IKJTEU5KI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Tm >pi>«. v oceno poslane knjige itd. je pošiljati lamo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vie pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš Izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb |e plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.


■ «i . «O . w
Pozdrav slovanskemu učitelj stvu,
Ob 25letnici Zaveze.
Pozdravljeni, tovariši! . . . Več! . . . Bratje! Kak glas v Ljubljano danes vam veli? Zaveza kot nevesta, vi kot svatje — trpljenja pečat v dušah vsem blesti!
Od severa in z juga ste prispeli, kjer naše govorice spev zveni, da bi v ljubezni bratski se objeli, naporom, bojem zmage si želeli, ki le iz njih bodočnost se rodi!
Kar je bridkosti, boli dom užil —
vse z njim čutili smo,
vse z njim delili smo,
tok vseh solza je v naša srca lil;
zato smo delali in smo trpeli,
da bi milejši žarki zagoreli,
da bi naš rod močan,
da "bi naš svet prostran
in srečen bil!
Zvestoba nas je vse doslej družila, in misel ena vse je prepojila: ukaz domovja — prvi je ukaz! Kdor ni ga slušal, ta je šel od nas. — Težak je boj, najtežje je živeti, in kdor poguma v sebi sam ne neti, omahne, pade tja, kjer jačja sila z nasiljem je utaborila ostrog izdajstva, mamona in zla! . . . In kar imamo, dali smo si sami — nasprotnik vedno je na straži stal, da nam ime ugrabi; da omami s klevetami slabiča, je lagal. Namesto kruha — kamen; ali čast nam neoskrunjena ostane last! Boga jemat je z zlatega prestola šla množica ohola, polagala na jezik ga blatan, češ, glejte vzgojevalcev stan, ki sveta ni mu naroda svetinja! —
Vzdrhtela je, zastala ni stopinja, ki pot nam v daljo krči in ravna: ponosnejše naprej, navzgor hiteča, osvojevalno k luči hrepeneča, pokoja, meje ne pozna! A vzpota, od strasti prožet, besni sovrag prosvete . . . dušo grize in boli zavest, da ni uspelo razdvojevalno, nekrščansko delo! . . .
Nič obupavanja! . . . Naprej, naprej! V srce je pisan zakon! . . . Njega glej! Ze do neba je sila prikipela, divja pa preko mere samo zlost, ki lastna jo naposled zmane ost v propast, ki drugim jo želela!
Naš praznik dolgoletnega napora — iz njega vstati mora naša zora! Plug reže brazdo — seme plodno mi, bratje, sejmo v zemljo rodno, kali negujmo, pospešujmo rast, nad srci dana je le nam oblast! In kamor kane kapljica krvi, stoteri plod iz nje se porodi — ta plod spoznanja, vere v lastno moč prežene hlad in noč! In duševni zaklad dvigujmo, načrte smele v dušah snujmo — nikoli dela ni dovolj! In v radost se prelije naša bol, ko v vsej mogočnosti in slavi z orožjem uma, s silo volje na širno, na prosvetno polje v boj nekrvavi se postavi slovanski silni narod in od tod zmdgalec vrne se in svoj gospod!
Prosveta — naše sveto maščevanje! Če spi pravica, vendar še živi . . . Tako izpolnjene so naše sanje: Bodočnost je, ker je, kar jo rodi!
Engelbert Gangl.

i 5
Današnja številka obsega 20 strani.
V Ljubljani, dne 5. septembra 1913.
Današnja številka našega lista je posvečena praznovanju petindvajsetletnice naše Zaveze, ki je naš ponos, naša čast in naše poroštvo, da pridejo našemu uči-teljstvu boljši časi; Zaveza — slava ti!
Skromne in tesne so naše razmere, zato ie skromno in tesno tudi praznovanje Zavezinega jubileja. Pa tudi pravni in materialni položaj učiteljstva ni tak. da bi mogli svoje slavje obhajati sijajno in hrupno. Tega se vsi zavedamo. Bili bi nepošte-njaki. ako bi dali več, nego moremo in smemo!
Današnji naš list kaže v ozkem okviru sliko in položaj slovenskega šolstva in naprednega slovenskega učiteljstva. Vsebina je bogata in raznolika. Javnost, ki se zau nima za kulturno napredovanje našega naroda in za stanje kulturnih delavcev, je ne more prezreti. Poleg današnje številke stavljamo vzporedno ono, ki smo jo izdali dne 7. januarja 1910, ko ie naš list obha-|al petdesetletnico svojega izhajanja. Iz materiala, zbranega takrat in danes, more in mora vsak naš objektivni kulturni zgodovinar črpati ogromno dokumentov o zavestnem, smotrnem, uspešnem in požrtvovalnem delovanju slovenskega naprednega učiteljstva.
Dokaizi govore, da je slovensko napredno učiteljstvo zvesto služilo domovini, šoli ter časti in ugledu samega sebe! V obupnem boju za obstanek ni bilo mogoče storiti več — saj bi niti to delo ne bilo nikoli izvršeno, da ne razžarjajo naših duš ideali!
Slava vam, Brezovnik, Gradišnik in Kocbek, ki ste zbudili speče ter jih z vezmi bratstva in tovarištva spojili v četo zavednih in značajnih prosvetnih borcev! Vam gre današnji dan prvi pozdrav!
Drugi pozdrav velja vam, ki ste z veščo in neustrašeno roko doslej vodili našo Zavezo! Naše zaupanie vani je bilo opora, ko ie sovražnik brizgal strup na vašo čast; naša hvaležnost vam ie plačilo, ki ga presega v ceni samo še zavest storjene dolžnosti! Kolikor teh naših vodnikov in delavcev ni več med živimi — njih spominu: Slava!
A, vam, tovariši in tovarišice iz vseh slovenskih pokrajin — tretji j>ozdrav! Vse peklenske moči so naščuvali na vas, s škorpioni, kamenjem in gladom so navalili na vas — od matice vas niso odtrgali» Zavedate se globokega smisla Svetopol-kove oporoke, zato stojite — oboroženi z orožjem bratovske ljubezni — neomajni kakor skala in zvesti kakor večna resnica na braniku svoje časti in svojih pravic! Pozdravljeni!
Predvsem pa najiskrenejši pozdrav vam, mili naši slovanski bratje! Beseda ne more povedati tega, kar čuti srce, ko vas presrčno pozdravljamo v svoji sredi! Vi sinovi slovanskih plemen, ki s silo svoje kulture in z močjo svoje duševne in fizične energije zagotavljajo sijajno bodočnost svojim prihodnjim rodovom, nam prinašate uteho in jakost. da se popenjamo ob vas kvišku do zlatožarne zore, ki tudi nam — najšibkejšim med vami — nazna-
LISTEK.
JANKO LEBAN:
Zavezi
ob petindvajsetletnici njene ustanovitve.
Pozdravljena, Zaveza, napredna, brdka hči! Kipi naj drugim jeza, lepo se ti raz vi j.!
2e si četrt stoletja vodnica naših trum, ti daješ nam zavetja, lijoč v srce pogum!
In tisočglave čete v krog zgrinjajo se tvoj, za svobodo vse vnete, hite nevstrašno v boj.
Vsi eno pot mi gremo v spas narodni in čast, mi likamo ga z vnemo', zanj delo nam1 je slast!
Nikdar ne kloni glave učitetj-naprednjak; »Naprej zastava slave!« zaveznik kliče vsak!
Sovražnik ljuti, kleti, zaman je tvoj napor, prej ali slej zasveti jasnejših dni nam zor!
A ti, Zaveza dična. čuj prošnje rni izraz: V načelih nepremična do zmage vodi nas! —
nja dan svobode! Pozdravljeni tisočkrat iz bratskih slovenskih src!
Vsem vam poklanja »Učiteljski Tovariš« s tem v pozdrav in spomin samega sebe v dar!
|	Pouk v materinščini razkrivaj vse-	j
j	bino rodnega jezika pred obliko,	:
i	njegovo prvotno nazornost in po-	i
j	ezijo; s tem se goji stvarjajoča	j
|	jezikovna sila in zgovornost. —	|
:	To je ideal narodne šole velikega	j
| Čeha in človeka — Komenskega. j
■
JAKOB DIMNIK:
Organizacija naprednega učiteljstva.
Napredno učiteljstvo ne more nikdar podleči, ker ima tako izvrstna organizacijo, toliko koristnih in dobrodelnih stanovskih naprav ter ima v teh zamotanih razmerah vendar še toliko in toliko delavnih sil, ki so oprte in koreninijo v idealni stanovski zavesti in ljubezni.
Dr. Josip Kušar.
Stan, ki nima svoje organizacije, je-podoben mlinu brez vode. Organizacija vsakega stanu je tista gonilna moč, ki daje stanu znak življenja, moč za obstanek in odporno silo proti nasprotnikom in sovražnikom dotičnega stanu. Vsak stan ima pa nasprotnike in sovražnike. Tako tudi učiteljski. In ta še posebno veliko! Zato si je pa1 učiteljstvo podalo roke ter se tesno združilo v raznih stanovskih društvih, ki jim je namen, gmotno in moralno podpirati učiteljstvo, se potezati za pravice učiteljstva- in šolstva ter odbijati napade učiteljskih sovražnikov na šolstvo in učiteljstvo. Najhujši sovražnik učiteljstva in šolstva je pa k 1 e r i k a 1 i z e m. Ta je naš podedovani sovražnik, ki ima največji užitek jn veselje v tem. če vidi učiteljstvo in njega rodovine stradati in umirati gladu. In pest klerikalizma bije dandanes — posebno na Kranjskem — z vso silo po naprednemu učiteljstvu. Prav zaradi te krutosti in korupcije, ki jo uganja klerikalizem nad naprednim učitelj-stvom smo si svojo organizacijo tako uredili in izpopolnili, da nas zato zavidajo drugi stanovi. Razdelili smo si pa napredni učitelji in učiteljice svojo organizacijo na štiri dele, ki so: I. stanovska organizacija; II. gospodarska organizacija; III. literarna organizacija; IV. časnikarska organizacija.
I. STANOVSKA ORGANIZACIJA.
Le-ta obstoji: 1. iz »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji; 2. iz »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«; 3. iz »Deželnih učiteljskih društev« posameznih slovenskih kronovin in 4. iz »Okrajnih učiteljskih društev«.
IVO TROŠT:
Slutnja.
Črtica.
24. XII. . . . Sveti večer! Božič! Ti neminljiva, večno lepa pesem človeških src, letos si zame dvakrat lepa: praznujem prvi Božič v učiteljski službi in prvi — oh, kako sem srečna! — v sveti zavesti, da sem dobila srce, ki me ume je, bije zame, kaj ne, moj Veljko? — Ko sem snoči odhajala na počitnice, me je spremil na kolodvor ves srečen, ves ponosen. Ljudje so v svoji zijalosti pogledovali za nama, pa ne vem, ali so se mu zdeli tako zavistni ali tako neumni, ker so se čudili, da spremlja mene: on se jim je samo zadovoljno smehljal skoro z nekim aristo-kraškim prezirom. Meni je pošepetal polglasno: »Kako vsakdanji so ini pusti! Kakor da naju niso videli še nikoli! In če bi naju ne poznali, ali naju morajo z očrni požirati, ali nisva vsaj podobna drugim ljudem?« — Da, zares zna moj Veljko napraviti iz vsakršnega prizora duhovit dovtip. Slišala sem. da je pisatelj in celo pesnik. Saj je lahko. Prihodnjič ga moram vprašati, koliko je že napisal in pa kakšen pseudonim skriva njegove proizvode, da jih bom friogla občudovati, uživati, poljubljati. Njegovo dušno delo so, njegova deca, toliko kot on sam. Da, to mi mora povedati, mora! -
Med vsemi, ki sva jih srečala na poti do železnice, se mi je zdel najbolj smešen naš katehet Zdravko. Toliko, da ni pozabil klobuka pritisniti nazaj na glavo, ko naju je pozdravil, tako se je začudil. Kaj
1.	»Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji« je bila ustanovljena dne 12. avgusta 1908.1. v Pragi. Nje namen je, potezati se za pravice vsega slovanskega učiteljstva v Avstriji. V »Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji«, ki šteje danes 27 tisoč članov, so učlanjene vse avstrijske slovanske učiteljske zveze.
2.	»Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« združuje v sebi vse deželne čiteljske zveze, oziroma okrajna učiteljska društva posameznih avstrijskih jugoslovanskih kronovin. Njen delokrog se nanaša v prvi vrsti na skupne učiteljske in šolske zadeve teh kronovin. Ustanovljena je bila »Zaveza« pred 25. leti in šteje okroglo 2500 članov.
3.	»Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani« je najstarejše slovensko učiteljsko društvo. Ustanovljeno je bilo 1869. 1. V tem društvu je »druženih vseh 12 kranjskih okrajnih učiteljskih društev. Poteza se za izboljšanje učiteljskih in šolskih razmer cele dežele.
4.	»Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Sp. Štajerskem«. V njej je združenih vseh 17 soodnještajerskih okrajnih učiteljskih društev. Ta »Zveza« in pa »\erband der deutschen Lehrer und Leh-rerinnen in Steiermark« tvorita skupno deželno učiteljsko duštvo: «Steiermarki-scher Lehrerbund«, v katerem ima slovensko učiteljstvo štiri zastopnike. »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Sp. Štajerskem« se poteza za pravice slovenskega učiteljstva in šolstva; za pravice nemškega učiteljstva in šolstva deluje »Verband der deutschen Lehrer und Leh-rerinnen Steiermarks« in za izboljšanje gmotnih razmer vsega štajerskega učiteljstva se pa poteza »Steiermarkischer Lehrerbund«.
4.	»Deželno učiteljsko društvo za Goriško in Gradiščansko.« Namen mu je, zastopati skupne interese slovenskega in laškega učiteljstva na Goriškem. Ustanovljeno je bilo 1. 1900.
5.	»Društvo slovenskih učiteljic« se poteza za pravice učiteljic ter podpira svoje članice tudi gmotno; imetja ima nad 2000 K.
6.	»Društvo vpokojenih učiteljev in učiteljic na Kranjskem« se poteza za izboljšanje pokojnin ter daje zapuščencem članov ob smrti tolikokrat po dve kroni podpore, kolikor članov ima društvo.
7.	Okrajna učiteljska društva posameznih avstrijskih jugoslovanskih kronovin so včlanjena v deželnih učiteljskih društvih dotičnih kronovin, oziroma v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Njih delokrog obstoji v delovanju za šolstvo in učiteljstvo dotičnega okraja. Na Kranjskem je 12 okr. učit. društev, na Štajerskem 17 in na Primorskem pa 5. Vsa ta okrajna učiteljska društva so člani »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.«
8.	»Učiteljski krožki .« Posamezna okrajna učiteljska društva imajo, oziraje se na krajevne prometne razmere, za take manjše okraje »svoje »krožke«, pri katerih
se mu je zdelo tako nenaravnega? Vsak dan smo skupaj po šolskih hodnikih ob odmorih in pred poukom. Njemu menda vendar ni treba najprej praviti, če se ljubiva jaz in Veljko. Sicer je pa Zdravko dobra duša, eden tistih mučenikov, ki mislijo, da umevajo svet in sami sebe, da žive po.svojih nazorih in vendar ne v nasprotju s posvetnim duhom in s prirodo samo. In njegovi nazori! Iz knjig sem. jih šele spoznala, iz knjig, ki mi jih je posodil. Lepi so in večinoma dosegljivi. Tudi braniti jih zna dokaj spretno. Toda od povsod moli dovolj očitno konjsko kopito: askeza. Premaguj se! Ko mu z Veljkom razodeneva svoje pomisleke, navidezno pritrdi, pomežikne s črnim očesom in reče: »Storim', kolikor morem!« — Zato živi svoje samostansko življenje v notranjosti polno nasprotij in nesoglasja. Duhovnik in človek v eni suknji je redka prikazen. Dostikrat me pogleda tako zaljubljeno, da bi skoro pozabila njegov tesni ovratnik. Seveda: mlad je še Zdrakvo, mlad, vsi srno še mladi.
Morda sem preveč pisala o njem v teh beležkah. Veljko mi ne bo tega zameril. Storila sem to, da sem mogla z Zdrav-kom primerjati njega: kakor solnce poleg meseca — on, moj vzor, moje vse.
Sveti večer je nocfcj, večer samih lepih spominov, praznik najdrznejših nad, praznik zmage luči nad' temo. To zmago šele letos resnično srečna občudujem, st je veselim. On, moja zvezda, mi kaže pot v življenje! Veljko!
Da bi mi le ne zatonila nikdar!
se učiteljstvo zbira na zabavo, na prijateljske in stanovske pogovore.
II. GOSPODARSKA ORGANIZACIJA.
Stanovska organizacija, pa naj bo še tako vzorna, nima trajnega obstanka in tudi ne zanesljive bodočnosti, če nima trdne gmotne podlage. Udnina, ki jo plačujejo posamezni člani, zadostuje komaj za vzdrževanje društva: a treba je pa skrbeti, da imajo v učiteljski organizaciji zaslombo in podporo cele učiteljske rodovine. In to tvori naša gospodarska organizacija, ki nas tudi v dobi uskokov, izdajalcev, v dobi zapostavljanja in preganjanja veže in druži v nepremagljivo četo, ki jo navdušuje idealna stanovska zavest in ljubezen.
O naši gospodarski organizaciji sem pisal in obširno razpravljal v slavnostni številki »Učit. Tovariša«, ki je izšla dne 1. januarja 1910. 1., ko smo slavili 501etni jubilej glasila avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. »Učiteljskega Tovariša«. Zato opozarjam p. n. čitatelje na to številko. Danes omenjam posamezne točke naše gospodarske organizacije le bolj nakratko. Le-ta obstoji iz naslednjih institucij, oziroma društev:
1.	Društvo v pomoč učiteljem, njih vdovam in sirotam na Kranjskem.
(Vdovsko učiteljsko društvo.) Ustanovljeno je bilo 1860. 1. Letnina znaša za samce 12 K, za oženjene pa 20 K. Dru^ štvo, ki ima 125.000 K imetja, plačuje vdovam društvenikov letno 200 K pokojnine do smrti, sirotam po očetu 60 K. sirotam po očetu in materi pa letnih 200 K vzgoj-nine do 19. leta. Danes ima društvo 120 članov ter podpira 38 vdov in 35 učiteljskih sirot.
2.	»Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«, ustanovljeno leta 1895., ima namen, zgraditi v Ljubljani poslopje. v katerem se bo skrbelo za učiteljske sirote in otroke, ki se bodo šolali v Ljubljani, v moralnem in gmotnem oziru. kakor v uravnanem očetovem domu. Društvo ima danes 110.000 K imetja. Koristi od učiteljskega konvikta bodo imeli učiteljski otroci iz vseh kronovin, ki so zastopane v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. '
3.	»Cesarja Franca Jožefa I. ijibilej-ska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem.« V spomin na 501etnico vladanja Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. je nabralo »Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani« 2800 K. in sicer v treh letih. Leta 1898. je pa odstopilo S. D. U. D. vso to svoto »Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani« kot »C. F. J. I. jubilejska ustanova za učiteljske sirote na Kranjskem«. Dne 2. decembra 1898. leta se je izplačalo učiteljski siroti Bogomili Osanovi 80 K kot prvo mesto te ustanove. Obresti dveh tretjin glavnice se porabijo vsako leto za ustanove po 80 K: ena tretjina obresti in pa slučajni darovi se pa nalagajo za novo ustanovo. Danes znaša glavnica jubilejske ustanove že nad 9000 K ter dobiva že pet učiteljskih sirot ustanove po 80 K na leto. Bog daj. da obrodi jubilejska ustanova stoteren sad. ki bo lajšal skrbi ubogim učiteljskim ženam-vdovam!
15. II. . . . Kdo bi se nadejal? Po tako kratkih trenutkih bl&ženstva že ločitev. Moj Veljko je premeščen z naše šole daleč, daleč na Dolenjsko. Tako naglo se je vse zasukalo, da slutim tukaj vmes mrzlo, sovražno roko. Za premestitev ni bilo pravega vzroka. Toda oblast, ki čuva nad nami, je gluha za pravične ugovore. Komaj sem došla ob novem letu nazaj, sem vprašala Veljka za njegove umetniške proizvode, pa mi ni odgovoril naravnost, marveč trdil, da jih ni dosti, da so raztreseni po raznih listih, da se sedaj pripravlja za meščanski izpit, potem pa za-jaše pegaza — prav zares. Še rajši kot o tem, mi je pripovedoval, da govori ves trg in okolica samo to, da me oni sprgnlja povsod. Moj Bog. saj sva tovarišica in tovariš. Ali je že to pohujšanje? Potem» je pohujšanje vse na svetu, kar označuje spol. Hinavska» ozkosrčnost! Pred Božičem me je spremil, potem ne več, najsi sem» mislila za gotovo, da me počaka na kolodvoru. ko se vrnem. Izgovarja! se je s časom. Ali zakaj bi me ne smel spremljati? Najbrže zato, da bi si morale trške klepetulje poiskati drugo kost, ki bi si ob njej brusile jezike.
Čudno se vede Zdravko. Veljkove premestitve ne odobrava in vendar je tako vesel, da se mu kar glas trese, ko govorimo o tem. Komaj skriva svoje veselje in me draži, kako mi bo dolgčas, ko ostanem sama. »Dobimi pa drugega«, mu nalašč ugovarjam naravnost v lice. ko le ne neha. Ali menite, da sm»o res take? Vi imate svoj »mille pro unarn« — zadostilo za samstvo, a vaša dolžnost, je, zagovarjati enoženstvo.
4.	Jubiiejska samopomoč. To društvo je ustanovila naša »Zaveza« leta 1898. v spomin na zlati vladarski jubilej cesarja Franca Jožefa I. Društvo J. S. izplačuje takoj po smrti vsakega društvenika učitelja, njegove soproge ali učiteljice) dedičem tolikrat po 2 K, kolikor ima društvo članov. Danes ima društvo 252 članov ter blizu 15.000 K imetja.
5.	Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Zadružnik postane lahko vsak, kogar sprejme načel-stvo. Delež znaša 50 K ter se lahko vplača v mesečnih obrokih po 2 K. Hranilne vloge, ki se obrestujejo po 5%, se sprejemajo od vsakega, četudi ni zadružnik. Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit
po jako ugodnih pogojih. Vrača se na osem načinov. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti. Vsakih 100 K posojila se vrača n. pr. po načinu A v 12 mesečnih rokih: enajst mesecev po 9 K, dvanajsti mesec pa K 4-73. Po načinu H (to je osmi način) se pa vrača 84 rokov po K I "50- 85. rok pa K 1 "26. Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 vinarjev v pisemskih znamkah. Zadružni lokal je v poslopju Učiteljske tiskarne. Zadruga, ki je začela 1. 1904. poslovati, ima 14.000 K rezervnega fonda. Vsakoletni čisiti dobiček je namenjen v prvi vrsti Učiteljskemu konviktu; tako se je sklenilo na ustanovnem zborovanju in zato je oficialni naslov našega denarnega zavoda: »Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.«
6.	Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju. R. z. z o. j. Ta zadruga naročuje članom časopise in razne gospodarske potrebščine proti mesečnemu odplačevanju; sprejema in obrestuje hranilne vloge in dovoljuje posojila. Deleži so po lu K.
7.	Učiteljska tiskarna. R. z. z o. j. Zadruga je začela poslovati dne 2. jiul. 1906 s štirimi stavci. Danes ima tiskarna 20 stavcev in dva stavna stroja ter je nastanjena v lastnem poslopju v Frančiškanski ulici št. 6. Ko smo jo kupili od gospe Kleinove, je imela tiskarna en sam stroj, malo črk in skoraj nič okraskov; danes je pa opremljena s šestimi tiskarskimi stroji , in z vsemi najmodernejšimi tiskarskimi potrebščinami in lahko konkurira z vsako tiskarno. Nje vrednost z dvema hišama vred znaša danes okroglo 400.000 K. Svoje-časni čisti dohodek se bo uporabljal v podporo učiteljskim podpornim društvom,, institucijam in zavodom.
8.	Društvo »Narodna Šola« v Ljubljani. »N. Š.« podpira slovensko šolstvo s tem, da prispeva za samoučila svojim udom po 10% od društvenega imetja. Udje so šole, učitelji in učiteljice, ki plačujejo na leto po 2 K. Ustamovniki plačajo enkrat za vselej 40 K. »Narodna Šola« ima 7000 kron imetja. Ustanovljena je bila I. 1871.
9.	Učiteljska bolniška blagajna. Nje namen je. podpirati obolelo učiteljstvo. Pravila »Učiteljske bolniške blagajne« so že sestavljena in jih je upravni odbor naše »Zaveze« že odobril; poslovati bo začela, kadar bodo pravila potrjena in dana gmotna podlaga zanjo.
10.	Učiteljski sklad. Ta sklad se zlaga iz prostovoljnih prispevkov. Temelj temu skladu je položil tovariš Ivan Schmeidek. Namen mu je. poravnavati stroške za izredne učiteljske shode.
11.	Obrambni sklad. Za ta sklad prispevajo posamezna učiteljska društva. Učiteljski in obrambni sklad oskrbuje pisatelj tega članka.
12.	Učiteljiščni sklad. Ta sklad se je ustanovil na II. shodu slovenskih in hrvaških učiteljskih abiturientov, 1. 1910. v Ljubljani. Zanj prispevajo posamezna učiteljska društva naše organizacije; precejšnjo vsoto pa donašajo tudi abiturientski koncerti. Namen Učiteljiščnemu skladu je, podpirati in pospeševati organizacijo slovenskih in hrvaških učiteljiščnikov. Učiteljiščni sklad oskrbuje t. č. predsednik naše »Zaveze«, hranilno knjižico pa hrani naša »Hranilnica in posojilnica«.
13.	Sklad za spomenike. Organizirano napredno učiteljstvo postavlja svojim umrlim tovarišem' tudi nagrobne spomenike. Običajno store to_ posamezna okrajna učiteljska društva. Če pa tem primanjkuje sredstev, se pa začne zbirati za spomenik poseben sklad. Tako smo imeli v zadnji dobi sklade a) za A. Praprotnikov nagrobni spomenik; b) za M. Močnikovo spominsko ploščo; c) za Iv. Tomšičevo spominsko ploščo; č) za A. Praprotnikovo spominsko ploščo; d)zanagrobni spomenik Olge Kobau; e) za nagrobni spomenik A. Zumra; f) za nagrobni spomenik Fr. Pap-lerja; g) za nagrobni spomenik Jos. Ci-perletu in h) za nagrobni spomenik Fr. Ksav. Troštu. Skladi pod a in f so že dosegli svoj namen; Troštov spomenik bo še to iesen postavljen, in sklad za Jos. Ciperletov nagrobni spomenik se je izročil Ciperletovi Vdovi.
14.	Učiteljski gospodarski program. V tem programu so združene nekatere tvrd-ke, ki dajo od izkupička, ki ga dobe od učiteljstva, nekaj odstotkov na korist učiteljski organizaciji. Tako n. pr. prodaja trvdka Fran Ksav. Souvan v Ljubljani. trgovina z manufakturnim blagom, učiteljstvu za 5% ceneje in poleg tega daruje še od izkupička 5% za učiteljski kom-vikt. Enake prednosti nam daje tudi konfekcijska trgovina Gričar & Mej ač. Tvornica za izdelovanje šolskih zvezkov M. G r u b b a u e r j e v i sinovi v Lincu daruje od izkupička za prodane šolske zvezke vsako leto za Učiteljski konvikt okroglo 600 do 700 kron.
15.	Učiteljska zavarovalnica. Naša »Zaveza« ima z banko »Slavijo« pogodbo, po kateri mora darovati le-ta »Zavezi« od vsakega tisočaka zavarovanega kapitala od strani učiteljskih družin enkrat za vselej 1 in četrt %, to je K 12-50. Poleg tega mora plačati »Slavija naši »Zavezi« tudi od vplačanih letnih premij vsako leto 3%. »Slavija« pa baje ne drži svojih pogojev in namerava tudi razdreti pogodbo z našo »Zavezo«. V tem' slučaju stopi »Zaveza« v dogovor s »Prvim splošnim uradniškim društvom avstro-ogrske monarhije« na Dunaju, ki nudi organiziranemu učiteljstvu posebne ugodnosti. Zaradi teh ugodnosti so se pridružila že največja učiteljska društva »Uradniškemu društvu«.
16.	Učiteljsko morsko zdravilišče.
»Osrednje društvo učiteljskih jednot na Moravi« je postavilo na otoku Rabu v Dalmaciji »Zdravilišče in zavetišče bolnemu učiteljstvu«. Zaradi posredovanja »Avstrijske slovanske učiteljske zveze« se sprejema v to zavetišče tudi slovensko učiteljstvo. ki je združeno v »Zavezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. — Hrvaško učiteljstvo si je pa postavilo svoj »Kopališki dom« v Cerkve-nici. Člani naše »Zaveze« imajo tudi v tem »Domu« svoje prednosti in ugodnosti.
17.	Učiteljske toplice in zdravilišča. Na zadnji skupščini naše »Zaveze« se je sprejel podpisančev predlog, da naj »Zaveza« stori vse potrebne korake na mero-dajnih mestih, da dobi učiteljstvo, ki je združeno v naši »Zavezi«, znižano* vstopnino v kopeli, ceneja stanovanja in opro-ščenje zdravniške in godbene takse v Dolenjskih, Krapinskih in Varaždinskih toplicah, v Opatiji in v Gradežu.
18.	Učiteljski mecen in dobrotnik. Svojega poročila o naši gospodarski organizaciji pa ne morem lepše in hvaležneje zaključiti, če se ob tej priliki in na tem mestu spominjam moža, ki je dal naši organizaciji stalno podlago, ki je zapustil učiteljskim društvom in institucijam 36.000 kron. Ta naš nepozabni dobrotnik je pokojni nadučitelj Josip Traven. Rojen je bil 1839. 1. na Klancu pri Kranju. Svojo prvo službo je nastopil v Ribnici. Odtod je prišel v Naklo pri Kranju, kjer je ostal do svojega vpokojenja. Pokoj je užival v Ljubljani, kjer je dne 30. marca 1906. 1. umrl. »Slovensko deželno učiteljsko društvo« mu je postavilo lep nagrobni spomenik. še lepši in trajnejši spomenik si j e p o s t a v iT sam s svojim mecenskim darilom slovenskemu naprednemu učiteljstvu. Opravičeno ga je nazval tovariš EngelbertGanglob priliki odkritja nagrobnega spomenika v svojem nagrobnem' govoru ' »G a v r i 1 o v i č a slovenskega učiteljstva«. V Travnovem nagrobnem spomeniku so vklesane E. Ganglove besede:
»Kar blagega je v duši bilo in kar je bila Tvoja last, vse nam srce je naklonilo, da stanu bo v pomoč in čast.
V	vek Tvoje ime bo slovelo, kot vzor kreposti v nas živelo.«
III. LITERARNA ORGANIZACIJA.
V	dr. Janko Šlebingerjevem Abece-darju za »Jugoslovansko enciklopedijo« (oddelek: Slovenska književnost) najdem nad 50 slovenskih učiteljev, ki so si pridobili stalne zasluge in častno ime kot slovenski pisatelji. Njih dela so nanizana v dr. Fran Simoničevi »Slovenski bibliografiji«. ki jo je izdala in založila »Slovenska Matca«. Veliko učiteljskih duševnih proizvodov je izšlo potom »Družbe sv. Mohorja«, »Slovenske Matice«, privatnih zalog in potom samozaložbe. Častno število knjig, ki so jih spisali učitelji, je pa izšlo tudi potom1 naše organizacije, in si-c'er ie izdalo oziroma založilo:
1. Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani: »Knjižica za mla-d i n o«. I. zvezek. Uredil Ivan Tom-
šič. Ljubljana. 1887. 1. — Jana Amosa Komenskega »Didaktik a«. Prevel Jernej Ravnikar, 1893. 1. — »Navodilo slovenski vrtnarici.« Spisal Miloš Kamuščič. 1894. 1. — » D o m o z n a n s t v o v ljudski š o -1 i.« Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik. 1. 1894. — »Učiteljski večeri.« Priredil Jakob Dimnik, 1. 1896. — »Narodna vzgoja.« Spisal J o s i p C i p e r 1 e , 1. 1896. — »Učiteljski Tovariš«. Glasilo Slovenskega deželnega učiteljskega društva od 1. 1890 do 1899. 1. Uredila Andrej Žu mer in Jakob Dimnik. — »Dejanja govore !« Spomenica o položaju kranjskega učiteljstva. Ljubljana 1913. — »D i e T a -ten reden!« Gedenkschrift uber die Lage der krainischen Lehrerschaft. Lai-bach 1913.
2. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev: »Učiteljski T o -vari š«. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva od 1. 1900 in dalje. Uredila Jakob Dimnik in Engelbert Gangl, Leto LIII. — »Zvonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto XIV. Ureja Engelbert Gangl.
—	»Popotnik«. Pedagoški in znanstven list. Leto XXXIV. Od 1. 1900 last in založba naše »Zaveze«. Urejuje M. J. N e r a t v Mariboru. — »Mladinska knjižnica.« Izdala »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. V Ljubljani. Založil L. Schwentner 1. 1900. Zvezek I.: »Č u k o v a gostija« in »Medvedji 1 o v«; spisal Josip B r i -n a r. Zvezek II.: »Na r a k o v o n o g o«; spisal Ivo T r o š t. — »Knjižica za m 1 a d i n o.« Ustanovila »ZaVeza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Izdajatelj in založnik A. Gabršček (Goriška tiskarna) v Gorici. Snop. 1—24.
—	»Jan Legova knjižnica za m 1 a d i n o.« Izdaje in zalaga »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učit. društev«. I. zvezek: »Dane«. Povest za mladino s štirimi slikami. Spisal Andrej R a p e. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. II. zvezek: »1 u r k i pred Sv. T i 1 n o nt« Zgodovinska povest s petimi izvirnimi slikami. Spisal Julij S 1 a p š a k. Spis je odlikoval s častno nagrado občinski svet ljubljanski. III. zvezek : »Kraljestvo čebel.« Mladinski spis. Spisal Josip Ribičič. — »Sijajno gmotno stanje slovenskega učiteljstva.« Na skupščini »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v Opatiji dne 20. avgusta 1896. 1. govoril Jernej Ravnikar. — »N a delo med ljudstvo!« Na skupščini »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev« v Radovljici dne 24. avgusta 1907 govoril An-tonPesek. — »Šola in kmetijsko vprašanje«1, govoril Enegelbert Gangl in »Regulacija učiteljskih plač« govoril Anton Pesek na glavni skupščini »Zaveze« v Gorici dne 7. septembra 1908. 1. — »§ 1. državnega šolsk. zakona«. Na glavni skupščini »Zaveze« v Novem mestu dne 7. avgusta 1910. 1. govoril Engelbert Gangl.
—	»Slovansko šolstvo v Trstu.« Na glavni skupščini »Zaveze« v Trstu dne 5. junija 1911. 1. govoril Ferdo pl. Kleinmayr. _ »O šolski reformi.« Spisal dr. Dra-
Smehljal se je in mi zopet pomežiknil s tistim, kakor oglje črnim očesom, kakor da mi odobruje, rekel pa ni nič in odšel, a jaz v šolo.
Snoči je odhajal Veljko. Junaško je premagoval žalost zaradi razstanka. Beseda se je vrstila za besedo njemu v slovo. Jaz sem govorila najmanj — samo: na snidenje!
Najini načrti so gotovi. Spomladi napravi meščansko preizkušnjo, do jeseni dobi službo na meščanski šoli in prihodnji predpust bova — če Bog da — že srečna zakonca poslušala in opazovala, kako se može druge in ženijo drugi.
1. VI____Minil je lepi maj, minila tudi
moja ljubezen. Vedno razločneje slutim, da nekdo drugi, ne jaz sama, uravnava mojo srečo*. Nevidna, zavistna duša mora biti, ki drugim ne privošči sreče, ker je sam'ne more doseči.
Pred tremi dnevi sem prejela zadnje Veljkovo pismo — odpoved. Jokala sem že toliko, da me bolijo oči, jokala zaman. Veljko verjame neznanemu lažniku, da se oziram za Zdravkom. da sva1 vedno skupaj, se že tikava--vse sama laž in
zlobnost. Morda se res on ozira za1 menoj. Kako naj mu branim? In še kako zvito me zbada, češ: srečna si. ker si dobila takega fanta, ki ti gotovo ostane zvest. Nikdar ne povede druge pred al-tar . . . Moj Bog, saj tudi mene ne more. Ali misli, da sem tako bedasta, ali tako lahka — punčka za kratek čas. Tega pa ne. tega pa že ne! Ponosna sem na svoj stan, na svoje delo in uspehe, a nič manj Ponosna na svojo dekliško dostojnost.
Moji starši niso morda siromaki, a tudi ne bogati, vendar bi me lahko imeli doma, kjer so me preživljali doslej toliko let'—■ vedno pošteno. To je naš ponc«, naše plemstvo. Tega si tudi jaz ne dam kratiti nikomur, kakor ne moj oče, ki mu hočem ostati do smrti vredna hči Manea Dolinarjeva.
Samo to želim še, da bi se mogla Veljeku pošteno opravičiti. Ako ga prepričam ali ne, mi ni za to. Preponosna sem. da bi se opravičevala. Vpraša naj Zdravka, koliko je resnice. Prijatelja sta, pobratima.
Tisti dan po šolskem izletu je res silno tiščal za menoj. Sa.m med ga je bil, sama ljubeznivost. Naravnost sem mu morala povedati, da se mi smili, a mu ne morem pomagati. Ako je pozabil askezo v svojih vodilih, naj si tesneje stisne ovratnik, tudi tako, da ga bo davil. S tem ga bo spominjal dovolj glasno, da se mora bojevati, če hoče zmagati — samega sebe. Brez boja ni zmage, brez zmage ni krone, brez krone ni plačila v nebesih.
Po teh besedah se je obrnil molče od mene, a s tako nedvoumno gesto o vrednosti mojih opominov, da me je užalil.
Prositi moram za premestitev. Preveč lepih dni nisem užila v svoji prvi službi. Lahko jih pozabim. Nikdar pa ne bom mogla pregnati iz srca bridkosti, ki sem jih okušala zlasti zadlnje dni — ko trpim po nedolžnem za svoje pošteno vedenje. O, Veljko, Veljko!
Deset let pozneje.
Zborovanje Zaveze. Reka, ki se vsak dan nazivlje življenje, me je v tem času zanašala daleč od teh spominov. Posvetila sem se popolnoma' nehvaležni službi za
izobrazbo naroda. V obilnem delu sem cesto pozabila nekdanje spomine, se veselila sadov svoje vztrajnosti — seveda brez uradnega priznanja —- toda v sladki zavesti, da sem po neugodnih razmerah povsod vršila svojo dolžnost v polni in jako zvrhani meri. Za plačilo so me hranili s kamenjem, napajali z nehvaležno-stjo. Od strani, ki bi lahko zahtevala od nje najobilnejše podpore, sem prejemala udarce nasprotstva, prezir in celo sovraštvo.
Privadila sem se slednjič tudi temu. Mislim si: Ako že mora tako biti, bodi ; toda odgovornost nosite vi, tam gori!
Jasneje: Iz prve službe sem nrosila za premestitev zaradi neugajajočih mi razmer. Nadzorniku sem zaupala tudi resnični vzrok, in to je pomagalo. Premestili so me, zaznamovano kot veri in duhovščini sovražno učiteljico, ki podpira brez-verske časnike, jih čita in se celo v šoli noče uklanjati vsem katehetovim željam. Prenašala: sem doslej to breme in sem prepričana, da ga ne odložim do smrti Saj je bilo moje življenje od prve službe do danes ena sama velika krivica.
Veljko se je res. kakor sem slišala, takoj po dostalem meščanskem izpitu srečno oženil. Saj sva se tako domenila. Še bodoči predpust sta gledala z mlado žen-ko, kako silijo v sv. zakon druge in drugi. Ob njegovi strani pa nisem slonela jaz, marveč s tisočaki dote obložena trgovčeva hčerka edimica. To si je bil izbral on, moj vzor in zvezda vodnica. Oh! Pisateljevanje je seveda tudi zabil.
Kaplan Zdravko mi je pisal večkrat dolga pisma, polna zdvajanja in osame-losti. Poleg svojih vzorov se je postaral in ostal človek. Odgovarjala sem mu le
na kratko. Ko me je še vabil, da bi se sešla tuiimtam in več ustno domenila, sem takoj prekinila dopisovanje z njim in mu svetovala, naj si išče enake zabave drugod. Dvomim, da me je slušal. Premeščali so ga iz kota v kot kranjske dieceze ter ga slednjič zarinili — kot obrabljeno kolo — nekam v notranjske hribe, kjer menim, da dobi mir in pokoj.
Danes popoldne smo se sešli delega-tinje in delegati Zaveze na posvetovanje. Kar stresla sem se, ko je načelnik čital med drugimi tudi ime Veljko Krstič, ki se je tudi samosvestno odzval nekje v sredi dvorane. Že prej sem vedela, da je delegat, toda misel, da bi se utegnila srečati, me ni prav nič pretresla. A danes me je nekaj sumilo v srce — kakor zla slutnja.
Po končani seji mi prinese rediteljica njegovo posetnico z vabilom, da bi mogel kje z menoj govoriti, ker mi ima sporočiti nekaj zaupnega. Odgovorim mu, naj pride v stransko sobo na desno. Skoro opotekaje sem šla tudi sama tja. Nasproti mi pride nekdanji moj vzor — sloka oseba, še vedno živahnih oči in prijaznih manir — Veljko. Najprej me je skoro preveč milo prosil, maj mu oprostim, da me je klical, »Vršiti imam,« je začel — »Vam in meni dobro znanega prijatelja poslednjo voljo. Moj pobratim Zdravko je nedavno umrl na poslednji trnjevi službi Pisal mi je s smrtne postelje, maj mu odpustim mladostno lahkomiselnost tisto leto, ko sva službovala skupaj, da je on razdrLnajiino zvezo z anonimnimi poročili. Brez moje oprostitve se ne upa pred sodni stol.« — Tu je Veljko umolknil, zakaj poslednji besedi sta najbrž tudi njemu budili neljube spo-miime. Pozneje je nadaljeval, da je Zdravko provzročil tudi njegovo tedanjo preme-


fill
1 i


gotin Lončar, c. kr. profesor v Idriji. Po-natisk iz »Učit. Tovariša« 1. 1908. — Vse te brošure je založila »Zaveza«. »Spomenic a«; povodom praznovanja 251et-nice »Zaveze avstr. jugoslovanskih učit. društev«; sestavil Luka Jelene. Založila »Zaveza« 1. 1913.
3.	Učiteljska tiskarna: »Naša Bodočnost«. List za šoli odraslo mladino. (Glasilo napredne mladine.) Leto V. Urednika: Andrej Rape in dr. Fr. Mole. — »Domače Ognjišč e«. List za starše, učitelje in vzgojevalče slovenske mladine. Leo VII. Urednik: Jakob Dimnik. — »Beli rojaki«. I. zv. Spisal E n g e 1 -b e r t Gang!. — »Zgodovinske učne slike«. Spisa! F r an M a r o 11. — »Otroški oder«. Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudske šole. Spisala Mara Gregoričeva. — »Babica pripoveduje«. I. Mladinski spis. Spisal Pavel F 1 e r e. i— »Ročni zapisnik« z imenikom ljudskih, šol in učiteljstva na Kranjskem, Sp. Štajerskem, Primorskem in Spodnjem Koroškem. XIX. letnik. Sestavil LukaJelenc. —-»Moje prvo berilo« (Abecednik). Spisal Karel Wider.
4.	Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani: »Domača v z g o -j a«. Slovenskim staršem, učiteljem in vzgojevalcem slovenske mladine spisal Jakob Dimnik. — »Pri našem c e s a r j u«. Spisal R. E. P e e r z ; poslovenil I v an Kruleč. — »Pri stricu«. Povest. Spisal Ivo T r o š t. (Zabavni listi za slovensko mladino. I. zv. Uredil E. Gangl.) — »Mladini«. I.. II. in III. zvezek. Spisal Andrej Rape. — »Spisi M i š j a k o v e g a J u 1 č k a«. I., II.. III., IV., V. in VI. zvezek. Spisal J u -1 i j S 1 a p š a k. — »Zbrani spisi za m 1 a d i n o«. I.. II. in III. zvezek. Spisal Engelbert Gangl. — »Vsem d o -b r i m«. Mladini spisal Josip Ribičič.
—	»Narodne pesmi za šolsko m 1 a d i n o«. I. in II. zvezek. Zbral in uredil J a n k o 2 i r o v n i k. — »S 1 a v a c e -sarju Francu Jožefu I.!« Spevoigra za šolsko mladino. Uglasbil in priredil Emil Adamič. — »Besedilo k E. Adamičevi spevoigri.« — »Kako si ohranimo dobre in zdrave zob e«. Spisal dr. B r e 11.
5.	Pedagoško društvo v Krškem: »Pedagoški letni k«. I., II., III., IV., V., VI. in VII. letnik. Uredil Frančišek Gabršek. — »Občno vzgoje-s 1 o v j e«. Spisal Fr. Gabršek. — »Občno u k o s 1 o v j e«. Spisal Fr. Gabršek. — »Izkustveno dušeslo-v j e«. Spisal Fr. Gabršek. — »Jezikovni pouk v ljudski šoli.« I. del. Spisal Fr. G a b r š e k. — »Nazorni pouk v ljudski šoli«. I. del. Spisal Fr. Gabršek. — »N a v o d k počet-n e m u risanju.« Spisal Jos. B e z 1 a j.
—	»Pouk o č r t e ž i h«. Spisal Jos. B e -z 1 a j. — »Stavbni č r t e ž i«. Spisal Jos. B e z 1 a j. — »Spomenica o pet-i n d v a j se 11 e t ni c i Pedagoškega društva«. Spisal Drag o tin Hume k. — »M e r s t v o«. Spisal Drago-t i n Humek.
6.	Slovenska Šolska Matica je1 nestrankarsko pedagoško-knjižno društvo, ki
se v njem osredotočuje vse naše pedagoško-knjižno delovanje. Ustanovljena ie bila 1. 1899., in sicer dne 7. septembra, V osnovalnem odboru so bili ti-le: Josip C i p e r 1 e , Jakob Dimnik. Frančišek Gabršek. ki je izprožil misel za ustanovitev. Šolske Matice, Frančišek H u -b a d , Luka Lavtar in H. S c h r e i -n e r ; temu prvemu odboru so se pritegnili še ti-le: Frančišek Leveč. Blaž M a t e k , dr. Anton Medved. Mihael J. N e r a t in Andrej S e n e k o v i č. Predsednikom je bil soglasno izvoljen ravnatelj Henrik S c h r e i n e r , k: še danes vodi to društvo. Pod njegovim spretnim predsedstvom ie izdala Slovenska Šolska Matica do danes že 55 knjig pedagoške in didak-tiške vsebine. Zaznamek vseh do zdaj izdanih in založenih' knjig Slovenske Šolske Matice se nahaja v XII. »Pedagoškem Letopisu«, ki ga je izdala S. Š. M. 1. 1912.
IV. ČASNIKARSKA ORGANIZACIJA.
Največjo moč v boju za obstanek in za dosego popolne stanovske organizacije ima pa časopisje. Časopisje je velemoč. To je upoštevalo tudi slovensko napredno učiteljstvo ter tudi v tem pogledu izpopolnilo svojo organizacijo, ki obstoja iz teh-le časopisov:
1.	»Zvonček«. List s podobami za slovensko mladino. Leto XIV. Izhaja 1. dne vsakega meseca ter stane vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 h. četrt leta 1 K 25 h. Urednik »Zvončka« je ves čas Engelbert Gangl, upravnik pa Luka Jelene. »Zvonček« je last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Tiska ga »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
2.	»Naša Bodočnost«. List za šoli odraslo mladino. Leto V. Mesečnik. Cena 3 K, za dijake 2 K. Urednika: Andrej R a -p e in dr. Fr. Mole. Tisk in založba »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
3.	»Domače Ognjišče«. List za starše in vzgojevalče slovenske mladine. Leto VII. Izhaja zadnjo soboto vsakega meseca in velja vse leto 2 K 50 h. Urednik »Domačega Ognjišča« je Jakob Dimnik. Tisk in založba »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
4.	»Popotnik«. Pedagoški in znanstven list. Letnik XXXIV. Urejuje M. J. N e r a t. »Popotnik« izhaja 15. dne vsakega meseca v zvezkih in stane na leto 6 K, pol leta 3 K. četrt leta 1 K 50 h. Posamezni zvezki stanejo 50 h. Naročnino sprejema »Zavezin« blagajnik Fr. Luz-nar v Kranju; uredništvo je pa v Mariboru. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
5.	»Učiteljski Tovariš«. Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Izhaja vsak petek popoldne; ako ie ta dan oraznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja \0 K; pol leta 5 K; četrt leta 2.50 K. posamezne številke po 20 h. Urejuje ga Engelbert Gangl v Idriji. Naročnino je pošiljati upravništvu »U. T .« v Ljubljani. Last in založba »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učitel!jyfkih društev«. Tiska »Učiteljska tiskarna«- v Ljubljani.
Taka je torej organizacija naprednega avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva. Neprisiljena in odkritosrčna je. Hi-navščine in terorizma ni v njej. Vsakemu je ta organizacija odprta knjiga-, iz katere lahko čita o nesebičnem in požrtvovalnem delu organizovanega naprednega avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva za dobrobit in korist učiteljstva in šolstva. Kdor zna citati, naj čia iz te knjige, če ni udarjen s slepoto klerikaiizma! Kdor ima roke, naj se oklene te naše organizacije, če nima že od klerikaiizma povezanih in okovanih rok. Ta organizacija je naš ponos, in člani te organizacije smo drug na drugega ponosni, ker smo vsi pošteni državljani,
ljudje in človekoljubi! ■ ■■■■■■■
: Kdor zaničuje se sam,
podlaga je tujčevi peti! \ ■ ■
ANTON BREZOVN1K:
Gradec — zibelka Zaveze.
Takoj, ko sem 1. 1875. zapustil graško učiteljišče ter prišel v domovino nazaj, se je porajala v meni misel in želja, da bi združil vse slovenske učitelje, vsa slovenska učiteljska društva v eno veliko, močno celoto, ker le na ta način bi nami bilo mogoče dioseči svoje narodne in stanovske težnje in ideale.
Te svoje načrte in želje sem gojil dolgo vrsto let tiho v svojem srcu, ker je bilo ob tedanjih žalostnih razmerah nad vse težavno, da bi jih mogel uresničiti.
Prišlo je leto 1886!
Učiteljstvo celjskega okraja me je poslalo kot svojega zastopnika na uradno deželno učiteljsko konferenco v Gradec.
»Sedaj ali nikoli!« sem dejal v sebi. Sedaj bo zbrain »cvet« štajerskega slovenskega učiteljstva; sedaj je treba porabiti priliko, kakršne ne bo tako hitro!
Prišedši v Gradec, sem povabil vse narodra>-zavedne slovenske delegate v svoje stanovanje v hotelu «Kaiserkrone« na prijateljski pogovor.
* Ko so se skoro polnoštevilno zbrali, sem jim razložil svoje namene in načrte. Dasi nisem zbudil takoj prav.ega razumevanja za svoje načrte, sem jih pregovarjal in pridržal tako dolgo' pri sebi, da smo končno sklenili z ustanovitvijo Zaveze vsaj poizkusiti.
Razdelili smo si delo!
Kot predsednik Učiteljskega društva za celjski in laški okraj sem prevzel v družbi s tovarišema Arminomi Gradišnikom in Franom Kocbekom agitacijsko delo za pristop že obstoječih in za ustanovitev novih učiteljskih društev ter to nalogo izvedel z večjim ali manjšim uspehom1.
Po mnogih zaprekah in težavah smo dosegli toliko, da se ie dne 22. in 23. aprila 1889 v Ljubljani vršil I. občni zbor Zaveze slov. učit. društev.
Tako smo položili tam v daljnem nemškem Gradcu temelj naši sedanji dični Zavezi. Iz malih početkov je zraslo mogočno drevo*, ki razširja svoje veje po vsej
slovanski Avstriji in katero čaka še važno in zaslužno delo v avstrijski Jugoslaviji!
Da bi Bog ohranil Zavezo še mnogo, mnogo let v veselje, čast in blagor vsega slovenskega in slovanskega učiteljstva in naroda, to iskreno želim nekdanji sobojevnik, sedaj tihi opazovalec!
; .......... .......!
I Beseda dana sveta naj ti bo! \
j Ne oprosti ga več nobena moč, j
■	kedor se je enkrat zavezal sam! j
■
ARMIN GRADIŠNIK:
V združitvi je naša moč!
Prava beseda o pravem času ima svoj, učinek. To se je videlo tudi, ob sno-vitvi naše Zaveze. — Pred več nego 25 leti so se razglašale v naprednih vrstah našega slovenskega ljudskošolskega učiteljstva besede: »Osamljeni ne tavajmo! Združeni se bojujmo!« In te besede so postale meso ter so rodile stanovsko družbo, našo Zavezo.
Razvoj dične te naše združitve sem marno zasledoval od nje rojstva sem pa do današnjega dne, ko obhaja srebrni jubilej ter jo kolikor toliko — četudi na tihem — negoval z vso svojo ljubeznijo, ki mi tli v srcu za učiteljstvo že izza mla-deniške dobe ... Srečen sem1, da sem doživel ta dogodek. — Petindvajset let, malo časa sicer, a dosti v življenju našem in še več v smotrnem, organizatoričnem delu za bedni naš stan! Četrt stoletja že se shajajo naši pionirji ljudske prosvete po raznih krajih križem lepe slovenske domovine, se tu posvetujoč o težnjah svojega stanu, a ugibajoč tudi o izboljšanju vzgojnih sredstev za mili svoj rod. Res, plemenito, vzvišeno zvanje, ki mi polni s ponosom dušo... Nikjer tako, kot v temi združenem stremljenju po izboljšanju naših in našega rodu razmer se ne kaže naša moč! Po svoji Zavezi je postalo učiteljstvo slovensko činitelj, ki ga upoštevajo danes tudi sloji, kateri so sicer imeli zanje le pomilovalen nasmeh. Go^ spoda, časi se preminjajo. Učitelj slovenski danes lahko nastopi z jasnim čelom, zavedajoč se. da reprezentira kaj v javnosti naši s kulturnim svojim' delom ter dobro vedoč, da je po svoji Zavezi tudi član 27.000 glav broječe slovanske učiteljske organizacije v Avstriji! To1 dejstvo naj nas vzpodbuja še h krepkejšemu odporu napram vsem zlimi nakanam naših prikritih in očitih nasprotnikov! Taka armada, kot je danes zaved'na slovanska učiteljska organizacija v našem cesarstvu, se ne da odvrniti s poti pravega napredka ... Ne, nikdar ne, in naj bo reakcija še tako silna; združeno učiteljstvo jo bo razbilo1, ker io mora razbiti! — Ta zavest naij nas ob petindvajsetletnici Zaveze prešine vse z največjo silo!
Resnica je in ostane ter je za nas učitelje življenjskega pomena, resnica namreč: Le v združitvi je naš spas!
V Celju, koncem avgusta 1913.

stitev, ker se je hotel polastiti mene, ki sem mu bila jako všeč, idealna in duhovita. Hotel me je pridobiti za vse življenje. To se mu pa spričo moje stanovitnosti ni posrečilo, najsi ponovno poudarja, da je imel najpoštenejši namen: Hm, vzori!
»Ali mu morete odpustiti, gospica?« vpraša Veljko proseče in me pogleda milic-.
»Ali mu vi?« odvrnem.
»Sem mu že kdaj odpustil. Bog mu bodi miostiv!«
»In mu odpusti grehe, kakor mu odpuščam tudi jaz,« sem odgovorila obupno, dasi sem se premagovala; zakaj Veljkov nagli odgovor mi je odprl v teh spominih tako žaloisten pogled v nekdanje čase, da bi se bila najrajša udrla v tla ali da bi me ubila strela. Morda sta pa delovala vzajemno? — Ta misel me je pretresala. Veljko me je gledal. Mislil je, da me ie novica toliko prevzela, pa se je motil, kot sem se motila o njem jaz. Otrl je solzo, otrla sem jo tudi jaz, a ne za Zdravkom, marveč za izgubljeno mladostjo ...
Našla sva se in ločila na poti, kjer n!! več snidenja. Spremil me je k moji družbi in se poslovil, odhaiaje s tihim poklo-nom. Pozneje ga nisem več videla, pa tudi ne iskala. Začele so se priprave za večerni koncert, v mojem srcu je pa rjula bolest kakor še nikoli Ako je to zopet slutnja, ki pomeni konec mojega življenja ali začetek novega, lepšega...
Ne! Svojim vzorom zvesta ostainem: Pollni se, kupa krivice! Prekipevaj do neba! Ti streti ne moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar, in jaz se na robu ne ganem, viharju kljubujem — ostanem!
Ta moj dnevnik, bodi moj vodnik in mlaj spremljevalec! Ti me ne izdaš, a jaz ne ostavim začrtanega pota! —
Koncert Zaveze,
ki ga priredi učiteljstvo, zastopano v tej Zavezi, v proslavo srebrnega jubileja v soboto, dlne 6. septembra, v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani, obeta po svojem programu izreden glasbena užitek. Sodelovali bodo poleg ad hoc sestavljenega učiteljskega zbora nekdanlja tovarišica ga. Costaperaria-Devova, Ljubljančanom dobro znana iz-borna koncertna pevka, ki bo izvajala 6 prelepih .sopranskih samospevov, koncertni pianist in glasb, učitelj g. Anton Trost ter njegov brat, sedaj gojenec c. kr. akademije za glasbo in uprizarjatiočo umetnost, g. I v a n T r o s t, ki sta po svofh briljantmh nastopih občinstvu znana tako doma kakor že drugod.
Vzpored obsega izključno slovenske, oz. slovanske skladbe ter nudi vsem glasbo ljubečim premembe v vseh oblikah. Izvajalo se bo 6 prelepih slovenskih narodnih pesmi, i. s. 3 za moški, 3 za mešani zbor, solisti pa bodo izvajali takisto ali slovenske ali slovanske skladbe. Gospa Costaperaria-Devova bo pela 3 otroške pesmi, dve sta našega dičnega skladatelja, učitelja Emila Adamiča in so jih objavili »Novi Akordii«, ena (»Božji volek«, besede O. Zupančiča) pa je Oskarja Deva, ki se izkazuje čirada^ lje plodovitejši skladatelj za prelepe samospeve. Otroške pesmi bo pela namenoma, da pokaže nele zbranemu učiiteljstvu, kako naj vadi in prednaša take pesmi v
šoli ali s šolskim (otroškim) zborom, ampak tudi drugemu občinstvu, da moderna slovenska glasba, zastopana najbolj v »Novih Akordih«, neguje tudi pesmi te vrste. Naj bi glasbo ljubeči slovenski starši naročali tudi »Nove.Ako,rde« ter s tem, da negujejo po svoji deci slovensko pesem, pripomogli k procvitu slovenske glasbe. — Te tri pesmi se izvajajo javno prvikrat. — Ostale 3 pesmi so slovanskih skladateljev: dve hrvaški, ena ruska. —
Izborni pianist g. A n t o n T r o s t bo izvajal orientalsko fantazijo »Islamey« odličnega ruskega pianista M. Balakirewa, brat Antona Trosta g. I v a n: Trost, ki je Ljubljnačainom znan še kot odlični gojenec Glasbene Matice iz produkcij gojencev in ¡ki obeta kot koncertni violinist najlepše nade, pa bo izvajal ruskega violinista virtuoza Wileniawskega D-molovi koncert op. 22 v 3 odstavkih. Prijateljem klavirske in vijolinske glasbe sle obeta torej tudi izreden glasbeni užitek.
Zaniimajnje za ta 'koncert mora vzbujati tudi dejstvo, da izvajajo tako vokalne zborovske (kakor solistične točke ter instrumentalne solo-toSke izključno učiteljske osebe. Gospa Costaperaria-Devo-va je bila učiteljica v Ljubljani ter se že takrat s svojim krasnim sopranom in iz-borniim predtiašanjem v koncertih Glasbene Matice omilila vsemu občinstvu. Solista za klavir in vijolino sta takisto učiteljeva sinova ter bivša odlična gojenca Glasbene Matice.
Ako omenjamo še. da bo učiteljstvo častno zastopano ne le kot izvajajoč, ampak tudi kot ustvarjajoč faktor pri tem koncertu: naš vrli tovariš in dični skladatelj Emil Adamič kar v 4 točkah, z daljšim, krepkim in elektrizujočim mo-
škim zborom »Dan s 1 o v a n s k i«, dvema otroškima pesmima (»Jezdec« in »Uspavanka«) in s prekrasnim mešanim zborom »Moravska narodna« (besedilo D. Kettejevo), ki se izvaja prvikrat in ki ga je uglasbil ter poklonil učit. pevskemu zboru nalašč za ta večer; naduči-telj F e r d o Juvanec. tudi že znanec iz Matičnih koncertov (»Pastir«), katerega mešani zbor »Izgubljeni cvet« na Gregorčičevo besedilo je prav tako krasen in poln najtežjih glasbenih fines. ter se bo v Ljubljani izvajal prvikrat, smo povedali dovoli.
In kdo ne pozna neumornih nabiralcev in harmonizatorjev biserov naše glasbe — slovenske narodne pesmi: nad-učitelja Janka Ž i r o v n i k a . ki ga smemo kot nabiralca imenovati očeta; slovenske narodne pesmi, ter Oskarja Deva, ki je nabral ter za koncertno izvajanje priredil že lepo število slovenskih narodnih pesmi predvsem pa rešil mnogo koroških slovenskih narodnih pesmi pozabnosti? Oba sta zastopana v programu z dvema 'prekrasnima narodnima pesmima. In če bomo med narodnimi pesmimi, ki se bodo ta večer izvajale. slišali že tolikrat peto, a še vednO trajno prelepo in ljubko, po našem koncertnem mojstru M. H u b a d u za koncertno izvajanje prirejeno »L j u b ' c a, povej, povej!«, kdo se ne bo vzrado-stil? — Poslušalce bo zanimala tudi raznovrstnost narodne glasbene poezije: moški zbor poje najprej koroško narodno »G o r j a n s k a« v koroškem slovenskem narečju, potem našo pristno gorenjsko »Kaj pa ti pobič« in k sklepu prav-tako prelepo štajersko »Travniki so že zeleni!«
FR. KOCBEK:
Nekaj spominov na Zavezo.
Pred vsem poudarjam, da se je z ¡ustanovitvijo Zaveze položil temelj jugoslovanski učiteljski organizaciji, ki je bila .začetkoma namenjena samo slovenskemu učiteljstvu, ker se je s poznejšo izpre-.membo pravil1 razširil delokrog Zavezb. Pri izpremembi pravil se je v dotični seji upravnega odbora izrekla bojazen, da vlada ne potrdi izpremenjenih pravil. Ta bojazen se ni uresničila. Popolen uspeh se z izpremembo pravil vendar ni dosegel, ker se dalmatinsko učiteljstvo ni priklopilo naši stanovski organizaciji.
Pred 25. leti ustanovljena Zaveza je bilo "šolsko dete, ki so ga z očetovsko ljubeznijo pestovali razni zastopniki upravnega odbora. Ze v prvem letu so se odpovedali predsednik, tajnik in blagajnik, tako da je drugi tajnik prinesel ostanke Zaveze na drugi občni zbor v Celje. Da se je sploh mogel vršiti drugi glavni zbor Zaveze, se imamo zahvaliti ravnatelju M. Neratu in nadučitelju Fr. Praprotniku, ki je kot podpredsednik vodil glavni zbor in imel tudi obširno predavanje. Za novega predsednika je bil izvoljen dr. T. Romih, ki je nekaj let uspešno vodil Zavezo. Vojskoval se je posebno dobro z dr. Mahničem, ki je neprestano napadal slovensko napredno učiteljstvo v »Rimskem Katoliku«. Tovariš Romih pa je bil z raznim drugim koristnim delom tako preobložen, da ni mogel vseh svojih moči posvetiti naši Zavezi. Zato je bil na glavnem zboru v Kranju izvoljen predsednikom energični že rajni tovariš Ribnikar, ki je vrlo vodil Zavezo do svoje prerane smrti. Hotel je govoriti o slovenskem učiteljstvu na I. katoliškem shodu v Ljubljani, a ni dobil besede.
Kmalu na to se je priredil kot neka demonstracija »Svetčev banket« na starem strelišču v Ljubljani. Tu je govoril tudi Ribnikar kot predsednik Zaveze, in sicer tako stvarno in temperamentno, da se je vobče govorilo, da je bil njegov govor najboljši. In to je bilo velikega pomena, saj so bili med navzočo inteligenco zastopani razni stanovi, takorekoč cvet slovenskega naprednega razumništva.
O izvolitvi Ribnikarja predsednikom Zaveze naj še objavim nekaj iz takratne zakulisne agitacije. Upravni odbor se je prepričal, da je treba v predsedstvu Zaveze izpremembe. Dobri poznavalci takratnih razmer so se odločili, da1 povzdignejo na ščit Zaveze Ribnikarja. O tem so se dogovorili zlasti štajerski, goriški in tudi nekateri kranjski delegati. Meni je bila poverjena naloga, da ga vprašam, ako prevzame častno mesto. Ribnikar je sedel na čitalniškem vrtu v Kranju sam pri eni mizi. Pridružil sem se mu in ga po kratkem uvodu vprašal, ali sprejme pred-sedništvo Zaveze. Debelo me je pogledal in vprašal, ali se hočem z njim norčevati ali ka-Ii? Ko sem mu razložil, da je resen kandidat, je na zadnje rekel, da v slučaju izvolitve sprejme častno mesto. Tovariš dr. Romih je bil sicer nevoljen, ali je nazadnje spoznal, da je za uspešno vodstvo
In kaj nai rečemo o narodni »Gozdič je že zelen«? Nam se zdi. da je to pristna narodna žalna pesem, ki se je tudi že parkrat pela pri pogrebu. Posebno lepi in do srca segajoči sta 3. in 4. kitica, ki jima je skladatelj O. Dev s priprosto in ne pretežko, pa prekrasno harmoniza-cijo nadel nekako črno — žalno obleko.
Kdor se hoče torej naslajati z različnimi do srca segajočimi občutki našega naroda, ki se porajajo v pesmi, pridi in poslušaj jih! Ne bo mu žal!
Moški zbor »D a n s 1 o v a n s k i« je skladatelj E. Adamič napisal pred nekaj leti kamniški »Liri« za njeno petindvajset-letnico. Besedilo je priobči »Dom in Svet« iz rokopisa zapuščine S. Jenkove. Vsebina tega speva priča o globoki domovinski ljubezni pesnikovi ter je navdušila mahoma tudi skladatelja, da se je lotil besedila ter ga. primerno pevskim zmožnostim naših boljših pevskih društev, uglasbil. Skladba je tridelna. Prvi in zadnji del se glasbeno krijeta, srednji del pa se. kot nekak trio, ponavlja. Prehod iz prvega dela v drugi del bi zamogel nekoliko nagajati, ker je neposreden (iz Es- v H-dur). še bolj pa morda zopetna ponovitev. Stopnjevanje v tempu in dinamiki koncem drugega dela zanima zaradi vedno silnejšega pritiska prvih basov ter konča z unisonom vseh glasov v prvotnem tempu. Konec je kolikor miogoče širok in silen, uprav veličasten. Skladba, peta z istim razumevanjem besedila, s kakršnim Ra je uglasbil Adamič, mora učinkovati ognjevito in navduševalno.
Na prošnjo Zaveze je Adamič uglasbil za učiteljski pevski zbor dvoje skladb: moški zbor »K r a 1 j M a t j a ž« in mešani zbor »Moravska narodna«. Kon-
Zaveze bila izprememba potrebna tem bolj, ker je bil, kakor že rečeno, dr. Romih na drugih toriščih silno zaposlen.
Po smrti Ribnikarja si je izvolila Zaveza za svojega generala tovariša Luko Jelenca, ki neustrašeno vodi našo ladjo po politiško razburkanem valovju.
Uvodoma sem pozabil omeniti dejstvo, da se je z ustanovitvijo Zaveze jako povzdignila stanovska zavest in kolegial-nost učiteljstva. Ustanovila so se .krajevna učiteljska društva, koder jih še poprej ni bilo. Dobili so vsi okraji svojo takšno društvo. In tako se je polagoma strnilo vse slovensko učiteljstvo v močno organizacijo — falango — ki dela njegovemu organizatoričnemu talentu vso čast. O tem, da se je nekaj tovarišev odcepilo v »Slomškarijo«, ne maram pisati.
Jako važna je bila tudi preustrojitev naših stanovskih glasil 1. 1899. Pred ustanovitvijo Zaveze je izhajal »Popotnik« — glasilo naprednih siov. učiteljev in »Učiteljski Tovariš«, ki je bil tisti čas list — ne krop in ne voda. Oba lista sta bila takorekoč konkurenčna. Spominjam se, koliko je bilo dela v sejah upravnega odbora in pogajanj s »Slov. učit. društvom«, da je Zaveza sprejela tudi »Učit. Tovariš« v svojo last in oba lista tako preustrojila, da je postal »Popotnik« pe-dagoško-znanstven list, »Učiteljski Tovariš« pa šolsko-politiški list. S tako pre-osnovo obeh listov smo vsestransko pridobili ali. recimo, poglobili svojo stanovsko organizacijo, na zunaj pa si povečali ugled.
Tudi »Jubilejska samopomoč«, ki jo slovensko učiteljstvo še veliko premalo uvažuje, je dete Zaveze. Spominjam se dolge debate o pravilih. Hotelo se je napraviti društvo s prav kompliciranim aparatom. Tako društvo bi kmalu izginilo, sai še »Samopomoč« le vegitira. V tem oziru bo treba večjega zanimanja.
Naj še omenim nekaj podrobnosti o nekaterih glavnih zborovanjih. V naprej pa omenim, da je vlada mrko gledala ustanovitev Zaveze, kar sem opisal na drugem mestu. To škilavo gledanje na Zavezo se je pokazalo večkrat.
Leta 1899. se je sklicalo glavno zborovanje v Trst. Kolesaril sem z blagajnikom Luznarjem čez Predel po Goriški v solnčno Gorico. Midva in tovariš Križ-rnan smo bili prvi člani upravnega odbora v Gorici, kjer smo zvedeli pretresljivo vest, da je zborovanje in banket Zaveze prepovedan. Vsi trije smo šli na c. kr. okrajno glavarstvo vprašat o vzrokih prepovedi. Sladak italijanski uradnik nam je v nemščini vedno govoril o neki »vis major«, trdeč, da ne smemo imeti banketa, nobenega zborovanja, zlasti ne kakega glasovanja. Ko smo mu povedali, da so namenjeni zborovalci že vsi na potovanju in o tem niso obveščeni, je vedno govoril svoj »vis major«. Jaz sem ga v nagajivosti vprašal, če bomo sploh smeli v Gorici kaj jesti in piti, kar nam je milostno dovolil. Posledica našega in-terveniranja je bila, da je stotnija vojaštva stala dve noči in en dan v »Bereitschaft«.
certni odsek je »Kralja Matjaža« moral odkloniti, ker je. četudi prelep, izredno težek. ter bi bil spričo nezadostnega števila vai neizvedljiv.
»Moravska narodna«, besedilo Fran Kettejevo, je balada, ki jo je skladatelj osnoval že v predpretekli dobi, jo sedaj predelal ter ji dostavil figuriran koralni konec. Besedilo se naslanja na vsebino znane Križkovskega »Utopljenk e«. Skladba je pisana skozinskoz lahkotekoče. vendar v novem duhu. Le konec je zaradi polifomske zgradbe precej kočljiv, a izredno dramatično učinkovit. Delo je skladatelj skiciral, ko Križkovskega »Utopljenke« še niti poznal ni. za to naj se sodi samo zase. —
Fanfaram podobno prične živahno v 2/4 taktu ves zbor:
»Huda, huda vojska bo. kdo bo. kdo bo šel na njo?«
V	5U taktu nadaljuje ljubko:
»Ktera ima ljubega, ljubega, prijaznega, bode reva jokala.«
V	hitrejšem tempu doni naslednji del:
»Bože, tudi jaz bi šla. da imela bi doma oj. konjiča vranega. prelepo sedlanega. da bi sedla nanjega!«
Prijazno vprašuje moški zbor:
»Kaj bi. ljubica moja. kaj pa bi tam delala?«
Mešani zbor odgovarja:
»Ob Donavi stala bi. bele srajce prala bi. to bi. ljubček, delala.«
Drugi dan šele, ko je prinesel predsednik tovariš Luka Jelene vest, da je samo zborovanje dovoljeno, je postalo v Šolskem domu živahno življenje — vrvenje kakor v panju pred rojem.
Jako za zavezo1 opasno zborovanje se je vršilo 1. 1903 v Postojni, kar sem zvedel po znancih tam, Baron Hein, de-, želni predsednik kranjski, je že vse naročil, da se Zaveza takoj razpusti, ako bo ravnatelj Lapajne govoril o naznanjenih šolsko-politiških vprašanjih. Ker je upravni odbor o tem pravočasno zvedel, je v svoji seji ravnatelju Lapajnetu peruti pristrigel, kakor je sam potem šaljivo omenil uvodom svojega govora.
Nekaj let pozneje sem se seznanil z umrlim g. okrajnim glavarjem Lapajne-tom, ki je takrat služboval v Postojni. Vprašal sem' ga. zakaj je poslal uradnika na zborovanje Zaveze, ki ni bil popolno»-ma vešč slovenščine. Rekel je, da se je obotavljal iti, ker se je sam zavedal, da ne zna dobro slovenščine. Lapajne mu je pa rekel: »Saj Vam ni treba znati.« Komentar si naj Vsak misli sam,.
S temi sem omeni! nekaj spominov. Vsakdo mi bo pa verjel, da sem kot so-ustanovnik doživel 251etnico Zaveze, ki je bila z velikimi mukami porojena. Ob tej slovesnosti ji kličem kratko brez vseh fraz: Vivat. floreat, crescat!
Branimo svojo čast! ANTE BEG:
Manjšinsko, t. j. narodno šolstvo med Slovenci.
To je poglavje, ki dela nam Slovencem sramoto. Imamo krasno orožje v obliki državnih zakonov, a ga puščamo rjaveti. Sploh se o manjšinskem šolstvu pri nas skoraj ne more govoriti. Tudi drugi slovanski narodi v Avstriji niso dosti na boljem. Edino Čehi so se znali oprijeti svojih pravic, ter so si jih zagotovili v svojem deželnem zakonu.
Pojem manjšinske ali narodnostne šole je razložilo najvišje upravno sodišče s svojo razsodbo z dne 2. junija 1897, št. 10.786, sledeče: »Pod manjšinskimi šolami v smislu zakona z dne 25. junija 1890, št. 46, za Češko (žalibog le za Češko!) je po nameri postavodajalca razumevati tiste šole. ki naj se v mešanojezičnih občinah, v katerih je za javni šolski pouk preskrbljeno le v enem jeziku, ustanove za šolsko potrebo drugojezičnih otrok.«
Slovenci si v svojih deželah nismo znali zagotoviti takih zakonov, zato se moramo opirati le na člen XIX. drž. o-snovnih zakonov. Za naše dežele je mero-dajen glede ustanavljanja šol § 59. drž. šol. zak. z dne 2. aprila 1883, ki pravi: »Dolžnost, ustanavljati šole, uravnava deželno zakonodajstvo', držeč se načela, da je vsekakor treba ustanoviti šolo povsod, kjer 1 uro naokolo po petletnem povprečju biva več nego 40 otrok, ki morajo več nego 4 km daleč hoditi v kako šolo.«
Tolažeče in proseče svari moški zbor:
»Beži, ljubica, domu, priporoči se Bogu! Ko iz vojske prišel bom, ženko vzamem te na dom. ako da nebeški Bog!«
Zopet zadone fanfare kot v začetku:
»Sedmo leto je že tu. a od njega ni glasu.«
Iz globine srca in iskreno vdano, pa obupno vzdihne ljuba:
»Ali, moj Bog. nebeški Bog. kdaj bo konec teh nadlog?«
Zbor pripoveduje z dramatičnim izrazom:
»K Donavi bežala je. Donavo vprašala je: Ali si mi le čez pas. ali višja, nego jaz. da se v tebi potopim?«
Zbor, ponavljajoč temeljni glasbeni motiv, pripoveduje z velikim občutkom v krasnem figuriranem koralu:
»Njene bele so noge peska se dotikale, njene bele so roke proti bregu segale, njene črne kite so po vodici plavale, njene črne so oči . proti nebu gledale.«
Lepše kot s tem zborom Adamič ni mogel počastiti jubileja Zaveze in njenega pevskega zbora.
Ako spojimo ta zakon z zadnjimi odstavkom člena XIX. drž. osn. zak., ki pravi: »V deželah, kjer biva več narodov, naj se javna učilišča ustanove tako, da se nudi vsaki narodnosti zadostnih sredstev, izobraževati se v svojem jeziku, ne da bi kdo bil prisiljen, učiti se drugega deželnega jezika« — potem dobimo jasno pravico da smemo zahtevati manjšinsko, t. j. šolo z učnim jezikom, manjšine.
Pravico, zahtevati tako šolo1, pa imajo v prvi vrsti starši, oziroma varuhi šoloobveznih otrok. To pravico nam je zajam-čilo tudi najvišje drž. sodišče z odlokom dne 25. aprila 1877, ki se glasi: »Potom ustave je prebivalcem raznojezičnih krajev zajamčena nedotakljiva pravica zahtevati, da se na njihovih ljudskih šolah poučuje tudi v onem' jeziku, ki je naroden,, v kraju domač in materinski za večino prebivalstva.« — Pri temi ne odločujejo ne občine, ne krajni in okrajni šolski sveti, temveč predvsem starši, potem pa deželni šolski svet, ki izvrši take prošnje. Glasom jasnega zakona je brezpomembno, ako otroci prosilcev znajo drugi deželni jezik, da bi lahko prisostvovali pouku v tem tujem jeziku; brezpomembno je. ako so dosedaj obiskovali zasebno šolo z učnim jeziko'm novo zahtevane šole; brezpomembno je, ako so se starši pri ljudskem štetju vpisali za Nemce; brezpomembno je tudi, ako starši (prosilci) niso v dotično občino pristojni in da ne plačujejo nikakih občinskih dcklad. Glavno je, d'a stanujejo v občini in da. so državni občani.
Sedaj si pa oglejmo, kako se Slovenci poslužujejo svojih pravic! Že utrakvistič-ne šole so madež za Slovence, ker takega nestvora skoraj ni pri nobenem drugem narodu. Pomisliti je treba, da so v obmejnih krajih na Štajerskem!, posebno pa na Koroškem utrakvistične šole le po imenu, v resnici so grde ponemčevalke z nemškim ali nemčurskim učiteljstvem, ki ne nauči naših otrok niti slovenskega čitanja in pisanja. Najmanj, kar bi mogli, in' morali doseči, bi bilo, da se šole razdele v dva jezikovno različna oddelka. To so dosegli celo slovenski starši pred pragom ponemčenega Maribora v Krčevini, kjer je sklenil krajni šolski svet uvesti v šolo samo nemščino kot učni jezik, kar so slovenski starši preprečili ter dosegli slovenske vzporednice. Manjšinsko šolstvo v pravem pomenu besede imamo le tisto, ki ga vzdržuje Družba sv. Cirila in Metoda. Razen v Trstu, kjer je večino družbenega učiteljstva prevzela država, so ostale vse te manjšinske' šole na ramah družbe, oziroma vseh Slovencev. Nemci so ustanovili s pomočjo »Schulver-eina« nebrej svojih takozvanih manjšinskih šol. posebno na Štajerskem, a vzdrževati jih je treba le par let, potem pa jih prevzame dežela.
V Ljubljani mora vzdrževati mesto Nemcem dve manjšinski ljudski šoli. med tema petrazredno deško ljudsko šolo, ki jo je obiskovalo letos le 88 nemških dečkov. Slovensko manjšinsko» šolo imamo na Kranjskem le v Dragi na Kočevskem,
Nekaj črtic o skladateljih, zastopanih v vzporedu tega koncerta.
Mili BaLakirew, roj. 1. 1837. v Nižjem Novgorodu je bil odličen ruski pianist in sodobnik slavnega ruskega virtuoza Antona Rubinsteina. Kot komponist je bil odločen zagovornik in pospešite!! narodnega duha v glasbi in nasprotnik vseh tujih vplivov, osobito nemškega, na domačo glasbo. Kot tak je postal jako važen činitelj v razvoju ruske glasbe s pristnim narodnim značajem1. Bil je ustanovitelj in ravnatelj glasbene šole v Peter-burgu. Od 1867—1870 je bil nastavljen kot dirigent ruskega glasbenega društva in. od 1. 1883—1895 kot dirigent dvorne pevske kapele. Balakirevv ima mnogo zaslug za zbiranje ruske narodne pesmi in je 1. 1866 tudi izdal zbirko takih pesmi. Njegove skladbe so med nami malo znane, med Rusi pa zavzema na koncertnem odru odlično mesto.
Njegova orientalska fantazija »Isla-mey« je zgrajena na jako markantnem triolskem motivu. V vednem variiranju tega motiva jo razvija v blestečem klavirskem stavku do mogočnega skupa prvega dela. — Drugi del fantazije prične z novim, mirnim motivom1, ki se vzpne v krasnem, melodioznem stavku do mogočne višine, kjer se nam v uprav orkestralnem blesku pokaže drugi motiv. Zmagovito se prelije veličastni melodični tok zopet v motiv prvega dela. Tu pride delna ponovitev I. dela. toda še z večjim stopnjevanjem, nakar se povzpne skladba v močnem stopnjevanju v zadnji del, poln veličastnega zmagoslavja.
Henrik Wieniawski, ruski vijolinist, je bil rojen 1835 v Lublinu. Po dovršitvi svojih študii na pariškem konservatoriju
V • '-- ■ :1 »■ 1


-
- -

■
kjer je deželni šolski svet že leta 1887. razdelil šolo v slovenski in nemški oddelek, toda učitelj ¡za |Oba razreda je bil do zadnjih let nemški nacionalec, ki je skrbel, da slovenski oddelek hira na korist nemškemu oddelku. Istočasno se1 je odredilo, da se morete tudi šoli v Nemški Loki in Spodnjem Logu na Kočevskem razdeliti v dva oddelka. Za to odredbo se danes nihče ne briga, šoli sta le nemški, čeravno je v Nemški Loki 80, v Spodnjem Logu pa celo 169 Slovencev. Tudi v drugih kočevskih krajih so močne slovenske manjšine tako (po štetju slovenskih zaupnikov) v Starem Logu 320 Slovencev, v Gotenici 168, v Novih Lazih 328, v Limopolju (Lienfeld) 234, Mali Gori 153, Stari cerkvi 168, Borovcu 127, Mozelju 236, Koprivniku 446, Kočevski reki 159, v Selah 433, v Kočevju samem pa celo 794. Vseh Slovencev je na Kočevskem 4875, čeravno so jih pri uradnem štetju našteli le 1325, a vsi slovenski otroci so brez pouka v materinščini. Deželni šolski svet mirno trpi, da polnijo šole nemškega Schulvereina v Brčicah, Lazah. Rodnah itd. večinoma slovenski otroci. Tudi to sodi v poglavje ^Obtožujemo vas!«
Še slabše je seveda na Štajerskem, posebno pa na Koroškem. V štajerskih mestih .in deloma tudi v trgih se šolstvo na Slovence prav nič ne ozira. V Celju, Mariboru, Ptuju, Slov. Gradcu, Ormožu, Brežicah, Rogatcu, Konjicah itd. se o manjšinskih šolah za Slovence, ki imajo ponekod dejanjsko večino, niti govoriti ne more, ker slovenske, oziroma utrakvi-stične šole so le takozvane okoliške, potisnjene navadno daleč iz mesta ali trga. V mestih, oziroma trgih poznajo le nemško šolstvo. So pa tudi kraji z znatno slovensko manjšino, ki niti za okolico nimajo slovenskega pouka, n. pr. Maren-berg, Radgona itd. V radgonsko strogo nemškonacionalno šolo je všolanih pet velikih prekmurskih, popolnoma slovenskih vasi. — O Koroški je prežalostno govoriti. Nad 100.000 koroških Slovencev ima edino dvorazrednico na Jezerskem s slovenskim učnim jezikom. Slovenske vzporednice so si priborile občine Globasnica, Sele in Šmihelj pri Pliberku, toda tudi v takozvanih slovenskili oddelkih je učitelj-stvo ali nemško ali nemčursko. Zadnja leta so si krajni šolski sveti v Strojni, Št. Danielu in Vogrčah priborili pri najvišjem sodišču pravico za slovenski učni jezik, a pravico imajo le na papirju, ker deželni šolski svet noče poznati razsodbe. Slovenci v Celovcu, Beljaku, Borovljah, Podkloštru, Pliberku, Grebinju, Spodnjem Dravogradu itd. imajo le nemške šole, do-čim zdržuje velikovškim Slovencem D. C. M. z velikimi žrtvami šolo v Št. Rupertu. Značilno za slovensko brezbrižnost je pač dejstvo, da sta trški občini Grebinj in Spodnji Dravograd bili do zadnjih let v slovenskih rokah, a vodilni Slovenci se niso zganili, da bi si bili zagotovili vsaj dvojezični pouk, temveč so šole v obeh trgih za popolnoma slovensko okolico čisto nemške.
Na Primorskem skrbi za šolstvo slovenskim manjšinam D. C. M., ki bo imela samo v Trstu prihodnjo jesen že 35 razredov ljudskih šol in 7 otroških vrtcev. Istotako vzdržuje v Gorici poleg »Šol-
skega doma« slovensko šolstvo D. C. M. (Dvorazrednica z otroškim1 vrtcem na Blančah.) Tudi v Krminu ima D. C. M. dvorazredno ljudsko šolo z otroškim vrtcem. Obe zadnji šoli sta dobili letos pravico javnosti ter je upati, da se breme vzdrževanja zvali z rami družbe na poklicane faktorje. Potrebne manjšinske šole bi bile še v Tržiču in Gradiški.
Iz vsega Pa je razvidno, da so širši sloji slovenskega ljudstva še vedno premalo poučeni o svojih državljanskih in narodnih pravicah, ker bi po zakonu lahko zahtevali šole v svojem materinem jeziku od države in dežel. Toda kjer ni tožnika, ni sodnika. Pouk, kako si priborimo manjšinske šole, nam je temeljito podal dr. Lev Bruncko v svoji knjižici »Vse za šolo!« Slovensko razumništvo naj bi knjižico
proučilo in svetovalo svojim rojakom, j......................................
Združimo se za napredek in \ prosveto Slovanstva!

J. BAČIČ:
Istarski dijak — učitelj.
Uzeo sam si za zadaču, da u par glavnih poteza prikažem daakovanje našega učiteljskoga kandidata te njegovo djelo-vanje kao mladoga učitelja na kulturnem polju zapuštene nam skoro sasma naše uže domovine sirotice Istre. Tudjinskim elementima poplavljena, politički silno smetana, ekonomski vrlo bijedna mora da sama svojim krvavo zasluženim parama diže škole i ine korisne institucije, kad joj več zakonom zajamčena prava pa i siobodno kretanje na svojoj rodjenoj grudi krate »oni gore«. Na kulturno pole jav-noga našega rada u Istri, koje je dosada večim dijelom neizorano, pozvano je naj-prije učiteljstvo naših pučkih škola. Sinovi našega bijednega istarskoga seljaka do-laze iz poticaja učitelja svojih na učitelji-šte, da se ondje kroz 4 godine školske izobrazbe osposobe za učiteljsko zvanje te da tako podju na hvalevrijedan rad u onaj narod, iz koga su izašli stekavši u školi za tu stvar nešto spreme. Ali budu-či da je mladiču od 16 god još u počechna njegovo razborito i trijezno shvatanje toli važne priprave za njegov buduči život i rad na kulturnom polju širom Istre, to ona silna preopterečenost predmeta škotskih koje on več po svojoj naravi, shvat-ljivoj nestašnosti i lahoumnosti. sto nije u mladiča ništa čudnovata, propušta od dana u dan, pa ne samo to, da bi revno i marljivo prionuo uz školsku knjigu. več on radi te same preopterečenosti njegova duha s obzirom na predmete, koja u njemu ubija svaku volju. čini ga takvim, da uopče mora zaborati na korisnu lektiru te na proširivanje svoga duševnoga horizonta i u ono malo slobodnoga vremena, koje mu od škole preostaje. Velim, da uz školsku knjigu1 prianja teško i kao prisiljen, dok se u siobodno vrijema ničim ne bavi. prvo, ier to niti skoro ne može zbog množine školskih sati, pa i kad mu se pruži prilika za slobodan rad, smatra to za nepotrebno ne gledajuči na budučnost. Ova-
* Govoril na IV. abit. sestanku slov. in hrv. naprednih učiteljiščnikov in učite-ljiščnic v Ljubljani.	Uredništvo.
mo dolaze i druge nevolje osobne i 1 i- ine naravi, koje mu zaokupe mladenačku dušu i sasma drugamo zanose. Tako eto prola-zi od prilike godina za godinom, dodje i matura, kada se skoro izgubi glavu ne projuči česa bi se prije latio, ali prodje i to kako tako, eto ti sada mladoga učiteljskoga abiturijenta, gdje stupa u službu. Kakav če biti njegov rad u školi i izvan nje, ako ne bude več od prvih dana čvrsto prionuo uz knjigu i promatranjem svijeta i njegovih dobrih i zlih strana prosudjivao hladno i mnogostrano te činjenice pa pa-zio, da nikada ne teče pred rudo u izraža-vanju svojih misli, što je po tako mladoga čovjeka vrlo neiskusna sasma pogi-beljno. Kod nas u Istri dolaze mladi učitelji neznam s kojega razloga na novo ustrojene jednorazrednice. Takav kulturni trudbenik pun ideala hoče da bude prorok u domovini, ali večinom se razočara videči, da ¡realnost nije (onakva, kakvom ju je on idealno zamišljao. On tako pada od dana u dan u gorčinu i pe-simizam, buduči da ne pojmi sebe, a ni svoje okoline. Hoče li uspjeti, treba da sam udari novim i boljim putem, pošto prije uvidi da se on mora sam da promi-jen\ kad sse večina ne če. Je-dan pade u pogrješke političke naravi. jer ne zna za onu okorjelu konservativnost našega naroda starijih godina, a ni za načine te lijek protiv njega (konservatizma). Drugi opet dolazi radi neznatnih trica u konflikt sa svojim kulturnim dragom (svečenikom), što je izvor raznim novinskim noticama, od česa trpi nitko drugi nego učitelj, koji je u takvim stvarima »naravski« kračih rakava. Ovarno dolazi i ona velika mana naših istarskih učitelja, koji bi htjeli riješavati one svjetske probleme, što su na dnevno m redu jedino kod ljudi strukovne za to izobrazbe. o čemu mladi učitelj ne može niti da ioš kao takav sanja. Takvi pojedinci posnema Iako upadnu u stran carski fa-natizam, taku na sve strane praznu sla-mu umjesto da se podaju na svoj vla-stiti rad, da im ovaj bude što intenzivniji; jedva u kasnijim godinama obično se povuku u svoju duplju ostavljajuči svo po strani uvidjevši prije svoju nerazbori-tost. Kod takvih stvari treči se samo smi-je i veseli, pa drugo miu i ne preostaje. Imade ih i takvih, koji kao mladi učitelji na svoju veliku pogibelj ne shvačaju riječi — sloboda, za koju su kao djaci bili silno zagrijani gledajuči u svojim profesbrima največe apsolutijte, a ne onakve, kako bi ih i s pravom morali gledati. Takvi učitelji padu na žalost u svojim najlepšim godinama žrtvom te svoje nedoraslosti za tu sloboda. U tom nas uvjerava i naše svakidanje iskustvo.
Sada nam se nameče pitanje, gdje je izvor i postanak tim gorkim posljedica-ma. Svemu tomu je po mojem mnijenju izvor ponajviše u nedostatku školske izobrazbe, gdje se osim suhoparnih predmeta ne čuje ništa onakva. što bi mlado biče mogloi da dovede do moralne jačine i va-ljanoga karaktera. Pa to je i nemoguče skoro uz onaj učevni materijal. koji valja svladati. Što nije mogla da učini škola, to valja da sami stvorimo počevši cd prvoga dana našega službovanja. Škola nam1 je naime dala samo kratki pregled svega onoga. što moramo da u životu sami nastavimo i upotpunimo, jer da time. što
je potoval kot virtuoz po Evropi in Ameriki. Po zaključitvi teh turnej (1850—1874) je bil imenovan profesorjem na konser-vatoriju v Bruslju. Čez 2 leti je zapustil to mesto in zopet pričel s koncertnim potovanjem. Umrl je v Moskvi 1. 1880. Kot komponist ima iako častno mesto v svetovni vijolinski literaturi. Poleg mnogih drugih skladb za violino sta slavnozna-na dva violinska koncerta s spremljeva-njem orkestra. D-molovi koncert, ki se bo izvajal na Zavezinem koncertu, je lahko umljiva in melodijozna, iz treh stavkov obstoječa skladba.
Peter Čajkovski, roj. 1840 v Wofkin-ski, gouvernement Wjatka. je študiral najprej pravoslovje, pozneje pa se je posvetil popolnoma glasbi ter umrl 1893 kot profesor konservatorija v Peterburgu. Prišteva se najnadarjenejšim in najizobraženejšim novejšim ruskim skladateljem. Njegove skladbe se odlikujejo po pretresljivi metodiki in globoki nežnosti. Znane so njegove simfonije (zlasti VI.), takisto njegove opere: »Onjegin«. »Pikova dama«, »Ma-cepa«, »Jolanta«. Komponiral je tudi violinske in klavirske koncerte ter mnogo krasnih samospevov.
Emil Adamič, sedaj c. kr. učitelj v Trstu, je bil rojen 25. decembra 1877. na Dobrovi pri Ljubljani. Z 10. leti je že pel na koru v cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani, kjer je bil njegov oče, v Ljubljani sedaj kot v pokoju živeči nadučitelj, organist. Nekaj let je študiral v gimnaziji, potem pa vstopil na učiteljišče. Ze tam je vodil tam-
buraški zbor »Zvezda«, ki mu je napisal mnogo glasbenih kosov. Na učiteljišču so mu bili glasbeni učitelji v klavirju in teoriji Sokoli (ta mu je dal, da se zaradi samostojnosti. ki jo je mladi, talentirani Adamič že takrat kazal, maščuje, v klavirju ponavljalni izpit!), violini Gerstner, pozneje pa v harmoniji in harrnonijoslovju Cerin. Šele zadnji mu je vcepil veselje do glasbe (ker je bil Slovenec in ga je umel. — Op. pisca). Vendar se ie naučil na učiteljišču jako malo. Glavno znanje si je pridobil šele s samoučenjem. Kot učitelj v Zagorju ob Savi se je pečal s pevovod-stvom, do katerega pa ni imel nikoli pravega veselja. (Do tu po Novih Akordih, letnik XII., stran 20). Pomanjkanje lahkih, melodijoznih in v narodnem duhu zloženih zborov ga je napotilo1, da je pričel skladati take zbore. In v teh je res neprekosljiv! Koga ni očarala njegova prekrasna »V snegu« (Hribi še beli so. rože še ne cveto ...). S kakim polnim občutkom smo tenorji peli: «Samo moje srce žalostno bode še ...« Kdo ne pozna njegove srčkane »Petnajst let«? (Moja ljubica šteje 15 let...). — S takimi skladbami je navdušil Adamič nele pevskih zborov, ampak tudi poslušalce. In zakaj? Ker je znal ubrati narodno — srčno struno. Adamič je naš velenadarjen. nele najplodovitejši, ampak tudi vedno napredujoč skladatelj, ki je pred 11 leti pričel z lahkim, lepim mešanim zborom »Lipa«, a se zaradi nadarjenosti in neumorne pridnosti povspel do zborov, ki jih v moderni slovenski
glasbi štejemo med najboljše (Ecce dolor,
—	Kralj Matjaž [še v rokopisu]). Novim Akordom je od početka zvest, vztrajen in posebno čislani sotrudnik. O tem bi nam urednik g. dr. G. Krek znal marsikaj povedati! — Napredno učiteljstvo je lahko nanj ponosno, rekoč: »Naš je!«
Oskar Dev. sodnik v Kranju, se bavi že od mladih let z glasbo. Sam navdušen in izvrsten pevec, je znal povsod, kjer je služboval, navdušiti tudi zmožne slovenske pevce in pevke za slovensko pesem ter jih vadil petja, zlasti slovenskih narodnih pesmi, ki jih je mnogo nabral in lepo harmoniziral. (Glej : SI. nar. pesmi. I. 1906 založil L. Schwentner in: »Koroške slov. nar. pesmi«, izdala Gl Matica. — Ta je izdala tudi že več njegovih ljudskih samospevov (Pastirica. — Kangljica. — Snegulčica) in nekaj zborov. (Hrepenenje.
—	Tihi veter od morja.)
Josip Hatze, nadarjen mlajši hrvaški skladatelj, čigar skladbo »Noč na Uni« za mešan zbor s tenorskim samospevom in spremljevanjem orkestra ie izvajalo hrvaško pevsko društvo »Kolo« .na koncertu 6. novembra 1909 v Ljubljani. V zagrebškem hrvaškem narodnem gledališču so izvajali 21. marca 1911. njegovo enodejan-sko opero »Povratek«. Uglasbil je tudi
več lepih samospevov. Fran Marolt. ■ ■
: Edina odlika — naša čast!
m	a
■ Značaj nam daje moč in rast! \
smo na učiteljištu naučili ne možemo biti valjani učitelji, kakvih je silna potreba kod nas u Istri. Stoga prionimo sada revno uz nauku i praktičnu i teoretičnu, jer čemo samo sa valjanim znanjem biti pravi branitelji svoje rodne grude, jer formalnost i nadutost te loš karakter vodi samo do vlastite propasti, a i do sramote svoga učit. staleža.
i & hočeš vzgajati značaje, moraš biti sam značaj!
FR. ERJAVEC:
Gibanje in stanje slovenskih učiteljiščnikov v zadnjem letu.*
B. Carneri pravi nekje, da je glavni znak sedanjosti brezidealnost. Malo drzna je ta trditev, čeprav je življenje v današnji dobi več ali manj samo divje pehanje za kosom kruha, krčevit boj za eksistenco, boj kapitalizma in proletariata v širjem pomenu besede. To življenje, tako poino mrzle proze, globokih prevar in nizkega prodajanja samega sebe, trga s-koščeno in kruto roko ideale iz mladih src, a obenem pa vsaja prav isto življenje tudi nove ideale, sicer ne več sentimentalnih in ovitih v poezijo, ki je v življenju ni, a odgovarjajo pa ti ideali brezobzirnemu realizmu današnjega življenja, ker jih ravno to življenje rodi. Ali naj s prstom pokažem na dokaz?
Če ne bi imeli idealov, bi bila danes, ta dvorana prazna, prazna bi bila predvsem vsa jugoslovanska učiteljišča in v Avstriji bi bilo 90 % analfabetov, saj samo idealist more danes biti učitelj. In tako konstatiram tukaj, ko mi je čast poročati o gibanju in stanju slovenskega učiteljskega naraščaja v zadnjem letu» takoj v začetku, da stopamo v življenje z realnimi ideali v srcu in ker so v naših srcih ideali, globoka vera v življenje, v zmago poštenja in pravičnosti, sio ona m/očna, tiha in ponosna ... in taki nastopamo danes tragično pot slovenskega učitelja.
Preden jo pa nastopimo, smo se zbrali, da podamo bilanco priprave na to pot, da pregledamo svoje vrste in si začrtamo smer. v kateri bomo korakali tudi odslej. —
Milje, v katerem smo bili prisiljeni pripravljati se za svoj poklic, pač pozna večina izmed navzočih. Ne bom torej slikal preperelega1 in zastarelega našega šolskega' sistema, ki nam da veliko premalo potrebnega in mnogo preveč nepotrebnega in še to brez vsake harmonije. Tega niso krivi profesorji, ne! Oni so nam podali, kar je bilo v danih razmerah mogoče, mnogi celo več in teh se bomo spominjali gotovo s hvaležnostjo vse življenje. Kriva niso tudi ravnateljstva, kriv je sistem1, po katerem so nas dresirali in ne vzgajali. —
Po vseh kulturnih državah so že davno temeljito reformirali izobrazbo učiteljstva, predvsem v severnih državah. Odprla se jim je pot na univerzo; na katerih so osnovane posebne pedagoške fakultete, samo pri nas smo še vedno tam, kjer smo1 bili pred štiridesetimi leti, čeprav ima med tem zaznamovati mo1-derna kultura že velikanski razvoj in uspehe. Pri nas morajo priti vedno šele katastrofe kakor leta 1848. ali pa Kraljevi Gradec, da spoznajo storjene napake in jih vsaj nekoliko popravijo. Kdaj zopet pride potrebna katastrofa, kdaj poleg drugega izgine še sistem, ki pogosto ubija v dijaku vsako ljubezen in smisel za študije, ga navaja v brezsmiselno guljenje ali pa v ■ popolno apatičnost?
V tem miljeju so nas torej pripravljali štiri leta na naš poklic. Povsod in vedno smo pogrešali potrebne in temeljite izobrazbe in širokega obzorja, saj nam ga dosedanja šola ne da in ne more dati, čeprav potrebuje baš učitelj bolj nego kdo drugi temeljite vsestranske naobrazbe. Življenje zahteva danes od človpka mnogo, mnogo več, nego mu da šola, in to je spoznalo tudi slovensko dijaštvo, in tako se je začel oni pokret, ki ga je orisal že na lanskem III. abiturientskenl sestanku tov. Šilih. To mnogo obetajoče prerojenje dijaškega življenja se je še prav posebno začelo na slovenskih učiteljiščih, in kmalu so se pokazali tudi plodonosni uspehi. Večina učiteljskega naraščaja se je privedla zopet k študijam in izpopolnitvi neharmonične šolske naobrazbe — k samq^obrazbi.
* Govoril na IV. abit. sestanku slov. in hrv. naprednih učiteljiščnikov in uči-teljiščnic v Ljubljani. Uredn. ,
Začeli so pohajati v knjižnice in čitalnice in stopili so- iz gostilniškega dima v izobraževalne krožke, ki so obstajali na vseh jugoslovanskih učiteljiščih. Ti krožki so imeli in imajo izključno namen dvigniti duševni nivo učiteljskega naraščaja, ga vzgojiti v narodnega in kulturnega delavca ter ga opozoriti na naloge in dolžnosti, ki mu jih nalaga stan.
S tem1 je pa že ovrženo tudi podtikanje in pavšalno sumničenje, da se navaja učiteljiščnika v politiko. Na Slovenskem imamo že toliko poklicanih in nepoklicanih politikov, da se pač ni treba še uči-teljiščniku mešati v to vrvenje. Obratno, iztrgalo se ga je politiškimi strankam, in vrnilo se ga je študijam, saj sta politik in kulturni delavec dva popolnoma nezdružljiva pojma. Trdna kulturna podlaga najprej, potem naj si šele vsak kot posameznik izbere stranko; ki bo njegovim- nazorom najbližja;- če bi ravnali nasprotno, bi bili demagogi; saj je to tudi edina pot k vzgoji značaijev!
Toliko se mi je zdelo potrebno pristaviti k temeljitim lanskim izvajanjem tov. Šiliha, kjer nam je naslikal jasno1 vso pot, ki je privedla učiteljski naraščaj k samo-izobrazbi. Uspehe, ki jih je rodil ta veseli pokret, so pokazali doslej že trije abitu-rientski sestanki, izmed katerih stoji lanski z dne 16. julija v vseh ozirih najvišje, saj je bil tudi zasnovan na najširši podlagi.
Udeležili so se ga tovariši in tova-rišice iz Kranjske, Goriške, Štajerske in prvič so prispeli na sestanek tudi Hrvatje iz Zagreba in Kastve. Glavni smoter — kulturno in stanovsko zbližanje jugoslovanskega učiteljskega naraščaja — je bil torej dosežen. Posebno je pozdravljati še prihod Hrvatov, saj imamo vsi en ter isti smoter — kulturno dvigati najširše mase — torej pojdimo; še v bratski zajemnosti isto pot. Čimi več nas bo, tem lepši bo uspeh. Udeležilo se je zborovanja tudi učiteljstvo v prav lepem številu.
Zborovanje je obsegalo dobro zamišljene in temeljite referate in jako važne resolucije, izmed katerih naj omenim predvsem drugo, tretjo in četrto.
Druga resolucija poživlja učiljtestvo, naj se še dalje zanima intenzivneje za svoj naraščaj in naj mu gre vseh ozirih na roko. Ta se je deloma uresničila. Zaveza je pošiljala na vse zavode prav obilo "tevilo stanovskega glasila »Učiteljskega Tovariša«, dalje »Zvončka« in »Popotnika«, za kar se ji na tem mestu prav iskreno zahvaljujem in jo poživljam, naj tega ne opusti tudi nadalje. Slovensko deželno učiteljsko društvo za Kranjsko je priredilo v letošnji pomladi več po-učno-zabavnih večerov, na katere je povabilo tudi učiteljiščnike. Uspehi teh so glavno v tem, da se seznanijo že uči-teljiščniki s svojimi bodočimi tovariši in se tako zainteresirajo tudi za stanovska vprašanja. Pa tudi Goriško deželno učiteljsko društvo je prav krepko podpiralo svoj naraščaj, žal, da ne tako štajersko'. Odbor za vodstvo organizacije in gibanje naraščaja, ki sestaja z nekaterih mlajših učiteljev, se pa menda sploh nikdar sestal ni in se tudi ni prav nič brigal za naraščaj. Naloga tega odbora je bilo tudi vodstvo »Učiteljskega vestnika« v »Učiteljskem Tovarišu«, a tudi tega smo morali voditi vsega sami. Vendar v splošnem je uspeh te resolucijte prav ugoden in je le želeti, da pričeto plodonosno delo ne zamre.
Tretja resolucija poživlja učiteljske organizacije, naj vplivajo na učiteljiščna ravnateljstva, da pušča učiteljiščnikom pri vzgoji in samoizobrazbi svobodnejšo roko in naj seznani naraščaj s tehničnim ustrojem učiteljske organizacije. Prvo je v sedanjih časih težko, zato so nam tudi letos polagali na srce paragrafe starinskega disciplinarnega reda. Izvedlo se tudi ni druge točke in to je velika napaka, zato se_ naj tega ne opusti vsaj drugo leto.
Četrta resolucija govori o »Lčitelji-ščnem skladu« in njegovem namenu. Tudi letos pride še takozvana resolucija, zato se omejim le na najvažnejše. Ko je začel »Osrednji pripravljalni odbor« s svojim delom, je štel ta sklad 253 K 76 v. Obrnili smo se takoj s primernimi prošnjami na vsa napredna učiteljska društva in učiteljske korporacije za prispevke. Uspeh teh prošenj je bil vobče ugoden in tako smo prejeli 200 K, s katerimi je potem lahko kril odbor vse tekoče stroške in še ostalo je precej. Natančen račun bo še priobčen v »Tovarišu«. Dolžnost mi je, da se na tem mestu prav iskreno zahvalim vsem, ki so prispevali v ta važen sklad.
Vobče ^e sestanek, kakor že omenjeno, uspel kar najlepše. Pokazal je, da Prihajajo v vrste naprednega učiteljstva sveže, mlade moči, ki bodo izvojevale ta silni, eksistenčni boj do konca.
In letos? Korakali smo v započeti smeri dalje, navezani edinole na lastno
energijo, in zmagala jte kulturna struja popolnoma. Temeljito uporabiti to malo, kar nam nudi šola, na drugi strani pa iskati izpolnila in izobrazbe, ki je šola ne da, to je bil smoter, za katerim smo stremili. V ta namen smo se združevali v že omenjenih izobraževalnih krožkih, obiskovali predavanja in tečaje za raizlič-ne jezike, predvsem za ruščino, češčino. hrvaščino in italijanščino. Glavno sredstvo pa so tvorile se.veda knjižnice. Stara stvar je že, da so šolske knjižnice v vseh ozirih silno slabe in pomanjkljive, predvsem na znanstvenih knjigah. Druge javne knjižnice in čitalnice so pa po disciplinarnem redu zopet prepovedane, vendar so bila ravnateljstva vobče toliko tolerantna, da niso iztikala za onimi prekucuhi, ki so si hoteli vkljub disciplinarnemu redu razširiti svoje dušlevno obzorje.
Jako intenzivno se je pečal naraščaj tudi z glasbo. Na vseh zavodih so obstojali orkestri in pevski zbori, ki so imeli večkrat priliko pokazati svoje uspehe in izvežbanost tudi javno, pred vsem naj omenim v tem ožim goriško učiteljišče.
Ker je menda telesni razvoj dijaka obstoju države tudi nevaren, je seveda prepovedano najstrožje, telovaditi v telovadnih društvih, zato so se mogli s telovadbo intenzivneje pečati le posamezniki.
Predvsem vesele uspehe pa imamo zaznamovati, kar se tiče stika med posameznimi učiteljišči. Korespondiraffi nismo le z Gorico, Mariborom in Celovcem, temveč tudi z Zagrebom, Kastvom, Za-drotn, Petrinjcm, Osjekom in Sarajevom. Prebili smo docela oni led. ki je tako ločil brate Srbo-Hrvate od nas Slovencev. Na obeh straneh se je pojavila želja po vkupnem in vzajemnem delu. po stanovski solidarnoslti vsega jugoslovanskega učiteljstva in njegovega naraščaja. Ene krvi smo, en smoter imamo, po eni poti torej pojdimo!
Glavna ovira vsega našega samoizo-braževalnega gibanja je žalostno gmotno stanje, v katerem živi pretežna večina slovenskih učiteljiščnikov. Nekoliko ublažijo res te razmere razne dijaške kuhinje in strokovne državne ustanove, a borba za vsakdanji kruh ubije mnogo veliko-obetajočih talentov. Veliko bo pa storjenega, ko se uresniči ideja »Učiteljskega konvikta«.
To bi bilo nekako splošno poročilo o gibanju in stanju slovenskih učiteljiščnikov v zadnjem letu. Prehajam na specialna poročila in tudi tukaj naj samo izpolnim lanska izvajanja tov. Šiliha. Najmočnejše in pravzaprav edino popolnoma slovensko je
Goriško učiteljišče,
a še tu samo moško, pod vodstvom gospoda ravnatelja V. Bežka, žensko je pa tudi tu čuden nestvor naše dvojezičnosti. Odkar' se je preselilo moško učiteljišče iz zakotnega Kopra v Gorico, vedno lepše napreduje, čeprav ima tudi Gorica precej provincialno lice. Pogreša se tu predvsem dobre knjižnice in čitalnice ter stalnega slovenskega gledališča. Moško učiteljišče je obiskovalo 139 kandidatov, ki so razen treh izjem vsi zavedni Slovenci, napred-njakov pa je 90%. Središče vsega gibanja pa je tvoril tudi letos izborni orkester s pevskim zborom, ki mu je šlo tudi ravnateljstvo jako na roko. Svojo dovršenost so imeli priliko pokazati na mnogih koncertih, o katerih se je izrekja javna kritika jako pohvalno. OmieniFsem že, da je tudi goriško učiteljstvo jako intenzivno gmotno in moralno podpiralo svoj naraščaj.
Precej slabše je na ženskem učiteljišču, ki šteje 163 gojenk, izmed katerih je 153 Slovenk in 10 Hrvatic. Ravnateljstvo je z zasledovanjem onemogočilo vsako najmanjše gibanje, in tako so imele tudi klerikalke malenkostno večino, ki jim pa je samo ob sebi razumljivo dovoljeno vse. Za
Ljubljansko učiteljišče,
velja skoraj vse, kar sem omenil že v splošnem poročilu, in tu je imel svoj sedež tudi »Osrednji pripravljalni odbor« za ta sestanek, ki je tvoril pravzaprav centralo vsega našega gibanja.
Samoizobraževalnih sredstev smo imeli v Ljubljani z ozirom na druga mesta še največ na razpolago. Gledališče, Gregorčičeva knjižnica s čitalnico, »Li-cealna knjižnica«, predavanja »Akademije« in drugih društev, dalje ruski, češki, italijanski in drugi krožki so nam nudili mnogo, kar se je dalo s pridom izrabiti.
Moško učiteljišče je štelo zaradi skrajno žalostnih učiteljskih razmer na Kranjskem samo 88 gojencev. Razen enega Nemca so vsi Slovenci, naprednih je pa do 65%. K učiteljišču so priklopih letos tudi pripravljalni tečaj, ki naj bi tvoril nekako »limanico«, na katero se vabi štirinajstletne fantiče in se jih tako privede v učiteljišče. Za sprejem v ta zavod se menda ne zahteva mnogo več nego poleg katekizma še čitanja, pisanja in poštevan-
ke. Res, da se je s tem nekoliko ublažilo rapidno padanje števila gojencev — saj, nihče ne gre rad živ v pekel, a kako se bodo vzgojili iz tega materiala sposobni vzgojevalci naroda, to je pa veliko in nerešljivo vprašanjle. Rešijo naj neznosno materialno stanje kranjskega učitelja, in z rešitvijo tega bodo rešena hipoma tudi vsa druga pereča vprašanja.
Žensko učiteljišče je pa štelo 153 slovenskih gojenk in 13 Nemk. Naprednih je okrog 40%.
Poleg tega imamo pa v Ljubljani še II. in IV. letnik samostanskega ženskega učiteljišča s 66 gojenkami, izmed teh 20% naprednih, in pa privatno nemško žensko učiteljišče »Huth-Hans«.
Krepko nas je podpiralo v Ljubljani pri našem gibanju tukajšnje napredno učiteljstvo in na tudi druge korporacije. Omeniti je še, da se je pečalo mnogo kandidatov in kandidatinj tako z vokalno, kakor tudi z instrumentalno glasbo in pa s telovadbo.
Popolnoma nemško pod1 vodstvom g. ravnatelja H. Schreinerja je
Mariborsko učiteljišče.
Tudi med gojenci je malenkostna večina Nemcev. Izmed 174 gojencev je namreč 85 Slovencev, ki so vsi napredni. Samoizobraževalnih sredstev jim nudi to na zunaj nemško mesto še precej. Obstoja tam nemško in slovensko gledališče, šolska knjižnica, javna ljudska knjižnica in lastna knjižnica učiteljiščnikov pod vodstvom »Zveze slovenskih štajerski h učiteljev«. Obsega ta knjižnica tudi mnogo naprednih revij. Poleg tega je pa še več drugih društev in klubov v Mariboru, v katerih najde tudi učiteljiščnik koristno zavetje. Tudi nekateri profesorji krepko podpirajo svoje gojence, med njimi posebno izredno priljubljeni dr. Ljudevit Pivko.
Poleg državnega moškega učiteljišča je v Mariboru še popolnoma nemško deželno žensko učiteljišče in pa žensko samostansko učiteljišče, v katerem se nekoliko goji tudi slovenščina. Natančnejših podatkov pa od tu nimam.
Gojenci se jako mnogo bavijo tudi z glasbo, vokalno in instrumentalno.
Nekak tipus sistema, ki sem ga ome- ■ njal v uvodu, je pa
Celovško učiteljišče,
samo ob sebi umevno izključno nemško. Šteje ta zavod 156 kandidatov, izmed teh je zavednih Slovencev 7, ostali so Nemci, oziroma za Slovence povsem izgubljeni nemčurji. Res je, da študira nekaj Korošcev tudi na mariborskem učiteljišču, a žalostna je perspektiva, ki se nam odpira pri pogledu na koroško šolstvo. Leto za letom se nas tam gori ob Dravi decimira, pomoči od nikoder, izročeni1 so na milost in nemilost »Volksratu«, oziroma »Schul-vereinu«, ki je tudi faktični voditelj in dirigent učiteljišča. Tu. tu naj pokažejo naši klerikalci svojo vsemogočnost, ne pa znašati se nad kranjskimi učiteljicami. Tudi učiteljska mesta oddaja abiturientom »Schulverein«. Pa vkljub temu, da je tam , le teh par slovenskih učiteljiščnikov, tudi ne zmeni se za te dragocene moči nihče, '•azen »Družbe sv. Cirila in Metoda«, ki jim daje nekoliko podpore, in pa Zaveza, ki pošilja tja gor nekaj izvodov svojih listov. A to ni še pravzaprav nič, zato poživljam s tega mesta vse prizadete faktorje, zganite se in ne pahnite vsaj še teh v naročje tujemu molohu. Eksistira na tem nemško-nacionalnem zavodu tudi neki tečaj za slovenščino, v katerega pošiljal Schulverein Nemce s tem, da jih mastno nagradi in lahko nastavi potem na slovenskih šolah; kako potem1 izgledajo te slovenske šole, si lahko vsak sam misli. Ti slovenski tečaji so pa taki, da se ne priuči niti osnovnih pojmov rojen Slovenec. Naj citiram par stavkov iz pisma celovškega tovariša: »Čeravno da nas le j^ko rr?'-hno. vse to bi nič ne storilo, če bi nas le kaj naučili. Vam rečem; če bi vprašali kakega našeera slovenskega učiteljiščnika, kaj je bil to Prešeren, tak bi vas tisti kar zijal.« Za razvoj slovenskega šolstva skrbi tu tudi dVoje ženskih učiteljišč, ki pa po svoii klasični organizaciji še prekašate moško. To je namireč državno žensko, na katerem je letos II. in IV. letnik, in pa samostansko, na katerem je I. in III. letnik, tako da da kombinacija obeh eno »popolno« žensko učiteljišče, na katerem je študiralo letos 157 gojenk. med temi 9 zavednih Slovenk. Komur je vsaj nekoliko pri srcu eksistenca koroških Slovencev, temu bo zadostovalo toliko o celovških učiteljiščih.
Da bo poročilo ponolno. naj še omenim. da obstoja tudi v Škofi i Loki žensko samostansko učiteljišče, na katerem je bil letos I. in III. letnik. Vsega skupaj imamo torej na Slovenskem 13 učiteljišč. Slovenci pa imamo pravzaprav samo eno. t. j. goriško moško.
Če pregledanilo še slovenske abitu-riente in abiturientke, ki vstopijo letos iz naših učiteljišč, tedaj jih naštejemo abitu-rientov 74, abiturientk pa okroglo 125. in sicer abiturientov iz: Ljubljane 22, Gorice 30, Maribora 20, Celovca 2; abiturientk pa: Ljubljana 72, Gorica 33, Celovec 2, Maribor (približno) 20.
Vseh skupaj je približno 200, izmed teh 65% naprednih, pri tovariših samih pa 80%.
Resume.
S tem je končano splošno in podrobno poročilo o gibanju in stanju slovenskih učiteljiščnikov v zadnjem letu. Rezultat pokaže, da smo sami izvršili svojo dolžnost, niso je Pa izvršili oni, katerih naloga je skrbeti za primerno vsestransko izobrazbo bodočega učiteljstva, kar se je kon-statiralo že v Krakovu na lanskem občnem zboru delegatov »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji«.
Nismo mirovali, delali smo, kar nam je bilo v danih razmerah mogoče. Zavedali smo se, da je v delu življenje, v boju moč, in v tei smeri bomo korakali tudi vbo-doče.
Ne gledamo, kar sem poudarjal že uvodoma. življenja; v katerega vstopamo, kot romantične idile, ne, pripravljeni smo na udarce in prevare, a v naših dušah vibrira sladka slutnja, da doživimo oni veliki dan. ko bo izkazoval narod svojemu najvažnejšemu kulturnemu faktorju grenko zasluženo priznanje in ga nagradil za vse prebilo trpljenje. Tam v daljnih daljinah že vstaja žarko solnce. zato stopamo na pot,
na življenja pot krepki in ponosni! ■ ■
Ljudje vsi bratje — ■	bratje vsi narodi!
F. F.:
Goriško šolstvo.
Statistična komisija na Dunaju še ni objavila skupnih rezultatov za najnovejši čas, zato jemljemo za podlago svojemu članku podatke za 1. 1909, kakor so bili objavljeni koncem 1. 1912.
Vedno govorimo o kulturi in napredku. Zato je potrebno, da enkrat pregledamo zavode, ki v njih pospešujejo kulturo in napredek na Goriškem. Ker hočemo objaviti le približno celotno sliko goriškega šolstva, zgoraj omenjeni podatki popolnoma zadoščajo našemu namenu.
Gimnazija In realka.
Gimnazija ima danes čisto drugačno lice kot 1. 1909, ker so pravzaprav trije zavodi, 1. 1909 pa je bil še eden. Značilno pa je bilo za ta zavod skoro vedno dejstvo, da je bilo število nemških dijakov vedno jako majhno, nasprotno pa število Slovencev skrajno močno. Zanimivo je morda, ako povemo, da se je vplačalo v omenjenem letu 10 650 K šolnine, kar se nam vidi za naše skromne razmere mnogo preveč. Gimnazije za dekleta so pri nas še velika redkost. na Goriškem takega zavoda sploh ni, a dijakinj se je vendar že precej nabralo. Te obiskujejo kot hospitantke pouk v moških razredih. — Goriška realka ima največ Italijanov potem pridejo Slovenci, Nemcev tudi tukaj ni dosti. Šolnina znaša tudi na tem zavodu lepo vsoto 12.150 K za šolsko leto 1909.
Učiteljišča.
Učiteljišče v Gorici je edino moško učiteljišče s slovenskim učnim jezikom. Poleg tega je imela dežela še tri pripravljalnice za učiteljišče, katerih dve sta sedaj opuščeni, ostala je le še ona v Tolminu. Med 127 slov. učiteljiščniki je 69 štipendistov; šolnina se ne plačuje. Žensko učiteljišče v Gorici je uradno; nemško, slovensko in italijansko. Po narodnosti je bilo I. 1909 med gojenkami 152 Slovenk, 144 Ita ijank in ena Nemka. Štipendistk je bilo 80.
Trgovske in obrtne šole.
Višjih trgovskih in obrtnih šol v Gorici in na Goriškem sploh nimamo. V mestu Gorici obstoja le italijanska trgovska šola, ki ima pripravnico in dva tečaja. Med vsemi gojenci ni niti enega Slovenca, pač pa takoj v prvem letniku dva Nemca. Ako Nemci izhajajo z učnim jezikom, bi tudi naši fantje lahko, dokler ne dobimo svoje trgovske šole, in ne bi jim škodovalo, ako bi ta ali oni morda tam poizkusil doseči višjo trgovsko izobrazbo. Zato je prav primerno, da izkazujejo „trgovski nadaljevalni tečaji" goriške trgovske zbornice tudi nekaj Slovencev, četudi razmeroma le malo. Od 54 je bilo 7 Slovencev in 2 Nemca, vsi drugi Italijani. Z uspehom pa je ta tečaj dokončalo le 30 gojencev.
Čipkarske in strokovne šole.
Ckr. čipkarske šole imamo na Goriškem 4: v Čepovanu, v Bovcu, v Cerknem in na Dol. Otlici. Vseh gojenk^ skupno so imele te štiri šole 269, največ Čepovanska. O u-spehu in drugih zadevah manjkajo vsi po-
datki. V Marjanu na Furlanskem imamo c. kr. strokovno šolo za lesno obrt, ki je štela 86 obiskovalcev, v Foljanu pa c. kr. strokovno šolo za košarstvo že iz 1. 1881. V Sovodnjah obstoja slov. c. kr. potovalni tečaj za isto obrt. Obiskovalcev je bilo 1. 1909 24 in tečaj je dobil 400 K podpore. V Krminu obstoja od i. 1903 laška strokovna šola za obrtno risanje, kjer poučujejo 4 učne osebe. Vseh obiskovalcev je bilo 46, od katerih je tečaj kcnčalo le 19 s povoljnim uspehom.
Obrtne - nadaljevalne in specialne šole.
Obrtno nadaljevalnih šol je bilo na Goriškem 1909 1. 14. Obiskovalo je te šole 2 88 Slovencev in 5 1 6 Italijanov, katero razmerje je naravnost neverjetno z ozirom na število prebivalstva. Strokovni šoli za kmetijstvo imamo^dve, t. j., oba oddelka dež. kmetijske šole. Število slovenskih obiskovalcev je bilo 1. 1909 višje kot laških: prvih 40, drugih 37. Na štipendijah se je izplačalo 9.120 K. Glasbeni šoli sta v Gorici dve: šola pevskega in glasbenega društva, ki je v štatistiki zaznamovana kot hrvaška, in pa ital j. filialka glasbenega konservatorija v Trstu. Laških gojencev 69 slovenskih 80. Za umetno krojenje imamo v „Šolskem domu" poseben tečaj, razen tega so še štiri šole za ženska ročna dela in šivanje. Vseh 6 šol ima 327 učenk. Jezikovnih posebnih šol na Goriškem nimamo, razen kurza za hebrejščino, ki ga vzdržuje judovska verska občina v Gorici. Raznih zavodov ne bomo tu naštevali, ker njih gojenci ne prihajajo že v poštev kot šolska mladina sploh. Med višja dekliška izobraževališča moramo prišteti sedaj licej pri šolskih sestrah in še par nadaljevalnih tečajev v „Šolskem domu".
Ljudske in meščanske šole.
Javni meščanski šoli sta bili na Goriškem 1. 1909 samo dve, obe italijanski. Ljudskih šol z italijanskim učnim jezikom je bilo 5 8, slovennskih 191, mešani dve in ena nemška. Zasebnih meščanskih šol ni bilo, pač pa je obstojalo 11 zasebnih ■ ljudskih šol s pravico javnosti in 4 brez te pravice. Slovenske so bile štiri, nemške štiri. Nemški element se je pa od takrat očividno pomnožil in pokrepil. V ljudske šole s slovenskim učnim jezikom je hodilo skupno 24.865 otrok, v laške 13.967 in v nemške 165 otrok. Vsega skupaj je hodilo v javne ljudske šole v 1. 1909 na Goriškem 39.661 in v zasebne šole 1.758 otrok brez
gimnazije, realke in drugih srednjih šol.
*
Tu navedena števila dokazujejo, da šolstvo na Goriškem ni ravno zanemarjeno; do popolnosti pa manjka še jako veliko. Od leta do leta pa nastajajo novi zavodi, in z njimi rase in se širi vedno bolj izobrazba. Naj bi bilo naše ljudstvo tudi zanaprej v tem oziru vedno skrbno in napreJno, zakaj brez šol dandanes ne gre. Šolska izobrazba je prvi pogoj vsakemu narodnemu in gospodarskemu napredku, in le, ako bomo dovolj izobraženi, si bomo pomagali do boljše in lepše bodočnosti, ki jo je deležno le pridno, vztrajno in izobraženo ljudstvo. Posebno bi želeli, da se obrtni in trgovski izobrazbi posveča več pozornosti, zakaj ravno ti srednji stanovi pri nas še niso dovolj izobraženi, zato tudi ne dovolj razviti.
! Največ sveta otrokom sliši Slave ! j S
KOROTANSKI:
_ Koroški šolski sistem.
Žalostno je šolstvo koroških Slovencev; saj je znano zaradi svoje kurioznosti daleč preko koroških mej! Ne dela časti ne Nemcem, ki so ga ustvarili, ne vladi, ki ga vzdržuje in podpira ter dopušča, da se vrše od nemškonacionalne strani najhujša nasilstva in zakonolomstva nad ubogim slovenskim koroškim ljudstvom. Mnogo ran nam je že zadalo in nas utegne popolnoma zadušiti to šolstvo, za katero moramo prispevati z lastnim denarjem. Na/tfsoče intisoče sloven- , skih otrok nam je |e*potujčfQjji nanMteflf jilo najhujše potunce in sovraztule lastlegi« naroda. Ta demoraii^cija in tofrazfafodo-vanje slovenske niacline se im\ s pomočjo podkupljenega in «0 skrajnosti sfanatizira-nega učiteljstva, k^i jih je znala pridobiti nemškonacionalna"5iraiika za najzanesljivejše propagatorje nemškonacionalne politike, da ji danes slepo služijo kakor najzanesljivejša opora za vse protislovensko gibanje. Toda vkljub vsemu temu koroški Slovenci nismo obupavali; stavili smo vse svoje upanje v pravičnost vlade ter smo bili trdno prepričani, da vladni krogi vendar enkrat izpre-vidijo velike krivice, ki se nam gode in da napravijo za vselej konec neznosnim in naravnost sramotnim razmeram. Posebno iz-prememba v deželnem predsedstvu nas je navdala z boljšimi upi. Ti naši upi so bili upravičeni tembolj, ker so prihajali ob tej priliki z Dunaja glasovi, da je novemu deželnemu predsedniku od centralne vlade poverjena naloga, da ublaži narodnostni boj na Koroškem in doseže sporazum med Nemci in Slovenci. Toda hudo smo se mo-
tili ! Bolj nego kdaj prej je zavladal na Koroškem nemškonacionalni terorizem, in človeku se dozdeva, kakor bi hoteli v naglici završiti svoje delo in vreči 100 000 koroških Slovencev v nenasitno germansko žrelo in tako postaviti mostu do Adrije mogočen steber. Da jim pri tem prizadevanju najbolj služi šolstvo, o tem smo popolnoma prepričani, kakor se tudi ne sramujejo zlih dejanj, ki je ravno s pomočjo šolstva vršijo nad nami.
Na to pot zatiralcev koroških Slovencev, posebno še slovenskega učiteljstva, se je podal tudi deželni šolski svet, ki daleko ni več, kar bi moral biti vpričo svoje vzvišene naloge, temveč je postal — kar jasno kažejo njega zadnji ukrepi — izvrševalna institucija nemškega „Volksrata", tako da o koroškem deželnem šolskem svetu ni možno več govoriti o kakih normalnih razmerah, temveč je v njem zavladala popolna anarhija. Vsi ukrepi, posebno imenovanja in premeščanja učiteljstva stoje pod kontrolo in se vrše po iniciativah „Volksrata", tako da je danes nemožno vsako imenovanje, proti kateremu je vložil „Volksrat" svoj — veto. Ne bomo tu na dolgo in široko razpravljali o neznanskih krivicah, ki se nam gode s te strani, temveč puščamo, naj govore dejstva!
Za razpisana nadučiteljska mesta v Glo-basnici, v St. Lenartu pri Sedmih Studencih in Grabštajnu, razpisana v mesecu januarju, se je priglasilo več prosilcev, in sicer za Globasnico trije: dva Slovenca in en nem-škutar, ki v vsakem oziru daleko zaostaja za slovenskimi prosilci. Od štirih kompe-tentov za Št. Lenart je imel samo en, in sicer Slovenec, potrebnih izpitov iz slovenščine, katere znanje se je zahtevalo pri razpisu prostih dveh mest. Dasi je bilo pričakovati in bi odgovarjalo pravici, da bi imenoval deželni šolski svet Slovenca, ker sta bila edina kvalificirana prosilca za razpisana mesta, in to tembolj, ker sta se občina in krajni šolski svet v Giobasnici ter oni v Št. Lenartu odločno zavzeli za imenovanje slovenskih prosilcev in se jim je tudi na merodajnem mestu obljubilo, da bo ustreženo njih željam — se je vendar zgodilo drugače.
„Volksrat" je za vsako ceno hotel spraviti na omenjeni mesti nemškutarja; dasi nobeden njiju ni imel potrebnegu izpita iz slovenščine, je imel dež. šolski nadzornik Benda, kot zvest izvrševalec „Volksratovih" želj, pripravljene že tozadevne predloge. Ker se mu pa tako očividno kršenje zakona vendar ni posrečilo, si je pomagal na ta način, da je dež. šol. svet po petmesečnem cincanju in zavajanju prizadetih slovenskih krogov — čujte in strmite! — v Gobasnico imenoval službenim potom (aus Dienstesriicksichten), glede Št. Lenarta pa odredil, da se ima mesto v treh mesecih ponovno razpisati. Medtem časom pa so dobili nemškutarski učitelji od „Volksrata" obvestilo, da se naj v jeseni zglasijo k izpitu iz slovenščine in da z njega pomočjo in na njegov pritisk tudi gotovo prav dobro napravijo ta izpit, da bodo mogli biti imenovani pri ponovni kompetenci. Toda zgodilo se je še več: „Volksrat" je — da za vse slučaje zasigura imenovanje nemškutarja za Št. Lenart — ponudil to mesto nemškutarskemu naduči-telju Samesu v Bilčovsu, ki ima tudi potrebni izpit. Ker pa se je ta protivil, češ, da ima na sedanjem mestu bolj udobno in bi bil tudi materialno oškodovan (ker je sedaj občinski tajnik), mu je „Volksrat" obljubil za to žrtev primerno nagrado!
Za nadučitelja v Grabštajnu pa je bil imenovan Nemec ter so tudi tu prezrli slovenskega kompetenta, nadučitelja Horvata v Pontablju, ki ima celih 11 službenih let več nego imenovanec. Omenjena šola se sicer danes že o«|teva k nemškim in tudi v razpisu niso/zah|evali znanja slovenščine, dasi je med /šoldobiskujočimL^eti^ci 234 le 10 Naftefv (6d pri-ovenec lie Ime /dobiti i utegnil kuin^am iz-slovensfo ba&ro-l in bi zatoričnP
trdih Slo, seljenih tega me pregovoriti tako oviral
Pri tej pnlki ludi ne smR»w7ifnolčati šikan in pj^garjarfa slovenskega učleljstva od strani dež<&e§a šolskega svetajin šolskih oblasfrfploh. Nadučitelja Horjata. ki je vzoren mož v vsakem oziru infima že 30 službenih let, je deželni/šol. dret pred dvema letoma premestil iz ^lužbedrh ozirov iz Čajne v Ziljski dolini v neiništrPontabelj samo zaradi tega, ker ni trobil v nemškonacionalni rog in je tuintam pokazal tudi svoje slovensko mišljenje. V teku dveh let je bilo to mesto trikrat razpisano (Horvat je vselej prosil zanje), a imenovanje še danes ni izvršeno! Tako visi nad ubogim, vestnim možem vedno Damoklejev meč in je celo nemški krajni šolski svet v Pontablju, uvidevši krivice, ki se mu provzročajo, energično protestiral proti takemu postopanju, s čimer je dal preganjanemu učitelju najlepše izpričevalo.
Ravno pred nedavnim časom sta bila tudi „iz službenih ozirov" premeščena nadučitelj iz Lipe v Zilsko dolino in nadučitelj Maršnig od Drave vkljub slovenskemu izpitu z dvojezične šole na nemško šolo v
Mali Št. Vid. „Volksrat" se je hotel v tem primeru iznebiti dveh nadučiteljev, ki se nista hotela pokoriti nemškonacionalni komandi, in ju je nadomestil z agilnimi, nem-škonacionalnimi agitatorji. „Volksrat" pač prav dobro ve, da sta občini Lipa in Vern-berg v slovenskih rokah in zato potrebuje zanesljivih in živahnih agitatorjev, ki bi pripravljali tla za todoče volitve, da prideta doslej še slovenski občini na skrajni jezikovni meji v nemške roke! To je bil dež. šol. svetu povod za premestitev — iz službenih ozirov. Lahko bi navedli še več takih slučajev, a za danes naj zadošča! Tudi ne bomo dalje komentirali stvari, temveč prepuščamo slovenski javnosti sodbo o tem postopanju koroškega deželnega šolskega sveta. Slovensko državnozborsko delegacijo pa nujno prosimo, da naj vbodoče tem razmeram posveča več paznosti, nego je bilo to — žal — doslej! Ali res ni mogoče nikjer dobiti sredstva in poti, da bi se napravil konec takim razmeram?! Ali je p^za
koroške Slovence pravica res umrla ? ! j""""...............................■*««•
I Sovražnika se ne bojmo —
njegovega števila ne štejmo! |
IVAN DIMNIK, Trst:
Slovensko ljudsko in strokovno šolstvo.
Ljudsko šolstvo.
Dosedaj je bila navada, da se je slovensko šolstvo razmotrivalo večinoma le z manjšinsko-šolskega stališča ali pa, da brez primerjav s tujim šolstvom ni bilo razpiave. — Danes hočem biti nekoliko izjemen in se omejim tesno in izključno le na slovensko šolstvo.
*
Naše ljudsko šolstvo bi moralo bazirati na avtonomiji občin z vsemi narodnimi pravicami, ki jim jih daje država.
Saj pravi člen XIX. drž. temeljnega zakona: „Vsi narodi so v državi enakopravni, in vsak narod ima nedotakljivo pravico, da brani in goji svojo narodnost in svoj jezik. Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju.— V deželah, kjer je več narodov, naj se javne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi se silil učiti se drugega jezika."
Jaz smatram za vsako slovensko občino, kjer je večina prebivalstva slovenska, kot edino pravično in ustavno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom.
Ni pa tudi vseeno, kaka je ta ljudska šola, in umestno pričenja Damaschke v svoji knjigi „Aufgaben der Gemeindepolitik" poglavje o šoli s sledečim stavkom: „Pokaži mi šolo občine, in povem ti, koliko je vredna ta občina."
Od avtonomije občine ni torej odvisna le šola v jezikovnem oziru, temveč občina ima tudi vpliv na razvoj in ustroj svoje šole.
In tako bi lahko rekli: Pokaži mi šolo slovenskega naroda, in povem ti, koliko je vreden ta narod!
In to šolo, ljudsko šolo slovenskega naroda, si hočemo danes tudi ogledati; ampak že sedaj povem, da bi delali slovenskemu narodu veliko krivico, če bi ga obsojali zaradi šolstva; zakaj kakor se krati avtonomne pravice našim občinam, posebno v narodnem oziru, tako imajo posebno glede šolstva občine še manj lastnih pravic in vpliva.
Tako se godi nam, in tako se godi
vsem slovanskim narodom v Avstriji!
*
Splošno bi o kulturnem položaju slovenskega ljudskega šolstva lahko rekli, da je položaj šolstva vedno odvisen od položaja učiteljstva; zakaj mrtvemu zidovju šolskih poslopij da učitelj življenje, in le od njegovega duševnega razpoloženja in stanja je odvisno stanje šole; le od njegovega narodnega čuvstva in značaja je odvisno lice in značaj šole.
Vendar je važno za nas tudi število slovenskih šol po slovenskem in kak je njih razvoj glede kategorij. Zato se poslužujem tudi statistik. Večinoma so zbrane privatno s pomočjo učiteljstva, le glede kranjskega šolstva navajam uradno statistiko iz leta. 1911./12. Računati pa je, da so tudi druge statistike zanesljive.
Poudarjam pa, da so to samo take statistike, s katerimi se dosedaj še ni pečala širša slovenska javnost.
Preden pričnem s statističnimi navajanji, naj opozorim še enkrat, da upoštevam tu le javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, ker smatram le j a v n o ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom kot edino pravično in edino ustavno šolo na slovenski zemlji, to je tam, kjer je prebivalstvo v
večini po rodu slovensko.
* *
vencev. To štetje bazira na „občevalnem jeziku", ki pa se nikakor ne sme enačiti z maternim jezikom, posebno ne v obmejnih krajih. Če bi nas torej šteli po materinem jeziku ali po rodu, bi nas morali našteti mnogo več.
Na posamezne dežele pripada:
na Kranjsko . . . 490.978 Slovencev, „ Štajersko . . . 409.684 „ Goriško . . . 154 564 „ „ Koroško ... 82212
„ Trst..... 56.916
„ Istro..... 55.134
ostalo na druge avstrijske kronovine.
Dežele sem torej uredil po številu Slovencev, in števila so navedena po uradnem štetju. — Interesantne so številke, ki kažejo, koliko javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom je v teh deželah in kako neproporčno je razmerje slovenskih prebivalcev v primeri s številom šol.
Javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom je:
na Kranjskem . . . .318. „ Štajerskem . . . 286 „ Goriškem .... 193 „ Koroškem .... 3 1
v Trstu......10
v Istri ......34
Koroška torej, ki ima čez 80.000 Slovencev, ima samo tri javne ljudske šole s samoslovenskim učnim jezikom ; Trst, ki ima skoro 60 000 Slovencev (seveda po uradnem štetju!), jih ima 10; a Istra, ki ima — naštetih! — najmanj Slovencev od teh dežel, i t. j. čez 50 000 Slovencev, ima 34 javnih ljudskih Šol s samoslovenskim učnim jezikom. Torej si je slovensko šolstvo in prebivalstvo v teh deželah ravno v nasprotnem razmerju.
Tu se torej vidi, kako vlada ščiti drž. osnovne zakone, da pripušča na Koroškem protiustavne utrakvistične šole in da tržaškim Slovencem ne pripomore do tolikega šolstva, kolikor jim gre po številu prebivalstva. — Tako dovoljuje c. kr. vlada raznarodovati slovanske manjšine in v koroških občinah celo večine s krivičnim šolskim sistemom ; na slovenski zemlji pa živi in umetno vzdržuje Nemce in nemške šole z državno pomočjo.
Da pa bo jasnejia slika, poglejmo, koliko Slovencev prihaja v posameznih deželah na • vsako javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom! Na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom pride:
na Kranjskem „ Štajerskem „ Goriškem . „ Koroškem v Trstu . . v Istri . . .
. 1.288 Slovencev, . 1432 . 800 . 27.404 . 5.691 . 1.621
Ker smatram edino šolo s slovenskim učnim jezikom za zmožno, dati našemu otroku zadovoljiv pouk v materinščini, zato nam ta statistika razlaga naravnost vnebo-vpijočo krivico, ki se godi slovenski deci — posebno v obmejnih deželah. Na Koroškem pride na eno slovensko šolo čez 27.000 Slovencev, v Trstu skoro 6000, v Istri skoro 2000; edina Goriška je še dokaj ugodna glede števila šolstva, kjer pride na eno slovensko šolo 800 Slovencev in presega v tem oziru ta dežela celo Kranjsko, ki jo je smatrati kot samoslovensko deželo.
Pripisovati je to v prvi vrsti večji kulturni in narodni zavednosti občin in popolni avtonomiji okrajnih šolskih svetov, v čimer se goriška deželna šolska zakonodaja razlikuje od šolske zakonodaje drugih kronovin.
Ako štejemo na 1C0 Slovencev 25 šoloobveznih otrok,2 tedaj pride na eno javno ljudsko šolo s slovenskim učnim jezikom povprečno:
na Kranjskem . „ Štajerskem . „ Goriškem . „ Koroškem . v Trstu . . . „ Istri . . .
. 300 otrok, . 350 „ . 200 „ . 6.850 „ . 1.300 „ . 400 „
To razmerje odgovarja razmerju po šte* vilu prebivalcev.
* *
Poleg javnih šol v smislu zakona imamo pa še drugo šolstvo s slovenskim učnim jezikom. To so šole za silo, ekskurende, naše obrambne obmejne šole in zasebne šole, ki so po večini v zasebnih — samostanskih rokah.
Tako imamo na Kranjskem še 23 zasilnih šol, katerih nekatere so nastanjene celo nad hlevi in gostilniškimi prostori; nadalje 20 ekskurend in 10 zasebnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, ki so pa vse v samostanskih rokah. Torej se na narodno vzgojo v njih ni niti najmanj zanesti.
Na Štajerskem imamo še 7 ekskurend s slovenskim učnim jezikom in eno zasebno šolo Ciril-Metodove Družbe, t. j. 2 rarednica na Muti. (Ta statistika bo morda malo pomanjkljiva, ker nisem imel zadostnih podatkov pri roki!).
1	Št. Jakob v Rožu, trirazrednica; Sele pri Borovljah, enorazrednica; Jezersko, enorazrednica.
2	To razmerje odgovarja tudi uradnim statist, podatkom.
Na Goriškem je 1 šola za silo, 7 šol s potovalnimi učitelji, 14 ekskurend in 6 zasebnih šol, med njimi 2 v rokah C. M D., t. j. na Blanči pri Gorici in v Krminu.
Na Koroškem ni, razen ene C. M. štiri-razrednice v Št. Rupertu pri Velikovcu, nobene zasebne in ne zasilne šole s samoslo-venskim učnim jezikom.
V	Trstu ni v mestu nobene javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. C. M. D. •vzdržuje tam 4 zasebne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, in sicer: Deško petrazrednico na Acquedottu in istotam dekliško 7 razrednico ter deško 6razrednico in dekliško 6 razrednico pri Sv. Jakobu.
V	Istri imamo še s slovenskim učnim jezikom 4 ekskurende, 2 pomožni šoli in 5 šol za silo.
* *
A še en tip šol imamo, ki nam ga hočejo na vsak način vsiliti kot „slovenske" šole; to so utrakvistične, dvojezične ali, kakor jih uradno zaznamujejo, „slo--vensko-nemške šole". Naj se poinudim nekoliko še pri tem najbolj protizakonitem šolstvu.
Utrakvistične šole so po členu XIX drž. osn. zakona smatrati že v narodnem oziru za protiustavne. Posebno jih je pa takim smatrati na Koroškem in Štajerskem. To namreč niso v teh deželah šole s slovensko-nemškim učnim jezikom, kakor jih uradno označujejo, temveč so javne ponemčevalnice in raznarodovalke slovenskih otrok. Na teh šolah sliši slovenski otrok le v prvem razredu kako slovensko besedo, da se na podlagi nje priuči nemščine. Poučujejo pa tu Je zagrizeni nemški učitelji, ki niti iz slovenščine niso izprašani in često tudi slovenski ne znajo.
Po kategorijah ima najrazvitejše šolstvo Trst, če smatramo kotnormalo petrazrednico; potem pride Štajersko, nato Kranjsko, dalje Goriško in Istra, katere slovensko šolstvo je doseglo razvoj le do trirazrednice.
Koroške kot z abnormalnim slovenskim šolstvom nisem mogel upoštevati. Višji razvoj je pa dosegla Štajerska s sedemrazred-nico in Kranjska z osemrazrednico.
Po enorazrednicah pa lahko sodimo malorazvitost šolstva. V tem oziru je Goriška najslabša, ker pripade 60 % njenega šolstva na enorazrednice. Potem je Kranjska, nato Istra in slednja Štajerska, ki je po kategorijah na najvišjem mestu. Trsta z okolico nisem mogel pri tej zvrstitvi upoštevati, ker so tu druge zahteve in razmere kot v indu-strialnem kraju s popolnoma mestnimi razmerami — tudi v okolici.
* * «.
*
Glede na vse te podatke in statistike pridemo do sledečih rezultatov:
1. Število javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom je še premajhno, ker pripada preveč slovenskih prebivalcev na eno šolo. Slovenske občine naj delujejo na to, da se število teh šol pomnoži; povsem abnormalno je njih število na Koroškem in v Trstu.
, 2. Utrakvistične šole so smatrati kot protiustavne, zato je dolžnost države in nje vlade, da jih odpravi.
3.	Na mestih ekskurend in zasilnih šol je ustanoviti javne ljudske šole.
4.	Razvoj javnih slovenskih ljudskih šol je še premajhen. Na deželi enorazrednice kakor v mestu trirazrednice ni smatrati še za popolno in zadostno ljudsko šolo. Slo-
; venske občine naj delujejo na to, da se njih šolstvo povzdigne na kolikor mogoče najvišjo stopnjo kategorije. Hvaležno nalogo bi tudi prevzele C. M. podružnice kot naše narodne šolske korporacije, če vzamejo to delo v svoje področje, da vplivajo na občine in povzdignejo tako slovensko ljudsko šolstvo.
5.	V krajih, kjer Slovenci vzdržujemo jn snujemo svoje zasebno ljudsko šolstvo, ]e/ dolžnost države, da preskrbi za slovenske lavne ljudske šole.
In koliko je takih šol na slovenski zemlji ?
Na Koroškem imamo na slovenski zemlji za 82 000 Slovencev 84 utrakvističnih šol, t. j. raznarodovalk slovenske dece. Poleg tega pa še 4 ekskurende in 2 slov.-nemški šoli za silo. Vse te šole bi morale biti slovensko-nemške, in na njih bi morali biti nastavljeni učitelji, ki so izprašani tudi iz slovenščine. Vendar temu ni tako! Koroški učitelj mi piše o tem: Na slovenskem ozemlju je 84 uradno priznanih slovensko-nemških šol, ki imajo to označbo kot take od šolske oblasti. Vendar nihče ne reče nič, če se slovenščine na teh šolah ne goji prav nič. Tudi od učiteljev na teh šolah se ne zahteva, da bi morali biti izprašani iz slovenščine. Dasi so to šole po večini slovenskih občin, vendar se te ne potezajo za svoje pravice; zgodi se pa često narobe, da se na pritiske nemško nacionalnih agentov izrečejo popolnoma slovenske občine — za samonemško šolo. Tako se zgodi, da imamo potem v popolnoma slovenskih občinah in na slovenskem ozemlju na Koroškem toliko samonemških ljudskih šol. (Čez 46!)
Na Štajerskem imamo vsega vkup 6 utrakvističnih šol in od teh: 2 enorazrednici, 3 dvorazrednice in eno 3 razrednico.
Slovenske občine bi morale v vseh teh krajih zahtevati, da imenujejo na te šole le učitelje, ki so izprašani iz slovenščine; nadalje pa tudi, da se uvede slovenski učni jezik.
* * *
Sedaj hočem premotriti še razvoj in položaj slovenskega ljudskega šolstva na podlagi statistike o kategorijah slovenskih šol v posameznih kronovinah.
V posameznih kronovinah je od javnih ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom:
Meščansko šolstvo.
Statistika meščanskega šolstva v Avstriji nam kaže, da je v Avstriji vsega skupaj 890 meščanskih šol. in sicer od teh: na Češkem 392, na Nižjem Avstrijskem 185, na Moravskem 144, v Galiciji 58, v Šleziji 30, na Štajerskem 27, v Gorenji Avstriji 17, na Primorskem 8, v Dalmaciji 7, na Koroškem 7, na Tirolskem 3, na Predarelskem 2 in na Kranjskem 2
Če smatramo slovensko javno meščansko šolo kot edino upravičljivo za nas, imamo Slovenci samo eno meščansko šolo, in to je v Postojni. Narodna statistika sicer na Kranjskem izkazuje 2 javni in 4 privatne meščanske šole, t. j. eno javno in 1 privatno s slovenskim učnim jezikom, eno javno in 2 privatni z nemškim in eno privatno s slovensko-nemškim učnim jezikom; vendar tu privatnega šolstva ne moremo upoštevati.
In vendar so nam danes Čehi krasen zgled, kako je treba negovati meščansko šolstvo, ker je ono podlaga razvitemu strokovnemu šolstvu.
Smoter meščanski šoli je: pripravljati učence za praktično življenje, tako da dobimo izobražene trgovce, obrtnike in gospodarje. Po ministrski odredbi z dne 23. avg. 1904, št. 26.005, pa imajo absolventi meščanskih šol še pravico, da smejo delati sprejemni izpit v 4. razred realke, v učiteljišče, višje trgovske šole in v kadetnice; takoj pa smejo prestopiti v dvorazredno trgovsko šolo, v mornariško (navtičr.o) šolo, v strokovne šole na c. kr. tehn. muzeju na Dunaju, v državne obrtne šole, v višje šole za vinorejo in sadjerejo, v vse gospodarske šole itd.; postanejo pa celo lahko poduradniki pri železnicah.
Kakor razvidno, so meščanske šole podlaga strokovnemu šolstvu.
Vzrok pa, da se pri nas niso razvile meščanske šole, je v obmejnih krajih ta, da niti ljudskega šolstva ne moremo razviti po svoji volji; na Kranjskem pa ovira to dež. šol. zakon z dne 19. decembra 1874.1., ki določa, da mora stroške za učiteljstvo meščanskih šol prevzeti vsak okraj sam.
Dasi §5. kranjskega deželnega šolskega zakona z dne 29. aprila 1873. 1. zahteva naj-
manj eno meščansko šolo za vsak okraj, imamo na Kranjskem edino v postojnskem okraju meščansko šolo, ki odgovarja vsem zahtevam glede na narodnost i. dr.
Sramotno je to, da imamo Slovenci na lastni zemlji več nemških meščanskih šol — kakor slovenskih!
*
Ž ozirom na te podatke moramo priti do sledečih rezultatov:
1. Važnosti meščanskega šolstva ni mogoče dovolj preceniti. Slovenci moramo gledati, da osnujemo čimveč meščanskih šol trgovskega in obrtnega značaja. V obmejnih krajih kolikor mogoče z žrtvijo posameznih slovenskih občin; na Kranjskem naj se pa izvede § 5. dež. šol. zakona z dne 29. aprila 1873.1. in naj se deluje na izpremembo zakona z dne 19. decembra 1874 1. v toliko, da iste stroške, ki jih nosi dežela za ljudsko šolstvo, prevzame tudi za meščansko šolstvo. — Nujno so potrebne meščanske šole v Trstu in Ljubljani, kjer naj se pospeši že pričeto pripravljalno delo.
Strokovno šolstvo.
Zal, da so mi bili podatki ravno pri tem poglavju najbolj otežkočeni.
Glede strokovnega šolstva imamo Slovenci zaznamovati počasen razvoj. Dasi je tudi na naši zemlji dokaj strokovnih šol, vendar so vse po večini — nemške. V zadnjem času se je pa pričelo prav ugodno razvijati naše obrtno šolstvo.
V	Ljubljani imamo javno c. kr državno obrtno šolo, ki jo učni načrt označuje kot delovno šolo mehaniško tehniške, stavbne in umetno-obrtne smeri. — Ta šola obsega sledeče oddelke: Delavsko šolo za mehaniško-tehniške obrti; stavbno obrtno šolo; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za leseno in kameno kiparstvo; špecialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; strokovne tečaje za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtno nadaljevalnih šolah.
Prav pridno se tudi snujejo obrtne na-daljevalnice, ki so dosegle prav v zadnjem času po zaslugi vladnega svetnika Iv. Šubica velik napredek. Teh šol s slovenskim učnim jezikom imamo:
na Kranjskem .... 24, „ Goriškem .... 5 „ Štajerskem . . . .11 v Trstu......1
Skupaj torej .41!
Med temi je 7 šol za posamezne stroke,
druge pa so splošne obrtne nadaljevalnice.
*
Bolj zadej in bolj v povojih je naše trgovsko šolstvo.
V	tem oziru imamo Slovenci edino eno javno trgovsko šolo s slovenskim učnim jezikom, t. j. dež. trgovska šola v Ljubljani. V Trstu pa imamo vzorno privatno slovensko trgovsko šolo.
Več imamo trgovskih tečajev, od katerih so slovenski v Ljubljani trije.
Tudi trgovskih nadaljevalnic imamo več, a še premalo. V Ljubljani vzdržuje gremij trgovcev trirazrednico, v Idriji in Metliki je pa ta šola združena z obrtno nadaljevalnico.
Nadalje imamo nekaj strokovnih šoi s slovenskim učnim jezikom za kleklanje čipk, to so državna vtaka šola v Idriji, .nadalje v Dol. Otlici, v Čepovanu in. v Bovcu na Primorskem.
Imamo tudi kmetijsko in gozdarsko šolo na Grmu in v Gorici s slovenskim učnim jezikom..
Samostojne gozdarske šole s slovenskim učnim jezikom nimamo.
Tako menim, da sem s strokovnim šolstvom pri nas končal. Našteval bi pač lahko še nemške strokovne šole na naši zemlji, vendar to ni danes moj smoter.
Končujem!
Premotril in navedel sem današnje stanje onega tipa slovenskega šolstva, ki je za nas Slovence kot za 60% agraren in proletarski narod najvažnejši. To je šolstvo, ki ga mora pasirati večina našega naroda, torej od katerega je odvisen temelj splošne naše narodne izobraženosti.
Če so v javnosti pri nas toliko razmo-trivali in poudarjali srednješolsko vprašanje, je to v prašanje za danes le za nas tolike važnosti, kblikor pride narodni moment v poštev. Inteligence imamo dovolj! Danes je le nujna potreba še edino ustanovitev realne gimnazije s slovenskim učnim jezikom za Slovence v Trstu in sloveniziranje srednjih šol na naši zemlji.
Več praktičnosti za nas ima zahteva realk; povsem kot zastarel tip imamo pa smatrati gimnazijo, ki ji je tip realnih gimnazij odvzel pomen .za današnje čase. Zato mora tudi zahteva realčnega študija in poklicov, do katerih dovaja ta, dobiti tudi v naši javnosti prednost pred gimnazijskim študijem.
Od zahteve visokošolskega vprašanja ne odnehamo!
Nujno pa nam je potreba sedaj skrbeti za šolstvo, ki dovaja k praktičnim poklicem. Tega nam manjka, to imamo zanemarjeno
ali pa v tujih rokah. Nam manjka inteligentnih in izobraženih obrtnikov, ki bi glede fine izdeljave lahko delali konkurenco tujim firmam. Tudi slovenski obrtnik se ne more izšolati na šolah z njemu tujim učnim jezikom tako, kakor se lahko izvežba in razvije svojo nadarjenost na šolah z materinim učnim jezikom. Često mu je ravno to jez, ki mu prepreči pot do višjega strokovnega šolanja.
In slovenskemu agrarcu,1 ki pasira po večini le ljudsko šolo, ni mogoče razviti lastnih agrarnih zmožnosti in podjetij, ker mu manjka strokovne izšolanosti. In kje naj jo dobi, če mu pouk v tujem učnem jeziku onemogočuje dostop do višje strokovne izšolanosti !
Za par Nemcev nam hočejo utrakvizi-rati skoro vse naše šolstvo; par Nemcem na ljubo mora večina Slovencev na marsikaterem zavodu prisostvovati pouku z nemškim učnim jezikom; velike množine Slovencev pa v naših obmejnih srednješolskih in strokovno-šolskih zavodih ne dobe niti te pravice, da bi se jim osnovali slovenski oddelki.
Pa par gimnazij bi nam Nemci še privoščili, ker te vrste inteligenca njim ne škoduje mnogo. Bolj pa se boje nam dati šol, ki bi dovajale mase našega naroda do praktičnih poklicev, kjer bi s solidnim delom lahko izpodrivali tujca z naše zemje, Kaj je njim konkurirati s slovenskim uradnikom, naj ima magari celo vrsto gimnazijskih in drugih izpitov in šol, če mu pa ne puste do mesta, ki ga z lahkoto zasedejo oni! Če ne dobe primerne službe — ni nič! Profesor mora čakati na prosto mesto; ako ga nikjer ne rabijo, ne dobi službe. On ne more pričeti poučevati na svojo roko proti onemu, ki je v službi, da bi ga izpodrinil.
Obrtnik pa, ako je soliden, lahko konkurira s svojim tekmecem. On lahko izpodrine tudi starejšega tekmeca, ako je bolj izšolan. Njemu ni potreba čakati na izpraznjeno mesto. Tako si zagotovi sebi obstanek, slovenskemu narodu pa dobi eno mesto, ki je bilo prej zastopano s tujcem.
Na podlagi današnjega šolstva se nam narod diferencira v dva dela. Iz ljudskega šolstva se nam rekrutira kmetiški stan, iz srednjih šol pa inteligenca — uradništvo. Srednji stan se nam pa vedno boljinbolj izgublja, ker primanjkuje strokovnih kurzov in šol v domačem jeziku, da bi bile šole dostopne večini slovenskega naroda. S tem smo narodno močno oškodovani.
Kar z dobrim uspehom konča danes ljudske šole, se tlači v gimnazije, iz katerih le redki pridejo v strokovne šole, ko dosežejo zadostno znanje v tujem jeziku.
In vendar je srednji stan za nas tako eminentne važnosti, da ga ne moremo nikdar dovolj preceniti. To pa z narodno ekonomskega stališča. — Prvič nam je ta stan močan narodno gospodarski temelj, drugič je trden element za ohranitev in osamosvojitev narodnostne ideje in tretjič, nam je vez med inteltgenfco in kmetiškim ljudstvom.
Trditi si upam celo, da nam je visoko strokovno izšolan srednji stan v obmejnih krajih bolj siguren in zanesljiv narodni element, nego uradništvo; ker naših obmejnih mest, ki so danes potujčena, ni preplavilo toliko tuje uradništvo kakor tuja obrt in trgovina. S tujim kapitalom je prišla tuja nacionalna ideja, ki je izpremenila nacionalno, lice mestu.
Na podlagi podanih podatkov pridemo do sledečih rezultaov:
Obče glede strokovnega šolanja je potreba konštatirati:
1.	Da je v današnji industrialni konkurenci neobhodno potreba čim višje izšolanosti, zato je podpirati vsestransko strokovno šolstvo ter zahtevati izpopolnitev našega sedanjega tigovskega in obrtnega šolstva. _
2.	Čim višje strokovno izšolanje nam omogočuje dostopnost tudi do vseh višjih mest v uradih i. dr., kjer se zahteva strokovno obrtno ali trgovsko izobraženost; trgovcem in obrtnikom pa omogočuje tudi dostop do prvih mest na trgovskem in obrtem trgu.
3.	Gojiti je slovenski strokovni jezik; zato je smatrati šolanje v materinščini tudi v strokovnem šolstvu kot pravilo.
4.	Z narodno ekonomskega stališča je smatrati takozvani srednji stan za naš narod neprecenjive važnosti, ker lahko tvori ravno ta stan močno gospodarsko in narodno silo našega naroda; zato je delovati z vso silo na pomnožitev in okrepitev tega stanu v našem narodu. To nam je za sedaj edino nadomestilo za veliko industrijo.
Specialno glede strokovnega šolstva pa je potreba poudarjati;
1. Slovenci moramo obrtno šolstvo še bolj razširiti kot dosedaj; v ta namen naj se zasnujejo v vsakem večjem obrtnem kraju, kjer le mogoče, obrtne nadaljevalnice
—	da s tem dobimo čimbolj izobraženo in strokovno izvežbano obrtništvo; v Trstu — kot največjem slovenskem obrtnem mestu
—	naj pa država ustanovi tudi slovensko obrtno šolo.
1 Seveda v pomenu te besede, ki je za nas primeren.
Od šol	na			od teh		je -	— razrednic			
		I.	II.	III.		IV.	V.	VI.	VII.	VIII.
381	Kranjskem3. .	170	103	41		37	19	8	i	• 2
286	Štajerskem . .	37	64	65		53	43	23	1	—
193	Goriškem . .	117	57	9		7	3	—	—	—
3 (84)4	Koroškem . .	2 (21)4	-(32)4	1 (25)4		(6)4		—	—	—
10	v Trstu z o. .		—	1		—	9	—	—	—
34	v Istri . . .	14	18	2						
V odstotkih, okroglo računano, bi prišlo na vsako deželo od posameznih kategorij:
Dežela	100 °/0	i		°/o	na —		razrednico			
		I.	II.	III.		IV.	v-	VI.	VII.	VIII.
Kranjska . .	381	44	27	11		10	5	2	0-3	0-5
Štajerska . .	286	13	22	23		18	15	8	0-3	—
Goriška . . .	193	60	30	5		3	2	—	—	—
Koroška5. . .	3									
Trst z o. . .	10	—	—	10		—	—	90	—	—
Istra ....	34	40	55	5						
3	Po uradni statistiki iz 1. 1911.	)
4	Utrakvistično šolstvo.
5	Je izvzeta, ker so abnormalne razmere v slovenskem šolstvu.
2.	Tudi trgovsko šolstvo se mora pomnožiti; v ta namen je snovati trgovsko-nadaljevalne šole za trgovske vajence vsaj v vseh slovenskih mestih; podržavljenje privatne slovenske trgovske šole, odnosno ustanovitev trgovske akademije v Trstu je pa smatrati kot občeslovensko zahtevo.
NAŠ NARODNI NIŽJEŠOLSKI PROGRAM.
Če združimo točke ob koncu vsakega poglavja, dobimo v celoti naš narodni nižješolski program za bližnjo bodočnost. Obče glede tega šolstva v kulturnem oziru pa bi se prilagodil izvajanjem dr. Lončarja v njegovi brošuri „O šolski reformi" (str. 4.), kar nekako izpopolnjuje ta narodni šolski program. Za svojo osebo — brez odgovornosti kogarkoli — odobru-jem in navajam ta program v celoti z vsemi točkami ter malimi dostavki.
KULTURNO ŠOLSKI PROGRAM.
1. Izreka se za svobodo pouka in izobrazbe otroka, t. j. šola omo-gočuj, da razvije otrok svobodno svoje zmožnosti in svoje sile, ki spe v njem.
V	to svrho zahteva: Pouk se ima vršiti v materinskem jeziku; število otrok v razredu je čimbolj znižati; ustanoviti je šole za slaboumne, malo nadarjene, telesno pohabljene in duševno zanemarjene otroke; odstraniti je olajšave šolskega obiska; preprečiti je izrabljanje šoloobveznih otrok pri delu; odpraviti je šolnino in takse ter dati otrokom šolske potrebščine zastonj; uvesti je šolske zdravn ke.
2.Izreka se za svobodo učitelja, t. j. skrbeti za to, da dobimo kar najpopolnejše vzgojevalce.
V	to svrho zahteva : Višjo, akademično izobrazbo učiteljstva, t. j. sedanji zastareli sistem učiteljišč se pretvori v pedagoške akademije z moderno znanstveno podlago po vzorcu dr. Drtine; učiteljstvo mora postati pedagoško neodvisno; istotako je smatrati učitelja za neodvisnega, svobodnega državljana; učiteljstvu je zagotoviti brezskrbno gospodarsko in gmotno stanje, ki mora biti najmanj enako štirim nižjim či-novnim razredom državnih uradnikov.
3.	Izreka se za svobodo šolške organizacije, t. j. svobodo staršev, ki pošiljajo otroke v šolo, svobodo pouka in šole same.
V	to svrho zahteva: Uvedbo splošne enake volilne pravice v vse zakonodajne in avtonomne zastope; demokratizacijo in avtonomijo šolstva; svobodo vede in pouka, njih osvoboditev od konfesionalnega vpliva in v to svrho ločitev šole od cerkve — s predpogojem države od cerkve.
Vsi eno — vsak je vse: in to smo mi!
m
STAROGORSKI:
Donesek k brošuri „Dejanja govore".
Nekaj mesecev prezgodaj je izšla brošura „Dejanja govore". Če bi jo izdali danes k petindvajsetletnici Zaveze, bi bila za eno poglavje obsežnejša, in sicer: Današnja nadzorovanja najnovejših nadzornikov. Ker je pa že izdana in tudi razposlana širom naše ožje in širje domovine ter preko te meja v raznih jezikih, ne preostaja nič drugega, kot da ta dodatek prinese naše glasilo obv petindvajsetletnici Zaveze, da naši bratje Čehi, Poljaki, Srbi in Hrvatje zvedo, v kakšnih razmerah se nahaja ljudskošolstvo v dvajsetem stoletju na Kranjskem pod žezlom vsemogočne S. L. S. In to poglavje, ki sicer za nas ni nič novega, naj govori o najnovejših inšpekcijah novih gospodov nadzojnikov.
Če pride ta ali oni vrhovni šef pregle-dat, oziroma nadzorovat sebi podrejeni urad, tedaj je njegova prva pot v urad, da se predstavi predstojniku dotičnega urada ter pove, čemu je prišel. Šele, ko je podrejeni mu urad vsaj deloma pregledal ali pa se vsaj zglasil v njem, bo napravil obisk pri predstojnikih drugih uradov, oziroma bolj znamenitih in vplivnih osebah v kraju. Tako postopanje se imenuje takt, dostojnost. Tak šef si s svojim primernim taktnim nastopom takoj pridobi podrejeno uradništvo na svojo stran, ki, uvaževaje strogo objektivnost in dobrohotnost, četudi tuintam po potrebi v obliki navidezne strogosti, upošteva vse nasvete in zahteve svojega šefa ter tekmuje v poslovanju med seboj, da bi bil urad vsestransko vzoren. To je pa le pri takih uradih mogoče, kjer so predstojniki v vsakem oziru strogo pravični in upoštevajo le resnično delo in sposobnost, uvaževaje pri tem vse ovire in zapreke. Pa kakor je to potreba pri drugih uradih, toliko bolj je to potrebno na šolskem polju, pri učiteljstvu. Učitelj deluje in živi pod vse hujšimi razmerami, pod vse drugim miljejem nego drugo uradništvo." Uradnik ima opraviti večinoma le z duševno
* „Volna Škola", 7. št. 1907.
že zrelim materijalom, dočim ima učitelj ta materijal šele oklesati, pripraviti sposobnega za življenje. In kjer so uradi, tam je navadno tudi primerna druščina, da se človek po delu odpočije in razvedri ter nabere novih moči za prihodnje delo naslednjega dne. Vse drugače je navadno in večinoma delovanje učiteljevo. Zapuščen in oddaljen od sveta, nobene druščine, da bi dobil po trudapolnem delu razvedrila in pravega od-počitka. Preprosti in morda tudi dobri ljudje, med katerimi živi, sami zahtevajo od njega naukov, nasvetov in gotove čase tudi razvedrila. 4n kdo poreče: Knjiga, kaj pa ta? Res je, veliko ta nadomesti, a preveč gojena ali čitana le utrudi in treba je snov prebaviti, prerešetati, kako in kaj jo je uporabljati. In nazadnje^ je knjiga le mrtva črka in živa beseda. Če kdo, je učitelj, ki potrebuje od časa do časa razvedrila. V nobenem stanu ni tako potreba dobrih svetovalcev z dobrimi, očetovskimi nasveti, z dobrohotnim spodbujanjem k delu za napredek ljudstva in naroda, ko ravno v našem učiteljskem poklicu. Zakaj učitelj — osamljen, zapuščen postane sčasama čmeren, nervozen. Z učiteljem vred postaja pa taka tudi šola. In uspehi so seveda klasificiram od strogega strankarskega nadzornika z ne-zadovolnim redom. Tak nadzornik zasluži sam tako kvalifikacijo. Če je mož na svojem mestu, ko pride na tako šolo, bi se moral takoj sam sebe vprašati: „Nisem li morda tudi sam kriv; ne dajem li pravih nasvetov in spodbude učitelju, ga li premalokrat obiščem ne kot strog in krivičen sodnik, ampak kot dober in pravičen oče?" V takih krajih bi se moral nadzornik v taki lastnosti večkrat pokazati ne kot kak pikolovtc, ampak kot dober svetovalec z dobrimi nauki, nasveti, ki jih je pridobil na drugih ugodnejših krajih. S tem bi prinesel nekako novo življenje za učitelja in šolo v dotični kraj. In takega nadzornika vsak le malo z učiteljskim duhom naudahnjen učitelj kar težko pričakuje v nadi, da zve to in ono, ga vpraša o tej in drugi težkoči, kako jo premagati. Ali tak nadzornik mora biti cel mož. On mora biti na svojem mestu popolnoma; mora biti trden značaj, v uradu, pri nadzorovanju in sploh pri svojem poslovanju obdržati in obvladati največjo nepristranost. In naj bo že potem v svojem zasebnem življenju kateregakoli politiškega naziranja. Ne sodi ne učitelj v šolo, ne uradnik v urad, ki ne more in ne zna brzdati svojega mišljenja napram drugače mislečemu. Se toliko manj sodi tak neizobraženec na mesto okrajnega ali celo dež. šol. nadzornika. Prej smo rekli, da je tak neizobrazen. Žal, da imamo zdaj na Kranjskem kot okrajne šolske nadzornike tudi take vrste ljudi. So to ljudje, ki nimajo najmanjših pojmov o res pravih dolžnostih okrajnega šolskega nadzornika. O kakem taktu, kakor smo začetkoma omenili pri drugih uradih, škoda vsake besede. Prva pot, ko pride v sleherni kraj, drži v župnišče. Tu zve najprej o vseh v slabostih in malenkostih, ki jih ima učitelj. Šola, ta je postranska stvar. O tej soditi ljudje s takimi sposobnostmi tudi niso zmožni, pa ne zaradi prepričanja izven urada. Glavno je, je li učitelj pokorni sluga župnikov ali kaplanov in če že več metrov pred njima pade ponižno na kolena. Potem, ali zahaja v gostil-nice, ki duhovnim gospodom niso po volji. To in slično je merodajno za njegovo kvalifikacijo. Vse drugače je, seveda, pri nam nasprotno mislečih. Posebno, če je kaka redovna šola, tu je vse v najlepšem redu, najboljši uspehi skratka, vse pretirano, da se zdi celo možem drugih nazorov od nas že smešno.
Ob sebi je razumljivo, da pri takih razmerah in okolnostih ne more biti napredka. Ravno nasprotno. Ko vidi učitelj, kaj in kako cenijo njegovo res trudapolno delo, postane apatičen. Opravlja službo nekako mehanično. Saj si misli: Naj delam še tako pridno, saj je vse zaman; pri sedanjih razmerah tako nimam nič pričaKovati, ako ne posnemam nadzornika in ne postanem strankar in neznačaj!
Žalostno je, a resnično. Žalostno za šolo in narod, ker take razmere slabo vplivajo na mladino, ki ima kaj bistro oko. Tako je, kjer postavljajo na taka mesta politiško prononsirane strankarje. Prejšnje čase je bilo drugače tudi na Kranjskem. Pri izbiranju nadzornikov so gledali v prvi vrsti na zmožnost. Izbira predlaganih in sodba o sposobnostih je bila nekako neomejena domena deželnega šol. nadzornika. Seveda, danes je to drugače. Prva in največja šolska oblast v deželi je deželni odbor. Deželni šolski svet, oziroma deželni šef ima v njem še toliko veljave, da sme še predsedovati formalno; moči pa nima nič več kot zastopnik stolnega mesta ljubljanskega.
Menda je ni kronovine v našem cesarstvu, kjer bi bila moč in veljava v eni ali drugi korporaciji tako neznatna, ko ravno v deželnem šolskem svetu kranjskem. Da je vrv tako močno zadrgnjena okrog vratu, tega so si sami krivi, in menda to že sami spoznavajo, če še ne v Ljubljani, pa na Dunaju.
našnja šolska nadzorovanja nadzorovanja učiteljevega zasebnega prepričanja, a ne v resnici tega, kar bi morala biti, t. j. šole in nje napredka in uspehov. No, preboleli smo že marsikaj, pa bodemo še to. Imeli smo že razne nadzornike omahljivce, pa so šli, a značajno učiteljstvo je še vedno ostalo. Razsajali so okrog njega že dru. i viharji, pa ga niso podrli. Tudi sedanji gospodje, ki imajo čast nositi začasni nablov c kr. okrajnih šolskih nadzornikov, nas ne bodo ugonobili vkljub vsem krivicam in vsem zahrbtnim intrigam raznih farovžev. Tudi ne pišemo iz namena, kakor nasprotniki teh institucij. Kaj še! Odločno smo za to ureditev. Še več! Mi smo za to, da se delokrog tega urada po obsegu zmanjša, da more res popolnoma posvetiti svoji nalogi, kakor smo prej opisali.
: A duh — sokolu drznemu
soroden ' i i ne kloni se, četudi je potrt! j Značaj ponosni vedno mu
svoboden — :
: prostost je njemu geslo ali smrt! ■ ■
Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri.
Po letnih izvestjih.
(Dalje.)
Neobligatna slovenščina.
Slovenščino kot prost predmet poseča vsega skupaj 422 gimnazijcev in 161 real-cev, hrvaščino 59 gimnazijcev in 74 real-cev. To je ravno dovolj za uradniški naraščaj v teh deželah, tako da bodo Slovenci in Hrvati še težje dobili službe in v njih napredovali, ako se razmere temeljito ne izpremeniiio. Na mnogih zavodih so učili neobligatno slovenščino učitelji brez strokovne kvalifikacije, na nemški gimnaziji v Ljubljani celo Nemec, seveda brez usposobljenosti za slovenščino kot predmet. Splošno pa se dozdeva, da so šolske oblasti bolj naklonjene neobligatni slovenščini kakor obligatni. Na nemški gimnaziji v Ljubljani se je uvedel nov, učni načrt za neobvezno slovenščino in odobril z ministrskim odlokom od 24. X. 1910., štev. 36.651, ter so se dovolili 4 tečaji z odlokom od 28. X. 1910., štev. 42.754. V prvih dveh oddelkih, ki sta za 4 nižje razrede, so po 3 ure na teden, v zadnjih dveh po 2 uri, v celem torej 20 ur, to je 2 uri več kakor na kranjskih državnih gimnazijah za obligatno slovenščino. Tudi se je stvar kaj hitro rešila: nemška gimnazija se je leta 1907. osamosvojila, šele v šolskem letu 1911./12. izpolnila na 8 razredov in je že jeseni 1910. imela de-finiti/vno urejen pouk neobvezne slovenščine; memorandum slovenskih profesorjev iz leta 1904. o obveznem pouku slovenščine pa še ni rešen.
Podporništvo.
Dohodki posameznih podpornih društev so seveda neenaki, a tudi ne soraz-. merni s številom dijakov. Viri dohodkovi so jako različni. Nekateri zavodi imajo že velike glavnice, od katerih dobivajo precejšnje obresti; v tem oziru prednjačita gimnazija in realka v Celovcu. Drugi vir dohodkov so darila javnih korporacij, denarnih zavodov, raznih velikih podjetij, imovitih posameznikov, prispevki članov ter čisti dobiček raznih prireditev.
Deželni odbor kranjski je daroval gimnazijam 1300 K, realkama 250 K, koroški: gim. 200 K, real. 100 K, istrski: italijanski gimnaziji v Kopru 300 K (poleg 500 K ustanov) ter italijanskemu zavodu v Pazinu 6000 K. Italijanske srednje šole v Istri so torej dobile od dežele 7200 K podpore, hrvaške pa 400 K. Vrhutega je italijanska srednja šola v Pazinu deželna.
Od občin žrtvuje tržaška največ za srednje šole, seveda za italijanske. Mesto Trst vzdržuje gimnazijo, ki je letos razdeljena v dve, in dve realki. Razentega jie darovalo realki v Vodovodni ulici 1700 K za učne knjige, realni gimnaziji in realki v Pazinu 1000 K. Ljubljanska mestna občina je dala drugi gimnaziji 150 K, prvi gimnaziji nič, nemški gimnaziji 40 K, realki 200 K, vrhutega plačuje še najemnino in razne stroške za realčno poslopje. Idrijska občina, prvotna vzdrževalka realke, je darovala 300 K; Pulj 2043 K 81 vin. za knjige v tamošnji italijanski realni gimnaziji, ki je prej bila občinska; Pulj 100 K gimnazijskemu podpornemu društvu; občina Veprinac 100 K in Kastav 50 K občinski realni gimnaziji v Voloskem-Opatiji.
K javnim korporacijam spadajo tudi štajerski okrajni zastopi. Okrajni zastop v Šmarju je poklonil 100 K podpornemu društvu slov. - nem. gimnazijskih razredov v Celju, mariborski 10 K društvu mariborske gimnazije.
Med slovenskimi denarnimi zavodi na. Kranjskem najdemo razmeroma malo darovalcev: hranilnica in posojilnica v Kranju tamošnji gimnaziji 30 K; kmetska posojilnica ljubljanske okolice prvi in drugi gimnaziji po 100 K: mestna hranilnica v Novem Mestu tamošnji gimnaziji 200 K; okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji 200 K, Slapenska posojilnica v Vipavi 100 kron. Notranjska posojilnica v Postojni 20 K, vse tri idrijski realki. Vsi slovenski denarni zavodi na Kranjskem so torej prispevala 750 K. Slovenske posojilnice na Štajerskem so se drugače postavile: Juž-'i noštajerska hranilnica 500 K, posojilnica v Celju 500 K, hranilnica in posojilnica v Šmarju 100 K, ljudska hranilnica in posojilnica v Celju 50 K, posojilnica v Konjicah 20 K, vse za slov.-nem. gimn. razrede v Celju; hranilno in posojilno društvo v Ptuju 60 K in posojilnica v Mariboru 50 K mariborski gimnaziji. To je skupaj 1280 K od štajerskih slovenskih denarnih zavodov, ki razentega veliko žrtvujejo za dijaške kuhinje, hranilno in posojilno društvo v Ptuju pa še vsako leto po več tisoč kron za visokošolce. Hrvaška »Posujilni-ca u Voloskom« je dala tamošnji realni gimnaziji 600 K.
Nemški denarni zavodi: kočevska, hranilnica 400 K tamošnji gimnaziji; koroška hranilnica koroškim gimnazijami 1300 K in realki 1600 K; beljaška hranilnica tamošnji gimnaziji 400 K in nemškemu dijaškemu domu 600 K.
Italijanski denarni zavodi: tržaška hranilnica 1000 K tamošnji italijanski gimnaziji in 1500 K italijanskima realkama.
Med darovalci se nadalje nahajajo: Za idrijsko realko c. kr. ministrstvo za javna dela 300 K, umrli maturant Milan Medica 100 K. Za 9 učencev male realne gimnazije v Voloskem-Opatiji »Bratov, hrv. ljudi u Istri« 150 K, podpornemu društvu istega zavoda dediči Josipa viteza Gorupa pl. Slavinjskega 1000 K; isti so darovali tudi hrvaškemu gimnazijskemu podpornemu društvu v Pazinu. Za nemško gimnazijo v Ljubljani »Siidmark« 150 K, ljubljansko društvo za oskrbovanje re-vežev 430 K; za kočevsko gimnazijo knez Turjaški 1000 K, nemški Schulverein 400 K, trboveljska premogokopna družba 200 K, nemško gledališko društvo v Kočevju 200 K, »Siidmark« 100 K; za belja-ško gimnazijo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic 400 K, nemški »Schulverein« 100 K, c. kr. naučno ministrstvo 300 K za poučne dijaške izlete; za mariborsko realko generalno ravnateljstvo c. kr. priv. juž. železnice 120 K. Za italijansko gimnazijo v Trstu trgovska in obrtniška zbornica 500 K, borza 500 K; za italijansko srednjo šolo v Pazinu »Lega Nazionale« 500 K. Na italijanski realni gimnaziji v Pulju so profesorji položili temelj podpornemu društvu z zbirko 125 K.
Razne prireditve v korist podpornim društvom so donesle čistega dobička: predavanja na drugi gimnaziji v Ljubljani 83:55 K v Kočevju 126:66 K, na nemški gimnaziji v Trstu 117:29 K; dijaška telovadba v Idriji 297:38 K, v Pulju za nemško gimnazijo 804:16 K, za realko 392 K 70 vin.; plesi v Beljaku 103:54 K, v Kopru 605:92 K, na italijanskem zavodu v Pazinu 846:90 K, «a nemški gimnaziji v Trstu 427 K. Na zadnjem zavodu se je priredil tudi večer z godbo in gledališko predstavo, ki je dal čistega dobička 766:58 K.
Nekateri zavodi imajo še poseben podporni fond za dijaška potovanja, tako gimnazija v Beljaku, Celovcu, italijanska realka v Trstu.
Sprejemni izpiti.
Sprejemni (izpiti za srednje šole sb na Hrvaškem odpravljeni že od leta 1908. V Avstriji se še vedno zahtevajo, dasi-ravno je učiteljstvo ljudskih in srednjih šol proti njim. Ogromna večina slovenskih učencev mora sprejemni izpit delati celo iz dveh jezikov: slovenskega in nemškega, četudi je učni jezik v nižjih razredih slovenskih gimnazij na Kranjskem popolnoma slovenski, torej znanje nemščine nepotrebno za sprejem. Sicer vlada tudi v tem oziru neenakost in nejasnost v izvestjih. Starši, ki bi se hoteli iz izvestij poučiti o zahtevah za sprejemno izkušnjo. največkrat ne vedo. pri čem so. Jasno se izraža izvestje druge gimnazije v Ljubljani, ki pri učnem jeziku dodaja v oklepaju »slovenskem in nemškem«. Prva gimnazija pravi »slovenskem, oziroma nemškem«, kar bi es razumelo tako. da eni (Slovenci) delajo sprejemni izpit iz slovenskega, drugi (Nemci) pa iz nemškega jezika. Ker pa Nemcev ni več na zavodu, odkar je odcepljena nemška gimnazija, zato je tako izražanje napačno in moti roditelje. Izvestji gimnazij v Kranju in Novem mestu govorita samo o »učnem jeziku«, torej mora bralec misliti samo na en (= slovenski) učni jezik.	(Dalje.)
Človek je najlepše ime!
ddoqijbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbebbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
aa
Z delom k prosveti — z bojem k svobodi!
DDDOaDaDDaDODDDaaDDODaDDDDDDDDDDaDOODaDODDaDaDDDaaaDaDDODDaDDaaDDa
□ □
□
B □
< ' s
D
a
a	□□
0QDaDDnanQaonDnancDnDnnDnnaoDBaQonaDnnnDGQünoDDDDDDQGDaDBnQDnanDDanbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb
SAMBO M:
Naše solnce — silna volja.
Pozdravljam, bratje moji, vas ko brat iz južnih dalj, kjer med valovi gine skrivnostno solnca zadnji žarek zlat! Pozdravljam vas, otroci bolečine !...
Jaz zrem vas stati trdno bolj od skal v življenjskem boju . . . Žalost zrem
globoko, ki jo med vaša srca nasejal ta temni čas je z neprijazno roko.
In če bi vprašal, bratje, vas: Zakaj ? bi vaše mi aejale srčne rane: „ Glej, to plačilo zanj je, ki značaj med kruhoborci vsemi sam ostane!"
Ah, zdaj je noč nad vami . . . črna
noč. . .
in ni ga solnca razen silne volje — a ko obišče dan vas smehljajoč, bo z vami pelo pomladansko polje !...
Naše geslo.
Od zore do mraka sred trdega dela za blagor človeštva živeti vse dni, da domu svobode bi luč zagorela in nekdaj pregnala mrakove noči!
Za resnico.
Glej, tam zgoraj v mesečini vsi od zlata se blestijo brezštevilni nam cekini. Vzemi, duša, bogatijo!
Odnekod pa mi šepeče: „Tudi če iztegneš roko, bodo zate previsoko, ker je nimaš v svetu sreče ..."
Kaj ves svet je meni mar i, ko nekoč v njem vse izgine! — Tako srečo, ki ne mine, naj si človek sam ustvari!
Domovini.
Že vstaja, bratje, beli dan čez širna, rodna polja in z njim smo prišli mi na plan in z nami naša volja.
Oj, koder stopajo v korak nam tisočglave vrste, zvenijo naše pesmi v zrak: „Glej, dom, sinove čvrste!
Mi divji krik smo čuli tvoj in zdaj gremo, ker znamo, da kliče ura nas na boj, da mlado kri ti damo".
Zdaj prišli, bratje, smo na plan, da vzdignemo zastavo trobojnico nad glavo visoko gor tja v beli dan!
Napitnica.
Naj na zaravje, bratje, vaše zdaj izpraznimo te čaše, in kar usta zamolčijo, naj oči nam govorijo!
Saj kdor v prsih srce nosi, moško-trdno sred trpljenja in usode zle ne prosi: ta le vreden je življenja!
E. GANGL:
Naš Luka.
Mi.
(Tovarišem posvečena.)
Kaj res, da ti ne veš še, kdo sem jaz ! Poglej si, brat, kam vodi cesta moja že v zgodnem jutru me, ko naša vas prebuja se iz nočnega pokoja.
In tam bi videl, brate, moj obraz smehljati se od sreče sreai roja otroških src ... Če stopil bi med nas, bi se smejala z nami duša tvoja.
A kadar me bo trudnega od dela jesen v življenju mrzla dohitela, kaj misliš, da v plačilo jaz dobim?
No, čuj me zdaj !... Nekdo je potepuha obdaril sredi poti s koščkom kruha — ln ta, veš, vrgel kamen je za njim ...
Izza zborovanja naše Zaveze v Novem mestu 1. 1895. so mi ostali trije dogodki posebno živo, da, neizbrisno v spominu.
I.
Takrat je vodil rajni tovariš Leopold Potrebin naš koncert, kakršnega še ni cula dotlej metropola Dolenjske. Navdušen glasbenik je znal fascinirati svoj zbor, da je pel z ognjem in izzval naravnost frenetično odobravanje mnogobrojnega odličnega občinstva. S tem koncertom smo si hipoma pridobili dobro ime, osvojili srca Novomeščanov. S še večjim in popolnejšim uspehom je vodil naš Potrebin koncert Zavezinega zbora tri leta pozneje — 1. 1898. — ob desetletnici Zaveze, ki smo jo obhajali v Ljubljani. Žal, da je inteligentnemu glasbeniku in dirigentu spretnih zmožnosti, tovarišu in prijatelju Potrebinu, tako hitro omahnila taktirka. Su-šica mu jo je izvila iz roke. Deset let je od tedaj. Sedaj, ko se bude spomini, veseli in jasni, jim kvari lepoto grenko čuvstvo žalosti ...
II.
Novomeško skupščino je vodil podpredsednik Zaveze, ravnatelj Ivan Lapajne. Takoj uvodoma je konštatiral bridko resnico, da je smrt pokosila predsednika Zaveze, tovariša Vojteha Ribnikarja. Morali smo izvoliti novega predsednika, ki bi bil sposoben stopiti na Ribnikarjevo mesto in voditi naše vrste v smislu in po idejah tega odličnega našega bojevnika.
Izvolili smo tedaj tovariša Luko Jelenca, takrat nadučitelja v Št. Jurju pri Kranju.
V sivi obleki, z rokami, prekrižanimi na prsih, je stal ob oknu velike dvorane Narodnega doma, ko je predsedujoči ravnatelj Lapajne proglasil izid volitve, rekoč: „Za predsednika Zaveze je izvoljen tovariš Luka Jelene!"
„Živio! Na zdar!" smo zaklicali, dlani so udarile v plosk: imeli smo predsednika — sposobnega Ribnikarjevega naslednika.
Osemnajst let je od tistega dne. Koliko skrbi in dela! Koliko dolžnosti in odgovornosti! Koliko upov in prevar! Dovolj dolga doba, ki je posivela našemu Luki lase, mu začrtala gube v lice, zahtevala od njega žrtvovanja duševnih in telesnih sil — a ki ni postarala njegovega srca in uklonila njegovega duha!
„Dražgoški Luka" ga sramotilno in poniževalno imenuje nizkotnost klerikalnega časopisja, ki je posebno besno nanj od takrat, ko se je upal nastopiti kot nasprotni kandidat dr. Šušteršiča. On — učitelj — proti taki mogočnosti in veličini!
„Naš Luka" ga imenujemo mi s ponosom ! Zaupanje, ki smo mu ga naklonili pred osemnajstimi leti, je vestno in povsod v polni men opravičil: naš je bil, je in ostane!
III.
Banket smo imeli na vrtu Tučkove go-stilnice. Vse polno nas je bilo, mladi in stari, učitelji in učiteljice — vsi enega duha!
Tedaj stopi do mene Jelene. Prvič mi je podal roko, prvič sva govorila. Rekel mi je, naj izpregovorim zahvalno besedo novomeškemu narodnemu ženstvu, ki je našo pot s kolodvora v mesto posipalo s cvetjem. Storil sem to. Dehteče cvetje iz belih rok in mlado srce — kdo bi ne govoril!
meško skupščino. Ko sem se vrnil v Ljubljano, so me pozvali, naj napišem o Zave-zinem zborovanju poročilo v „Slovenski Narod". In ko sem pisal, so spomini oživeli z novo silo.
In danes tudi!
i Črna zemlja naj pogrezne tega, : kdor odpade!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Zaradi pomanjkanja časa in ker se udeleženci Zavezinega jubileja v ponedeljek udeleže skupščine Družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah, se mora izlet v Kamnik v nedeljo popoldne opustiti. — Žal nam je, pa smo morali to ukreniti, a izvedba izleta v Kamnik je časovno nemogoča. Vlak odhaja v Kamnik že ob 3. uri popoldne, dotlej pa naš program še ne bo izčrpan. Vodstvo Zaveze.
Glasila deželnih (narodnostnih) učiteljskih zvez v Zvezi slovanskega učiteljstva v Avstriji so:
1.	Glos nauczycielstva, ludowego v Galiciji, Krakov.
2.	Učitelske Slovo, organ Vzajimnoji Pomoči halijčskich in bukovinskich učiteliv i učitelok, Levov.
3.	Narodna Prosvjeta, Roč- Istra.
4.	Učiteljski Tovariš, glasilo avstr. jugoslovanskega učiteljstva, Ljubljana.
5.	Kamenari, organ ukraj. učiteljstva, Mamajivci Novi - Bukovina.
6.	Menšinovy Učitel, Liny p. Plznju.
7.	Skolsky Vestnik, Porubi - Šlezija.
8.	Škola Meštanska, Praga.
9.	Česky Učitel, glasilo češke zveze, Praga.
10. Vestnik Ustred. spol. jed. učit. na Moravč, Brno.
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji je imela na Dunaju 19. in 20. avgusta odborovo sejo. Prisotni so bili: predsednik M. Hajny, namestniki predsednika: Peter Skalicky, Stanislav Nowak, Maryan Jaky-movskyj, tajnik Jos. Zavoda, blagajnik Ivan Stronskyj, člani odbora: Jos. Smrtka, Boh. Skala, Vine. Erbenovä (za B. Zelinkovo), Hub. Vitkovič Gabriel Stolmach, Dr. Henr. Kanarek, Jul. Similikowski, Jožef Brön. Szado, Luka Jelene, Jan Ludviček, Ante Opašič, poklicana referenta: Kamil Buzek in Jos. Havlik, gostje: Frant. Kučera iz Sudic na Moravskem in Mihajlo Senyei'a iz Sytichiva v Galiciji. Poleg običajnih odborniških poročil, ki dokazujejo, kako obsežni delokrog ima in more imeti Zveza, je odbor prere-šetal v sejah, ki so trajale dva dni od jutra do večera, celo vrsto jako važnih vprašanj.
Največ časa (dva popoldneva) je vzelo posvetovanje o predlogu izpremembe drž. šolsk. zakona. Poročevalec je bil Kamil Buzek. Dalje je bil obdelan poslovnik za .drž. komite, kamor naj bi pošiljali svoje zastopnike vse državne zveze učiteljskih organizacij. Referent je bil J. Smrtka. — Delegat Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev Luka Jelene je podal poročilo o šolskih in učiteljskih razmerah slovenskih. Vse slovanske deželne organizacije so pokazale po svojih zastopnikih najživahnejši interes na usodi slovenskega učiteljstva in solidarno so bile izrečene najsrčnejše simpatije težnjam jugoslovanskega učiteljstva. Dogovorjeno je bilo, da bodo vse slovanske organizacije zastopane letos septembra na shodu slovenskega učiteljstva v Ljubljani, ki se vrši v proslavo 25 letnice Zaveze.
Najživahnejša debata je bila o izboljšanju gmotnih razmer učiteljstva. Sprejeti so bili predlogi podpredsednika F. Skalic-kega, ki se tičejo daljših korakov za izpre-membo § 55. in o saniranju deželnih financ, od katerega je skoro v vseh deželah več ali manj odvisna nova ureditev plač.
Po splošni debati, ki je bila tuintam jako burna, po poročilih iz posameznih dežel, v kakšnem stadiju je krušno vprašanje učiteljstva, je bilo na predlog Stanislava Nowaka sklenjeno, da se prične s pripravami za jesensko impozantno demostrativno manifestacijo vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju. Boh. Skala je podal obsežno poročilo o učiteljski državljanski svobodi in o svobodi prepričanja. Referat se naslanja na obsežni in še nedokončani enketi, ki so jo izvedle češke deželne organizacije potom vprašalnih pol v tej smeri, kako se z raznimi zakoni, naredbami, odločbami in prakso izpodkopavajo osnovni državni zakoni, ki garantirajo učitelju kot ostalim državljanom državljanska prava in svobodo vesti in pre-
pričanja. Soglasno je bilo sklenjeno, da mora biti tozadevni material zbran do konca maja prihodnjega leta v vseh slovanskih deželah v Avstriji in to vprašanje je bilo dano na dnevni red shoda slovanskega učiteljeva, ki se vrši, kakor se je soglasno sklenilo, v Pragi v spominskem letu 1915.
Iz ostalega dnevnega reda naj se navede še posvetovanje o inšpektorskem vprašanju, o obrambi češkega šolstva na Dunaju in na Dol. Avstrijskem pri predlogu Kolisko, o skupnem penzionatu slovanskega učiteljstva na Adriji (ref. Jos. Havlik), o vzajemnih koristih v obstoječih humanih učiteljskih podjetjih, o pripustitvi učiteljstva za redne poslušalce na visoke šole, o znižanih vožnjah po železnicah — kot tudi o znižanju voz-nine po tujini, kjer se bo morda učiteljstvo bolj razumelo kot doma.
Kranjsko.
Logaško učiteljsko društvo se bliža tudi svoji petindvajsetletnici. Ko bo obhajalo svoj jubilej, se bo lahko oziralo s ponosom na svoje četrtstoletno delovanje, zakaj med drugim je baš ono z energičnim nastopom tadanjega odbora (Benedek, Repič, Šega, Dermelj, Kernc) izposlovalo vsemu kranjskemu učiteljstvu volilno pravico. — Postavilo je pa tudi enajstim članom nagrobne spomenike ter prirejalo take občne zbore (Babino Polje-Prezid, Rovte, Škocijan pri Rakeku, Predjama), kateri ne bodo nikdar pozabljeni. — V novejšem času je pač zli duh natrosil med čvrsto seme nekaj smeti, a — bodite brez skrbi — uspeha ne bo!
Štajersko.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic poziva učiteljstvo iz Štajerske, da se udeleži 25 letnega jubileja obstanka Zaveze v čim največjem številu!
Deiegati iz Štajerske naj se snidejo pol ure pred delegacijskim zborovanjem na kratko posvetovanje. Vodstvo.
Zakon prirode je ta, da iz malega raste veliko!
■
Književnost in umetnost.
Spominski spis, ki si ga pač mora naročiti vsak napreden učitelj, je izšel pod naslovom „Petindvajsetletnica Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Sestavil Luka Jelene. Strani 104 vel. formata. V knjigi je 10 krasnih slik, tako upravnega odbora Zaveze ob 10 letnici in 25letnici ter slike Zavezinih ustanovnikov in predsednikov. Delo je temeljito in veleinteresantno. Vsebina:
1.	Ustanovitev, pravila in nadaljni razvoji Zaveze; II. Znanstvena, pedagoška in me-todiška vprašanja; III. Šolskopolitiška vprašanja in pravne razmere; IV. Gmotno vprašanje; V. Gospodarska vprašanja; VI. Za-vezini listi; VIL Zaveza za mladinsko slovstvo ; VIII. Zaveza za preosnovo učnih knjig za slov. lj. šole; IX. Zaveza za dobro ime in ugled učiteljstva; X. Skrb Zaveze za učiteljski naraščaj; XI. Zaveza v komiteju za reformo ljudskega šolstva; XII. Zaveza za preosnovo učiteljišč; XIII. Zaveza in osnovanje avstrijske učiteljske zveze; XIV. Zaveza in snovanje jugoslovanske učiteljske zveze; XV. Zaveza in Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji; XVI. Zaveza za slovensko meščanstvo in trgovsko nadaljevalno šolstvo; XVII. Počitniško yse-učiteljiški tečaji za ljudskošolsko učiteljstvo; XVIII. Za slovenski jezik; XIX. Zaveza za slovensko in hrvaško ljudsko šolstvo v Trstu in Istri; XX. Zaveža za slovensko vseučelišče v Ljubljani; XXI. Zaveza in Učiteljska tiskarna; XXII. Zaveza in Družba sv. Cirila in Metoda; XXIII. Zavezina knjižnica; XXIV. Razni predlogi; XXV. Sporočila. — To velezanimivo delo se naroča v Učiteljski tiskarni ali pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6.
Dejanja govore! Spomenica o položaju kranjskega učiteljstva. (Die Taten reden! Gedenkschrift iiber die Lage der krainischen Lehrerschaft.) — Ta brošura v slovenskem in nemškem jeziku se dobiva brezplačno v Učiteljski tiskarni.
Zvonček, list s podobami za slovensko mladino, objavlja v svoji 9. letošnji številki to prelepo in bogato ilustrovano vsebino: 1. Davorinov: Z bojnega polja. —
2.	Rado Mejovšek: Alenka in Darko. Pravljica. — 3. Andrej Rape: Mamin god. —
4.	Vekoslav Selinšek: Slepec. Pesem. —
5.	Kakšna je Majda, kadar je — mila Jera! Podoba. — 6. Ivan Vrhovec: Turške vojne po slovenskih deželah v XV. stoletju. (S
podobo.) — 7. Tone Rakovčan: Tomažev Tinček. (S podobo.) — 8. Tone Rakovcan: Pesem. — 9. Miška moja .. . Podoba. — 10. Stojan S.: Oh, te sanje. — 11. Prijatelji „Zvončka" v Št. Vidu pri Grobelnem (Staj.) s svojim gospodom učiteljem. Podoba. — 12. Pouk in zabava: Oj, lepo je res na deželi! (Pesem.) — Koliko je še gozdov na svetu. — Enozložne besede z r.
—	Besedna naloga — Rešitev in rešilci.
—	Kotiček gospoda Doropoljskega.
Zemljevid slovenskih pokrajin. Seja Zemljepisnega odseka „Slov. Matice" se je vršila 16. VII. 1913. Umrla sta izmed so-trudnikov dr. Cerk in Milan Pajk. Občinstvo nestrpno pričakuje zemljevida. Delo se je zavleklo, a prevelika naglica bi ne bila umestna. Zemljevid je pa že ves postavljen, in opravljajo se korekture. Matica misli, naj bo zemljevid praktičen; vsebuje zato ali geografsko ali politiško ali zgodovinsko važne kraje. Pravilnost zemljevida bo obstojala v tem, da bodo imena na pravem mestu in da bodo oblike pravilne. Prvič je pri tem važno, kako imenujejo ljudje svoj kraj, drugič prihaja v poštev pravopis, tretjič šele morda zgodovinski razvoj imena. Kaj je ukrenil slavni deželni odbor glede krajepisja, ni znano Matici dosedaj. Matica sama ima kraje-pisno gradivo, ki ga ureja prof. Pleteršnik. Naravnost „kodeksa" naše toponomije s I. izdanjem zemljevida ni pričakovati. Odsek upošteva nasvet, naj bi se po možnosti zemljevid povečal na severu za 9 cm in za ravnotoliko na jugu. — Akademiki in v obče dijaki bi zlasti sedaj, v počitnicah , lahko šli na roko izdelovateljem zemljevida v poedinih slučajih. Načelništvo odseka prevzame prof. dr Jakob Žmavc. Zemljevidno delo pok. M. Pajka (del Gorenjske —Koroške) se izroči prof, Komatarju.
Naše nove začetnice in še nekaj. Koprivnik in Majcen sta izginila s pedagoškega pozorišča in z njima izgine tudi nju Začetnica. Meni je bila ljuba. Pred leti, ko sem še poučeval prvence, sem z njo čisto dobro izhajal; z uspehi, ki sem jih dosegal na podlagi te začetnice, sem bil zadovoljen. A staro se mora umakniti novemu. Moja prva čitanka in Moje prvo berilo sta skoraj istočasno izišli ter tekmujeta za prvenstvo.
Glede nju uvedbe imajo odločevati okrajne učiteljske konference. Na Štajerskem je letošnja okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj uvedla Mojo prvo čitanko, ona za gornjegrajski in vranski okraj pa Moje prvo berilo; ona za maren-berški, slovenjegraški in šoštanjski okraj hoče poprej obe preučiti, ona za ormožki okraj pa hoče počakati na uspehe v drugih okrajih. Kako so se odločile ostale konference, še ni nobenih poročil.
Jaz za svojo osebo vztrajam na stališču, da bi se moralo učiteljstvo dobro zavedati po zakonu mu zajamčene pravice glede izbere učnih knjig, in sicer na ta način, da sodi z lastno glavo, na podlagi lastnega prepričanja, na podlagi lastne izkušnje.
V celjskem okraju se ima s šolskim letom 1913/14 uvesti Moja prva čitanka. Nujno priporočam, da se naj sedaj v tem okraju na vseh šolah brez izjeme poučuje elementarni pouk v čitanju strogo po ana-litiško-sintetiški metodi, po kateri je zasnovana ta začetnica. Da bi se ta metoda uvedla v prakso, to je glavni smoter te začetnice. To se mi zdi potrebno nagla-šati napram onim, ki hvalijo Mojo prvo čitanko samo zato, ker je tako silno lepa.
Bodimo pravični! Ne obsojujmo upravičenosti analitiško - sintetiške metode na deželi, dokler je nismo v praksi preizkusili!
Na šolah pa, kjer se uvede Moje prvo berilo, se bo pa izkazala resnično prak-tiška veljava te začetnice.
Tako preizkusimo obe; katera je boljša, to obdržimo!
Kar se tiče slik v novih začetnicah, imam jaz svoje mnenje. Slike delajo otrokom veselje, oživljajo pouk, a da bi s pomočjo lepih slik elementarni pouk v pisanju in čitanju zdaj šel kar tako nekako igraje, tega pa ne verjamem. Začetni pouk ima pač svoje težkoče, in če ga tudi vrhu slik opremimo še z lepo porcijo pristnih kuhanih „rakov" in svežih „fig in ro-žičev". Brez truda ni uspeha. O tem se vsako leto nanovo prepriča vsak elementarni učitelj. Da, da:
poln težav je in britkosti
že sam začetek učenosti.
In še nekaj! Glede učnih knjig napredujemo v enem oziru, da je kar — groza. Le primerjajmo! Koprivnik-Majc-nova začetnica stane 50 h, Widrova 70 h, Krulčeva že kar 75 h. Končnikova Berila stanejo 70 h, 80 h, 120 h, Schreinerjeve Čitanke pa 90 h, 130 h, 180 h. Zdaj pa še primerjajte ceno Močnikovih in Lavtar-jevih računic!
Kam pa pridemo, če bomo tako napredovali !	Franc Brinar.
Na delo med ljudstvo!
Srednješolski vestnik.
Par aforlstičnih vprašanj.
1.	Zakaj učenci nižjih razredov srednjih šol tako radi „lajnajo"? Celo taki, ki so v ljudski šoli lepo deklamovali!
2.	Na ljubljanskem učiteljišču ni inšpekcije po hodnikih. Zakaj se zdi taka inšpekcija učiteljskim zborom gimnazij in realk po hodnikih pred višjimi razredi potrebna, ko pa so dijaki učiteljišč in višje gimnazije po priliki enake starosti?
3.	Na učiteljiščih ni karcerjev. Zakaj se zde na srednjih šolah potrebni, zlasti v višjih razredih?
4.	Zla misel se mi je rodila: Ali „ljubijo" morda kateri učitelji in vneti ravnatelji mladino le zato, da bi sami laže in prej avanzirali? Kaj je ljubezen, ki računa na lastni dobiček? Nekaka prostitucija!
5.	Kvintilijan meni, da more dober govornik biti le moralno dober človek, ki gori za svoje spoznanje. Kako pa naj bo dober vzgojitelj tisti, ki je prodal svoje spoznanje? Učitelj, ki ljubi telo bolj nego dušo, naj gre med dninarje!.. .
Dr. Fr. Ilešič.
Po slovanskem svetu.
1.	V Galiciji imajo vsi dijaki (po ruskem vzorcu) uniformo. Disciplina izven šole pa baje s tem ne pridobi; občinstvo pozna in ščiti svoje dijake — saj tudi policija vseučiliščnike pusti najrajša pri miru. Uvedli so uniformo zlasti zaradi tega, da bi se izravnale prevelike socialne razlike dijaštva (selski dečko ni žlahčič!) Pa tudi na uniformah se že pozna razlika rodu; plemič ima visok ovratnik. Uniformiran razred je videti čeden.
2.	Na dunajskih srednjih šolah ni razpela — zaradi Židov; na galiških je, dasi je tudi tam mnogo Židov. V Krakovu se je pred leti baje začela ostra hajka proti razpelu, a zaman.
3 Ob 11. sem prišel na III. gimnazijo v Krakovu. Glasba na pihala. Na dvorišču svira dijaška banda zavoda pod vodstvom dijaka-kapelnika. Na dan zgodovinskega 3 maja gre zavod s svojo glasbo v izpre-vodu na Wawel, kjer so grobovi poljskih kraljev.
4.	Ravnatelj češke gimnazije v nekem mestu, ki je jezikovno podobno našemu Celju ali Gorici, mi je rekel; da je že kakih 8 let ravnatelj, da pa tekom tega časa še pravzaprav ni govoril nemški. Pa je že vladni svetnik! Stvar se Slovencu zdi nezaslišana. kajne?
5.	Na severu si radi mislijo, davsmo mi južnjaki nediscipliniran element. Časih se bo trdilo o nas Slovanih sploh. No, disciplina dunajskih srednjih šol sigurno ni pred našo; gališka srednješolska disciplina ni slabša od dunajske; v poljskih šolah je morda manj vojaške dresure nego pri nas, a prav mnogo stvarnega zanimanja. V zagrebških srednjih šolah je disciplina povsem v redu.	Dr. Fr. Ilešič.
Branimo svojo stanovsko čast!
Politiški pregled.
*	Vojaška vest. Glasom »Zeit« se re-kruti vpokličejo letos 7. oktobra, nadomestni rezervisti 9. oktobra, prostovoljci 1. oktobra. Kakor lani, bodo tudi letos morali služiti vsi, ki se spoznajo za sposobne in bodo nadomestni rezervisti morali ostati pod orožjem deset mesecev, torej dva več kakor po starem zakonu.
*	Grof Stiirgkh in češko-nemška sprava. Ministrski predsednik grof Stürgkh Sc je izrazil napram odposlanstvu nemških obrtnih zadrug na Češkem, da vlada ne namerava oktroirati volilne reforme za češki deželni zbor. Deželnozborska volilna reforma tvori poglaviten del cele spravne materije in se more izvesti torej saimo sporazumno s strankami. Spravna pogajanja, ki se prično meseca septembra, se bodo pač tudi bavila s tem vprašanjem in vlada bo storila vse, da pospeši ta pogajanja. Priznal je upravičenost zahteve, da se trgovina, industrija in obrt pri volilni reformi upošteva enako kakor poljedelstvo. Morda bo treba vzeti v pretres ustvaritev deželnega obrtnega sveta z dvema narodnima sekcijama.
*	Izpopolnitev naše artiijerije. »Militärische Rundschau« izvaja, da se mora artifjerija tako izpopolniti, da pride na eno pehotno divizijo 70, najmanj pa 60 topov.
*	Človeške žrtve v drugi balkanski vojni. Človeške izgube v drugi balkanski vojni so strahotne. Kolikor je mogoče doslej dognati, je izgubila srbska severna armada 5000 do 6000 mož. glavna srbska armada 25.000 mož v bitkah, razentega je več tisoč mož poda vil a kolera. Grki so izgubili 16 do 18 tisoč mož. Vse večje so izgube Bolgarov. V prvi polovici meseca julija so odposlali v bolniščniee okolo 30.000 ranjenih bolgarskih vojakov. 12 do
15.000 mož je padlo v bitki ob Biegalnici, in armada generala Ivanova je izgubila v bitkah z Grki približno 20.000 mož, poleg tega so ujeli Grki 8000 vojakov. Skupne bolgarske izgube — ranjenci in mrtvi
—	znašajo najmanj 80.000 mož, srbske in grške od 50 do 60.000 mož. Črnogorske čete, približno 12.000 mož, ki so se bojevale s Srbi, imajo 10 odstotkov izgub. —-Vojne »pomlajajo« narode!
*	Statistika avstrijskega izseljevanja. V zadnjih letih je postalo izseljevanje v naši državi predmet raznih študij in raz-motrivanj, ki so vsa prišla do zaključka, da izseljevanje za monarhijo v celoti in zat posamezna ljudstva posebe ni kes ristno. Do tega rezultata prihaja tudi najnovejše delo v tem oziru, »Die osterr. Aus-wanderungsstatistik«, ki ga je napisal dr. Englisch in je izšlo že v tem letu. Iz tega zanimivega dela se vidi, kako je izseljevanje raslo v zadnjih letih do ogromne vi>-sočine. L. 1876. se je izselilo komaj 7809 ljudi, leta 1887. se je to število približno potrojilo. Leta 1903. je število naših izseljencev že preskočilo 100.000. Najvišje letno število izseljencev imamo leta 1907., t. j. 177.653. Poznejša leta je število izseljencev zaradi neugodnih razmer onstran oceana precej padlo, a Je vendar še vedno letno čez 100.000. V zadnjih letih posebna raste izseljevanje v Kanado, ki so se je prej bolj ogibali. Skupno je odšlo od leta 1876. do 1910. iz Avstrije 3,547.630 ljudi. Po večini so se izselili preko Hamburga, Brernna in drugih nemških pristaniščih; Trst je videl razmeroma le malo izseljencev (76.849), nekaj več jih je šlo preko Reke (242.470). Gospodarska izguba, ki jo trpi naša država zaradi izseljevanja, je naravnost ogromna. Dr. Englisch jo računi
okroglo na 5 miljard kron. Nasproti tej izgubi stoji v bilanci dobiček nazaj poslanega denarja v okroglem znesku 2 in pol miljardi, tako da imamo vendar gospodarske škode 2 miljardi in pol. Zaradi izseljevanja najbolj,trpi Galicija, ki je izgubila na ta način že več kot pol miljona ljudi. Ker trpi tudi slovenski narod na tej gospo-darsko-sociallni bolezni, bi bilo potrebno, da bi se kdo pri nas lotil tega velezanimi-vega vprašanja na širši podlagi.
*	V znamenju absolutizma v Dalma* ciji. V Dalmaciji vlada že nekaj časa pravcati absolutizem, ki se ne razlikuje dosti od hrvaškega komisariata. Cesarski namestnik grof Attems gospodari po svoji volji; deželne avtonomne oblasti in zakoni so mu deseta briga. Kršenje občinske in deželne avtonomije, preganjanje politiških voditeljev in uprizarjanje veleizdajniških procesov je na dnevnem redu. Za prve balkanske vojne sta bila brez vsakega vzroka razpuščena občinska sveta v Splitu in Šibeniku in to vkljub protestu deželnega odbora, ki ga je vlada popolnoma ignorirala. Grof Attems hoče zatreti narodni čut prebivalcev Dalmacije in se poslužuje v to svrho vseh mogočih sredstev, s katerimi pa nima sreče. Razni ve-leizdajiiiški procesi proti odličnim dalmatinskim politikom so se dosedaj še vedno končali z nesmrtno blamažo dalmatinske vlade, na razpuste občinskih zastopov pa so stranke sporazumno vedno odgovorile s tem, da se soglasno zopet izvolile prejšnje zastopnike. Dalmatinski cesarski namestnik je te dni zopet razpustil občinski za-stop, in sicer v Zušurcu, itn to, ne da bi poprej zahteval privoljenja deželnega odbora. kakor veleva zakon. V zvezi s tem korakom so se tudi razširile vesti, da se vlada bavi z načrtom, da razpusti sabor, suspendira deželni odbor in uvede namesto tega upravno komisijo kakor na Češkem. Vesti so bille za enkrat še prenagiene, vendar pa ne bi bilo čisto nič čudnega, če bi do tega res kmalu prišlo, zakaj absolutistična epidemija zavzema vedno večje dimenzije,..
*	K položaju na Hrvaškem. Ker bo baron Skerlecz v kratkem popolnoma ozdravel, se bodo zaradi atentata prekinjena pogajanja s strankami zopet začela. Stališče, katero so z ozirom na atentat zavzele vse hrvaške stranke, bo pogajanja jako olajšalo in pospešilo, tako da bo komisar takoj, ko ozdravi, ministrskemu predsedniku grofu Tiszi lahko predložil svoj načrt. V krogih koalicije govore, da bodo volitve v sabor v najkrajšem času razpisane.
Poslanska zbornica in deželni zbori. Sylvester, predsednik poslanske zbornice, je izjavil, da bo poslanska zbornica sklicana najbrže v oktobru, ker v septembru bodo zborovali deželni zbori.
* Nova situacija. V Kološvaru na Sed-mograškem bi se moral vršiti kongres romunskih učiteljev. Ogrska vlada je shod1 prepovedala in — kar ie najbolj zanimivo
—	občutila je potrebo pojasniti, kaj jo je privedlo do tega koraka, ki gotovo ni primeren za to, da se zopet izboljšajo odno-šaji med monarhijo in Romunijo. Izvila j® iz trte smešen izgovor, ki se pač že na prvi pogled vidi, da je vse prej, samo resen ne. »Viteški« Madjari že od nekdaj neusmiljeno zatirajo ogrske manjšinske na-,
rodnosti in v dosego tega namena so jim pač sveta vsa sredstva. Ista stvar je tudi s prepovedjo' kongresa romunskih učiteljev. Pa še neko drugo ozadje ima ta najnovejši netaktični čin ogrskega naučnega ministrstva. Jasno je, da so se Grki in Romuni zaradi velikih uspehov Romunije predramili iz dosedanjega soanja in da se je njih narodni ponos sedaj silno dvignil in to še tembolj, ker igra Romunija vkljub temu, da je v primeri z evropskimi yele-silami neznatna državica, v evropski politiški konstelaciji kolosalno vlogo. Ggrom seveda ni orav, da piha čez ogrsko mejo preporodni veter in zato hočejo že v kali zadušiti v Romunih vsako narodno gibanje. Vsvesti si svojega nasilnega postopanja z manjšinskimi narodnostmi, vidijo Madjari na vseh straneh črno nevarnost, ki jo je treba seveda preprečiti. Kaj njim mar, če je to v interesu avstrij-ske zunanje politike in v interesu monarhije, samo da je rešena njih patria. Seveda pa je drugo vprašanje, če je tako postopanje zmožno, da poveča ugled monarhije v sosedni Romuniji.
* To je naš sistem! V Bilini v politi-škem okraju Toplice na Češkem, so ta-mošnji nemški srditeži razposlali hišnim posestnikom pisma, s katerimi poživljajo te poslednje, naj odpovedo stanovanja vsem tistim češkim družinam, ki so jim otroci obiskovali doslej češko šolo. Obenem opozarjajo, da v hišah, ki so last Čehov, ne morejo dobiti stanovanja vse češke družine; zato izražajo ti nemški srditeži nado, da bodo Čehi na ta način ali prisiljeni k izseljenju iz Biline, ali pa bodo pošiljali svoje otroke v nemške šole. — Tega hujskanja na bojkot politiška oblast ni zaplenila! Kaj bi se zgodilo, če
bi mi tako pisali?! ■ ■
: Iz trpljenja nedolžnih in prega- i
; njanih se rodi svoboda! ■
Slovenska Šolska Matica.
Članarino za 1. 1913. so vposlali do današnjega dne ti le p. n. poverjeniki: a) Kranjsko: Jakob Dimnik in profesor Jos. Wester za Ljubljano. — Raiko Novak za Idrijo. — b) Štajersko: Fran Kranjc za Celje (mesto). — Fran Hauptman za Gradec. — Dr. Ljudevit Pivko za Maribor (mesto). — c) Goriško: Fran Plohi za Gorico (mesto). — Matko Kante za sodni okraj Sežana. — Anton Grunta«- za sodni okraj Cerkno. — Matej Mikuž za sodni okraj Tolmin. — Trst: Vinko Engelman za učitelje v Trstu. — Mira Engelman, za učiteljice v Trstu. — Ivan Daneu za spodnjo okolico Trsta. — Ivan Zotter, nadučitelj na Gomilskem za^ Vranski okraj. — Hinko Šumer, učitelj v Šmarju pri Jelšah, za šolski okraj Šmarje. — Fran Vrečko, šolski ravnatelj v Slovenj Gradcu, za šolski okraj Slovenj Gradec. — Janko Sel, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, za šolski okrai Ptuj, desni Dravski breg. — Vse ostale p. n. poverjenike prosimo, da se čim prej odzovejo prevzeti dolžnosti. — V zadnjem času so nastale v poverjeništvu te-le izpre-membe: Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah, za kamniški okraj namesto umrlega Lovra Letnarja. — Davorin Matko, nadučitelj v Toplicah, namesto bivšega nadzornika Josipa Turka za novomeški okraj. — Poverjeništvo za okraj V o i o s k o je prevzela gdč. Terezija Sikoškova učitelj:ca v Herpeljah. — „Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju" je priglasila 99 članov. -— Naj ne bo slovenskega učitelja in slovenske učiteljice brez knjig
Slovenske Šolske, Matice! ■ ■
Ali ste že našemu listu prido- j bili novega naročnika?
■
Učiteljski konvikt.
Darila. G. dr. V. K. ob zaključku zrelostnih izpitov 5 K. — Tov. Josip Ažman, nadučitelj na Breznici na Gorenjskem, 6 K kot cvetko na gomilo predragemu prijatelju še izza dijaških let, mestnemu učitelju Jakobu Pretnarju. — Tov. Aleksander Luna-ček, šolski ravnatelj v Št. Rupertu na Do-jenjskem, 5 K, ker se ni mogel udeležiti pogreba in izkazati zadnje časti nepozabnemu tovarišu Jakobu Pretnarju. — Tov. Jakob Dimnik, nadučitelj na I. mestni šoli v Ljubljani, 10 K namesto venca na grob svojemu zvestemu prijatelju in vzornemu tovarišu Jakobu Pretnarju, učitelju na I. mestni šoli v Ljubljani. — Gospa Gabrijela Žužkova, soproga pekovskega mojstra in posestnika v Ljubljani, 10 K namesto venca na krsto svojemu bratrancu g. Fr. Sumiju v Kranju. — G. Alojzij Preveč, železniški nadoficial v Ljubljani, 10 K. Tvrdka Gričar & Mejač, trgovina s konfekcijskim blagom v Ljubljani, od učitelj-
skega izkupička v smislu gospcdarskega programa 10 K. — Tov. Vin*o Krek, učitelj in posestnik v Trbojah pri Kranju, 10 K. __ Tov. E. Gangl ob priliki Zavezinega jubileja 10 K. — Živeli darovalci in nasledniki !
Letnina za 1913 po 2 K so plačali tile tovariši in tovarišice: nadučiteljica Marija Blahna; učiteljice: Ana Krašovec, iPoldi Tomšič, Toni Vir k, Neimenovana, pavla Pirker; učitelja: Viktor Grčar in Karel Puh ar, vsi iz Ribnice na Dolenjskem. —-Marija Stravs, učiteljica v Zamečku pri Raki na Dolenjskem — Nadučitelj Anton Skala, učitelja Fran Mre i na in Fran ¿rum in učiteljica Ljudmila Borštner, vsi iz Vipave. — Klotilda Kuna cz, učiteljica na Suhorji pri Košani. — Gabriel «Grilc, nadučitelj na Studencu pri Radni na Dolenjskem. — Ivan Stupica, učitelj v Dražgošah na Gorenjskem. Hvala!
: Priporočajte in širite naš list! \
m
Učitelj iščni vestnik.
3VAN DIMNIK — Trst:
Učitelj bodi Sokol!
Kdor plove brez smotra v svetovni reki, je izgubljen, ta služi le drugim za stroj; zato se moramo kmalu vprašati: ali imamo pravi smoter, pravi ideal, brez pravega ideala ni mo-
i	goč napredek Kake ideale
torej imamo?
Masaryk.
Eden glavnih naših idealov je Sokol-kolstvo, v katerem so vtelešene vse kreposti, ¡po katerih hrepeni mož in ki bodi eno naših poglavitnih smotrov vse veke.
Velika je misel sokolska in vzvišeni so nje čveteri evangeliji: telesne kreposti, nravstvene kreposti, narodnostne odločnosti in demokraške notranjosti.
Ne samo duševna, čuvstvena in moralna vzgoja je naš namen: tudi telesna vzgoja in izobrazba nam mora biti sveta! Le v zdravem telesu biva zdrava duša!
Sokolska ideja! Ta vzvišeni naš ideal, katere krepki potezi narodne vzajemnosti in demokratizma se bliščita v naši bodočnosti in sedanjosti kot dve svetli zvezdi vodnici vsakemu izobražencu, da jih ne more in ne sme prezreti. Kako lepo širi in krepi narodnostno idejo Sokolstvo: ono s širjenjem .same sebe krepi in utrjuje tudi narodno idejo in vrši pri tem veliko narodno-ob-rambno delo s tem, da preprečuje širjenje renegatstva in probujanje narodne zavesti na naših mejah; kako vzvišeno oznanja sokolstvo demokratizem: „Če nikdar prej, te prešine demokraški duh v onem trenutku, ko boš stal ob boku obrtnika ali delavca, ko boš dan na dan občeval z njimi — po mislih buržoazije — nižjimi sloji. Izginila bo nezaupnost, na njeno mesto pa mora stopiti na eni strani spoštovanje in zaupnost; na drugi strani pa tem večje prijateljstvo, tem iskrenejša ljubezen do istih članov človeške družbe, ki jih le-ta zanemarja in često zaničuje, a jim hlini svojo neresnično naklonjenost — kadar jih potrebuje."
Poleg družabnosti in telesne vzgoje, ki je nikdar ne moremo dovoli poudarjati, ima pa sokolska ideja tudi to, da nas navaja k delavnosti, nam krepi duha in nam s pomočjo fizične krepkosti podeljuje tudi moč idej.
Sistematično je delovanje Sokolstva k -temu s pomočjo drobnega narodnega dela, ki se uveljavlja v širjenju demokraške ideje, vzajemnosti, narodnosti, ideje smisla telesne vz 'Oje, abstinence — oziroma zmernosti, antinikotinizma; katero širi s pomočjo predavanj, knjižnic, neposrednega pouka, poučnih izletov. To dviga sokolsko idejo in ji daje vzvišen smisel!
Sokolstvo hoče priboriti narodu krepkih delavcev in se trudi zato, da bo narod telesno — kakor duševno napredoval od generacije do generacije in se povzdignil. Bori se proti vsemu, kar telesno in duševno ubija posameznika. Ne posameznik, temveč z mnogimi slučaji generacija za generacijo sicer Pada v žrelo pogube — in s tem slabi moč naroda.
Nuditi rokodelcem, telesnemu in duševnemu delavcu socialni razvoj njegovega telesa. to je pa namen sistematiškega sokol-skega telovadnega sestava in dela.
Toda ne samo za okrepitev naroda, temveč z okrepitvijo posameznih slovanskih narodov deluje Sokolstvo za okrepitev vsega Slovanstva. Sokolska ideja deluje tudi za ukoreninjenje slovanske ideje in slovanske "vzajemnosti.
Zapomni naj si pa vsakdo, da še ni odpomogel sokolski ideji, če hodi le v telovadnico telovadit, ker s tem je vsakdo sele telovadec, a še ni Sokol, ki je pripomogel smotrom sokolske ideje do veljave.
Vladim ir Knaflič1 pravi prav umestno o Sokolstvu: „Telesno silen, nravno živeč, IPo svoje) naroden a r i s t o k r a t ni Sokol;
1 „Naši zapiski", 1. 8., štev. 8.
telesno močan, nraven, a n,e narodno čuteč demokrat ni Sokol; naroden, demokratičen, silen, a ne nravno živeč, četudi član „Sokola", ni Sokol; oni, ki živi nravno, četudi narodno in dela demokratično, a ne uri svojih telesnih sil, ni Sokol. Sokol je edino in izključno le ta, ki živi nravno, uri in krepi svoje telesne sile in oblikuje telo vztrajno in tekom let do vrhunca umetniške klasične dovršenosti, oni, ki je skozinskoz demokrat po vsem svojem mišljenju, ki v zasebnem življenju, v politiki, v socialnih vprašanjih ne dopušča le vsakemu svobode, ampak ki izkuša tudi dejanjski omogočiti osvobojo, politično in socialno, in slednjič, ki si za torišče svojega demokratičnega političnega in socialnega delovanja izbere oni delokrog, ki mu je dan po naravi sami, ono singenetično skupino, v koji je vzrastel in ki mu daje kulturna in politična sredstva za njegovo politično in socialno delovanje in predmet temu delovanju: Narod."
MLADINA!
Nisem ti mogel napisati boljših besedi od teh. Svoj čas so nam prepovedali telovaditi pri sokolskih društvih. Vkljub temu je bilo vzgojenih mnogo sokolskih vaditeljev uprav v zadnjem času v vrstah našega učiteljiščnega naraščaja. V ponos in diko naroda bo to učiteljstvo. V zadnjem času je po ministrski odredbi dovoljeno naraščaju in šolski mladini zopet telovaditi pri sokolskih društvih, torfej je tudi našemu uči-teljiščnemu naraščaju dovoljeno telovaditi v sokolskih vrstah Zatorej je naš smoter sedaj uvesti in širiti sokolsko idejo med uči-teljiščnim naraščajem, da si tam pridobi do-voljne sokolske naobrazbe in se uvede sokolski telovadni sestav v naše šolske telovadnice.
Kdor Slovan — ta Sokol!
Kranjske vesti.
—r— Inšpekcija na cesti. Dobro je še v spominu našim čitateljem. kako je ljubljanski nadzornik Maier opravljal svoj posel tudi ob zaprtih vratih in na javni cesti. Ta čudna navada se od časa do časa ponavlja — ne sicer pri nadzornikih, pač pa pri damah, čeprav nimajo s šolstvom nič opravka in stika. Ampak na Kranjskem je dandanes yse mogoče. — Ko je deželni glavar dr. Šušteršič opravljal svoje inšpekcijsko potovanje po deželi, ga je spremljala njegova gospa soproga. V nekem kraju na Dolenjskem je gospod glavar nadzoroval občinsko pisarno, njegova gospa soproga pa je na cesti ustavljala šolsko mladino in ji pregledovala zvezke. Lepo je sicer, da se visoka dama zanima za uspehe šolskega pouka po kmetih, vendar ne more biti učiteljstvu vse eno. ako mu vsak čas nova nadzorovalna oblast stopa na pot. Ali naš zakon o šolskem nadzorstvu nima več veljave? Saj je star komaj leto dni! Naj ga brž zopet prenarede in postavijo vanj paragraf, ki določaj, da sodijo v kategorijo nadzorovalnih organov tudi soproge deželnega glavarja, deželnih odbornikov, sploh vseh veljakov in prvakov S. L. S. Potlej1 bo menda vendar enkrat dovolj inšpektorjev!
—r— Prof. Evgenij Jarc ima kot drž. poslanec prelepo navado, da namreč pod zaščito svoje imunitete širokoustno in sirovo zabavlja čez učiteljstvo, kadar ima kje kak shod. Shod je priredil pred nedavnim časom tudi v Metliki, kjer je- grmelo in treskalo, da se je vsa dostojnost akademika-profesorja izprevrgla v ton gostilniškega primojduševca! Prof. Jarc je klical na vsa usta: »Sedaj bo pa imenovan en tak okrajni šolski nadzornik, ki bo liberalnim učiteljem že pokazal!« — Res je bil kmalu potem imenovan — Štrukelj! — No. lepo sodbo morajo imeti klerikalci o zmožnostih in lastnostih Štrukljevih. da so ga že pred imenovanjem odevali z in-signijami — policaja!
—r— »Ta že ne bo imenovan, ta'je Sokol!« Tov. Ivan Kovač. prov. učitelj v Sp. Šiški, je prosi! za stalno nameščenje na tem mestu. Mladi mož ima vse izpite z odliko, je najbolje kvalifikovan ter je bil od krajnega in od okrajnega šolskega sveta predlagan primo loco za naprošeno mesto. Pa vse ni nič pomagalo. Mož je Sokol in dr. Larnpe je predlagal pri c. kr. dež. šol. svetu, da Sokol ne sme biti imenovan in da naj se služba vnovič razpiše. Ivan Kovač je pa prosil potem' za učitelja na c. in kr. mornariški šoli v Šibeniku. In imenovan je bil! Niiegova izvrstna 'izpričevala in i zborna kvalifikacija je bila merodajna. Mož bi imel v Šiški 1000 K plače, v Šibeniku bo imel pa 4000 K. četudi je Sokol. Vzornemu naprednemu učitelju in čilemu Sokolu naše odkritosrčne čestitke! Na zdar!
stva na Kranjskem. Tekom nekaj mesecev je pobrala že osem tovarišev trpinov, in od teh tudi dva v postojnskem okraju. — Najpoprej je pograbila v prijazni vasi Ra-kitniku vpokojenega učitelja Gustava Grosmana, 9. avgusta pa je zatisnil za vedno svoje trudne oči Mihael Kalan, nadučitelj v pokoju in častni občan v Šempetru na Krasu. — Gustav Grosman je zagledal učiteljstvu nehvaležno luč sveta v Sežani 1. 1845. Služboval je nekaj1 časa v Starem Trgu pri Ložu. pozneje na Ubelj-skem pod Nanosom in pri Sv. Ivanu poleg Matenje Vasi. Bil je jako ponižen, miroljuben in tih. a pri vsem tem so ga naši znani prijatelji črtili in preganjali, kolikor so ga ie mogli in znali ter mu s tem že tako skromno življenje popolnoma zagrenili. — Pred par leti je prosil s tremi dugimi starejšimi tovariši deželni zbor za priznanje zadnje petletnice, a dobil je ni. ker bi bil baje zaradi teh par grošev spravil kranjsko deželo na boben! — Mihael Kalan je bil pa poštena gorenjska duša, rojen leta 1844 v Stražišču pri Kranju. Ko je pred 47. leti dovršil predpisane študije, je nastopil prvo službo pri Zalem Logu. Par let pozneje je prišel v Orehek pri Postojni in zadnjih trideset let je deloval jako uspešno v Šempetru na Krasu. Ker je bil jako natančen, marljiv in vesten učitelj, je bil povsod priljubljen in spoštovan. Orehovci so ga izvolili svoječasno podžupanom. Šempeterci pa častnim občanom', kar ga je na stara leta veselilo in mu bilo v veliko zadoščenje. Veličasten pogrteb, kakršnih je videl Šempeter še malo, ie bil priča, da je bil mož na svojem mestu. Blag uma spomin!	—k.
—r— Iz ljudskošolske službe. Suplen-tinja Josipina Demšarjeva je imenovana za provizorično učiteljico na šestrazredni ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano. Absolventka Albina Levstikova je pripu-ščena k brezplačni praksi na ljudski šoli na Vrhniki in istotako absolventka Marija Petričeva za Borovnico1. Suplentka Ana Debelakova v Litiji je imenovana za provizorično učiteljico na šestrazrednici v Toplicah.
—r— Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta v Ljubljani dne 29. pret. m. Na ljudskih šolah so imenovani: Viljem Cirkel-bah za učitelja v Terbiji, Peter Jooif za učitelja na Dobravi pri Kropi, Antonija Štamcar za učiteljico v Podbrezju, Ernest Šušteršič za učitelja v Gribljah, Henrik Paternost za učitelja v Senožečah in Ivan Bertoncelj za učitelja v Smarjeti. Nadučitelj Andrej Perne v Šturjah se s 30. septembrom t. 1. stalno vpokoji in se mu izreče priznanje deželnega šolskega sveta. Učiteljica Ana Kilar v Novem mestu se začasno vpokoji. Na ljudski šoli v Št. Petru pri Novem mestu se ustanovi poseben oddelek.
—r— Na meščanski šoli v Postojni
bo vpisovanje učencev cd 13. do 15. septembra t. 1. Učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto na ljudski šoli, se sprejemajo bre» preizkušnje. Šolnine ni na tej šoli plačati nobenemu učencu. Učni jezik je na meščanski šoli v Postojni slovenski. Ta zavod priporočamo posebno staršem, ki so namenili svojega otroka za trgovski ali obrtni stan.
—r— Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, k; jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. — Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika., dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. — Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača1 na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 35 K ali za ves tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo. dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šes: srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. — Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo. morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati citati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti
obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se. da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela. ki se jim: nalože. ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. — Prošnje za Sprejem, ki jim je priložiti šoIsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu1 odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
—	V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Prošnje za sprejem bodo rešene med 20. in 25. septembrom.
—	Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Štajerske vesti.
—š— Za izboljšanje učiteljskih plač.
Tudi okrajni šolski svet v Sevnici se je v svoj!i zadnji seji s soglasno sprejetim predlogom učiteljskega zastopnika zavzei za izboljšanje učiteljskih plač.
—š— Dež. odbornik Robič t. Dne 29. avgusta je umrl v mariborski splošni bol-niščnici slovenski štajerski deželni odbornik, prof. Robič. Bil je star 72 let. Profesorja Robiča je. kakor znano, zadel pred približno tremi tedni mrtvoud.
—š— V Veržeju se je v nedeljo dne 24. avgusta vršila šolska veselica, ki ]e nad vse pričakovanje dobro uspela. Vse točke izredno bogatega vzporeda — omenjamo razen nagovorov, deklamacij in lepega petja samo tri igre: Snegulčica. Lažniva Milena in Kaznovani šaljivec — so se izvajale tako izvrstno, da se mnogo-brojno zbrano občinstvo kar načuditi ni moglo. Zaslužene pohvale niso želi samo posamezni izvajatelji programa, temveč tudi tov. nadučitelj Sprager in gdč. učiteljica Colnaričeva, katera edina sta s svojim neumornim trudom pripomogla do tako lepega uspeha. H koncu so bili vsi učenci — tudi neigralci postreženi s kavo, raznim pecivom, sladkorjem _ in sadjem, pri čemer je posebno gospa Špragerjeva imela dela čez glavo, za kar'ji gre zasluženo priznanje. Bil je za veržejsko mladino praznik, ki ji gotovo ostane v neizbrisnem spominu. Da je cela prireditev res ugajala, nam še tudi svedoči, da se ie veselica na občo željo morala v nedeljo dne 31. avgusta ponavljati.
—š— Mitrasov tempelj na Ptuju. Na cesarjev rojstni dan t. 1. so šolarji IV. r. od Sv. Barbare Slov. goric s svojim nad-učiteljem F. Kranjcem priredili poučni izlet na Ptuj, posebno jih je pa vlekel novo izkopan in lepo odkrit Mitrasov tempe! pred 1600 leti živečih paganov in tudi razni rimski spomeniki bivšega mesta Pe-tovje (razdejano 79. 1. p. Kr.) Otroke pripelje na velikem z deskami opremljenem vozu par konj po 2 uri trajajoči vožnji mimo starodavnega, zgodovine polnega grada Vurberga pred slov. šolo na Ptuj. Tu se ogledala krasna šola s spomenikoma pedagogov A. M. Slomška in A. I. Komenskega. Po pozdravu tov. nadiučite-lja Ivana Kanklerja se ie podal mali polk mimo glavarstva, kjer je bil pozdravljen slučajno iz cerkve prišedši c. kr. narnest-niški svetnik gosp. Netoliczka s 4 uradniki. Ne daleč od tu stoji župna cerkev s prosto stoječim starinskim stolpom, v katerega in okolo njega je vzidanih mnogo rimskih, razne oblike kazočih spomenikov. ogledala se je tudi ta cerkev s 15 krasnimi oltarji. Od 11. do pol 1. ure seje opazoval, bolje rečeno občudoval muzej, ki vsebuje v pritličju lepo naravno zložen Mitrasov tempel. ki je bil izkopan na Bregu blizu Ptuja. Ves muzej je zanimal male radovedneže in je vidno vplival na njihovo zgodovinsko in realno znanje. Take muzeje bi morala vsa mladina leto za letom obiskovati v svojo izobrazbo. Po končanem' ogledovanju muzeja se je odkorakalo čez dravski most proti Hajdini, kjer je pravi prostor paganskih templov. Blizu1 državne ceste, četrt ure južno-za-hodno od Ptuja, se je ogledoval lepo odkrit zemlje prost Mitrasov tempel. kjer so pa-gani svojim raznim malikom darovali živali. Na desni strani templa se lepo vidi priprava studenca, kjer so darove najprej umivali, od tod je bil napravljen vodovod; na levi strani so bili pa oltarji, kjer so zažigali te osnažene darove. Okolo templa se vidijo celice, kjer so stanoval? paganski duhovni. Blizu tega templa stoji prostorna uta1 z raznimi zanimivimi izkopanimi spomeniki paganskega kultusa. kjer je razlaga! radovoljno stroikovnjak gospod profesor dr. I. Skrabar. za kar se mu tem potom najtopleje zahvaljuje. Mi-tras je solnčni bog, predstavljajoč svojo velikansko moč, izklesan iz mramorja kot velikan, držeč z levo roko velikega bika za zgornjo čeljust, z desnico mu vpogns hrbtišče ter poklekne na njegov križ, da se ne more več ganiti, a zdaj ga z bodalom zakolje v tilnik. K temu delu mu pridejo na pomoč razne manjše živali: psi, rnač-
ke. kače.škorpioni itd., vse to je izklesano iz mramorja, da se lahko opazuje. Pogani so svojim bogovom darovali le živali moškega spola prvence. Razen ternpla se vidijo veliki zarkofagi, izklesani iz težkega mramorja. razne velikosti um, kjer so shranjevali pepel zažganih svojih dragih. Pred tem- templom smo opazovali poganske grobove, kjer so še videti debeleje kosti poganov, ležeče le 1 m v zemlji z opeko lepo obdanem grobu, kot pokrivalo jim je služila močno žgana, stisnjena, velika opeka, da so 3 komadi zadostovali za ves grob. V vsakem grobu se nahajajo razne mrtvecu darovane vložene reči, seveda tudi na pol vničene po rji. Z velikim zanimanjem1 so otroci poslušali razlaganje o prazgodovini, se čudili delovanju naših prednikov poganov, dokler jim ni prvi krščanski cesar Konstantin 1. 336. po Kr. raz-djal njih temple. Največ je pač uničil potres 1. 79., ki je celo strugo Drave premestil bolj proti severu1, da sedaj teče čez severni del bivšega Petovija. Koliko in kaj bodo še vse odkrili, prinese bodočnost. Ob 3. uri so se spet naložili izletniki na svoj veliki voz ter odpeljali domov, živo pogovarjajoč zdaj to, zdaj ono zgodovinsko reč. Vsak je bil čez vse zadovoljen in vesel na pridobljenih realističnih naukih, ki mu bodo trajen prijeten spomin do smrti. V šoli pa se delajo lepi prosti spisi o tem izletu, kakor je kateri opazoval in kakor je bil vtisk na katerega. To je bil izlet nad vse pričakovanje izborno izveden brez najmanjše nerednosti; praktičen z originali, da ie lahko vsak otrok ogledoval duševno in telesno ter si v spomin živo vglobil vse predstave, tako da lahko domačim živo pripovedujejo o svojem lepo uspelem izletu.
—š— Slovenska kmetijska šola. Na deželni kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni železnici so zaključili dne 28. m. m. ob 10. uri dopoldhe lOmesečni tečaj z javno izkušnjo, ki je pokazala uspehe pouka.
—š— Naseljevalno delo Siidmarke. Nemški listi priobčujejo sledeče poročilo: «Od novega leta 1913 sem se Sudmarka z jako zadovoljivim uspehom iznova bavi z naseljevanjem v severnih Slovenskih goricah. V prvih sedmih mesecih se je naselilo 8 rodovin s skupno 44 glavami kot novo ojačenje naših obmejnih straž. V Št. Ilju -ste se od teh rodovin naselili 2. v Cirknici 2, na Pesnici, v Rančah, Do-brenju in Zg. Sv. Kunigundi po 1. Letos se je prvič naselila v Pesnici in na Rančah po ena nemška rodovina. Od naseljenih rodovin so 3 iz Virtenberškega. 2 iz severne Češke in po 1 iz Saksonskega. Galicije in Koroškega. Zadnje, še nenaseljeno posestvo Siidmarke v Št. Ilju je bilo prodano mnogobrojni nemški rodovini. ki se naseli prihodnjo pomlad. Za prihodnje leto je že priglašenih več nemških rodovin. ki se hočejo naseliti. Podporo za naselitev so dobile od Siidmarke samo 3 od 8 letos naseljenih nemških rodovin . . .« Napram temu sistematičnemu delu Slovenci samo tarnamo, psujemo in pišemo — statistike. Zato je pa 'tudi naša bodočnost v severnih Slovenskih goricah tako odlično zasigurana. — Slovenci zapuščajo svoje domove in gredo s trebuhom za kruhom, a tujci prihajajo k nam in živijo kot gospodje na naši zemlji. Zakaj ne naseljujejo Nemci vsaj štajercijansikih družin na svojih posestvih, ako so jim res tako pri srcu. kakor zatrjuje »Štajerc«. Slovenci morajo ostati hlapci in viničarji, po gospodarje si hodijo drugam!
—š— Okrajna učiteljska konferenca za slovenske ter ločko in vitansko utra-kvistično šolo okraja Konjice se je vršila dne 16. avgusta 1913 v telovadnici konjiške okoliške šole. Razen treh bolnih tovarišev so se udeležili te konference vsi učitelji in vse učiteljice okraja. Konferenco je vodil c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Alojzij Schechel, ki se je po prijaznem pozdravu spominjal jubileja pragmatične sankcije ter otvoril konferenco s pozivom, da zakličejo navzočniki presvetlemu vladarju trikratni »Zivio!«, čemur so se ude-ležniki z navdušenjem odzvali. — Za predsednikovega namestnika je bil imenovan nadučitelj Pirch, za zapisnikarja1 pa sta bila izvoljena Ferk in gdč. Rhodenova. Nadzornikovo poročilo o urejevanju uradnih knjig, o administrativnih zadevah in b posameznih učnih predmetih je bilo jako obširno in temeljito. — O temi Kako naj učitelj varuje ugled svojega stanu in katerih prestopkov se naj ogiblje?« je obširno razpravljal zrečki nadučitelj Schell. V svojem dobro premišljenem referatu je posebno naglašal, da je najhujši škodljivec učiteljskega ugleda njegov slab gmotni položaj, ki ga tudi ovira, da učitelj ne more vseh moči posvetiti pouku in vzgoji. O nalogi »Kako je učence uvesti v razumevanje zemljevida?« je izborno referiral tov. učitelj Petrič; o tem vprašanju se je živahno debatiralo ter so se končno sprejele referentove teze.— Za referatoma je prišlo na vrsto poročilo o stanju in uporabi okrajne učiteljske knjižnice ter poročilo o stanju in oskrbovanju šol-
skih vrtov. — Pri volitvah so bili izvoljeni in sicer a) v stalni konferenčni odbor tovariši: Brumen, Schell in kot namestnica ga. Amalija Mravljakova; b) v knjižnični odbor: Pirch. Petrič Ludovik in ga. Kristina Petričeva; c) v vrtni odsek: Brumen, Pirch, Rupnik in Zgajner. — Resolucija glede zvišanja učiteljskih plač je bila soglasno sprejeta. Predlog zaradi »Mojega prvega berila«, oziroma čitanke, se ni stavil, ker je bila večina mnenja, da bi bilo pred odločitvijo' dobro še eno leto počakati na uspehe, ki jih bodo imeli v drugih krajih z na novo uvedenima knjigama. — Po šest ur trajajoči konferenci smo se v dveh skupinah razšli z mislijo', kako bi bilo mogoče od diet kar največ prištediti kot priboijšek k našim plačam!
—š— Ormoška okoliška šola je za konec šolskega leta priredila svojim učencem in učenkam v občno zadovoljnost uspelo veselico. V nedeljo, dne 24. avgusta, se ie v ta namen zbrala šolska mladina na prostornem in senčnem vrtu ormoške čitalnice, kjer so jo ormoške gospe in gospodične z jedili in malinovo pijačo pogostile, godba slov. domačega gasilnega društva pa je pod vodstvom' svojega kapelnika tov. Dom. Serajnika svirala vesele in lepe narodne komade v povzdigo otroškega veselja. — S proizvajanjem različnih iger. ki sta jih vodila tovarišica Preskerjeva in tovariš Jančič. ki nado-mestuje zaradi *bolezni na dopustu se na-hajajočega nadučitelja tov. Rajšpa, je čas hitro potekal. Šolarji so nastopili tudi v različnih dvogovorih, deklamacijah in govorih. nekateri jako neustrašeno in samozavestno. — In ko je veselje nedolžne mladine doseglo vrhunec, se nagibalo solnce zatonu, odpeljali so zadovoljni starši svoje drage proti domu v prijetni zavesti, da se njihova mladina vsestransko dobro vzgoiuje in z največjo vestnostjo pripravlja za življenje. — Poleg ve-seličnega prostora je bila isti dan tudi razstava del ormoškega slovenskega otroškega vrtca. Mnogoštevilna in mnogo-različna izložba ie zbujala občno pozornost in kazala o spretnosti in marljivosti naših malih, ki jih vodi spretna vrtnarica gdč. Pernatova.
—š— Božidar Flegeričeva slavnost. Predpoldan je bil namenjem slavnosti v cerkvi pri Sv. Bolfenku in na pokopališču. Od vseh štirih delov sveta so prihajali ljudje na prijazni griček Sv. Bolfenka. Cerkveno opravilo je opravil g. Canjko, katehet na učiteljišču v Varaždinu. Po dokončanem cerkvenem opravilu so se valile velike množice ljudstva od cerkve proti pokopališču, kjer se je odkril nagrobni spomenik. Slavnostni govor je imel gosp. Canjko, prijatelj pokojnika. Nato se je odkril nagrobnik, ki ima sledeči napis: f Tukaj počiva večni popotnik Slovenskih goric, pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, roj. 30. I. 1841, umrl 9. VI. 1907. Postavili pesnikovi prijatelji in znanci. — Zatem je zapel moški zbor Flegeričevo pesem, nakar je domači župnik Zadravec opravil kratko nagrobno molitev in s tem je bila predpoldanska slavnost končana. Popoldan se je nadaljevala na Flegeričevem domu v Vodrancih. Predsednik pripravljalnega odbora g. Sinko je pozdravil vse goste, nakar je nastopil slavnostni govornik g. profesor dr. Ilešič, ki je proslavljal pokojnika kot literata ter kot enega tistih, ki se je zavedal, da ni naša domovina samo slovenska zemlja med Muro in Dravo, temveč da sega daleč čez Dravo in Savo, tja do turških mej, kratko rečeno, da je naša domovina povsod, kjer se govori slovanski jezik. Nato se je razkJila spominska plošča iz črnega granita, na kateri stoje besede: Dom pesnika Božidarja Fle-geriča, roj. 30. I. 1841, f 9. VI. 1907. — Tudi na domu se je zbrala velika množica Flegeričevih čestilcev. Prišli so gosti iz Ljubljane, Varaždina, Ormoža, Maribora in Gorice. Opazili smo tudi več ljudstva iz sosednjega Medžimurja, Huma, Sv. Miklavža in drugod. Pri banketu je napil tajnik pripravljalnega odbora in priljubljen mladinski pisatelj tovariš A. Kosi vsem odličnejšim gostom poimenoma, nakar so se vršile še druge napitnice, med katerimi omenimo ono od prof. dr. Križana iz Varaždina, bivšega sošolca in podpornika našega Flegeriča, nad 70 letnega starčka, ki se je spominjal Božidarja kot svojega so-dijaka ter omenil med drugim, da je bil Flegerič najboljši dijak tiste dobe. Opisal je nadalje varaždinsko gimnazijo tiste dobe, ki nam je vzgojila toliko slavnih mož: Vraza, Cafa, Rajča, Terstenjaka, Murka i. dr. Za svoja izvajanja je žel obilno priznanja in burnega odobravanja. Govorili so še potem vladni svetnik Senekovič, dr. Hudovernik, Kolarič iz Središča, tovariš Porekar s Huma, učitelj Košar od Sv. Bolfenka, gimnazijec Trstenjak iz Zagreba. Naš vrli Davorin Trstenjak iz Zagreba je poslal obširno pismo, katero je prečital tov. Kosi. Slavnost je v vsakem pogledu lepo uspela. Glavna zasluga za to gre tovarišu A. Kosiju.
—š— Umrli dež. odbornik Robič in učiteljstvo. Pišejo nam iz Spodnještajerskih
učiteljskih krogov: S smrtjo dež. odbornika Robiča izgubi slovensko učiteljstvo toplega zagovornika svojih narodnih in stanovskih teženj. Poznal je pokojnik^posebno dobro skibi in težave učiteljstva, saj je izšel iz našega stanu. Bil je najprvo ljudskošolski učitelj in šele na Dunaju se je kot vadnični učitelj usposobil za profesuro na učiteljišču, kojo je dobil 1. 1872. v Mariboru. Bil je tudi v mariborskem političnem okraju dalje časa šolski nadzornik ter je prav dobro izhajal z učiteljstvom. V deželnem zboru se je živahno udeleževal debat o šolskih in učiteljskih vprašanjih, tako vzlasti 1. 1897. in 1898., ko se je razpravljajo in sklepalo o regulaciji naših službenih prejemkov. Baš pred koncem dobe prejšnjega deželnega zbora je še vložil predlog za regulacijo u-čiteljskih plač. Nekaj pa mu štejemo v posebno zaslugo: ni se dal v Gradcu izrabljati za denuncijanta slovenskega učiteljstva, kakor so to pogosto iz strankarskega sovraštva zahtevali od njega duhovniki. Prepustil je ta umazani posel drugim gospodom klerikalnim poslancem. Blag mu spomin!
—š— Tovariš Anton Brezovnik je bil prvi in pravi začetnik Zaveze, takisto je bil ustanovnik in započetnik „Popotnika". Da bi imela Zaveza in učiteljstvo svoj svobo-miselni list, je zbral v Celju več tovarišev ter jih pregovoril, da so ustanovili „Popotnika", list za šolo in dom, ki mu je bil več let najmarljivejši sotrudnik in propagator. Pisal je vanj pod različnimi imeni članke, dopise in zbiral notice ter druge, učiteljstva in šole se tikajoče stvari. — Našemu listu je bil vesten sodelavec pod Močnikom in Praprotnikom. Časih je napolnil sam po dve tretjini lista. — Od 1. 1896. živi v pokoju v Vojniku pri Celju še vedno ne-sklonjenega duha in trdne volje. Na zdar, vrli naš Tone!
—š— Zakaj molče? Naši slovenski klerikalni deželnozborski poslanci še do danes niso smatrali za poirebno obrazložiti svojega stališča napram deželnemu zboru. V vseh politiških krogih se zaman vprašuje, čemu vse to, in najrazličnejša mnenja so na dnevnem redu. Splošna pa je sodba, da se klerikalci ne upajo z jasnimi besedami na dan, ker se boje vsake besede, ki bi jih za bodoče vezala. Na prilično vprašanje, kakšno stališče bi zavzeli, če bi prišlo do razpusta, enostavno odgovarjajo: „Mi ne izgubimo ničesar I" To se lahko tolmači glede na politiško pozicijo v deželnem zboru, kot so si jo ustvarili z obstrukcijo, tolmači se pa tudi lahko na ta način, da so si klerikalni poslanci svojih mandatov docela svesti, Ob neki drugi priliki se je enega njih vprašalo, bi li po eventualni novi izvolitvi in sklicanju deželnega zbora brez nadaljnega dosledno vztrajali pri svojem, in odgovorilo se je, „da ni izključeno". Temu nasproti si vsakdo lahko za prvo sam ustvari sodbo, oziroma si to lahko sam tolmači, kakor mu ljubo. Eno je gotovo, da z ogrinjanjem v molčečnost, kot je to pri njih danes v navadi, človek ne more verjeti v odkritosrčnost klerikalne politike.
—š— Okrajni šolski svet v Celju
(okolica) obhaja letos dvajsetletnico, odkar je v narodnih slovenskih rokah. Po dolgih, ostrih bojih se je 1. 1889. posrečilo Slovencem, da so dobili okrajni zastop v svoje roke. — L. 1893. je potekla šestletna doba prejšnjega nemškega okrajnega šolskega sveta, in pri volit vi dne 28 junija 1893. je poslal okrajni zastop v okrajni šolski svet tele člane: Baš L., Brezovnik A., dr. Dečko I, dr. Gregorec L. in Roblek Fr. — Kot zastopnik cerkve je bil imenovan opat Fr. Ogradi, učiteljstvo je zastopal Fil. Ko-derman, okr. šolski nadzornik pa je bil P. Leitgeb (hud naš nasprotnik). Kako se je tedanji ultranemški okrajni glavar celjski dr. Pavel Wagner te nove večine razveselil, kaže to, da je prvo sejo sklical šele na dan 27. nov. 1893, drugo na 7. marca 1894, tretjo pa na 8. maja 1894, dasi zakon natančno določuje, da se morajo seje okrajnega šolskega sveta vršiti vsak mesec najmanj enkrat. Tekom časa so izstopili : Baš L., Koderman in Roblek; umrla sta doktor Dečko in Leitgeb. Na njih mesto je volil okrajni zastop člane: dr. I. Vrečka, I. Širco (in ko je ta odstopil) Lednika M. Sedaj pa, ko ni okr, zastopa (od 1. 1904. vlada c kr. komisar) so sedanji 1. 1899. izvoljeni člani nekaki „dosmrtni člani" okrajnega šolskega sveta celjskega. Vso dobo so ostali le: Brezovnik, dr. Gregorec in Ogradi; ti obhajajo torej letos dvajsetletnico svojega delovanja v tej korporaciji. — Mnogo dobrega je ta okr. šolski svet v teku teh let storil za narod in učiteljstvo; mnogo iz Gradca slovenskemu ljudstvu in učiteljstvu namenjenih udarcev je bolj ali manj uspešno pariral; mnogokaj bi bil rad storil, ko bi ne imel kolikortoliko vezanih rok in ko bi mu mar-sikak dober ukrep ne bili „popravili" tam zgoraj pri dež. šol. svetu v Gradcu. Z zadovoljstvom lahko ti trije jubilanti zrejo nazaj na preteklo dobo, zakaj storili in dosegli so po svojih močeh, kolikor se je dalo.
\ Ne zabite ,Učiteljskega konvikta'! i
Goriške vesti.
—g— V Gorici ie umrl evangeljski župnik in senior W. Schmidt, mož, ki se je živo zanimal za zgodovina reformacije in protireformacije v slovenskih deželah ter spisal tudi več sestavkov po zgodovinskih virih. V »Soči« je svoj čas prioo-čeval spis »Evangelij v Vipavi in okoio Vipave«. Takega gradiva je nabral vse polno; naj bi prišlo v vešče roke! Pokojnik je poznal in visoko cenil žilavost in nadarjenost slovenskega naroda. Blag mu spomin!
—g— Nova učiteljska mesta sistemi-zira goriški mestni svet. Tako dobi še eno učno osebo mestna ljudska šola vi ulici sv. Ivana v Gorici »Soča« pravi na to: No, m!i privoščimo laškim otrokom zadosti učiteljev in učiteljic — ali ob tej priliki vprašamo slavni mestni svet, kdaj začno pošteno delati s slovenskimi šolskimi zahtevami oni. ki imajo po svojem glasilu polna usta pravice in kulture?
—g— Ustanovitev samostojne slovenske državne gimnazije v Gorici. V nedeljo je dospel v Gorico cesarski odlok,, ki zaukazuje ustanovitev popolne liuma- .] mistične gimnazije s slovenskim učnim jezikom ter realne gimnazije z italijanskimi in realne gimnazije z nemškim učnim jezikom. Stara gimnazija z nemškim učnim jezikom izumrje v sedmih letih iti na njeno mesto stopi slovenska ter italijanska in nemška realna gimnazija. Tako je izvtf-jevan boj, ki se je bil skozi desetletja. Slovenska gimnazija bo štela letos 4 razrede in se sukcesivno izpopolni. Imela bo potem poleg ravnatelja 14 defmiitivnih profesorjev. Razredi bodo nameščeni v starem gimnazijskem poslopju v Šolski ulici. — Goriška gimnazija bo najbolj slovenski državni zavod te vrste na Slovenskem. Učni jezik bo skozinskoz slovenski, a preskrbljeno je, da se dijaki temeljito priuče tudi drugim modernim jezikom. — Dolžnost slovenskih staršev, ki pošljejo svoja sinove na gimnazijo, je ta, da jih upišejo v slovensko gimnazijo. Tu se bodo učili v domačem slov. jeziku in nemščine se poleg tega naučijo tako, da jo bodo popolnoma obvladali, ko izvršijo gimnazij- ; ske študije. Zato pričakujemo, da ne bo nobenega slov. očeta in nobene slov. matere, ki bi silila svojega otroka morda v nemško gimnazijo!
—g— Deželni šolski svet je razposlal vsem okrajnim šolskim svetom odlok, vt katerem naznanja, naj le-ti učiteljstvu ne-dajalo predolgih dopustov zaradi bolezni, marveč naj preskrbijo dotičnemu učiteljstvu izpričevala, da ni zmožno za delovanje.
—g— Dopust zaradi boiezni je dobiio sledeče učno osebje iz goriškega politi-škega okraja: Slavica Vilhar v Mirnu, Edmund Čibej na Dolu, Vinko Bandel na Vrhu nad Kanalom, Josipina Srebernič v* Črničah, Tomaž Lukaučič v Gabrijah pri Rubijah in Ljudmila Medvešček v Krotr-bergu.
—g— Goriški politični okrca šteje oko- 1 lo 200 učnih oseb.
—g— Imenovanje. Akademični slikar Viktor Cotič iz Gorice je imenovan za suplenta na gimnaziji v Zadru.
—g— Poroka, V sredo se je poročil tov. Franjo Golja, nadučitelj v Zaloščah, z gdčno. Miilko Vodopivčevo, hčerko pok. cesarskega svetnika g. Franca Vodopiv-ca. Bilo srečno!	• 5
—g— Učiteljska imenovanja in pre-meščenja. C. kr. pomnoženi okrajni šolski svet za goriško okolico je imenoval oziroma premestil sledeče učitelje in uči- i teljiiee; Za definitivnega nadučitelja v Ce-rovem je imenovan dosedanji provizorični nadučitelj Josip Poberaj; za definitivnega učitelja-voditelja v Tevčah je imenovan j Albert Rajer, ki je bil dosedaj tamkaj pro- J vizorično nameščen; za definitivnega! 3 nadučitelja v Šmarjah je imenovan Rihard Orel, ki je dosedaj služboval v Višrajeviku; za definitivno učiteljico v Opatjemselu je imenovana Avgusta Podgornik, dosedaj provizorično nameščena istotam; za definitivnega učitelja-voditelja v' Kostanjevi- f ci nad Kanalom je imenovan Fr. Mavrič, dosedaj provizorično nameščen istotam; za definitivnega učitelja v Kanalu je imenovan Alojzij Poljšak, dosedaj provizorie-. i no nameščen istotam; za definitivno uči>- 1 teljico v Kronbergu je imenovana Marija Jug, dosedaj def. nameščena v Oseku; za definitivnega nadučitelja na Vogerskem je imenovan Josip Balič, dosedaj def. nameščen na Vrhu nad Rubijami; za definitivnega nadučitelja v Mirnu je imenovan • Alojzij Urbančič, dosedaj na Vogrskem; za definitivno učiteljico v Rihenbergu je imenovana Otilija Strel, dosedaj def. nameščena v Šmarjah; za def. učitelja v Kojskem je imenovan Rudolf Reja, dosedaj prov. nameščen v Zapotoku; za defin. nadučitelja v Biljah je imenovan Rudolf Kumar, dosedaj def. nameščen v Šmart- j nem; za def. učitelja-voditelja v Vrtovinu je imenovan Anton Tušar, dosedaj prov. nameščen istotam; za def. učiteljico v Aj- i
dcvščini je imenovana Katarina Boštjan» čič, dosedaj def. nameščena na Dolu pri Ajdovščini; za def. učitelja v Prvačini je imenovan Anton Lenarčič, dosedaj prov. nameščen v Rihembergu; za definitivnega učitelja-voditelja v Batah je imenovan V a-, lentin Doljak; za potovalnega učitelja za Dolenji Lokovec je imenovan Franc Tro» ha; za def. učitelja v Solkanu sta imenovana Emtil Zorn m pa Mirko Kacafura. . Definitiivnia učiteljska imenovania in pre-meščenja stopijo v veljavo šele tedaj, ko deželni šolski svet potrdi ta imenovanja in premeščenja. — Provizorično je nameščeno v Goriškem politi,škem okraju sledeče učiteljsko osobjle, in sicer: Josip Berce iz Prvačine v Osek;. A. Vodopivec iz Oseka v Prvačino; Marija Srebernič, potovalna učiteljica za Levpo in Zavrh; Emilija Črnigoj za Kal; Mukac Valerija iz Kojslkega v Miren; Martine Franc iz Za-lošč na Vrh nad Kanalom; Ana Mungerli iz Zavrha-Levpa v Kronberg; Anton Mungerli je pridelijlen pisarni c. kr. okr. šol. sveta; Bensa Peter v Ločniku je imenovan za prov. učitelja v Turjak. — Iz različnih vzrokov se ni imenovalo učitelje, oziroma učiteljice za: Podsabotin, Še-breljak, Čepovan, Grgar, Gojače, Kal, Za» lošče. Lokve, Kamnje, Vitovlje, Skriljje in Cerovo.
—g— Začetek šolskega leta na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici Dne 16. in
17. septembra od 8. do 12. predpoldne bo vpisovanje za gojenke učiteljišča, za deško in dekliško vadnico. Ponavljalni in drugi izpiti bodo 16. in 17. sept. od 3. do 6. popoldne. Učenci in učenke za I. razred vadnice naj prineso: krstni ali rojstni list, zdravniško izpričevalo, da so zdravi na očeh. o cepljenju koz in ubožni list, ako želijo biti oproščeni od šolnine, ki znaša pet kron za poluletje. Vpisovanje se vrši: za III. in IV. deške vadnice v S. Gregorčičevem Domu (Via Vetturinii). za III. in VIII. razr. dekliške vadnice v Malem Domu (Via Bertolini). za vse druge razrede in tečaje pa na učiteljišču (Corso Giuseppe Verdi št. 3). Slovesna služba božja bo dne 18. septembra ob 8. uri v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. V petek. 19. sept., se začne redni pouk. Ponavljalni izpiti zrelosti (pismeno) bodo dne 24. spetembra od 8. do 12. Ponavljalni izpiti za otroške vrtnarice in za učiteljice ročnih del se obavijo dne 23. septembra od 8. do 12. in 3. do 6. — Ravnateljstvo.
—g— Iz goriške okolice poročajo: Lansko leto so prišli v naš okrajni šolski svet, letos pa skoraj v vse krajne šolske svete drugačni gospodarji in posledice se že kažejo v tem, da zakonite določbe ostajajo na papirjiu. Občine prosijo za razširjenje šol, opiraje se na dejanske potrebe In zakonite določbe; ali mogotci v okrajnih šolskih svetih se ne brigajo za take prošnje in jih zavračajo. Razpisali so službo knjigovodje pri okrainem šolskem svetu, a potem pustili, da je vsa stvar obtičala. Okrajni šolski nadzornik se potaplja v delu, ki ne spada v njegovo področje, zaradi česar ne more nadzorovati šol, da bi se prepričal, kako se n. pr. otroku v šoli izbija zob iz ust, kako se šikanira otrok v šoli, ker je oče socialni demokrat itd! Zaradi vedno večje draginje so določili drugi okraji svojemu učiteljstvu 20% dragiuj-ske doklade; v goriški okolici pa so odvzeli še tiste malenkostne doklade, ki jih ie učiteljstvo prej imelo. Namesto teh so dali nekaj beraških podpor, a še to po simpatiji in na podlagi strankarskih sklepov. V začetku junija t. K je bilo razpisanih okolo 40 služb na šolah goriške okolice. Agitatorji so hitro nastopili svoje romanje okolo članov krajnega in okrajnega šolskega sveta. Krajni šolski sveti so imeli svoje seje. Napravili so svoje terno predloge, pri čemer pa ne upoštevajo ne izpričeval. ne zatožnega delovanja, ne službenih let, ne krajnih, osebnih in družinskih razmer. Na razpisana mesta hočejo privleči gotove politiške pristaše, sinove in hčere domačih družin pa spraviti daleč proč ali tudi na cesto. Ti in pa hčere ubo-Kih vdov, ki s težavo preskrbujejo več otrok, naj čakajo, da sii prej naberejo zaslug za — polltiško stranko. To so nezdrave in za namene šole pogubne razmere. Ali gospodje naj bodo uverjeni. da Pride vihar, ki počisti marsikaj!
Tržaške vesti.
—t— Podržavijenja na Ciril-Meto-dovih šolah v Trstu. S 1. septembrom t. 1. je naučno ministrstvo imenovalo državnim učiteljem v XI. čin, razr. Mileno Rohrma-n«vo, Vido Kersnikovo in Valentina Kat-n'ka; v X. čin. razr. pa A. Wašteta, E. Za-ttejičevo, R. Golijevo, Fr. Marinčka in F. Garvasa iz „Krmina.
—t— Šolska politika v Trstu. Z veseljem moramo konstatirati. da se morda nikjer toliko kakor v Trstu od javnosti ne c^ni šolstva in se tudi deluje za prospeh slovenskega šolstva. Ni ga skoraj shoda, Qa bi narodni politiški voditelji ne ome-
njali šolskega vprašanja, ljudstvu pojasne-vali njega pomen in ga navduševali za na-rodno-šolski boj. Oni ljudstvo vzgojujejo, da je prijazno šoli in šolstvu. Zato pa je tržaško ljudstvo brez oporekanja in predsodkov požrtvovalno za narodno-šolske zahteve. In naše narodno časopisje v Trstu tudi s hvalevredno požrtvovalnostjo stavi šolska vprašanja vedno na prva mesta in ljudstva s tem kaže, da tega vprašanja ne podcenjuje. Zato in odtod veliki uspehi in napredek ter vedne zahteve po napredku našega narodnega šolstva tu Ljudstvo je vzgojeno, ker sliši dobre besede o šolstvu, a ne zgolj hujskanja. Njemu je šola narodno svetišče. Tudi učiteljstvo postopa tu drugače. Ono se ne bori v „Učiteljskem društvu" le za stan in stanovske koristi, temveč v prvi vrsti za stroko, t. j. za šolo in šolstvo. Ono si je postavilo šolski program na prvo mesto in se odločno bori za realizacijo tega programa. A šolski boj se je razvil že tako daleč, da se celo strokovna društva že potezajo za šolska vprašanja. In to je že višek napredka. Delavska organizacija se z vsemi sredstvi poteza za slovensko strokovno šolstvo v Trstu; Zveza jugoslovanskih železničarjev pa zahteva na Bel-vederju slovensko ljudsko šolo, ker tam stanuje mnogo železničarjev, a se je bati, da Schulverein ne polovi njih otroke, ker snuje tam svojo šolo. Vsakdo pa naj sedaj sam pogleda, kako se goji šolska politika v drugih kronovinah in od drugih strank!
—t— Nemški priseljenci v Trstu uživajo v všolstvu neverjetno protekcijo pri vladi. Če pride par nemških kramarjev v Trst, že jim vlada ustanovi državno trgovsko šolo. Potem se pa „Grazer Tagblatt" še jezi v svojih „nemških štimcah", da Slovenci zahtevajo tudi od države slovenskih šol v Trstu. Nemcev je v Trstu komaj 10 tisoč, medtem ko je Slovencev čez 60000. In imajo Nemci tu 2 deški in 2 dekliški drž. ljudski šoli; istotako po dve državni meščanski šoli; dalje imajo nemško realno gimnazijo na drž. stroške; nadalje drž. gimnazijo in realko; poleg tega bo vsak čas podržavljen tudi nemški dekliški licej> katerega itak že sedaj vzdržuje pravzaprav država in na Schulvereinski šoli v Skednju podržavlja vlada učiteljstvo. A kaj imajo Slovenci v Trstu? 10 ljudskih šol od občine in par podržavljenih učiteljev na Ciril-Metodovih šolah. Par Nemcev ima torej popolno svoje šolstvo; šestkrat toliko Slovencev pa razen ljudskega šolstva, ki je pa tudi za toliko število nezadostno, ničesar. Državna mera je tu gotovo krivična, še očitnejša pa postane krivica z dejstvom, da te nemške državne šole faktično širijo in vzdržujejo Nemci s pomočjo slovenskih otrok. Država pa Slovencem ne mara dati niti paralelk na gimnaziji, kjer je v nižjih razredih dve tretjini slovenskih otrok. Če torej Slovenci zahtevajo v Trstu več od vlade, so to upravičeni zahtevati!
—t— Številke naj govore! Zgoraj smo navedli, koliko šol ima 10.000 Nemcev v Trstu. Poglejmo pa, kako je v drugih deželah. Na Kranjskem je 27.000 Nemcev in ima 32 javnih ljudskih šol z nemškim učnim jezikom ter 8 z nemško-slovenskim; Slovenci na Koroškem, kjer jih je čez 80.000, imajo pa le tri javne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in v Trstu, kjer jih je čez 60.000, pa komaj 10. Iz tega je razvidno, kako Nemci i. dr. zatirajo Slovence s šolstvom, kako so pa Slovenci še preob-zirni do njih!
Istrske vesti.
—i— iz Valdernige pod Sv. Petrom na Piranščini nam poročajo: Tu se je vršil dne 16. avgusta shod Navajamo nekaj stvari s tega shoda, ki so splošno, zlasti pa za učiteljstvo zanimive. Drž: poslanec Pangerc je poudarjal, kako kulturni svet poreški za-nemarje slovanski del dežele, kako vzdržuje deželna uprava kmetijsko šolo le za Italijane, dasi je dokazano, da smo mi po dvetretjinski večini kmetovalci. — Župan buzetski Fr. Flego: Slabo gospodarstvo v deželi vidimo zlasti na šolskem polju. Za 15 italijanskih otrok ustanove takoj vzporednico k naši šoli, a tisoči naših otrok nimajo kam v hram prosvete. — Bila je sprejeta resolucija, ki jo je utemeljeval Čeliga od Sv. Petra in ki poživlja slovanske državne in dež. poslance Istre, naj ves svoj vpliv stavijo v to, da se čim prej odpre v Št. Petru prepotrebna slovenska ljudska šola, tako tudi v Koštaboni in Kerkavcih, občine Pomjan, in da se zato porabijo eventualno tudi privatne hiše, ako ne odgovarjajo povsem šolskim zahtevam, dokler se ne zgradi novo šolsko poslopje, in da tudi država prispeva s svojo podporo k tem zgradbam. — K tej resoluciji se je prijavil za besedo nadučitelj tovariš Orel iz Kort, ki je razložil potek predpriprav za ustanovitev njihove šole in polagal zboro-valcem na srce, naj se najprej medsebojno sporazumejo Št. Peterci in Novovaščani in ne da se prepirajo, na katerem koncu vasi naj stoji šola. — Klici: Smo že složni! Le šola naj pride!
—i— Iz Izvestja ravnateljstva Družbe Sv. In M. za Istro za leto 1911. (Življenje učiteljstva na Družbinih šolah) Ravnateljstvo poroča, kako se je Družbinemu učiteljstvu oskrbelo za penzijo, zaključuje to poročilo s sledečim besedilom: „Do 65 eksistenci]' visi danes na naši Družbi. Do naslednjega dne se to število pomnoži. Na nas je, da poskrbimo za te naše sodelavce, da njim, njihovim vdovam in njihovim sirotam zagotovimo, da bodisi v bolezni ali starosti, bodisi v drugih potrebah ali nesreči jim zagotovimo skorjico kruha. — A to oni tudi popolnoma zaslužujejo. — Ko se govori o Družbi, se pogostoma razpravlja le o tem, koliko stanejo družbo njena šolska poslopja. Pozabljajo pa ti zabavljači, da denar in zgradbe so mrtvi kapitali in kot taki bi tudi ostali, da bi ne bilo njih, ki jim vdahnejo življenje. A to so naši učitelji in učiteljice. Kakšno pa je življenje teh naših pionirjev? — Nekoliko njih je nastavljenih po istrskih mestecih. Ti so večinoma izpostavljeni napadom naših narodnih nasprotnikov in v težki borbi in skrbi za obstoj teh šol, proti katerim propad je vse zložno. Poleg tega morajo sodelovati pri vseh društvih, kjer gre za dobrobit našega ljudstva. — Bolj oteženo pa je življenje onim, ki bivajo na deželi. Kjer ni duhovnika, ali kjer je duhovnik naš narodni nasprotnik, tam so naši učitelji — vse. Izvrševati morajo svojo težko dolžnost v šoli, imeti večerne tečaje za analfabete, snujejo pevska društva, tu-patam vodijo posojilnice itd. A za ves ta trud ne dobivajo ponekod ne primerne hrane, ne primernega stanovanja, družbe primerne ni nikjer, ni je osebe, kateri bi se človek mogel potožiti, ni je osebe, kateri bi mogel zaupati težkočo svojega položaja. Imamo gdč. učiteljic, ki so presrečne, ako jih namestimo v kraj, izza katerega vsaj iz bližnjega hriba gledajo kraj, kjer je nastanjena tovarišica, da sta vsaj v duhu v nekaki zvezi. — K temu pa pridodajmo še pro-ganjanja in šikaniranja naših učiteljic, s katerimi jim naši neprijatelji otežujejo življenje v teh krajih v svrho, da se odšel e in šola ostane — zaprta. — Tak je tedaj položaj učiteljstva na Družbinih šolah v Istri in nič bolji ni na deželnih. A tovariši, ne strašite se tega. Življenje je tudi tukaj kakor drugod tako, kakor si ga ustvari učitelj sam. Tajnik Družbe kot pesnik in pisatelj je očrtal le senco, je pa tudi svetlih žarkov, in če bi vas Družba potrebovala, nikar ji ne odrecite svoje pomeči.	O.
—i— Naše razmere. Znano je, da je v Istri v veljavi še vedno oni zakon, zaradi katerega je dvojna mera, t. j. da so plačani učitelji na enorazrednica h slabeje, kakor učitelji na dvo- in večrazrednicah; da morajo oni, ki niso priljubljeni nekaterim gospodom, služiti 20 let, preden pridejo v II. plačilni razred, a drugi, ki so priljubljeni, so koj prvo leto po sposobnostni izkušnji že v II. plačilnem razredu. Znano je, da je dal deželni odbor svojim uradnikom brez vsakega sklepa deželnega zbora 30.000 K draginjske doklade, a za učiteljsvo, ki ima tudi deželno službo, nima niti počenega vinarja. Konšta-tirati moramo poleg tega, da v Istri cvete posebno „benjaminstvo". Da ne bomo predolgi, naj omenimo samo to. Za kmetijski tečaj, ki se je obdrževal v Gorici, so bili sprejeti: nadučitelj iz Boljunca, nadučitelj iz Ricmanj, učitelj - voditelj iz Černotič in učitelj iz Šmarij. Že poprej je bilo določeno, da se piača primerna potna odškodnina od službenega okraja do Gorice in nazaj (železnica III. razr.), prosto stanovanje, hrana in študijska podpora 60 K Izmed zgoraj imenovanih bi imeli za vožnjo po železnici: riemanjski 4'40 K, boljunski 4 70 K, črnotiški 5 80 K in šmarski 560 K. V poštev seveda pride tudi daljava službenega kraja od že-leznične postaje. Ricmanje so pri železnici, Boljunec je oddaljen okroglo 2 km, Črnotiče 4—5 km in Šmarje tudi 4—5 km. In kako so določili gospodje to potno odškodnino? Nihče ni dobil toliko, kolikor mu gre. — Take so razmere v Istri ob ubileju Zaveze. Drugod se boje komisariata, tukaj pa ga težko pričakujemo, ker se nadejamo, da bo komisar pazil tudi na delovanje raznih šolskih svetov.
—i— Otvoritev „Narodne čitaonice" v Cerovljah. Slednjič je prišel dan, da smo odprli svojo narodno čitalnico, ki je že danes trn v očesu naših narodnih sovražnikov. A bo gotovo vedno bolj, kolikor bolje bo uspevala. A to bo, če se naši brigi pridruži •tudi briga naših narodnih prijateljev in rodoljubov, ki naj podpro naše podjetje materialno in moralno. Zakaj mi sami ne moremo vsega. Premalo nas je. — Svečanost se je začela nekaj pred četrto uro pop. Naše trobojnice so vihrale na vidnih mestih. Ob 4. uri pop. je krenil odbor z zastavo proti kolodvoru. Že tedaj seje izražalo veselje na obrazih vseh naših. Vlak je pripeljal godbo in lepo število drugih naših prijateljev. V izprevodu smo krenili proti društvenim prostorom. — Pred hišo je hotela glasba zasvirati narodno pesem, ali pritisnila je oborožena sila in zabranila sviranje, dasi je imela godba dovoljenje za sviranje. Na to je hotel vrli naš učitelj pozdraviti došle prijatelje in domačine, kar so mu zopet zabranili orožniki. — Učitelj,
začasni predsednik je sezval na to skupščino, na kateri je bili izvoljen stalni odbor. Za časa skupščine je ljudstvo komentiralo postopanje javnih organov in smo po zaslugi mladega dr. Prudana dosegli, da je po skupščini smela godba pred čitalnico zasvirati eno pesem ter smo krenili ob sviranju glasbe na dvorišče g. Opašiča, kjer se je vršil zabavni del. Ob 7. uri je morala glasba oditi z vlakom in je ostavila nas domačine v zadovoljstvu, da se je svečanost tako lepo izvršila, izvzemši gori omenjene incidente. Med odmorom se je naš priljubljeni učitelj zahvalil na mnogoštevilnem obisku, a potem je g. A. Belanič iz Pazina v kratkem govoru očrtal bedno stanje našega naroda nekdaj in danes, koliko so čitalnice doprinesle k zbujanju narodne zavesti in širjenju prosvete. V zgled je navel najstarejo hrvaško čitalnico v Istri, ono v Kastvu. Odboru in vsem je polagal na srce, naj delajo v čim lepši prospeh društva. Došla darila in skupiček za prodano grozdje so dala 114 80. Bivši začasni in sedanji stalni odbor se presrčno zahvaljujeta vsem, Ki so kakor bodi pripomogli, ter prosita nadaljnje blagon.aklonje-nosti.
Koroške vesti.
— k— Hujskanje. Med koroškim du-hovništvom se vedno bolj širi nestrpnost in sovraštvo napram slovenskemu življu. Koroški nemški duhovniki vedno bolj prestopajo v službo nemškega Schulvereina in Südmarke kot govorniki jn najstrastnejši hujskači proti Slovencem. Če pokažejo nemški duhovniki, da so Nemci in če spoštujejo svoj materni jezik, je to prav in je tudi njihova dolžnost, kakor je to dolžnost vsakega človeka. Da se pa vdinjajo najbolj strastnim nemškim bojnim organizacijam kot ljudski hujskači, da zlorabljajo svojo duhovniško obleko, svoje duhovniško pastir-stvo, in svoj vpliv pri ljudstvu zato, da ga ščujejo na boj proti svojemu sosedu in to samo zato, ker je Slovenec, to se pa gotevo ne strinja s častjo, z nazori in z dolžnostmi katoliškega duhovnika, ki bi nam moral predstavljati oznanjevalca miru vseh narodov in jezikov in posebno zaščitnika vseh zatiranih. Kako morejo učiti z leče ali v šoli temeljni nauk svojega vzornika, nauk, ki temelji na zapovedi: Ljubi svojega bližnjega?! Ta nauk morajo zavreči ali morajo postati hinavci ali nasilneži, zakaj s tem ne sejejo seme ljubezni in sprave, marveč vsajajo v srca praznovernega, nevednega in slepega ljudstva, sovraštvo in boj proti svojemu bližnjemu. Pred vsem se odlikuje med koroškim duhovništvom kot prvoborilec nemškega Schulvereina, katehet v Velikovcu, Almer. In tega človeka časte sedaj vsi nemški listi brez izjeme in ga slave kot prvega junaka v duhovniški obleki v bojnih vrstah proti Slovencem. Slovenski duhovnik ne sme niti pokazati, da je Slovenec. Že je po njem. Nemški duhovniki, pa ki se vdinjajo bojni organizaciji, ki zlorabljajo duhovniško obleko in jo s tem naravnost sramote, se povzdigujejo in hvalijo. Jasno kaže to, kako malo spoštujejo celo zastopniki vere, učitelji krščanskega nauka, temeljne zakone katoliške vere. Taki duhovniki morajo izgubiti pri ljudstvu ves vpliv, taki duhovniki ljudstvo pokvarijo, in če ljudje čedalje bolj uvidevajo, kako jih vodijo sleparsko za nos, je njihova krivda, ki se bo maščevala i a njih samih.
—k— Koroški učitelj disciplini)an! Deželni šolski svet je premesti! nekatere učitelje iz „službenih razlogov". Prav zanimiv je ta slučaj, ker deželni šolski svet ar,- n-žira to samo med Slovenci, pri nemških u-čiteljih se bi ne upal udejstviti tega. Deželni šolski svet prezira vsa načela pravičnosti in se ravna sploh le po navodil h „Volksratovih" hujskačev. Priseljeni Nemci dopisujejo dan na dan „Volksratovcem," ki take podatke, polne laži in zvijač, donašajo udom deželnega šolskega sveta. — Če se je morda slovenski učitelj upal parkrat kihniti ali preglasno govoriti o slabem vremenu, je že premeščen iz službenih razlogov. Nadučitelj Hribernik v Lipi nad Vrbo je menda pravilno izkazal šolske zamude in jih izročil načelniku okrajnega šolskega sveta, ki jih je pa zapravil, da se je potem moglo Hri-berniku očitati, da ni izpolnil izkaza zamud. Ta slučaj piše „Mir" je res klasičen. Navadili so potem vsenemškega regovileža, gostilničarja Hofferjd, da vedno išče podpisov. Res leta Hoffer od hiše do hiše in poudarja: „Für unterschreiben, wir k r ie g e n a n a n d e r e n L e h r e r!" Na-čečkane pa ima seveda na papirju debele laži in obrekovanja, ki jih pa ljudem zatajuje ; glavno je da lovi podpise — pod katero pretvezo, to mu je malo mar. Občina protestuje zoper premestitev, a Hoffer se laže ljudem, da občina zahteva premestitev. — Tako se nam godi na Koroškem! Voditelji koroških Slovencev govore po katoliških shodih, z dejanji pa ostajajo doma za pečjo! Žalostna nam majka!
Big- Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov!
Splošni vestnik.
Morsko kopališče in zdravilišče hrvaškega učlteljstva. Dne 24. marca t 1. je bilo otvorjeno v Cirkvenici morsko kopališče hrvaškega učiteljstva: „Hrvatski učiteljski dom", ki ga je zgradila zagrebška „Učiteljska pripomočna i posmrtna zadruga". V tem „domu" (vila Sužica) je 32 moderno urejenih sob z razgledom na divno Jadransko morje. V „domu" se dobiva vsa oskrba od 2 K dalje. Priporočamo slovenskemu učiteljstvu, da se nastane v „Hrvatskem učiteljskem domu", kdor potuje v Cirkve-nico. Naši hrvaški bratje bodo vsakega od nas sprejeli z ljubeznijo in presrčnostjo. Prospekte daje brezplačno: Uprava „Hrvatskega učiteljskega doma" v Cirkvenici (Hrvatsko Primorje).
Morsko kopališče in zdravilišče češkega učiteljstva. „Osrednje društvo učiteljskih jednot v Moravi" je postavilo na otoku Rabu v Dalmaciji „Zdravilišče inzavetišče bolnemuučiteljstvu". Zaradi posredovanja „Avstrijske slovanske učiteljske zveze" se sprejema v to zavetišče tudi slovensko učiteljstvo. Stanarina z vso oskrbjo je jako nizka. Vsa eventualna vprašanja je naslovljati: Gdč. ravnateljica Marija Steyskalova v Brnu, Falkensteinerova ulica, č. 31 (Morava).
Ločitev duhov. V Slomškovi zvezi ni vse tako, kakor bi nje izkoriščevalci radi imeli. Duhovi se ločijo! Zveza ima dvoje vrst članov: iz prepričanja in iz koristolov-stva. Prvi so bolj ponižni in krotki, pa ko-legialni več ali manj tudi z naprednim uči-teljstvom. Učitelji so po duhu in srcu Uči* telj, če je tudi iz napredne organizacije, jim je bližji, kakor tisti, ki ni ljudski učitelj, ki torej ne ve, kako grenak je učiteljski kruh. Član Slomškove Zveze iz prepričanja nam je pravil, da stoji odločno na učiteljskem stališču in da mora biti vsak učitelj zavzet za šolske tiskovine iz Učiteljske tiskarne, ker ves ta denar pride v korist učiteljstvu, dočim je denar, ki ga znese učiteljstvo v Katoliško tiskarno, za učiteljstvo izgubljen. Le posamezniki imajo od tega denarno korist. Celota pa ne! Druge vrste Slomškarjev so pa koristolovci, uskoki. Ogrinjajo se s hinavskim plaščem, da zakrivajo z njim obsežne svoje želje. To so izkoriščevalci razmer, ki skačejo kakor žoga od stranke do stranke. In tem so prišli do dna Slomškarji iz prepričanja. Zahtevajo, da se Zveza izčisti teh koristolovcev, ki jim je vera le krinka v dosego njih sebičnih namenov. Duhovi se ločijo: na eni strani učitelji po srcu in duhu, na drugi pa po želodcu in poželjenju. — Klerikalni politiki so hoteli izrabiti Slom. Zvezo kot razdiralen element zoper napredna učiteljska podjetja in organizacije, danes s ponosom lahko trdimo, da se zaradi njih tudi skrhala ni nobena organizacija. Napredne učiteljske organizacije so se le izčistile onih elementov, ki so jim bili balast in često v sramoto.
Imenovanja na Ciril Metodovih šolah. Premeščene so otroške vrtnarice: Minka Rekarjeva s Save pri Jesenicah v Rojan, Marija Poglajen iz Jesenic na Savo, Margareta Podkrajškova iz Ormoža na Jesenice, Marica Črnigoj iz Rojana v Skedenj. — Imenovani so: suplentka Pavla Pernatova za otroško vrtnarico v Ormož, suplentka Ana Črnagojeva za provizorično učiteljico na šoli v Trstu, radovoljka Josipina Švige-ljeva iz Ljubljane in kandidatinja Marija Vinškova iz Trsta za suplentke na šoli v Trstu. Suplent Rado Meršek v Trstu za pro-vizoričnega učitelja v Trstu, praktikant Ivan Slavec v Trstu in provizorični učitelj Herman Ipavec v Nabrežini za suplenta v Trstu.
Slovenskim rodoljubom! Odbor „Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu" je lansko jesen razposlal p. n. dru-štvenikom in drugim slovenskim rodoljubom svoje petnajsto letno poročilo, v katerem opisuje nazadujoče gmotno stanje društva ter prosi imovito slovensko občinstvo, naj se spominja slovenskega večinoma v siromašnih razmerah živečega dijaštva na graških visokih šolah in naj podpira z radodarno roko dobrodelni namen tega društva. Poslani prispevki so celo precej zaostali za lanskimi, dasi vedno narašča število potrebnih in gmotne podpore res vrednih visoko-šolcev. Zaradi tega gleda odbor otožnega srca v bodočnost, ker se boji, da bo moral podpore še bolj krčiti ko dozdaj ali jih popolnoma ustaviti. V tem kritičnem položaju se obrača podpisani odbor predvsem do tistih gospodov, ki jih je svoje dni podpiralo to društvo ali drugo podobno društvo, in do vseh rodoljubov, ki jim količkaj pripušča njih gmotno stanje, z iskreno prošnjo naj bi stopili med podpornike tega društva in se ga spominjali ob vsaki priliki. — Denar se pošilja po priloženi čekovnici poštno-hranilničnega urada ali pa po poštni nakaznici društvenemu blagajniku Viktorju J. Kranjcu, c. in kr. generalmajorju v pokoju, Gradec, KorosistraCe 1. Kdor hoče podpirati društva, naj odda poslano čekovnico v istem zavitku na pošto z napisom: retour Gradec, Štajersko.
Sistem, ki mori narode. Na shodu nemškega antropologičnega društva v No-
rimbergu je prvi društveni predsednik dr. Laschan iz Berlina pikro govoril proti tako-imenovanemu „zweikindersystemu". Rekel je, da narod na ta način polagoma izvršuje samoumor sam na sebi, in zato se mora temu samoumorstvu napovedati boj. V tem bodo Nemci kmalu tam, kjer so Francozi, pri katerih je, kakor mislijo zdravniki, na leto 500 000 kriminalnih splavov in ki so morali zaradi pomanjkanja za vojaško službo sposobnih mladih mož uvesti triletno službovanje. Iz dr. Laschana ni govoril toliko antropolog kakor Nemec, ker je rekel: Ako se pri nas kmalu ne ustavi stalno rastoče pojemanje porodov, bomo morali z ozirom na našo narodno varnost, na naš narodni obstoj prej ali slej uvesti triletno službovanje.
Penzionat »Mladika« v Ljubljani. Domoljubne slovenske dame so ustanovile vzgoljevalno in izobraževalno društvo »Mladika« v Ljubljani, ki si je med drugim nadelo tudi nalogo, da ustanovi penzionat, za deklice, ki obiskujejo v Ljubljani kako šolo, ali hočejlo izpopolniti svojo naobraz» bo v kaki stroki. Ža penzionat so zgradile posebno poslopje v najlepšem delu mesta poleg mestnega dekliškega liceja na oglu Šubičeve in Levstikove ulice; glavno pročelje je obrneno proti Tivolskemu gozdu iin je od vseh strani obdano z vrtom in parkom. Zgradba je povsem moderno urejena, ima vodovod, električno razsvetljavo centralno kurjavo, sedem kopalnic in veliko dvorano za igrišče v zimski dobi V penzionatu je prostora za 100 in več go-jenk, ki dobivajo tu lepo vzgojo in se preučujejo lepemu vnanjemu vedenju ter se splbh vzgajiajo za gospodinjsko in praktično življenje. V penzionatu se gojita tudi £lasba in petje. Gojenke sodelujejo na primernih praktičnih prireditvah in se morejo posluževati posebne knjižnice. — V higi-niškem obziru je kar najbolje preskrb-H eno za gojenke. Zavod ima svojega domačega zdravnika, ki je vedno na razpolago" za slučaj potrebe; za obolele gojenke jie prostor ločen od drugih prostorov in ima tudi svojo kopalnico. — V penzionat »Mladika« se sprejemajo vnanje in notranje gojenke. Notranje bivajo v penzionatu in imajo tam vso oskrbo, vnanje pa so v zavodu samo preko dneva. Vpisnina znaša 4 K. Notranje gojenke plačujejo 70 K mesečno in to vsaj za en mesec naprej; za perilo 3 K mesečno posebe. Vnanje gojenke plačufejo 25 K na mesec, za poedine dneve 1 K. Ako gojenka ni prišla, se ne vrača plačani mesečni obrok. Ako gojenka izstopi tekom šolskega leta, mora plačati vsaj za en mesec naprej. Pri vpisovanju je predložiti zdravniško izpričevalo. Pred vstopom naj si gojenka da pregledati zobe in oči. Vsaka notranja gojenka mora prinesti s seboj zahtevano množino telesnega in posteljnega perila. Podrobneja pojasnila dajle odbor «Mladika« ustno ali pismeno, v društveni pisarni v Ljubljani, Šubičeva ulica št. 9. I.
Streljanje z možnarji, ki se vrši ob raznovrstnih slavnostih, je provzročilo, že marsikatero nesrečo, ker se ni ravnalo pri streljanju dovolj previdno. Mnogo ljudi je postalo zaradi tega pohabljenih za vse svoje življenje, če niso celo izgubili svojega življenja. Oblasti so torej prepovedale streljanje z železnimi topiči. Toda človeška pamet je izumila kot najboljše nadomestilo za železne možnarje topiče iz p?pirja, ki imajo to prednost, da so popolnoma varni, jako lahki in poleg tega počijo dosti močneje; tudi njih cena ni previsoka, tako da se priporočajo slavnemu občinstvu najbolje v nabavo. Dovoljenja od gosposke tudi ni potreba. Čestiti čitatelji se opozarjajo na tozadevno malo oznanilo v današnjem listu.
Našim naročnikom priporočamo kar najtopleje tvrdko M. Tomec, suknarno v Mnihovgradcu, Češka. Cenjenemu učiteljstvu pošlje tvrdka blago tudi na obroke in na zahtevo tudi izdelano obleko. Vzorci zastonj.
Zdravstvo.
Kako so v starih časih zdravili sladkorno bolezen. „Laibacher Zeitung" poroča . Mladi mohamedanski učenjak dr. Din-guizli iz Tunisa, ki je v Parizu študiral zdravilstvo in deluje sedaj v svoji domovini, je v spisih velikega arabskega zdravnika in filozofa Avicenna, ki je živel v srednjem veku, odkril zanimivo poglavje o sladkorni bolezni. Bolezen, ki je bila tedaj v Afriki jako pogosta, je natančno opisana in vrhutega navedeno s.redstvo za zdravljenje te bolezni. Recept navaja prašek iz različnih zelišč; količina posameznih ingredienc je natančno navedena. Dr. Dinguizli je v svoji preksi sam z uspehom uporabil to sredstvo in ravnotako pariški profesor Albert Robin. Zdravilo odstranjuje sladkor, ne da bi sicer kako vplivalo na zdravstveno stanje bolnikovo. Študijo, ki jo je dr. Dinguizli predložil pariški akademiji, so izročili posebni komisiji, da jo natančno prouči.
Lek za blaznost Pariški zdravnik Tou-louse je iznašel sredstvo, ki bo napravilo v psihiatriji ogromen prevrat. Ker je prepričan,
da je blaznost večjidel posledica prevelikega telesnega ali duševnega napora, je napravil na nekaterih umobolnih poizkuse s kisiko-vimi injekcijami. — Uspeh je bil nepričakovan: stanje umobolnih se je naglo zbolj-šalo in v kratkem času so bili odpuščeni iz blaznice.
200.000 mark za sredstvo proti raku
je določila mestna občina Monakovo na Bavarskem.
Zobozdravnlška umetnost v predzgo-dovinski dobi. Profesor za arheologijo na kolumbijski univerzi Marshall Seavill je pri izkopavanjih v severnozapadnem Equadorju v esmaraldski pokrajini odkril lobanje pred-zgodovinskih prebivalcev, ki kažejo, da so ljudje v sivi davnini poznali zobozdravniško umetnost. V čeljustih so našli zlate plombe in zlate krone, ki so izborno napravljene in prav nič ne zaostajo za današnjo moderno zobotehniko. Na mnogih zobeh, zlasti prednjih, so našli okraske iz finih zlatih niti v obliki zvezde ali polmeseca.
Radij in umobolni. Iz Londona poročajo: Na zborovanjn mednarodnega zdravniškega kongresa so francoski zdravniki Marchand, Duminici in Cheron poročali o svojih poizkusih, zdraviti umobolne z radijem. Poizkusi so se delali v blaznici v Cha-rantoou pri Parizu. Od 20 bolnikov so jih 14 v najkrajšem času ozdravili.
i Medsebojna zaupnost in ljubezen \ ! do domovine je naše sveto orožje i v boju za obstanek!
Iz slovanskih pokrajin.
o Prepovedano imenovanje. „Narodni Listy" poročajo: Češka akademija za umetnost in znanost je sklenila, imenovati znanega ruskega arheologa profesorja Uspen-skega, ravnatelja petrograškega arheologič-nega instituta, za izrednega člana akademije. Sklep se predloži protektorju akademije nadvojvodi Franu Ferdinandu. Ta pa ni odobril imenovanja. Imenovani list izjavlja, da akademija v bodoče ne bo več dopisovala protektorju v nemškem jeziku, temveč v češkem.
o Katerih strok je treba Srbiji? Srbija potrebuje nujno učiteljev, ker bo praznih do 2000 učiteljskih mest. Istotako je treba večjega števila profesorjev, zdravnikov in inženirjev.
o Slovenska kolonija v Sofiji je izdala,
kakor poroča sofijski „Mir", protestno izjavo, v kateri obsoja napade in obrekovanja, ki jim je bil v zadnjem času izpostavljen bolgarski narod v inozemstvu. List pravi, da so poslali to izjavo v objavo vsem slovenskim listom.
o Rešitev agrarnega vprašanja v novih srbskih pokrajinah se izvrši na podlagi poročila in predlogov posebne komisije, ki ji je vlada poverila nalogo, da natančno prouči tozadevne gospodarske Tazmere v novih krajih.
o Srbsko gledališče v Skoplju. Na Balkanu se začenja kulturno delo. Že letos se začne gledališče v Skoplju. Na Balkanu bo tudi slovenskim igralcem odprta pot, ker so ostali doma po zaslugi deželnega odbora brez kruha.
Obrambni vestnik.
= „Extra statum!" Za korumpirane klerikalne strahovlade nad naprednim uči-teljstvom na Kranjskem so se začela ustanavljati za Slomškarje nove vrste službena mesta, ki jih ne pozna zakon, in kakršnih ne najdeš v nobeni drugi krono-vini, namreč učiteljske službe extra statum. Te najnovejše vrste službe so ko-ritarska mesta za Slomškarje. No, končno tudi Slomškarjem- privoščimo izboljšanje mizernega gmotnega stanja, saj so vendarle naši tovariši in tudi prav tako težko izhajajo z borno učiteljsko plačo, kakor napredno učiteljstvo, ali pravzaprav še težje, ker imajo zaradi razvad in obljub mnogo večje potrebe, kakor napredno učiteljstvo. Ali —-zajec tiči za nekim drugim grmom. Klerikalci hočejo s tem pomnožiti število svojih volilcev! Za eno učno mesto imajo na ta način kar dva volilca. Ne ugovarjamo, če izvršujeta ta dva volilca svojo državljansko dolžnost v državni, deželni in občinski zastop. seveda v tistem okraju, kjer sta nastavljena. Odločno moramo pa nastopiti proti temu, da bi dva učitelja za eno in isto službo v knjižnični in stalni odbor in v c. kr. mestni (okrajni) šolski svet volila. Tako n. pr. je pri zadnjih volitvah v c. kr. mestni šolski svet volil nadučitelj Fr. Ga-bršek, ki je kot c. kr. okrajni šolski nadzornik na dopustu, volil je pa tudi Janko N. Jeglič, ki je na Gabrškovo mesto imenovan kot nadučitelj extra statum. Po našem mnenju bi smel voliti samo Jeglič, ki fak-tično izvršuje službo v Ljubljani, nikakor pa ne tudi Gabtšek, ki nima z ljubljanskim šolstvom nobenega stika več. Prav tako ne sme imeti volilne pravice v Ljubljani Karel Simon, ki ima kot c. kr. okrajni
šolski nadzornik svoje službeno mesto v Kranju.1 Kakor z Gabrškom in Jegličem je je tudi z Javorškom in Okornom. Javoršek je stalno nastavljen na slovenski trgovski šoli; na njegovem mestu na mestni nemški deški šoli je pa zopet stalno nastavljen Ivan Okoren. In pri zadnjih volitvah v c. kr. mestni šolski svet sta obadva volila, dočim bi Javoršek ne smel imeti v tem slučaju volilne pravice. Prav tako namerajo prakticirati klerikalci z Adolfom Sadarjem, ki je imenovan za učitelja v prisilni delavnici, in pa z novim učiteljem extra statum, ki bo imenovan na II. mestno šolo. Zato prosimo c. kr. dež. šol. sveta, da to krivično volilno postopanje uredi tako, da bodo imeli volilno pravico v c. kr. mestni šolski svet le tisti, ki dejanjsko izvršujejo učiteljsko službo na mestnih ljudskih šolah, ne pa n. pr. tudi Gabršek, Javoršek, Simon in Adolf Sadar, ki opravljajo druge službe!
= Bojkot „Učiteljskemu Tovarišu". Napredna učiteljica z Dolenjskega pride k deželnemu odborniku dr. Zajcu ter ga vpraša, zakaj ni dobila draginjske doklade. Dr. Zajec ji odgovori: „Vi imate ja dovolj denarja, saj ste ja naročnica Učit. Tovariša." — „To je res, gospod doktor, in sicer sem Tovariševa naročnica iz prepričanja že ves čas, kar službujem!" mu odgovori učiteljica. „Ja, potem Vam pa ni pomagati; svetujem Vam, da vrnete Tovariša", potem se bo že kaj dobilo za Vas," pravi dr. Zajec. „Potem bi pa postala neznačajna", odgovori učiteljica. „Ja, kaj neznačajna! Denar je pa le denar; premislite si in pišite mi, kadar boste vrnili Tovariša!" — jo odslovi dr. Zajec. — Čez nekaj tednov in po hudi duševni borbi pa piše omenjena učiteljica dr. Zajcu: „Postala sem neznačajna in sem vrnila „Tovariša". — In v par dneh je prejela draginjsko do-klado. — Ilustracija kranjskih korumpiranih razmer! Takega junaškega zajca bi pa treba spraviti v luknjo!
= Dvorezen razpis. Na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani je začasno popolniti mesto definitivnega učitelja. To se pravi, če bo klerikalcem ugajal, bo definitivno nastavljen, če jim pa ne bo ugajal, ga bodo pa premestili, češ, saj je z a -časno nameščen. Za te razpise najnovejše vrste bi gospod župan ne smel dati svojega podpisa! Sploh prosimo gospoda župana, naj nadzorniku Maierju ničesar ne zaupa in ne verjame, ker je namazan z vsemi klerikalnimi in nemškutarskimi žav-bami! Personalni in druge važnejše referate mestnega šolskega sveta naj bodo v rokah g. ž u p a n a , ker smo izgubili vso vero v pravičnost in nepristranost nadzornika Mai-erja!
= Vzete šolske tiskovine. K dokončnemu šolskemu in učnemu redu je izdal deželni šolski svet kranjski tudi „Izvršilne predpise" in na podstavi teh predpisov tudi nove šolske tiskovine. Slovenski prevod nemškega izvirnika „Izvršilnih predpisov" je s pomočjo deželnega šolskega nadzornika preskrbel okr. šol. nadzornik Fran Gabršek, ki je bil tudi sourednik slovenskih „Izvršilnih predpisov", ki jih je z novimi šolskimi tiskovinami vred založila in izdala po naročilu deželnega šolskega sveta Učiteljska tiskarna. Seveda ne brez stroškov. Učiteljska tiskarna je po višji želji sourednika za njegov trud dobro nagradila. Poleg tega je morala Učiteljska tiskarna dati brezplačno po eno z b i r-kovseh slovenskih innemških novih šolkih tiskovin vsem okrajnim šolskim nadzornikom, vsem okrajnim šolskim svetom in deželnemu šolskemu svetu. Vsaka taka zbirka novih šolskih tiskovin, ki je bila zložena v lepi, v platno vezani mapi, je veljala Učiteljsko tiskarno 12 K! Ko so bile vse tiskovine lepo urejene, je pa prišel Efialt, Slomška r-uskok, ki je po ovinkih takorekoč — vzel iz Učiteljske tiskarne vse vzorce šolskih tiskovin ter jih je nesel v Katoliško tiskarno, ki se jih je polakomnila ter jih brez predstroškov ponatisnila ter jih danes prodaja po isti ceni kakor Učiteljska tiskarna. — Taka je torej zgodovina novih šolskih tiskovin, in te tiskovine, ki se tiskajo v Katoliški tiskarni, imajo madež izdajstva in greh prokletstva nad seboj!
= „Učiteljski Tovariš" je naš naj-odločnejši zagovornik, zato je stanovska dolžnost vsakega tovariša in vsake tovarišice, da si ga naroči in ga ne podpira le gmotno, temveč tudi moralno, t. j. s sotrudništvom in dopisovanjem. Borbe, ki jih imamo uprav v sedanjem času, zahtevajo mnogo požrtvovalnosti, odločnosti in močnega odpora. Zato je dolžnost vsakogar, da sodeluje. Le v boju je življenje in brez boja ni zmage. Zato v boj — za zmago!
1 Vodja III. mestne šole prosi, da bi se za Simonovo mesto ustanovila definitivna služba extra statum, da bi potem tudi na tem službenem mestu imeli klerikalci dva volilca. V prošnji poudarja, da je za šolo boljši stalen učitelj, kakor pa mlad, neizkušen provizoren novinec. To je res! Zakaj se ne razpiše že stalno sistemizovano mesto na I. mestni šoli, ki je že od 17". junija izpraznjeno? Za tem grmom tiči zopet zajec. Pravijo, da namerava nadzornik Maier to stalno mesto začasno oddati, da bi se ognil izvrstno kvalifikovanim naprednim prosilcem. Bomo pazno na straži spričo Maierjevim zvijačam.	Uredn.
Razgled po šolskem svetu.
—	Začetek ljudskih šol v Galiciji.
Ker imajo poljedelci zaradi hudih letošnjih nalivov dosti dela več kot navadno, je odredil dež. šol. svet, da v dotičnih občinah šole začnejo šele 15. oktobra, da tako otroci lahko pomagajo na polju.
—	Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v Černovicah razpisuje mesto učitelja (IX. činovnega razreda) za stavbe-no-tehnične predmete, geometrijo, vzmeto-slovje, algebro in zemljemerstvo. Prošnje, naslovljene na c. kr. ministrstvo za javna dela, so vložiti do 25. avgusta 1913 na imenovano ravnateljstvo z vsemi potrebnimi prilogami.
—	Novo pletarsko šolo zgrade v Topčideru v Belgradu, ker je prejšnje poslopje lani uničil požar.
—	Analfabetje v Avstriji. Med avstrijskimi narodi je v Cehih najmanj analfa-betov, namreč le 4*26 odstotkov. Nemci Imajo analfabetov 4"63 odstotkov, Lahi 16'44 odstotkov, Slovenci 23'88 odstotkov, Poljaki 30-82 odstotkov, Hrvatje 74, a Ru-sini celo 76 odstotkov analfabetov. Na Ogrskem so razmere še slabše.
—	Čitalnica za otroke. V Berlinu so otvorili pred kratkim prvo mestno čitalnico za otroke. Čitalnica je velika in svetla dvorana za 70 otrok. Otroci sede prav udobno na stoleh ob mizah, ki se svetijo kakor steklo in ki so različne višine. Po stenah vise lepe slike, na oknih so cvetice v lončkih. Vse je prijazno in udobno. V čitalnici ne vlada strogi in mrzli šolski glas. Odprta je vsak dan od štirih do sedmih. Vstop je brezplačen, in čitalnica je vedno polna. Otroci ostajajo navadno po eno uro pri knjigah. V zadnji uri pri-hite navadno starejši dečki in starejše deklice, ki so morali prej še nekaj vinarjev zaslužiti. V Berlinu je 250.000 otrok, ki obiskujejo ljudsko šolo. Takih čitalnic bodo •otvorili v najkrajšem času še več. Na Kranjskem pa ne smejo občine vstanavljati niti čitalnic za odrasle ljudi, ker tako hoče — deželni odbor.
—	Rudarska akademija v Krakovu. „Nowa Reforma" poroča iz zanesljivega vira, da je vlada izjavila soglasje glede na zemljišče, ki ga je krakovska mestna oblina darovala za zgradbo bodoče rudarske akademije v Krakovu. Zemljišče meri 10.000 štirijaških metrov in se razprostira v obližju novega poslopja poljedelske šole ob Mickiewiczevem drevoredu. V bližnji prihodnosti razpiše ministrstvo za javna dela natečaj poljskih arhitektov na načrte za bodočo rudarsko akademijo, katere otroški so proračunjeni na dva milijona kron. Ako bi ne bilo poslopje do začetka šolskega leta 1914—1915 dodelano, bodo predavanja po zasebnih lokalih.
—	Visoka izobrazba danskih kmetov. Noben narod na svetu nima tako izobraženega kmetiškega stanu, kakor Danci. Danski kmetje sami so iz lastnega nagiba ustanovili krog 70 ljudskih visokih šol, v katere pohaja leto za letom krog 10.000 kmetiških sinov in hčera. Vsaka vas ima svoj društveni dom, ki ima v veliki dvorani prostor za 600 do 800 oseb. Tu se vrše predavanja, pozimi pa tudi telovadba za mladino. Roko v roki z izobrazbo je šel tudi gospodarski razvoj in so kmetje postali imoviti.
—	Novo mohamedansko vseučilišče v Arabiji. Turška vlada je sklenila, da ustanovi novo mohamedansko vseučilišče v Medini.
—	Na dunajskem vseučilišču so pričeli 23. t. m. zopet s predavanji, ki so jih zaradi protijudovskih demonstracij prekinili. Rektor je podal izjavo, ki poziva dijake, da naj bodo mirni.
—	Povišanje vojakov srbske dijaške čete. Vsi vojaki dijaške čete so bili te dni povišani za rezervne narednike. S prihodnjim vojaškim ukazom bo večje število povišanih za rezervne podporočnike.
—	Umrl je izredni profesor dunajskega vseučilišča dr. Maks Kassowitz, kapaciteta v zdravljenju otroških bolezni.
—	Novo pravoslavno bogoslovnico sv. Save zgrade v Belgradu ob cerkvi sv. Save.
—	Učiteljska beda. Češki listi poročajo, da je na Češkem in Moravskem 6000 učiteljev brez službe.
— Avstrijski učni zavodi so prenapolnjeni. Avstrijlsko prebivalstvo se je v zadnjih 20 letih pomnožilo za četrtino, obisik fla srednjih in visokih šolah je pa neprimerno bolj narastel. Tako je bilo let* 1893. na srednjih šolah 79.382 učencev, 1. 1913. Pa 157.989; na vseučiliščih je bilo 1. 1893. 11.520 dijakov, leta 1913. pa 25.820; tehnikov je bilo 1893. 1983, leta 1913. pa 9825; na poljedelski visoki šoli je bilo 1893. leta y7 slušateljev, leta 1913. pa 989. Število Hiristov je v zadnjih 20 letih poskočilo za °462. medicincev za 1142 in bogoslovcev za 206; število filozofov se je pa domala-Dočetvorilo.
Htograf v tvornici za pločevinasto embalažo v Jeni. Kasneje je obiskoval umetno-obrtno šolo v Barmenu in kraljevo akademijo v Lipskem. Tu je spisal več del o ornamentiki in umetnem tisku, nakar je bil na isti akademiji imenovan za asistenta. Nadaljnja njegova odlična dela na polju reprodukcijskega postopanja in umetnega tiska so dala povod, da ie bil sedaj kot profesor poklican na politehniko v Tomsku.
—	Zbirka disertacij doktorjev inže-nirstva. Rektor berlinske tehnike, tajni svetnik Josse, je v eni izmed svojih zadnjih predavanj predlagal, naj se doktorske disertacije inženirjev, ki čestokrat morejo obogateti tehnično vedo, toda niso znane širšemu krogu interesentov, izdajajo tiskane. Predlog so sprejeli, in vkratkem začne zbirko disertacij izdajati knjižničar berlinske tehnike.
—	Kako vzgaja nemška šola v Šleziji češko mladino, o tem prinaša poljski šlez. liist »Robotu,ilk Slashie« ta-le dokument: Učenec nemške šole v Orlovi, ki je ravno dobil odpustnico, piše ta,ko-le: «Orlau 10. 7. 1913. Gotes vielen Vas machen sie fer tumhtit mit der mier ich bin doch zu inen rechtzaitig Gekomen wegen bezali-lung und einsticklunk der Exekution mobie-len haite komit mich von Gericht 10. 12. Das se die Sachen Zuoferkaufe komen den (data) Gehen sie das herunterreisen des bogn in Geriecht und schtelen sie das ein. machen sie mir keine Schande unnetigen.« — Kakor na Koroškem!
—	Ženska visokošolska izobrazbi- v Nemčiji. Ženski, visokošolski študij na Nemškem jako napreduje. Ko so pred petimi leti v Nemcih odprli ženskam po-sluševalnice na vseh univerzah, je bilo dijakinj 1150. Danes je med akademsko mladino že 3436 ženskih in razentega je še 103? izrednih vseučiliških poslušalk.
—	Rimsko duhovsko semenišče Santa Appollinara so definitivno zaprli. Sedaj ko tega zavoda ni več, ostaneta v Rimu le še dve duhovski semenišči: Kpieranslko in pri Sante Mare.	, ,»
—	Vseučilišče v Sarajevu. -Riječkim Novinam« poročajo z Dunaja: Kakor se je zvedelo iz poučenih krogov, se skupni finančni minister vitez Biliniski dogovorno z dunajsko in budimpeštansko vlado bavi z mislijo, kako naj se osnuje slovanska univerza v Sarajevu. Minister misli, da bodo to univerzo obiskovali vsi balkanski Slovani. On pa, da bi to vseučilišče moglo postati privlačna moč za ves Balkan, mi pa, ki poznamo naše jugoslovanske razmere, ne moremo tega verjeti. 1'udi pokojni minister -Kallay se je pred kakimi petnajstimi leti bavil s takim predlogom, a je kmalu uvidel, da bi bil tak poizkus zaman. Od tiste dobe se razmere niso skoro nič izpremenile. Vsi Hrvati stremijo v prvi vrsti za tem., da bi povzdignili in izpopolnili svoje vseučilišče v Zagrebu, ki še vedno pogreša medicinske fakultete. To vseučilišče se izpreminja vedno bolj v sre-diše vsega jugoslovaskega duševnega življenja, čeprav se temu iz politiških vzrokov stavijo največje ovire. To bo kmalu kulturno središče slovanskega juga v naši monarhiji. Proti sarajevskemu vseučilišču so se vzdignili tudi nekateri Nemci, ker se bojijo, da bi ne postalo gnezdo protimonar-hijskih teženj med dijaštvom, medtem ko zagrebški lojalni milje tega ne dovoljuje. Nasprotniki sarajevske univerze predlagajo, da se mali ustanovi v Dubrovniku tehniška visoka šola z oddelkom za gradnjo ladij. Ali je ta misel srečnejša od one o sarajevskem vseučilišču, je veliko vprašanje. Z našega stališča moramo prvo in drugo odkloniti. Zdi se nam, da prva kakor druga ne pomenijo nič drugega kakor
— divide et impera!
.....................................j
Zahajajte samo v lokale, kjer ■ imajo na razpolago naš list! ■
Raznoterosti.
zvezde je on prvi raziskoval in razložil njih postanek. Svetovnoznan pa je postal zaradi svojih opazovanj Marsa. Zlasti je opisal vodotoke na Marsu in njih razširjanje in zoževanje. Novejše preiskave pa so dognale, da temeljijo ti vodotoki samo na prevari v vidu. Vkljub temu so Schia-parellijeve zasluge za napredek v zvezdo-slovju velike.
i	Za nami ne hodi strahopetec naj	\
nikar!
m	m
■	Naš pot je borba, žrtva, muce-	\
l	ništvo
■	■
■	in vodi skoz nevihto in vihar!	\
Slovenci in Slovenke!
Prvega oktobra poteče 50 let. kar je prvi Sokol na slovanskem jugu razprostrl svoja junaška krila nad belo Ljubljano.
Odveč bi bilo poudarjati, kakega pomena je Sokolstvo za naš mali slovenski narod, odveč bi bilo poudarjati, koliko je v tej dobi slovensko Sokolstvo storilo za Slovenstvo. Zlasti v zadnjem desetletju se je Sokolstvo začelo močno razvijati, njegovo delo se množi, pa tudi čimdalje bolj poglablja. Intenzivno notranje delo, kakor tudi vnanji nastopi pa zahtevajo izdatnih gmotnih sredstev. Slovenski Sokolski Zvezi naraščajo od dne do dne večji stroški — od včlanjenih društev, ki jim člani večinoma niso imoviti, pa ne more zahtevati takih organizacijskih prispevkov, da bi krili vse izdatke Zveze.
V	bližnjem času nas čakajo velike naloge! Zlasti pa bosta zahtevala velikih sredstev III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani, prevažna ta prireditev, ter mednarodna telovadna tekma v Parizu, kjer bo našim sokolskim borcem braniti sijajno
mesto, pridobljeno na prejšnjih tekmah evropske mednarodne telovadne Zveze).
Slovenci! Slovenke! Prvič po preteku pplstoletja se slovenski Sokol sam obrača do vas za posebne prispevke.
Dne 14. septembra 1913 priredi Slovenska Sokolska Zveza po vsem Slovenskem cvetlični dan. Segajte marljivo po cvetkah, ki jih bodo razpečavale slovenske Sokolice, žrtvujte, kolikor morete, da pripomorete Sokolu laže vršiti prevažno nalogo sokolsko.
Na zdar!
Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V	proslavo Zavezinega jubileja smo izdali danes dvojno številko v večjem obsegu. — Prihodnja številka našega lista izide dne 19. t. m., kjer priobčimo poročilo o Zavezini 25Ietnici.
Nekaj učiteljskih hčera dobi v nekem ljubljanskem penzizionatu popolno oskrbo za izredno znižano ceno. Mogoče pa .ie to doseči le s posredovanjem našega uredništva. Reflektanti naj se zglase takoj pismeno pri nas in prilože znamko za 20 vin. za odgovor.

V ravnanje udeležencem Zavezinega jubileja!
V	petek popoldne: Sprejemanje gostov.
V	petek zvečer: Prijateljski sestanek na vrtu »Novega sveta« (Marije Terezije cesta).
V	soboto ob pol 8. zjutraj: Seja upravnega odbora (Učiteljska tiskarna, pritličje).
V	soboto ob 9. dopoldne: Glavna izkušnja za slavnostni koncert (Velika dvorana Narodnega doma).
V	soboto ob 3. popoldne: Seja delegacije (velika dvorana Mestnega doma).
V	soboto ob 8. zvečer: Jubilejski koncert (velika dvorana Narodnega doma. Po koncertu prijateljski sestanek na vrtu Narodnega doma).
V	nedeljo ob pol 10. dopoldne: Slavnostno zborovanje (velika dvorana Narodnega doma).
V	nedeljo ob 12. opoldne: Slavnostni banket (hotel Tivoli godba Sokola Ljubljana I.).
V	nedeljo popoldne: Izleti v okolico.
V	pondeljek: Glavna skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda v Domžalah.
Nakazila za stanovanja, banket, sploh vse informacije v pisarni pripravljalnega odbora: Učiteljska tiskarna, soba načel-stva.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št 2039.	Kranjsko.
Na Srazredni ljudski šoli v Radovljici se bo stalno namestila služba enega učitelja (učiteljice) s postavnimi prejemki.
Redno opremljene prošnje je vložiti predpisanim potom pri podpisanem c. kr. okr. šolskem svetu d0 30. 9. 1913.
Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni morajo z državno-zdravniškim izpri-čevalom dokazati, da so telesno popolnoma sposobni za učiteljsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne, 21. avg. 1913.
Št. 1088/m. š. sv.
•Na I. mestni deški ljudski šole v Ljubljani je vsled razpisa c. kr. dež. šol. sveta ddo. 4. avgusta 1913, št. 4905 stalno popolniti izpraznjeno mesto učitelja z zakonitmi prejemki.
Prosilci za izpraznjeno učno mesto imajo svoje pravilnoopremljene prošnje vlagati po predpisani službeni poti pri podpisanem c. kr. mestnem šolskem svetu najkasneje do 30. septembra 1913.
Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri oddaji službe ne bodo vpoštevale
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, dne 2. septembra 1913.
Stev. 1147/m š. sv.
Razglas.
Na obeh mestnih slovenskih otroških vrtcih se prične novo šolsko leto 1913/14
dne 16. septembra 1913
Vpisovalo se bo v šolskih prostorih na Zaloški cesti št. 1 in v Cerkveni ulici št. 21 dne 15. septembra 1913 od devetih do dvanajstih dopoldne.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 1. septembra 1913.
Štev. 1146/m. š. sv.
Razglas.
X Proti ptičjim okraskom na ženskih klobukih se je v Ameriki ustanovilo žensko društvo, ki šteje že 40.000 članic. V svoji agitaciji se sklicujejo na to, da so ptičja peresa na ženskih klobukih s krvjo in morijo omadeževana in se mora vsaka mehko-čutna ženska sama po sebi upreti nosni takih okraskov. — Prav je tako!
X Spomenik zvezdoslovcu Schiapa-relliju. Pod predsedstvom italijanskega kralja se je sestavil odbor, ki ima nabaviti sredstva za spomenik leta 1910 umrlemu italijanskemu astronomu Schiapa-relliju. Spomenik mu postavijo v rojstnem mesteci Saviglianu v zapadnem Piemontu. V palači Brera v Milanu, kjer je izvrševal svoja opazovanja in pisal svoje zvezdo-slovne obravnave, pa mu vzidajo spominsko ploščo z njegovo podobo. Schiaparelli si je pridobil velikih zaslug z raziskovanjem zvezdnih utrinkov, o katerih je dokazal, da nastajajo zaradi razpadanja repatic. Tudi takozvane zvezde dvojčke ali dvo-
Šolsko leto 1913/14 se prične na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih
dne 16. septembra 1913
s klicanjem sv. Duha in potem takoj z rednim šolskim poukom.
Vpisavalo se bode v smislu § 33. dokončnega šolskega in učnega reda dne 13., 14. in 15. septembra 1913 v šolskih poslopjih in sicer: dne 13. in 15. septembra od 8. do 12 ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne, dne 14. septembra pa samo od 9. do 12 ure dopoldne in sicer: za I. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju v Komenskega ulici št. 19; za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Cojzovi cesti št. 5; za III. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopiu na Erjavčevi cesti št. 21 (II. nadstropje); za IV. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopju Na prulah št. 13; za mestno trirazrednico na Barju v šolskem poslopju na Karolinški zemlji št. 40; za mestno nemško deško ljudsko šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št 21 (pritličje); za mestno slovensko dekliško šolo v šolskem poslopju na Sv. Jakoba trgu št. 1; za mestno nemško dekliško šolo v šolskem poslopju na Erjavčevi cesti št. 19.
Otroci, ki ne stanujejo v Ljubljani se v mestne šole ne bodo sprejemali.
C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 1. septembra 1913.


l l

Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov taa tadruga s omejenim lamstvom.
Promet do 31. avgusta K 125.68017.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.-7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovariš«.
Ali ste že pridobili našemu listu novega naročnika?
ir DIJAKA
sprejme na hrano in stanovanje boljša družina k svojemu sinu tretjerealcu. Klavir in kopelj na razpolago. Natančneje pod šifro „Dijak" glavna pošta, predal št. 15.
Visokošolec,
ki se hoče po bolezni popolnoma okrepčati v mirnem, zdravem kraju, želi za nekaj mesecev na deželo h kakemu gospodu učitelju, poročenemu ali samskemu. Čim višje v hribih, tem boljše. Lastna zračna, svetla, suha soba. Hrana nemesnata, preprosta. Cenj. ponudbe z navedbo po možnosti zmerne cene pod „Zdravo in mirno" na upravništvo.
Najizvrstnejše in najboljše tamburice izdeluje in razpošilja
Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na paiiški izložbi 1.1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami, llustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
Papirnati topiči
kot nadomestilo navadnih železnih topičev dovoljujejo vsakomur streljanje ob raznovrstnih slavnostih. Počijo dosta močneje nego železni in so neodvisni od vsakega vremena. Komad stane 40 h; najmanjše naročilo 25 komadov. Naročila sprejema
ZINAUER & Co.
Sv. Jakob v Slov. goricah.
: Preprodajalcem znaten popust. :

Knjigoveznica
Anton Janežič
Hjj-uLloljsizia,
IJriorijaiislsa ulica
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za izvrševanje vseli v knji-goveško stroko spadajftfiili del.
IIIHIIIIHIMIIN llllllll
• ■MIMralMItMMUtltfM*
Pri večjih naročilih 10®/0 popusta.
I Veletrgovina z železnino MERKUR " PETER MAJDIČ v Celju, Graška ulica 12
priporoča p. n. gospodom učiteljem, šolskim vodstvom in šolskim svetom svojo bogato zalogo raznovrstnega železninarskega blaga, kakor: peči za šole, železne hišne oprave in kuhinjske posode, vrtnih ograj, čebelarskega orodja in sploh
a □
a □
a
a vseh v železninarsko stroko spadajočih sredstev najboljše kakovosti, po najnižjih □	cenah. Postrežba točna.
□□□□□□□□□□ao□□□□□□□aaaaaaaaaDDaDDDDDaDaaDDaaDDaDDaaDDaa□□□□□□□□□□
Edino domače podjetje!
Poskusite zboljšano „TOLSTOVRŠKO",
ki je najcenejša in zdaj, odkar je vrelec spopolnjen, najboljša kisla zdravilna in namizna voda.
Vse vrste steklenic se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško.
I
Dekliški penzionat „Mladika"
sprejme deklice od 6. do 7. leta naprej ter jim nudi vestno vzgojo. Higienične razmere so izredno ugodne. Velik park obdaja poslopje, ki leži v najlepšem delu mesta proti tivolskemu gozdu.
S penzijonatom je združena petrazredna ljudska šola in ku-harsko-gospodinjski tečaj.
Vpisovanje učenk za ljudsko šolo bo dne 15. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoldne v šolskem poslopju mestnega dekliškega liceja.
Za penzionat in kuharsko-gospodinjski tečaj se vrši vpisovanje vsak dan pismeno ali ustno v društveni pisarni v Šubičevi ulici št. 9, kjer se tudi dobivajo natančnejša pojasnila.
I
■ J
ANTON BAJEC
—cvetlični salon —
Ho"CL"blja,xxa., Pod Trančo št_
Vsakovrstno vezenje cvetlic, velika zaloga nagrobnih vencev in trakov z ali brez napisov. — Postrežba točna.
Vrtnarija: Tržaška cesta štev. 34.
□□□□□aaanaoDaDDDaaaaaaDaD □□□□□□□aaaacmDaa□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
I Ivan Soklič, Ljubljana j
D □
□□□□□□□ODC□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DDDDQD□□□□□□
zzzzz: Pod Trančo =
priporoča svojo zalogo najnovejših in najfinejših izdelkov različnih pokrival kakor
klobukov, slamnikov, čepic itd.
Učiteljstvu znižane cene.
FAFF šivalni stroj
je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija.	— Pouk v vezenju brezplačen.
\ Ign.Vok
Ceniki zastonj in. poštnine prosto.
Specialna trgovina šivalnih strojev in koles = Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. =
V
0>
•m -
> M
Ferdinand Palovec
konces. zobotehnik
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice)
fnli
m

zobotehniški atelje



in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe'na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.
L3
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
Izprašani optik.
Zalagatelj c. 111 kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in ščlpalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Strogo solidna
tvrdka. Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago.
Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej vzSg,.v
r
Restavracija
v Ljubljani, Marije Terezije cesta 14
se priporoča cenjenemu učiteljstvu
Vedno sveže pivo, najfinejša : vina in izborna kuhinja. :
ANTON GORŠE,
restavrater.

• .

Šolske potrebščine Marija ličar
■	i rrrni/inn c niiniriatn in iTiihntpriin
rn »
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar jevih zvezkov ter vseh priprav za
trgovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole. _
vseh vrst priporoča ceni. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26	„ == V*
F	1	— - (nasproti „Zlate kaplje«. - Cene nizke!	Postrežba točna!

JU
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš----
- - - Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

*
Anton Krušič,
krojaški mojster In trgoTec
T7" Grcrlcl
Tržaška "«.lica. šte^r. ±S
v lastni hiši
in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
I- LJUBLJANA -1
Kavarna Prešern
Priporočam slav. učitel)'stvu svojo moderno urejeno kavarno.
Za obilen obisk vljuduo prosi
KAREL POLAJNAR, kavarnar, LJUBLJANA.
v
I v
avstro-ogrske monarhije
na Dunaju, L, Wipolingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
a^aj-srečja, učitelj SGS.GI dnruLŠtTra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.
| Vsaki dan |
otrdi to prepričanje: nežno vonjavo, istotako fini okus, — polno zlatorujavo barvo da naši kavi edino le dobroznani, izkušeni zagrebški
„kavin pridatek pravi :Franck:" s tovarniško znamko „kavin mlinček".
emp 126/25.644
C. kr.
priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 mlljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
Vložilo se je ponudb za zavarovano vsoto Izgotovljenih polic je bilo za zavarovano vsoto Naznanjene škode znašajo
meseca avgusta 1913
1565 K 12,736.012-93
1325 K 11,353.488-34 K 902.104-53
od januarija 1913
14329 K 123,675.002-81
11177 K 97,558.495-52 K 8,073.034-79

Ali ste že član društva ,Jubilejska samopomoč1?
Društveniki so lahko učitelji, njihove žene in učiteljice po Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. V društvo se sprejemajo le oni, ki še niso stari nad 45 let.
Pri pristopu v društvo se plača pristopnina, ki se ravna po starostnih letih in sicer do 25 let 2 K 50 h, od 25 do 30 let 5 K, od 30 do 35 let 10 K, od 35 do 40 let 15 K, od 40 do 45 let 20 K; poleg tega še 2 K za prvi smrtni -slučaj, 2 K letnine, 1 K vpisnine, 30 h upravnine in 20 h poštnine.
Letno se plačuje 30 h upravnine in 2 K za rezervni fond, ki je znašal koncem XII. upravne dobe 8052 K 99 h.
Po društvenikovi smrti izplača načelništvo takoj zakonitim dedičem tolikokrat po 2 K, kolikor je društvenikov (sedaj 250), Po smiti društvenika plačajo drugi društveniki po 2 K za nadaljni slučaj smrti.
Vsa pojasnila glede pristopa v društvo daje predsednik IVAN SCHMEIDEK, učitelj v Krtini, p. Dob.


P. n. učiteljstvo in slavnemu občinstvu se priporoča
Kavarna „EVROPA"
v Ljubljani, na Dunajski cesti.
>'a razpolago je „Učiteljski Tovariš" In vsi drugi slovenski ter velika izbira tujih časopisov. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je vedno kar najbolje preskrbljeno.
Anton Tonejc, kavarnar.
«
a

s
„Učiteljska tiskarna"
= v Ljubljani =
r. z. z o. z. e
se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor časopisov, knjig, raznih tiskovin za urade, hranilnice, in posojilnice, jedilnih listov, cenikov, vizitk, okrožnic, mrtvaških listov i. t. d. i. t. d.
:: Litografija ::
Telefon štev.. 118.
V zalogi ima šolske, županske in različne druge tiskovine, učna izpričevala za obrtne vajence, delavni red. diplome i. t. d. i. t. d.
ooo
Najokusnejša izvršba in najnižje cene.
:: Stereotipija ::
Cek. račun štev. 76.307.

m
B
i ' i#
Ali ste že pridobili našemu listu novega :::	naročnika?
• •• • ••
Vsakomur je znana resnica, da so najboljša
Es-Ka m Adler kolesa.
=zz Špecijalna trgovina s kolesi in deli =
ANA GOREČ, Ljubljana
• Marije Terezije cesta št. 14 (Novi svet, nasproti Kolizeja).
konvikta',
r. z. z o. j.
v Ljubljani.
A B C D E F G H
12 in sicer 18
24 38 46 60 70 85
11 17 23 37 45 59 69 84
á 9 K	— h,
6 .	- .
4 ,	50 .
3 „	— *
2 ,	50 ,
2 .	- .
1 ,	75 .
^ ji	50 „
rok
12. 4 K 73 h 18. 3 „ 56 „ 24. 4
38.	— 46. 1
60.	— 70. 1 85. 1
66 81 70 42 26
Z
^ 5'ovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih „Letopisov", L, II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v „Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku„Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letnina za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega
Celco-v».! iaČTj.n šte-v. ©S 312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih	rokov
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslavljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od 1ji2. do '/23. ure popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.
t J3
GRIČRR & MEJRČ
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9.
DooDDDDaDODDDaaDaDDDODaDD □ □□□□□□□□□□□□□□□□□DDDDDdaa
□	a
8 ono Največja zaloga zgotovljenih QBDD 8
□	□ □ —---□ a □
° ° s oblek za gospode, dečke in g n s
° ; ; ~ r-! n : S 8
□ a
aaaaaa
g Točna postrežba.
-— Q	D
□ a
Solidne cene. gDDDOg
Največja slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana Prešernova ulica št. 3 Ljubljana
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 330 tisoč kron rezervnega zaklada. Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
41
o
o
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. — Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 7« 7« obrestim in najmanj V/» amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
:0cz
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta = v Ljubljani ==
Ima t zalogi naslednje knjige:
1.	A. Rapé: Mladini. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Misjákovega Julčka. L, II., III., IV., V., VI., VIL, VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50 s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'50, s pošto 16 h več. «
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1 50, s pošto 16 h več.
5.	Janko Žirovnik; Narodne pesmi za šolsko mladino. I. in II. zvezek. Cena vsakemu teh dveh zvezkov brez poštnine je 20 h.
6.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2-—.
7.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
8.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.