilo o naročilih na nočne pogovore in o ustmenih prijavah pogovorov, ter da gre mednarodnim pogovorom prednost pred notranjimi pogovori iste vrste. V ostalem veljajo tudi za mednarodni promet one določbe, ki obstoje v obče v medmestnem prometu. Uradne ure zgoraj navedenih telefonskih central in javnih govorilnic so iste kakor za brzojavno službo. Ustanovni shod podružnice CMD. v Trebčah se je vršil dne 19. marca t. 1. ob mnogoštevilni udeležbi. Navzlic slabemu vremenu so bili prostori „Gospodarskega društva" natlačeno polni. Prišlo je posebno veliko ljudi iz mesta in spod. okolice. Med udeleženci smo opazili med drugimi g. dež. poslanca dr. Pertota, g.o Ponikvarjevo, več gg. učiteljev, akademikov in dr. Gospod učitelj Bratoš, kakor sklicatelj, je pozdravil v prvi vrsti mnogoštevilne goste, v drugi domačine in poživljal slednje, naj se z vso vnemo oprimejo nove podružnice. Na njegov predlog je bil izvoljen predsednikom shoda g. Luka Kralj. Po kratkem nagovoru je podal besedo gu. Bratošu, ki je v daljšem govoru razlagal pomen Ciril-Metodove družbe za obmejne Slovence. Omenjal je posebno „Slovenčev" članek „Ci-rilmetodarija", kateremu članku se imamo zahvaliti, da se danes ustanovlja tudi v Trebčah CM. podružnica. Povdarjal je težave, ki jih imajo slovenski otroci v mestu na obiskovanju tujejezičnih šol, ki jih morajo obiskovati radi pomanjkanja lastnih. Namen Ciril-Metodove družbe pa je ravno, da ustanavlja slovenskim otrokom šole tam, kjer jim jih v to poklicani faktorji nočejo dati. Mi Tržačani moramo biti CM. družbi še posebno hvaležni; saj trosi vendar za naše šolstvo vsako leto naravnost ogromne zneske. Dolžnost naša je torej, da družbi ne le vračamo te dobrote, ampak da jo po možnosti tudi zato primerno nagradimo. Na to je prečital g. Bratoš pravila nove podružnice. Kakor druga točka dnevnega reda je-sledila volitev odbora, v katerega so bili izvoljeni sledeči gospodje: Predsednik učitelj Fran Bratoš, podpredsednica učiteljica Antonija Pakiž, tajnik Anton Možina, njega namestnik Bernard Kralj, blagajnik Luka Kralj njega namestnik Lovrenc Kralj, pregledovalca Kralj Ivan in Čuk Fran. Novoizvoljeni gospod predsednik se je zahvalil na izkazani mu časti ter je poživljal ostale odbornike in člane, naj mu stoje zvesto in vstrajno ob strani kakor sodelavci. Na to se je priglasil k besedi g. učitelj Grmek iz Sv. Ivana. Govornik je slikal žalostne raznere, ki so vladale pred trinajstimi leti v Trebčah, ki so se pa v tem razmeroma kratkem času temeljito izpremenile. Zavednost Trebencev dokazuje že to, da so si danes ustanoviJi že peto narodno društvo. Želi novi podružnici mnogo sreče in napredka. G. učitelj Trobec je vspodbujal domačine, naj se ničesar ne strašijo in jih je po- venčev" članek o Ciril metodariji. Povsod po zivljal k vstrajnemu delu slovenski zemlji, od velikega mesta do male | G. Crgič iz Padrič je omenjal nesram-vasice, da celo iz bornega gorskega sela ! nega napada na družbo Sv. Cir. in Met. v se je vzdignil protest proti nečuvenemu na- ljubljanskem „Slovencu" in poživljal novo-padu in povsod o vsaki priliki se je sporni- izvoljeni odbor, naj skrbi za to, da se tre-njalo in se še spominja naše prekoristne bensko ljudstvo natančno pouči o namenu družbe. Ni ga dneva, da ne bi prinašale in pomenu CMD. za Slovence, novine izkazov daril. Od bogatina do re- i Kakor zadnja se je priglasila k besedi, veža, od inteligenta do navadnega delavca burno pozdravljena, gospa Karla Ponikvar-in priprostega kmetiča; vsakdo polaga po jeva ter je v imenu Tržaške ženske podruž. svoji moči na žrtvenik domovine. i pozdravila novoustanov. podr. Priporočala je Tudi naše vrle „Sokoliće" so se pridru- Trebencem, naj vedno ohranijo za podruž-žile občemu protestu. Zato prirede v soboto nico isto navdušenje, ki so je pokazali pri dne 2. aprila plesni venček, katerega čisti ustanovitvi. Za izgled naj jim služi ravno dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Me- Tržaška ženska podružnica, ki že 24 let z toda Ples se bo vršil v društveni telovad- isto navdušenostjo in neumornostjo deluje v niči Plesovodja brat prof. I. Umek. Vstop- blagor slovenske šolske dece. Za izgled naj nina 1 K toliko za gospode, kolikor za si vzamejo tudi češke delavce in delavke v dame. Prosi se, da pridejo gospodje v črni, Šumavi, ki vsi brez izjeme, navzlic slabim dame pa v plesni obleki. Ako bi kdo po- gmotnim razmeram, po svojih močeh in motoma ne dobil va ila, naj se oglasi pri razmeroma veliko žrtvujejo za svojo „Sol-vratarici „Nar. doma", ali pa pri jedni izmed sko matico". Poživljala je posebno sloven-odbornic. ske gospodinje, naj se poslužujejo kolikor „Sokoliće" se niso ustrašile ne stroškov, možno družbinega blaga. Tudi ona se je ne truda; zato upamo, da se posebno bra- pridružila želji predgovornikov, da bi družba tje „Sokoli" mnogoštevilno odzovejo pova- živela, cvetla in rastla v prospeh tržažkega bilu naših požrtvovalnih gospic in tako pri- Slovenstva 1 Ker se ni nikdo več priglasil k bes#di, je predsednik zaključit shod, kateremu je sledila neprisiljena domača pevska zabava, na kateri sta pevala pevsko društvo „Primorec" in pevski zbor Vrdeljskega 5a-kola. Omenjamo konečno, da se je takoj na ustanovnem shodu priglasilo za novo podr. 41 Članov in članic, kar je za vasico Trebče vsekakor povoljno. Po shodu je nabrala gospica Tončka Odinal iz Sv. Ivana za novo ustanovljen« podružnico znesek K 35.15. Srčna k vala gospici nabirateljici in gg. darovalcem I Omenjamo še posebno, da je g. hotelir KOgel daroval 10 K. Srčna hvala! Iz Barkovelj. — „Sem pevec in peti, je vse mi na sveti, — zakaj bi ne pel?* Da, zakaj bi ne peli! Saj je vendar petje, lepo narodno petje, zaklad, ki nam ga morajo zavidati vsi slovanski in neslo-vanski narodi 1 In naša mična, narodna pesem je zatn naš ponos, naše vse I V njo so naši dedi vlili vse svoje veselje in z njo so se tolažili v hudih časih, narodnega trpljenja — In zato nam mora. biti naša pesem svet, dragocen biser, v katerem vidimo sebe, svojega naroda dušo. Hvaležni moramo biti pevcu, ki nam je zapel par narodnih pesmi; hvaležni društvu, ki nam nudi takega užitka. Zato pa ne zamudimo prilike in pohitim« vsi dne 3. aprila (na belo nedeljo) v Barko vije, da tam spoznamo lepo slovensk* pesem. Le potem porečemo lahko s ponosom tujcu: „Vidiš, to je naša pesem, ki je vzklila iz našega naroda, iz prave slovenske duše I Zatorej v nedeljo v Barkovlje ! Slovenskim tiskarnam. „Matica Slovenska" razpisuje s tem natečaj za tisk sledečih publikacij: 1,. Zabavne knjižniceXXU. zvezek (kakih 8 tiskanih pol,); — 2,. Prevodi iz svetovne književnosti, VII. zvezek (19 tisk. pol); — 3,. Letopis (kakih 8 tisk. pol). Te knjige se bodo tiskale v 4800 k-vodih. Format in papir. Zab. knj. in „Prevoda" bo tak kakor v dotičnih knjigah „Matice Slov." za 1. 1909 (41 vrstic aa 1 strani), format in papir Letopisa za tek kakor v Letopisu za leto 1907. Stavek kom-presen. P. n. slovenske tiskarne se s tem po-zivljejo, da pošljejo svoje oferte do 7. apriia t. 1. upravi. „Matice Slov." v zaprtih kuvertah. Dne 7. aprila ob 9. uri dopoldne se oferti otvore; p. n. gg. oferanti so vabljeai, da pridejo ob tej uri v društvene prostore „Matice Slov." (Kongresni trg, 7). V oferte je navesti 1,. ime knjige, 2,. cene za stavek in tisk pole pri 4800 izvn-dih; 3,. cene za event. petit-tisk, tabele itd. (ne tarifalno, ampak z določeno svoto prn pola); 4,. ceno papirja po 1000 pol; 5,. ne-no za event daljnjih 100 izvodov; 6,. cnnn za ovoj. V oferti je ločiti ceno za tisk in papir. Priložiti je vzorec papirja in duplo. Cene je razumeti franko Ljubljana. — Uprava „ Matice Slovenske". S c. k. gimnazije. — Ozirom na nn-tico, objavljeno nedavno temu v „Edinosti* o proganjanju nekega dijaka, smo naprošeni od kompetentne strani, da priobčimo tn-le pojasnilo: Vsebina rečene vesti o pretvezno grdim ravnanjem z nekim dijakom na c. k. državnem gimnaziju ne odgovarja resnici v kolikor se ta disciplinarni slučaj opisuje jednostran-sko in načinom, sovražnim proti dotične«« učitelju. Stvar je bila tako-le: Zadnje dni prod velikonočnimi prazniki, je bil res jeden učencev VII. razreda po konferenci kaznovan radi predrznega vedenja proti jednemu učiteljev. Dotični učitelj pa je — videč, da je učenec po prijavi kazni začel plakati in se je kazal zelo potrtega — izjavil (ne da bi kdo vplival nanj), da hoče biti za to pot milosten in ne zahteva, da se kazen tudi izvrši, da ne bi učenec preveč trpel na posledicah svn-jega nepremišljenega postopanja. Vulkan na Krasu. Iz Komna smo prejeli sinoči to-le ekspresno pismo: Med groznim divjanjem burje čuli smo danes popoludne o 2 h 20' strašen polom. Rava«-kar prinesel je mož iz Škrbine poročilo, ib je bil vzrok temu polomu na Trstelju iav-stala razpoka, iz koje se neprestano vali gost po žveplu smrdeči dim. Drevje in rastline okolu razpoke so od tega dima popolnoma opaljene. Med ljudstvom vlada panika. Obširno poročilo jutri. * * Tako naš prostovoljni poročevalec 5. A. Čotar, občinski tajnik v Komnu. Sam« ob sebi je umevno, da tej vesti o takta pojavu na Krasu ne bi verjeli niti tedaj, k« ne bi pisali danes 1. aprila. Tako nerodni in najivni pač nismo, za kakoršne nas smatra g. dopisnik, ki si je hotel dovoliti z nami neslano šalo. Razpoka in po žveplu smrdeč gost dim ostaneta torej za nas tam, kjer sta nastala, to je v dopisnikovi glavi. * Vojaški nabor. Včeraj, prvi dan sabora za tuje novince, je bilo pozvanih 14t, od katerih se je odzvalo 127. Potrjen* je bilo 19, od teh eden za mornarico. Tržaška mala kronika. Poskus samomora. Ana Fornacasi stara 19 let, dninarka, stanujoča v ul. Oba« V Trsta, 1. aprila 1910. , .EDINOST" St. 90 t Stran m st 8, je predvčerajšnjem zvečer v samomorilno svrho izpila v gostilni „AUe Glorie* v Rocolu večjo količino karbolne kisline. Zdravniška postaja jo je spravila v bolnišnico. Vzrok: nesrečna ljubezen. Radi tatvine. Trgovski agent Angel Moretti, star 17 let, iz Trsta, stanujoč pri Sv. M. M. zgornji št. 79, je radi poslov šel k svojemu šefu, jestvinčarju Franu God-«g v ul. Madonina št. 9 in je vstopil v pisarno zraven prodajal niče. Na mizi se je tam •ahajal kupček bankovcev, skupaj 2700 K. Kmalu po odhodu Morettija je Godnig kon-statiral, da sta iz kupčka zmanjkala dva kankovca po 100 K. Podal je za to ovadbo proti Morettiju, kateri je bil areriran, ko se je nahajal v kavarni „Reclame". Pri njem so našli K 7.70 in skrita v nogavici dva bankovca po 20 kron. Odvedli so ga v ul. Tigor. Koledar in vreme. — Danes: Hugo šk. . — Jutri: Frančišek Pavi. ap. Temperatura včeraj: ob 2. uri popoldne 5* Cels. — Vreme včeraj: oblačno, silna burja. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, s posamičnimi padavinami. Burja. Zelo hladno. V začetku slabo, potem bolje. _ Nase gledališče. Kdor je videl narodno igro s petjem in godbo „OKSETEGA BRATA" pred sedmimi leti v gledišču „Fenice", in predlanskim na našem odru v „Narodnem domu", so mu gotovo ostali v spominu vsi •■i lepi prizori, ono lepo petje in godba ki jo vsebuje ,Deseti brat" ; in kdor ga je videl enkrat, si ga gotovo želi še drugič in tretjič in še večkrat, kajti „Deseti brat" je eaa najlepših narodnih iger, ki se jo človek mkoli ne naveliča. Pri igri sodeluje „Šentjakobska čitalnica* s svojim pevskim zborom in društve-aim orkestrom. Iz Ljubljane pa prideta g. Verovšek (Kijavelj in g. Grom (Kvas), torej bo nekaj izrednega in naj nihče ne zamudi te prilike. V ponedeljek 4. aprila pa se bojo a prizorih še enkrat in zadnjikrat veleza-bavni ,.rR0ST0ZIDAKJl", v katerih nastopita tudi oba gosta g. Verovšek in g. Grom iz Ljubljane. Sezona se bliža koncu; le malo predstav bomo še imeli priliko videti na našem odru, zato naj se vsak potrudi in uživa, dokler je še prilika._ Tržaška gledališča. FENICE. — Sinočnja repriza „Ločene žane" je bila vsled nenavadno slabega vremena slabo obiskana. Zelo aplavdirani so bili: Mila Theren, Guttmann v ulogi sod-aika in Olmuhl v ulogi dvornega tajnika. Danes se poje prvič ljubka in melodijozna O. Straussova opereta „Valčkov čar" (Ein Walzertraum). Društvene vesti. „Glasbeno društvo Trst" se prisrčno aakvaljuje g. Dragotinu Gobecu, tajniku hranilnice in posojilnice ter g. Jenkotu, vele-rrgovcu, ker sta šla društvu na roko, ko je to vprizorilo burko „Moč uniforme". Istotako se zahvaljuje vsem drugim, ki so se zanimali za našo prireditev in se je vdeležili iako mnogoštevilno. Nastop „Vrdeljskega Sokola" bo prihodnjo nedeljo dile 3. aprila ob 5. uri pop. v dvorani „Nar. doma" v Sv. Ivanu s sodelovanjem domače godbe. Program obsega i točk. Vstopnina 40 stot. za osebo, sedeži ■a odru 40 stot. v dvorani 20 stot. Od 8. polnoči bo plesni venček. Pevsko društvo Hajdrih na Prošeku »aznanja, da se bo vršil v nedeljo 3. aprila 1910 ob 1 uri pop. XXIII. letni občni zbor v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. Prijatelji društva dobrodošli. Odbor. Podružnica CMD. v Skednju bo imela dne 4. aprila ob 4. uri popoludne svoj občni zbor v sobami otroškega vrtca. Učiteljsko društvo za Trst in okolico saznanja, da ne bo imelo občnega zbora dne 3. aprila., kakor je bilo objavljeno v ,Tovarišu", in da ga je preneslo radi nepričakovanih ovir na 10. dan aprila in sicer v Trebčah. Vsaka šola naj naznani število udeležencev banketa tov. Bratožu vsaj do četrtka. Podružnica družbe sv. C. in M. v Skednju ponovi na splošno zahtevanje gledališko predstavo „Cigani" v nedeljo drffe 3. aprila v dvorani g. Miklavca (Kačun) pri Sv. M. Magd. Spodnji. Začetek ob 4 in pol pop. — Predstava se vrši ob vsakem vremenu. „Narodna Čitalnica" v Rojanu priredi dne 4. aprila v prostorih „Gospodarske zadruge" v Rojanu družinski večer. Na vporedu je petje, tamburanje komični prizori, kupleti in srečolov. Iz posebne prijaznosti sodeluje glasbeno društvo „Trst." Začetek ob 4. uri pop. Vstop prost. „Narodna Čitalnica" v Rojanu prične po dolgem spanju zopet svoje delovanje in sicer dne 3. aprila se otvorijo Čitalniški prostori Via Montorsino št. 7, I. nadstropje. Vsi bivši člani se uljudno prosijo da posetijo Čitalnico kjer bo vedno dosti časopisov na razpolago; priporoča se pa tudi novim članom, posebno mladini, da pristopijo v društvo. Članarina je 60 stot. mesečno. Čitalnica je odprta vsak večer od 7—10 ure. Odbor. Člane in prijatelje „Trgovskega izob. društva" v Trstu vabimo na naš „Vijolični večer", ki bo dne 3. aprila v lastnih prostorih ul. S Francesco d' Assisi št. 2 I. Začetek točno ob 7. uri zvečer. V lepo prenovljeni dvorani ob zvokih slov. pesmi (pelo bo pevsko društvo „Kolo") bo mnogo veselja. Uprizori se tudi enodejanjka: „Dobro došli, kdaj pojdete domov?" Ob koncu pa se veselo zavrtimo. DARO VL — Nabralo se je na Velikonočno nedeljo v gostilni Jožefa Terčelj pri Sv. M. M. Zgornji za moško CMD v Trstu K 2*62. Darovali so: Ludovik M. 60 st., Škulin A. 40 st., Babič K., Terčelj F., Primšič R., Bo-žec I. Kobal I. po 20 st. Groznik F. 30 st., Štefe J. 32 st. Denar hrani uprava. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v marcu t. 1. sledeče dohodke: krčma pri Kosiču ... K 15*— krčma N. D. O. . . . „ 6 36 kavarna Balkan . . . . „11*— kavarna Commercio . . „ 29*85 restavracija Balkan . . „ 1*12 pri gospe Biček . . . „ 24*67 knjigarna Gorenjec . . „ 2*10 krčma „Pri Francu" . . „ 5*24 krčma pri Babniku . . „ 3*16 krčma Stranj...... 2*88 Čitalnica.......„ —*30 Srčna hvala! — Za Svetoivansko podružnico CMD. i nabrala v nedeljo mešana družba in nekateri | člani „Mladine" deloma v Rovtah, deloma i na osmicah pri Škabaiju in pri Taljovki na Frdeniču K 11*24. ] T PellRI kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST ft lil TRI NOVOSTI! — Od t dO pondeljka 4. aprila 1910 „ TRI NOVOSTI! I \) HEIDELBERG (Po naravi). 2) CLEOPATRA (Veličastna zgodovinska drama v barvah). 3) Za konec .»SMEH*. ta o*o&Ao*oo* <*mo »ko ae plača Da račun 6CC0 kron Agencija Af qo« dotto 6, Kremaer ^ z dekretom, dobra poztcijaj*e ta- Žganj Može, fca inata it. 1. koj proda. Pojasnila daje Rudolf 526 Pozor! M. LEVI Pozor! Trst - nI. Ombrelle 6, III. n»d Trst Kupuje rabljeno pohlfttvo, ponošono obleko Ir tiieir c atrcjo. likati dop raico. Pride h*dd na cbA 'n konnumno društvo v L« kvi tOSpCUSlSKU na Krapu dš, avojo prodajalno z m»tanim bngom ▼ najem. — Prodajalna daja okr g 32-00« kron pn mtta na me.-ec. — lojaamia in |-og«ji pri načelmStvu. 4". 8 Prodajalnica jestvin r.S.ffi atiotki pruda te radi preatlitve v okolico. Več se poizve t 1'pravniStvu Edinosti. 514 Odda meblirana nota |rl slovenski družini «v 3 minute od južnega kolodvora. TJ1. Ti araella 3, H. p., vrata 8._300 Rad* odpotovanja v a, klop, kopeiji itd Naslov Edinost. 519 Htfliln ca v ra'fm meblirana soba ▼ ulici Com-uUUa O0 merciale Stev. 4. II. n. *00 Zobotehniški pomočnik vSJn: d< brini i spriftvali iSČe službe pri kakem zobozdravniku v Tistu ali v drugem mestu. Naslov pove In- aeratni oddelek Edinosti 700 illi kuhinjskih potrebščin ko?ev, stolic, stekla, lesenih predmetov, svetilk, žlic, vilic, kozarcev in buteljk za krčmarje- Jos. Adamich, Trst ul ca ttiulia vogal ulice Kandler št 10 ISBBSSIISSBBBI Nova in bogata zatega vsakovrstnega £palxt* in j odi in o sobe na Najnovejši uzorci. Trst, ¥ia dei Rettori št i Telefon 5t 71 Romano IV. Tomo Kelemenić i krojač ulica Gialia št- 31,1. nad. priporoča avojo moderno urejono krc- Jačnloo, v kateri ah izvrtaje v a a dela spadajoča ▼ krojaško stroko. Cono zmerno. "Vi Svoji k svojim! renomirana tvornica za pe6enje izvrstnega ćalnega in dezertnega kruha Prnftam za Da'z» Bt°lfa> velik« ka- rr Ulidlll b1Dj8k„ omaro v-r aatouat „Dali or-1 ulic* Pot >i»n>i štev. 690 II. deano. «3* fosestnih' pisalnih strojev. Kdor se hoče izogniti nadležnim in drugim poprava« ter ieli ohraniti phalni atr »j v popinem redu ia brezhibnem stanu naj ne sanadl naročiti a* aa mesečno ftiifteajs ln vsdiftevasje pisalnih ■trojev, a ćimer se zajamči stroj ea neomejen ču» m trajno d. lovanje. CEN - K I — aa aeses is stro|- Alfred Snbiček, Trat Co> so štev. 23, prvo nadstropje. (Popravljalni™ pl-alnlh strojev s aaloga pečate* - barv, trakov itd. Itd. - ANTON SKERL mehanik, s&prlstlenl zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 iasiupRii tovarob loMjjfltotola „Potr apvijava m «3109» olaktrienib iroafko? ,t?č] I- profaa gra-ufoDOT, •oDofcnnv, ln fo&Ofre'cv Sa toga priprav aa 'o« ti ,ii» %r\n» iclamica ca popravljanj« lir. »trojav kolu. matoko a* itii. Velfka taloga pripadkov pc tov&r cenah. rS* LEFON štev IT3A. LASTNA HlaA :n Taiefon it 262 LASTNA HUA n: T* laf on it 16? Naivečje narodno spedicijsko podjetje ——aa Kranjskem ———^ JOSIP SKERLJ Ljubljana Dunajska cesta 29 (ex Bavar. dvor) se priporoča za vrb v t*ped c Hko stroku npaila OČa uaroćila, katera tzvrSI tofino ln solidno po SBSEB cenah. oneoro Jure Karaman Zaloga vina: V. Tintore IO, Gostilne Via Scorzeria 4 in V. Valdirivo 14. Gosp. Jure Karaman iz Kr la (Jesenic«) Dal a< ija i;-lož 1 je na žudnji mednarodni razstavi v Parizu svoia izvrstna dalmatin akn vi*l!i£ni kemik milna industrije, g. dr. K. DE1TE — Berolin, da ima velika večjo nego milo ali milo in soda. ne da bi ae lotili perila. ]tiinlos°v pralni prašek Je torej najtioljie, kar se more rabiti m pranje perila, »aruje perilo kar se najbolj da misliti, je PUCKNI in daje bliščečo beloto in je popolnoma brtz daha. Zavitek kg stane samo 30 vio. Dobiva se t trgovluah z drogerijami, kolonijalnim bla-g tj m in mitom. Na debelo I*. Minlos Dunaj I. Molkerbastei 3. Za Trst in okolico n se sprejmejo pri ■a jako hikratlvnega podjetja na Reki. Proti dobri proviziji. Ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" ulica Giorjdo Galatti pod „Podjetje Štev. 512". n======= n