T* LJubljana, sobota 26 oktobpa 1929 Ceia 2 Den 26 Din. * tao®emsrvo 40 Din. UredntStroi RnaUjeva oSca &. Teietao Mm 3122. 3123, 3124. 3129 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teleioa fe 440 Ceiis: Koceoova 0L 2. Telefon fcenr. 190, BofcopM m o. wačaio. • Gztasl po tarife. UpnvaUtv*! UuHtana, Prctemr*« * U Teleioa it 3122, 3123. 3124. 3128, 3124 (merami oddelek; Ljubljana Prežeram afica 4 Telet«« fe 24% Podružnica Maribor. Aleksandrova ee«* it. 13 Teletu, fe «56 PodrsMc« Celje: Knoetjov« dica It t Teleioa tU 190 Račani pn poit 6ek. izvodih UoMJaaa fe. 11.842, Prah. &sk> 7&.180; Wle» Nr I OS 741 ■ Ljubljana, 25. oktobra. Zakon od 3. oktobra je načelno odredil področje in delokrog novih kraljevskih banskih uprav. Sedaj se vršijo priprave za praktično izvedbo principi-jelnih določb. S posebno uredbo bo predpisa.no ustrojstvo banske uprave, •njena sestava in njene oddelki in referati, določene bodo funkcije bana, njegovega pomočnika in njegovih referentov. Ta uredba je še v delu. Izšle pa so te dni uredbe, ki so prav tako funda-mentalnega pomena za uvedeno administrativno reformo. Te uredbe predpisujejo način in sredstva novih velikih državnih upravnih edinic. Mi smo uredbe podrobno objavili, toda treba je. da njihove glavne smernice še posebej podčrtamo. Kakor znano, je oktoberski zakon uvedel dalekosežno dekoncentracijo_ državne uprave. Na bana so prenesene zlasti iz gospodarsko-socijalnega delokroga mnoge kompetence. ki so dosedaj pripadale ministrom, tako da je v nekaterih granah državne uprave skoraj vsa izvršujoča služba prešla na ban-sko upravo ter je ministrstvom ostala le normativna kompetenca in pa imenovanje uradništva. V drugih strokah n. pr. v šolstvu je sicer ministrska kompentenca v glavnem ostala, toda tudi tu je ban dobil dalekosežne nad-zorovalne pravice. Uredba o okrožnih inšpektoratih z dne 24. oktobra je nadaljnji korak k izgraditvi nove administracije. Za posebne dele banskih teritorijev je s to uredbo uvedena služba okrožnih inšpektorjev (vsega skuoaj jih bo 22). preko katerih je omogočena nadaljnja dekoncen-tracija državne uprave, tokrat v banovini sami, na ta način, da se del bano-vega delokroga prenaša na okrožne inšpektorje. V Dravski banovini bo obstojal tak inšpektorat v Mariboru, ki bo obsegal teritorij vse dosedanje mariborske oblasti. Okrožni inšpektorji bodo predvsem šefi celokupne varnostne 'policijske) službe na svojem teritoriju, vršili bodo nadzorstvo nad vsemi uradi, na nje pa more biti — kar ie poseb-ro važno — prenesen z odredbo notranjega ministra tudi del banovega delokroga, ki ga v tem primeru polnopravno nadomestuiejo. torei rešujejo predmete izročenega jim delokroga v zaključni instanci. Kar najdalekosežnejšega pomena pa sta odredbi o finansiranju """ih administrativnih področij. Banovine bodo tudi v finančnem, odnosno budžetskem oziru samostojne edinice. Za pokritje stroškov svojega delovanja bo banovina imela samostojen budžet in razpolagala bo z lastnim premoženjem, a tudi z lastnimi davki. Predvsem se likvidirajo oblastne in okrajne -—^upravne finance, okrajno in oblastno premoženje, vse samoupravne institucije (izvzemši občinske) in dohodki preidejo najkasneje do 31. decembra v last banovin, ki seveda prevzamejo tudi vse obveznosti. Uredbe predvidevajo ureditev banskih financ v dveh fazah, do 31. marca 1930. bo veljala provizorična ureditev, od 1. aprila 1930. naprej pa bo imela vsaka banovina svoj definitivni budžet in svoje finance. V prehodnem stanju bo banovinski budžet sestavljen iz dveh glavnih delov: iz prenosa onih postavk državnega budžeta. ki se nanašajo na novi delokrog banov in iz postavk oblastnih budžetov, katerih veljavnost je podaljšana do 31. marca. Prenos postavk iz državnega budžeta morajo ministri izvršiti do 15. novembra. do istega roka pa morajo biti izvršene vse priprave za prenos oblastnih in okrajnih financ na bansko upravo. Definitivum nastopi s 1. aprilom 1930. Do konca tekočega leta morajo bani izdelati definitivni enotni proračun banovine, ki bo obsegal ne le državno-administrativni delokrog banske uprave, temveč tudi postavke za dosedanje samoupravne agende oblasti in okrajev, katere vse preidejo na bansko upravo. Le oni javni izdatki v banovini, ki se nanašajo na agende, pridržane ministrstvom (med njimi plače državnega uradništva izvzemši služitelje, zvaničnike in nižje uradnike do III/2) se bodo tudi v bodoče pokrivali iz državnega budžeta. S 1. aprilom 1930. bodo oblastni in (na bivšem Štajerskem) okrajni davki in doklade prenehali veljati in uvede se novi banovinski sistem dohodkov. Glavni izvor dohodkov ba no vinskega budžeta bodo tvorili lastni banovinski davki, doklade na državne davke, od države banovinam v celoti ali po procentu prepuščeni dohodki odnosno državni prispevki v obliki tangente. Za izredne izdatke zlasti investicije bodo banovine mogle najemati tud' posojila, doma ali pa v inozemstvu Proračune bodo sestavljali bani. odobraval jih bo finančni minister. Predvideno pa je. da se čimoreie prenese odgovornost za gospodarstvo v banovini vsaj deloma na organe, ki bi banu stali s svojimi nasveti in izkušnjami Ob strani. Naravno je, da se bodo pri definitivni ureditvi 'banovinskih financ pojavili Obupno stanje javne varnosti v Bolgariji Časopisje dolži vlado, da ne more ali pa noče zatreti razbojništva ~~ Ljapčev je s svojo nesposobnostjo osramotil Bolgarsko Sofija, 25. oktobra, r. Vsa bolgarska javnost je razburjena zaradi krvavega zločina, ki se je zgodil v sredo popoldne na potu med Sevlijevom in Suhim dolom in čigar žrtev so postali predsednik. državni pravdnik in sodniki okrožnega sodišča v Sevlijevu. (O tem smo obširneje poročali že v včerajšnji številki. Op. ur.) Mnogo bolj, kakor drznost roparjev, se v javnosti podčrtava okolnost, da je tak napad sploh mogoč in naglaša. da je to znak in dokaz docela pomanjkljive, če ne celo malomarne varnostne službe. Ljudje v okolici Sev-lijeva, pa tudi v Sofiji sami in drugod so tako prestrašeni, da se zaradi neprestanih razbojniških napadov in makedonskih pokoljev skoro več ne upajo na cesto. V Sofiji, kamor je prispela vest o tem krvavem zločinu, v prvih večernih urah, je izzvala ogromno razburjenje, ker v zadnjem času skoraj ni dneva, da bi ne bil izvršen kak umor. atentat ali pokolj. Vsi današnji listi objavljajo obširna poročila o tem strašnem dogodku in napadajo vlado, ki ni zmožna, da bi vzpostavila v državi red. mir in varnost. »Utro« naglaša. da je to prvi primer, da je zločinska roka napadla predstavnike sodišča, ki so bili vsaj doslej v glavnem nad dnevno in strankarsko borbo. Baš to dejstvo dokazuje, kako globoko je padla javna varnost. Za vse to pada odgovornost na vlado in na državno upravo, ki se je izkazala docela nesposobno in ki ne more ali ne zna ali pa noče zatreti razbojništva. dasi ni od včeraj, marveč gospodari v posameznih pokrajinah že vsa leta. »Zarja« Diše med drugim, da ni nobenega dvoma, da imajo razbojniki veliko zaslom-bo in da organi javne varnosti niso na svojem mestu. Zato pa je predvsem odgovoren Ljapčev kot ministrski predsednik, ki je s svojo nesposobnostjo pred vsem svetom osramotil ne samo Demokratičeski Sgovor, marveč vso Bolgarijo. Četudi so bili za razbojniki poslani veliki oddelki policije in vojaštva, ka- kor doslej še v nobenem sličnem primeru, razbojnikov doslej niso ujeli. Zdi se, da jih tudi ne bodo, dasi so se bržkone poskrili v bližini. Vlada je zategadelj razpisala za onega, ki izroči oblastem roparskega glavarja Dečo Uzuno-va. nagrado v znesku 300.000 levov. Umorjeni sodniki bodo pokopani na državne stroške, njihovim rodbinam pa je minister pravde v imenu vlade izrekel sožalje. Sevlijevski zločin pa ima še drugo ozadje. Pri truplih umorienih sodnikov so namreč našli pismo, v katerem razbojniki naglašajo. da so se s tem svojim činom maščevali za svoje ubite tovariše. Pismo pravi med drugim: »Mi. učenci Hrista Boteva. se bomo borili do skrajnosti proti današnji krvavi vladi za osvoboditev bolgarskega kmeta in delavca. V borbi bomo vedno pravični. Kdor nas bo preganial z orožjem, bo z orožjem pokončan. Proti vladi bomo nastopili z vso strogostjo. Nai živi bodoča narodna kmečka vlada.« Pismo nosi podpis: »Balkan« — skupina revolucionarjev.« Sofija. 25. oktobra. AA. Preiskava proti razbojniku Uzunovu in njegovi tolovajski tolpi ni rodila doslej nikakega pozitivnega uspeha, čeprav se vodi z največjo energijo in z velikim policijskim aparatom. Predsedniku vlade, ki je bil v avdijenci pri kralju Borisu in je med drugim poročal o ubojih tolovaja Uzunova. morajo neprestano javljati o zasledovalnih akcijah. Vest o tem tolovajskem napadu je napravila po vsej Bolgarski ogromno senzacijo. Časopisje priobčuje podrobna poročila o poteku tega razbojniškega podviga in k~ien-tira zlasti pismo, ki so ga razbojniki ostavili pri ubitih sodnikih. Sofijska »Zora« navaja pismo in pravi, da pomeni sklicevanje razbojnika Uzunova na Hrista Boteva največjo žalitev za tega nacijonalnega junaka. List poziva oblastva na energično akcijo in kar naj-hitreiše zatretje Uzunovih krvavih raz-bojstev, ker bo drugače javno mnenje navalilo na vlado. Jugoslavija v krogu čuvarjev miru Udeleženci mirovnega kongresa v Beogradu — Važne naloge Jugoslavije za učvrstitev miru na Balkainu — Ustanovitev jugoslovenske lige za mir Beograd. 25. oktobra, p. Snoči ob 22. so prispeli iz Sofije v Beograd udeleženci mirovnega kongresa, ki se je vršil nedavno v Atenah. Tekom današnjega dneva so bili odlični inozemski predstavniki, med katerimi so svetovno znani prvaki kulturnega in političnega življenja, gostje beograjskih novinarjev. V Novinarskem domu se je vršil dopoldne sestanek vseh udeležencev atenskega kongresa s predstavniki domačega in tujega tiska. Konferenco je otvori 1 belgijski senator Lafontaine z daljšim govorom, v katerem je med drugim poudaril, da se Je v javnosti napačno tolmačil njegov govor na atenskem kongresu. On je vseskozi prepričan pacifist in zato z obžalovanjem opazuje, kako se po vseh državah od leta do leta povišujejo vir datki za oboroževanje. Pred svetovno vojno so znašali vojni proračuni evropskih držav 11 milijard zlatih frankov, danes pa znašajo že 18. Oa je v svojem atenskem govoru to dejstvo obžaloval, ni pa kritiziral posameznih držav, najmanj pa seveda balkanskih, kakor je to poročal tisk neke gotove države. V svojem nadaljnjem govoru je naglasil važnost mednarodnih r>ogodb in se obširneje bavil s Kelloggovim paktom, katerega je atenski kongres v podrobnosti proučil, zlasti glede njegovih posledic. Naglasil je, da je po tem paktu najvažnejše dejstvo, da nima nihče pravice napovedati drugemu vojne, prav tako, kakor posameznik nima ora-vice ubijati drugih ljudi. Potrebno pa bi bilo, da se enako kakor skrb' žandarmerija za javno varnost in red, osnuje tudi mednarodna javna sila za vzdrževanje miru na svetu. V to svrho je treba organizirati vso javnost. Obširneje se je bavil tudi s predlogom francoskega ministrskega predsednika Brianda glede ustanovitve evropske fedara-cije in toplo pozdravil ta korak odličnega mednarodnega politika. Za njim je govoril prvi podpredsednik mednarodnega mirovnega urada Nemec Quid-de, znan učenjak, ki je dobil 1. 1925. Noblovo mirovno nagrado. On se je v svojem govoru obširno bavil z idejo paoifizma in naglasil potrebo, da se priključi temu gibanju tudi Balkan, zlasti še zaradi tega, ker je po vsem svetu razširjeno mnenje, da je>»Balkan gnezdo vseh neredov in ognjišče nemirov in vojne. Drugi podpredsednik bivši francoski poslanec Lafoyer je naglasil važnost mednarod- še mnogi komplicirani problemi in da bodo zahtevala pametno rešitev mnoga vprašanja, ki se jih v splošni uredbi ne da predvideti. Toda sigurno je. da ie organizacija banovin na dobri noti in da obeta, ko bo dovršena izpolniti nade v definitivno ozdravljenje naše javne administracije, a tudi zadovoljiti upravičene lokalne interese novih pokrajin. nega mirovnega urada, ki si je danes že priboril upoštevanje po vsem 6vetu. Idejo in težnje, ki jih je zasledoval ta urad ob svoji ustanovitvi, je danes prevzelo Društvo narodov. Govoreč o razmerah na Balkanu, je naglasil potrebo, da se ustanovi Liga za mir tudi v Jugoslaviji, za katero je v centralnem odboru mednarodne Lige rezervirano mesto. Na atenskem kongresu je bila sprejeta važna resolucija o zbližanju balkanskih narodov. Zato je sodelovanje Jugoslavije kot največje države na Balkanu tem bolj potrebno in važno. Poljski delegat Libaszewios je naglašal potrebo vzajemnosti med slovanskimi narodi in razčiščenje vseh malih sporov, ki vladajo med sosednimi in sorodnimi slovanskimi državami. Sporazum med balkanskimi narodi mora dovesti do balkanske federacije, ki bo tvorila najtrdnejši temelj splošne evropske federacije. Popoldne so priredili beograjski novinarji na čast inozemskim gostom banket pri »Srbskem kralju«. Zvečer se je vršila v prostorih Akademije znanosti konferenca z zastopniki jugoslovenske Lige za Društvo narodov in Udruženjem za mednarodno Dravo, na kateri se bo sklepalo o ustanovitvi jugoslovenske Lige za mir. Popoldne so si ogledali mesto in okolico, jutri pa se bodo večinoma vrnili na svoje domove. Višja pedagoška šola v Zaorebu Zagreb, 25. oktobra, n. Začetkom letošnjega šolskega leta je bilo javljeno, da bo višja pedagoška šola v Zagrebu ukinjena in da se zato ne bodo več sprejemali slušatelji. Dosedanji slušatelji so bili seveda v velikih zadiregah. ker so ostali brez službe, na drugi strani pa jim je bila vzeta tudi možnost za nadaljevanje študija. Sedaj pa je rektorat višje pedagoške šole izdal objavo, v kateri sporoča, da je ministrstvo prosvete odobrilo vsem dosedanjim slušateljem še za tekoče šolsko leto dopust s pravico na vse prejemke ter da 9G bo vršilo vpisovanje v šok) v dneh 4.. 5. m 6. novembra. Prvi nas nlavafoči dok Kotor, 25. oktobra, n. Danes je prispel semkaj plavajoči dok, ki ga je naročila naša država na račun reparacij v Nemčiji. ie opremljen z nr :moderneišimi dvigali in drugimi potrebnimi napravami za čiščenje ladij. Iz Hamburga do Kotora so ga privlekli nemški remorkeri. Na pot so •e podali že začetkom septembra Zaradi neugodnega vremena pa so se zelo zamudili. Pri nekem neurju se je celo ponesrečil nemški oficir, ki je poveljeval enemu i®-med nemških remorkerjev. O priliki neke nevihte ga j« vrglo čez krov ter je utooaL Sestava vlade poverjena Daladieru Nova vlada bi bila levičarska, nadaljevala pa bi Brian-dovo zunanjo politiko - Socijalisti nasprotujejo sodelovanju z radikali Pariz, 25. oktobra d. V razvoju krize francoske vlade je nastal 'asneiši položaj s sklepom kongresa radikalno socijalistične stranke v Reimsu. da ne bo oodpirala niti desničarske niti koncentracijske vlade in da zahteva sestavo levičarskega kabineta. Glede na te sklepe je pričakovati, da bo poverjena sestava nove levičarske vlade, ki naj bi uživala tudi podporo socialistov, predsedniku radikalnih socijalistov Daladieru. Ako se posreči sestaviti levičarsko vlado bo niena ~'avna naloga nadaljevati in izvesti načela Briandove zunan:e politike, ker je po stabil'zaciii franka notranje-po litični in finančni položaj države tako utr-en. ds ne bo potreba novih mer v tem pogledu. Nova vlada bo morala re«'ti tudi vprašanje pr"""-- za izpraznitev Posarja. ki bo predmet razprav na francosko nemški konferenci 28. oktobra v Parizu. Pariz, 25. oktobra s. Predsednik republike je danes opoldne sprejel oredsednika radikalne stranke poslanca Edvarda Dala-diera ter mu po tri četrt urnem razgovoru poveril sestavo nove vlade Daladier si je izprosil čas za pomislek, da se bo mogel posvetovati s svojo stranko Kakor se zatrjuje. bo jutri nopo!dne ob 15. izročil predsedniku rennbVVe svoi odgovor. Danes popoldne se je Daladier odpeljal v Reims na zborovanje radikalne stranke ter se bo najbrže še zvečer aH jutri zjutraj vrnil t Pariz. Pariz, 25. oktobra AA. Sociialistični prvak Leon Blum poroča v »PoDulairu« o političnem položaju in trdi. da socialistična stranka odklanja sodelovanje v vladj z radikalno stranko. Socijalisti nočejo podpirati kakršnekoli druge vlade in zahtevajo vlado, ki io bodo sestavili sami in ki bo docela socijalistična. Posledice ustavnih bojev v Avstriji Ljudstvo se boji meščanske vojne, zato dviga denar in ga v tujih bankah — Schoberjeva vlada si je gotova popolnega uspeha Dunaj, 25. oktobra d KI;ub pomirljivim izjavam vlade in včerajšnjemu sestanku med dr. Rennerjem in zveznim kancelarjem dr. Scnoberjem je položaj še vedno dokaj napet. Dočim se razširajo vesti o zakulisnih razgovorih med predstavniki vlade in socijalistov, so v javnost prodrle tudi vesti o velikih pripravah v vrstah avstrijskih socialistov, kj so ukrenili vse potrebno za vsak morebitni resni primer ter izvedli delno mobilizacijo svojih strokovnih zvez in bojnih organizacij. Odmev teh vesti med širokimi sloji je vse preje kakor koristen za avstri:sko narodno gospodarstvo, ki je utrpelo že skoro nenadoknadliivo škodo zavoljo vedno se ponavljajočih vesti o skorajšnjem obračunu med socijalisti in Heim-wehrom. Tako je opažati še vedno močno dvigan'e hranilnih vlog in nakupovanje tujih valut, ki zavzema neprestano opasen obseg. Ljudstvo se je sicer deloma pomirilo spričo izjave dr Schoberja. da bo vla- da udušila že v kali vsak poskus kaljenia javnega miru in reda, poznavajoč pa predobro razpoloženje v vrstah socialistov in nacionalističnih bo nih organizacii. nadaljuje z dviganjem vlog ter nalaganjem denarja v raznih češkoslovaških banka.i, ki so prejele poslednje dni na milijone šilingov v dobro računa avstrijskih klijentov. Navzlic temu pa ie vlada trdno uvere-na, da se ii bo posrečilo v par dneh izvesti popolno mirienje javnega razpoloženja ter privesti razpravo o ustavni reformi do uspešnega zaključka. Položai dr. Scho-berjeve vlade je tako osiguran. da bo kl ub vsem nasprotnim glasovom izvedla svo:o nalogo ter povedla Avstrijo na pot mirnejšega političnega razvoja ter saniranja pereče gospodarske krize. To vlado mora podpirati tudi opozicija rade ali nerade volje, ker je edino jamstvo za mir v Avstriji ter za izvedbo revizije ustave parlamentarnim potom. Podrobnosti k dogodku v Bruslju Poroka prestolonaslednika Umberta bo meseca januarja v Rimu Atentator Derosa je računal, da ga bodo na mestu ubili Bruselj, 25. oktobra AA. Itali anski prestolonaslednik in njegova zaročenka princesa Marija sta sprejela v prostorih italijanskega poslaništva v Bruslju tamošnjo italiansko kolonijo ter predstavnike kulturnih in soci alnih društev. Visoka zaročenca sta se posebne zanimala za šole in za humanitarne ustanove. Ves sprejem je pote kel v nepopisnem navdušenju. Zvečer je kralj priredil svečano večerjo, na kateri so bili kraljevska dvojica, oba zaročenca, papežev nuncij, itali anski poslanik in drugi. Kralj je imel na zaročenca kratek nagovor. Zatem ie bil velik sprejem članov dvora, diplomatskega zbora, ministrov ter vojaških in civilnih dostojanstvenikov. Poroka italijanskega prestolonaslednika Umberta z. beljgi sko princeso Mari;o bo po vsej priliki januarja meseca. Poročno slavje bo izredno svečano. Poroka se bo vršila v rimski baziliki Santa Maria degli Angeli; obrede bo opravil kardinal Gamba kot poseben delegat papeža. Bruselj, 25. oktobra g. Atentator Derosa je bil danes drugič zaslišan zaradi svojeoa de an a. Izjavil je, da se je hotel s svojim činom maščevati za nasilja, ki jih je moral pretrpeti od fašistov Pred 18 meseci ga ie skupina črnosrajčnikov do krvi pretepla zaradi klica »naj živi svoboda«. Ko je prišel v Anvers, je kupil časopise in natančno proučil program prestolonaslednikovega potovan a. Za de anja ni prejel od nikogar nasvetov in je svoj namen skrbno skrival. Kmalu je bil na jasnem, da bo izvrši! atentat v trenutku, ko bo prestolonaslednik pred grobom neznanega voiaka zapustil svoj avtomobil, da položi venec, ker e računal, da se bo v tem trenutku odloči! od svo e okolice in ne bo nevarnosti, da bi strel ranil kako drugo osebo. Zaradi tega je tudi opustil prvotni namen za izvedbo atentata pred poslaništvom. V Bruslju si je kupil načrt mesta in v njem točno zarisal pot, po kateri je moral voziti avtomobil prestolonaslednika. Ko ga je preiskovalni sodnik vprašal, zakaj ni ukrenil ničesar za beg. \t odgovoril Derosa. da je bil pripravi en žrtvovati življenje, ker je računal, da bo na mestu ubit. Čudil se je pozneje, da se to ni zgodilo Ko je prestolonaslednik stopil na prve stopnice nad grobom neznanega vojaka, 'e napadalec odrinil vojaka in nekega gledalca, ki sta stala pred njim. ter z vzklikom »Živel Matteotti« sprožil revolver oroti prestolonasledniku. Nato so ga pobili na tla in se ne spomin a več. kaj se je godilo pozneje. Pri preiskavi sobe. v kateri ie atentator stanoval v Bruslju, so našli v pepelu ostanke pisma, ki ga je pisal očividno tik pred atentatom. Atentator ni hotel dati nobenega pojasnila o tem pismu. Zasliševanje se bo jutri nadaljevalo. Rim, 25. oktobra s. Jutranji listi poročajo, da je atentator na italijanskega prestolonaslednika Derosa študiral v Turinu, kjer je bil tudi rojen in je bil tamkaj član pro-tifašistovskih organizacij. Ko je bil zaradi svojega protifašističnega delovana po-svarjen, je kmalu nato na neki smuški turi — bil je tudi dober smučar — ušel pri Bor-donecchiji preko meje. Rim, 25. oktobra. AA. O atentatoru Ferdinandu Derosj se doznavajo še te-le podrobnosti. Napadalec je priznal, da 'e nameraval najprvo ubiti Mussolinia. Kasneje ^i je premislil, ker ni mogel priti v Italijo. Preiskovalna oblast skuša ugotoviti, ali ni imel atentator sokrivcev in ali gre za zaroto. Itali ansko časopisje pričaku e, da bo belgijska vlada izročila atentatorja Italiji. Formalna ostavka čsl. vlade Praga, 25. oktobra g. Za prihodnji teden napovedana ostavka vlade je bila predložena že danes popoldne. Ostavka je samo formelnega značaja in odgovarja tradiciji, ki jo je leta 1925 uvedel ministrski predsednik Švehla, da vlada na dan pred volitvami ali na dan volitev samih, formelno poda ostavko. Predsednik republike je poveril začasno vodstvo poslov sedanji vladi. Predsednik republike Masaryk se je danes vrnil s poletnega bivališča v Topolčan-kiih v Prago, da izvrši svojo volilno dolžnost in se udeleži slavnosti na državni praznik. V torek bo ministrski predsednik Udržal izročil predsedniku republike formelno ostavko celokupne vlade, ki je pa predsednik republike ne bo vzel na znanje ter poveril začasno vodstvo poslov do sestave nove vlade, stari vladi. Nesreča ameriškega naroiVa Newyork. 25 oktobra s. Strašna katar strofa, pri kateri se ni rešila niti ena oseba, se je pripetila v sredo ponoči na Mi-chiganskem jezeru. Pamik za prevažanje avtomobilov, ki vozi med mestoma Miil-waukee in Grabhaven. se je potopil s 57 osebami m 27 tovornimi avtomobili, ne da bi mu bilo mogoče priskočiti na pomoč. Ladje, ki so prihitele na pomoč, so našJe na razburkanem jezeru samo še ostanki ladije in več trupel, ki so plavala v rešil* nih pasovih po gladini. Žrtve ekso1oz% italijanske sn>odn'šti$ce Rim, 26. oktobra, s. fomed žrtev, ki j.Hi je zahtevala včerajšnja eksc^ozria v smo^jšroci v Castenado, so tekom današnjega papolriiieva umrle še tri otselbe, tako da je število žrtev vet-tastto aa 7. Id oseb ja Se pogrešajo. Neuspeh Hugenbergovega plebiscita Za plebiscit se je vpisala komaj četrtina potrebnih glasovalcev — Hugenberg namerava odstopiti — Razkol med nemškimi nacionalci Berlin, 25. oktobra o. V-pisovanje v plebiscitne imenike za desničarsko ljudsko glasovanje proti ratifikaciji Youngove reparacijske pogodbe bo v torek zjutraj zaključeno. Do sedaj je bilo kljub nad vse žilavi agitaciji desničarjev vpisanih šele 1,500.000 volilcev, dočim jih je treba najmanj 4 milijone, da bi bilo plebiscitno postopanje izvedeno v celoti. Končni izid vpisovanja bo uradno objavljen 6. novembra. V okolici Hugenberga se še vedno nadejajo, da se bo le posrečilo zbrati 4 milijone vpisnikov, ker doslej še niso znani rezultati vpisovanja v podeželskih centrih, kjer imajo desničarske stranke jedro svojih volilcev. V političnih krogih so se jele širiti govorice, da bo Hugenberg odstopil od mesta predsednika Nemške nacionalne ljudske stranke, ako se mu ne posreči zbrati potrebne 4 milijone glasov, ker smatra, da je v tem primeru vsaka borba za osvobo-jenje nemškega ljudstva brez pomena in da po pravici nosi bremena tg^aracij in pečat krivcev svetovne vojne. V zvezi s temi glasovi napovedujejo tudi razkol v vrstah nemških nacionalistov, katerih levo krilo je že stopilo v zvezo z nemško ljudsko stransko ter se izreklo za sodelovanje z levičarsko vlado ter vstop v nemško ljudsko stranko. S tem bi bila tudi izpolnjena davna želja pokojnega dr. Stresemanna, ki je hotel z nemško ljudsko stranko, demokrati in levim krilom nacionalcev stvoriti veiiko nemško meščansko stranko sredine. Važna seja ljubljanskega občinskega sveta Regulacija Ljubljanice - Preureditev kolodvora - Nadvoz na dunajski cesti ~ Fond Vladimirja Gortana - Neresnične vesti o mestni zastavljalnici Silen vihar nad Anglijo Zaradi vikarja in poplav je biil na mnogih mestih prekinjen promet — Pogrešano angleško letalo London, 25. oktobra o. Sinoči je divjal v mnogih krajih Anglije silen vihar. V severnem Walesu je bila v dolini Conway velika poplava. Razbesneli valovi so odnesli most pri Sapoerju in poplavili mnogo cest. Utonilo je mnogo ovac in več ljudi. Med Morecambom in Landcastrom ie bil prekinjen železniški promet, ker je prestopila bregove reka Vening in porušila železniško progo. Razbesnelo morje ie v nekaterih krajin poškodovalo pristaniške nasipe. Volilni boj na Češkoslovaškem H. — Praga, 23. oktobra. Cez par dni napoči dan volitev in stranke stopnjujejo svoje napore v volilni agitaciji. Iz časopisov človek že ne izve nič drugega, kakor medsebojne napade strank in njiho kandidatov. V glavnih glasilih strank se vodi boj spodobno, zato pa ie načir borbe v organih druge vrste naravnost ostuden in se mora čitateli zgroziti r.ad množico izmišljotin, klevet in podtikanj. Po deželi so brli veliki volilni shodi odpravljeni že v nedeljo, v Pragi pa so se zadnja in odločilna zborovanja prinranila za zadnje dni neposredno pred volitvami. Ulice so poplavljene z agitaciiskimi letaki zvečer pa za vse stranke deluje svetlobna reklama, da je vse mesto v morju svetlobe. Celo na električni železnici so uvedeni posebni vozovi, napolnjeni z agitatorji in pre-lepljeni z lepaki, ki kriče mimoidočim, koga naj volijo. Neredko je na takih reklamnih vozovih tudi godba, ki igra vesele koračnice. V vsem tem dirndaju kajpa ne manjka tudi šaljivih scen in dovtipov, ki se med občim smehom kolportirajo po mestu. Prva žrtev je posta! znani general Gajda, kj je kot novinec na političnem pol.iu s svojimi govori izzval bučno veselost zavoljo komično rabljenih fraz, ki na žalost v prevodu izgube vsako poanto. Zato pa je govorniški spodrsljaj znane žensKe javni* delavke Franje Zeminove tako jedrnat, da ne izgubi niti v prevodu. Zeminova ie na nedavnem shodu narcdno-socijalistične stranke z vsem ognjem in resnostjo vabila zlasti mlajše ženstvo v narodno socialistično stranko, češ da je samo ta stranka večno mlada in da samo ona »lahko vsem ženskam zagotovi veselo in srečno materinstvo«. Med splošnim začudenjem je nekdo izmed poslušalcev stavil govornici vprašanje: »Ali pa so vodje stranke zmožni izpolniti to obljubo?« nakar ie seveda izbruhnil tako silovit splošen smeh, da po trditvi udeležencev v vsei državi ni bilo veselejšega shoda. Pravi užitek pa je čitati slovaške klerikalne liste. Voditelji, kateloški svečeniki, ki bodo čez aeka.i dni poslanci in senatorji, nenavadno uspešno zabavajo ljudstvo. Zlagajo opolzke pesmice o vseh političnih nasprotnikih, kakršne bi se sramovali zlagati navadni ljudje. Nešteto je pesmic na narodne popevke, ki obravnavalo različne dogodivščine tega ali onega nasprotnika, zlasti Jurige in Tomanka, ali pa raznih duhovnikov iz tabora monsignorja Šramka, ki je v ljutem boju z monsignorigm Hlin-ko. Ako bi lajiki priobčevali take stvari o duhovnikih, bi bili deležni prokletstva in izobčenja iz cerkve, duhovni sobratje pa se lahko nekaznovano obkladajo s podobnimi ljubeznivostmi. »Slovak«, glasilo monsignorja Hlinke imenuje svoje nasprotnike, dasi duhovne sobrate, dosledno svinjarje. Nič manj goreči niso v tem boju češki klerikalci. Sprli so se med seboi na Moravskem in klerikalni protikandidat Čurik je proti oficijelnemu vodstvu ustanovil kr-ščansko-socijaino stranko, ki zelo škoduje Šramkovi stranki. Zato pa ga klerikalni *Den< obsipa z laskavostmi take vrste: »Gada smo redili na svojih prsih, ki je zato zagnal na našo streho smolnato olamenico.« Isti list v vročici borbe samozavestno kliče: »Stojimo zvesto s Šramkom! ž njim zmagamo, in ž n'im, ako Bog da, tudi pademo!« Da pa popolnoma obrezuspešijG delo odpadnika, so poiskali nekie človeka, ki se tudi piše Čufik. Zapisali so ga v svojo organizacijo, napravili o vpisu notarski akt, ki ga kažejo po snodih. češ. Čufik se je spreobrnil in poziva volilce, naj volijo Sramkovo listo. Pravijo, da je ta način borbe silno škodoval pravemu Ču?iku. Posrečen dovtip je ušel nehote tudi sicer sijajnemu govorniku agrarne stranke dr. Srdinku. V največjem razburjenju je, zastopajoč interese kmeta, dejal doslovno: »Kmet se mora braniti, sicer mu eksekutor odpelje iz hleva zadnjo kravo s solznimi očmi!« Nič manj učinkovite fraze ni izrekel socijalist Brodecky, vod'a železničarjev »Železničar stoji z eno nogo v gromi, z London, 25. oktobra o. Včerai so iz leta* lišča Croydon z letalom odleteli trije letalci. ki so bili namemeni v Keniio v Južni Afriki. Letalo ie še preletelo mesto Lympne v Kentu včeraj malo po 24. uri. Od tega trenutka dalje je izginila za letalom vsaka sled. Ker je divjal včeraj nad Anglijo vihar, ni izključeno, da so se letalci ponesrečili. Domnevajo pa tudi, da se letalo ni ponesrečilo, temveč da so letalci pristali na samotnem kra;u, odkoder bodo nadaljevali Polet v Afriko. drugo pa obupan gloda kost. ki mu jo je vrgla meščanska koalicija!« V ostalem je naša volilna borba taka, kakor povsod na svetu. V nedeljo bodo volitve končane in še tisto noč bodo praški pometači počistili ulice in znesli kupe papirja na smetišče S papirjem tudi vse, kar se je te dni napisalo, natisnilo in izmislilo. Natolcevanju in obrekovan:u bodo sledili preklici in vse bo zopet mirno. Tako je pri nas, tako pa ie ob volitvah tudi v Franciji, Angliji in Nemčiji, celo hujše pa ie v Ameriki. Demokratični parlamentarizem tega seveda ni kriv, obsodbe vredni krivoi so drugie. Pritožba Ptiniše Račiča na kasacijo Beograd, 25 oktobra, p. Apelacijsko sodišče je po rešitvi priziva proti obsodbi Puniše Račiča in oprostitvi Tome Popovi- a in Dragutina Jovanoviča-Lune poslalo sedaj spise prvostopnemu sodišču, da obvesti o razsodbi obtožence, njihove brani-telje in zasebne udeležence. Proti odločitvi inflacijskega sodišča pa so se pritožili zagovorniki Puniše Račiča na kasač i j sk o sodišče. Humorističen vlomilec Beograd, 25. oktobra, p. Beograjski policiji se je pripetil redek primer, da ji je ubegli vlomilec poslal pozdrave in fotografijo s pozivom, naj ga poiščejo, če ga bodo našli. V noči od 21. na 22. t. m. je bil namreč poskusen vlom v blagajno neke beograjske tvrdke. Vlomilce pa so pri delu zasačili orožniki, ki so enega izmed vlomilcev prijeli, dočim jim je dirugi pobegnil. Danes je policija prejela od njega pismo, v katerem pošilja celokupni beograjski policiji najlepše pozdrave, ob enem pa prilaga fotografijo z napisom: »To sem jaz, Čira A. Da boste vedeli, kdo sem. Iščite me! Najdite me!« V Dalmaciji se še kopljejo Split, 25. oktobra, n. V Dalmaciji je zavladalo zadnje dmi zopet izredno toplo vreme. Gostje, ki jih je še vedno precej, so se danes lahko kopali v morju. Toplomer je namreč kazal 28 stopimo nad ničlo, voda pa je Imela 21 stopinj. Zasedanje VZS Beograd, 25. oktobra, p. Seja Vrhovnega zakonodajnega sveta je sklicana za torek, 29. t. m. oto 4. popoldne. Vrhovni zakonodajni svet bo najprej nadaljeval ratzpraivo o zakonu o zadtuž-bšnah. Nove telefonske zveze Beograd, 25. oktobra AA. MinMster jarvn-lh del je izročil prometu naslednje telefonske zveze: Zagreb—Rosenhekn, Šoštanj—Gradec, Vailievo— Budimpešta, Beograd'—Celovec. Topusko—Dumai), Zagreb—Amsterdam—Rotterdaim—Haag, Oroslaiv-Ije — Dunaj — Brno, Dolnji MihoJjac—Nagyarad, Valijevo z vsema večjimi mesti Švice, PančevO'— Budimpešta — Dunaj, Sombor — Dunaj, Zagreb — Ljubljana—Turin. Zaleski v Bukarešti Bukarešta, 25. oktobra AA. Na včerajšnji večerji, ki jo je priTedil minister zunanjih poslov Mironescu na čast grofu Zaleske-mu, je Mironescu v svoji prisrčni zdravic! podčrtal napore Poljske in Rumuniie za obči mir. Nova pogodba bo omogočila še tesnejše zbližanje. Grof Zaleski se je zahvalil Rumuniji in rumunskemu narodu za ! odbiia mnoge tuice in vzbuja mnenje, da Ljubljana. 25. oktobra Danes se ie nadaljevala seja občinskega sveta, ki je bila prekinjena v sredo zvečer. Po otvoritvenih formalnostih je načelnik gradbenega odseka prof. Jarc podal obširno poročilo o regulaciji Ljubljanice. Orisal je historijat načrtov in del za regulacijo Ljubljanice, ki segajo več desetletij nazaj. Z deželnim zakonom od 23. avgusta 1877 je bi! postavljen Glavni odbor za osuševanje barja kot oni faktor, ki bi imel izvršiti priprave za osuševalna dela. Z deželnim zakonom od 1. avgusta 1906. se je za izvršitev osuševalnih del ustanovil poseben f®nd, v katerega so imeli prispevati 1. dežela Kranjska 12 %, 2. Bar-jani s pomočjo deželnega posojila 33 %, 3. državni melioracijski fond 45 % 4. mestna občina ljubljanska 10 % cele vsote. Zaradi vojne so bila v Ljubljanici dela skoro popolnoma ustavljena. Po osvoboienju je komisija za regulacijo Ljubljanice pričela z nadaljevanjem regulacijskih del. vendar so bili krediti kmalu popolnoma izčrpani. Komisija se je zato razšla in nadaljevanje del je prešlo v kompetenco hidro-tehničnega oddelka v Ljubljani, ki ie mala dela z razpoložljivimi vsakoletnimi rednimi krediti skuša! nadaljevati. Sedaj pa zaradi manjkajočih kreditov delo povsem stoji. Doslej so izvršena naslednja dela: 1. Gruberjev kanal z zatvornico fe skoro dovršen. 2. Dovršena le tudi regulacija spodnjega dela Liubljanice. 3. Struga med mostom na Kodelievem i" med šentpeterskim mostom je regulirana: pod šentoeterskim mostom ie projektirana zatvornica. ki bo imela nalogo, držati vodno gladino vedno na primerni višini, ki ie potrebna za nlovbo: 4. Med šentoeterskim in frančiškanskim mostom ie poleg ureditve obrežii potrebna zlasti poglobitev struge za oribližno 2 m: 5. V strugi med frančiškanskim in šentjakobskim mostom ie zidovie v jrlavnem dovršeno: rešit je treba še vprašanje frančiškanskega in čevljarskega mostu. Dela, ki jih bo treba še izvršiti,. so v glavnem sledeča: 1. Poglobitev struge Ljubljanice skozi vse mesto za približno 2 m. 2. Dovršitev obrežn^ zidovja in obrežja 3. Poprava in dovršitev obrežne ograje. 4. Naprava zatvornice pod šentpeterskim mostom. 5. Ureditev frančiškanskega in čevljarskega mostu. 6. Delna regulacija Malega grabna in naprava praga pri izlivu v Ljubljanico. 7. Delna regulacija Gradaščice. 8. Dovršitev Gruberjevega prekopa. Za vsa ta dela se ie izdelal nov generalni tro-škovnik. ki izkazuie okrog 35 milijonov stroškov brez projektirane električne centrale. Nato omenja poročilo nadaljnje akcije oblastnega odbora in mestne občine. V konferenci 4. septembra t. L, katere so se udeležili vsi pristojni faktorji, se je v glavnem govorilo o sestavi komisije, ki naj bi ji načeloval veliki župan ter bi bili v njej zastopani min;strstvo, tehnična uprava, ljubljanska oblast, glavni odbor, mestna občina in stavbni vodia. 5. oktobra je bila druga konferenca, v kateri se je izkazalo potrebno, da se vsi prizadeti izjavijo glede svojih prispevkov in svojega sodelovanja. Glavni odbor za osuševanje Barja je že , sklenil, da ie pripravljen prispevati k re-| gulaciji 10 %, mestna občina ljubljanska je ' sklenila prispevati 20 %. Ker pa manjka še 13 % do zakonite obveze obeh faktorjev v smislu zakona iz 1. 1905.,, glasom katerega morata občina in Glav-ii odbor t ri-j spevati 43 %. so izjavili zastopniki Glav-! nega odbora in mestne občine ljubljanske. da so pripravljeni povišati svoj prispevek j do te višine. Zastopnik oblastnega komi-: sarja ljubljanske samouprave ie izjavil, da bo oblast prisDevala po zakonu predvideni prispevek 12 %. Na zadnji seji ie Glavni odbor sk'enil zvišati prispevek od 10 na 14.5 %. Zato mora ljubljanska občina tudi povišati svoi prispevek od 20 na 28.5 %, da se doseže povišek zahtevanih 13 %. Zato predlaga gradbeni odsek: 1. nai se poročilo vzame na znanje in s tem odobri dosedanja akcija mestne občine! 2. da se prisnevek za regulacijo Ljubljanice zviša od 20 na 28.5 %, in 3. da občinski svet delegira dva člana v komisijo za regulacijo Ljubljanice. Debata ie bila otvorjena s predlogom cbč. sv. Ur-basa, naj se delegirata v komisijo prof. Jarc in Josip Turk. Obč. sv. R»nnik zagovarja predloge gradbenega odseka že zato, ker bo z regulacijskimi deli pomagano k orni'i en ju brezposelnosti. Obč. sv. dr. Fettich istotako zagovarja predloge. Rešitev je neodložljiva tudi iz zdravstvenih ozirov. Ljubljana postaja centrala tujskega prometa. Sedanja megla pa čustva prijateljstva napram Poliski. ki jih utemeljujejo življenjski interesi oben držav Dosedanje žrtve obeh držav niso bile zaman in meje, ki so jih začrtale mirovne pogodbe, morajo ostati nedotaknjene. Grof Zaleski se nadeja, da bodo postali odnošaji med Rumunsko in Poljsko tako prisrčni in dobri, da ne bo treba seči po pravicah, ki jih da>e nova pogodba. Večerji so prisostvovali vsi člani vlade s predsednikom ministrskega sveta Maniom ter Duca, Mi-tilineu, Argentoianu in drugi odličnjaki. Macdonald odpotoval v Anglijo Ouebec, 25. oktobra. AA. Predsednik MacdonaM se je sinoči opolnoči vkrcail na prekooceansko ladjo, s katero se vrača v domovino. Hmeljski trg Žatec, 25. oktobra, h. Današnji pro-met ofooti 250 stotorv. Nakwp miTen. Cene ovirate ki oeoz-preroefl jene od 550—775 Kč. je Ljubliana nezdravo mesto. To vprašanje sicer ne bo mahoma rešeno, če se regulacija izvrši, vsekakor pa se bo približalo rešitvi. Občinski svet je dolžan forsirati rešitev tega vprašania tudi zato. ker se bo z regulacijo Ljubljanice pridobil velik kompleks koristnega ozemMa. Obč. sv. inž. Dietrich zagovarja predlog, ker se bo z regulacijo Ljubljanice omogočila' zgraditev hidrocentra'e na Ambroževem trgu. ki bo oonoči dopolnjevala n^šo dosedanjo električno centralo. Obč. sv. Potočnik ie podal obširen historijat in onis Ljubljanice in razvoja prometa na Ljubljanici. ki ie od Vrhnike do izliva v Savo dolga 34 km. ter toplo priporoča, naj se čim prei izvede program regidaciie. Ravno tako zagovarja tudi obč. sv. Mus?r izvedbo na-. črta in nrinoroča, na.i se istočasno regulira ! tudi živilski trg. ! Po končani debati ie odredil župan dr. Puc glasovanie. Predlo*! so Mil vs| sočasno snreieti Kot čfana komisije zn regiib»r"o I.iubllnnlee sta bila izvoljena obč. svetnika » Jarc in Turk. Nato je prešel občinski svet na razpravo druge točke dnevnega reda: pritožbe proti regulaciji Dunajske ceste Tudi o tej točki se je razbila obširna razprava Poročevalec gradbenega odseka je po kratkem poročilu predlagal, naj se ovržejo vsi rekurzi in naj se v smislu strokovnega mnenja Udruženja iugoslovenskih inženjerjev in arhitektov sklene nadvoz nad železniškim tirom v smislu načrtov arhitekta Plečnika. Prvi govornik obč. sv. dr. Gregorič je podal najprej obširen histotijat o tem vprašanju in zastopal potem v nadaljnem temeljitem in detajlno utemeljenem govoru stališče, da je treba popraviti železnico in ne Dunajsko cesto. Navaja prometne težave in ogromne stroške projektiranega nadvoza. Stroški in delo pa bi ostali zaman, ako pride kdaj do uresničenja načrta, da se preloži železnica s kolodvorom. Zato kaže z rešitvijo tega vprašanja še počakati. Obč. sv. Likozar. Preložitev dosedanjega kolodvora bi bila edina radikalna rešitev vprašanja. Zato ie mnenja, naj se sklep občinskega sveta od 6. marca glede novega regulacijskega načrta Dunajske ceste razveljavi in da naj občina stopi v stip z železnico glede preložitve kolodvora in proge. Zupan dr. Puc opozarja, da ne gre za to, ali nai se postavi nadvoz ali podvoz, temveč le za to. da se s sklepom občinskega sveta prepreči zazidanje terena ob Dunajski cesti. Če zazidamo, bo v bodoče postala vsaka akcija v tem oziru nemogoča. Gre torei za to. da ustvarimo možnost bodočega razvoja Ljubljane. Obč. sv inž. Dietrich je v obširnem govoru razpravljal o razširjenju glavnega kolodvora. Ne vštevši izredne vlake odpelje danes iz glavnega kolodvora ca 90 vlakov dnevno. Osebni promet je v letu 1926 na glavnem kolodvoru dosegel okroglo 890.000 potnikov. že leto nato 92S.000. lansko leto pa je znašalo število potnikov nad 1,000.000. Celokupen promet v železniški direkciji ljubljanski je znašal lansko leto 11.300.000 potnikov, na ljubljanski glavni kolodvor odpade torej ena desetina potnikov teritorija juMjanske železniške direkcije. Glavni kolodvor ie bil zgrajen 1. 1849. in v vseh teii 50 letih se ni na tirni napravi kolodvora pra nič bistvenega spremenilo. Južna železnica ie že 1. 1902. mislila na ureditev glavnega kolodvora, torej pred 27 leti, ko je bil promet v primeru z današnjim še prav minimalen. L. 1907. je bil izdelan okvirni projekt in odobren kredit v znesku 2,258.000 zlatih kron. Po .vojni je ravnateljstvo Južne železnice izdelalo nov proračun za preureditev kolodvora v znesku 18 milijonov dinarjev. Modernizacija kolodvora bo prinesla mnogo koristi ljubljanskemu prebivalstvu. Tujski promet se bo mogel neovirano razvijati, osebni promet bo mani nevaren, tovorni promet se bo vrši! brez nepotrebnih zamud. Zato pred- stopniki železnice so izjavili, da je poglobitev železniške proge za enkrat absolutno izključena, ker bi veljala okrog 250 milijonov, ki jih še dojgo ne bomo zmogli. Zato se je Udruženje izreklo za načrt prof. Plečnika, ki predlaga nadvoz. Zamišljen je arhitektonsko zelo lepo in bi bil v okras mestu. Obč. sv. Mosar je istotako priporočal predlog gradbenega odseka. Obč. sv. Jerič: 250 milijonov ie res visoka številka, toda s tem izdatkom bi bil ves problem popolnoma rešen. Vsota bi se lahko razdelila med državo, banovino rn mesto. Župan dr. Puc predlaga, naj se rekurzi zavrnejo, vprašanje nadvoza ali podvoza Pa pusti odprto. Zavrne naj se tudi predlog dr. Gregoriča glede razveljavljenja regu-lačnega načrta, zato pa naj se izvoli odsek šestih članov, ki naj stopi v stik z železniško upravo zaradi preložitve kolodvora. Sprejme naj se tudi resolucija referenta Jarca in inž. Dietricha z dodatnim predlogom dr. Jeriča. Nato so bili rekurzi hišnih posestnikov ob Dunajski cesti soglasno zavrnjeni ter Spreleti vsi predlogi v smislu formulaciie župana Puca. Sklad Vladimirja Gortana Žuoan je nato sporočil, da je obč. sv. dr. Fettich vložil nujni predlog, naj se osnuje sklad Vladimirja Gortana za prvo podporo in pomoč primorskim izseljencem. Ta sklad nai bi se dotiral za letos z 20.000 Din iz proračunske rezerve, za bodoča leta pa naj bi se določi!' primerni zneski v občinskih proračunih. Sklad nai bi upravljal mestni in socialno politični urad. V utemeljevanju svojega predloga je poudarjal dr. Fettich. da zapušča v zadnjem času in beži k nam na tisoče naših rojakov iz Julijske Krajine. Tem žrtvam je treba pomagati, k čemer je najbolj poklicana Ljubljana. Ta doslej rri imela primerne možnosti, ker v okvirju socijalne politike mestne uprave pomožna sredstva niti za domačine niso zadoščala. Človekoljubnost zahteva, da nudimo beguncem prvo zavetišče. Puljska tragedija naj nas zdrami, da damo mestni upravi na razr polago sredstva, da bo mogla podpreti najpotrebnejše primorske begunce v prvih dneh stiske, dokler si sami ne najdejo koščka kruha. Predlog dr. Fetticha je bil sprejet soglasno. Nadalje je bil sprejet nujni predlog dr. Bohinjca, naj se ustanovi odibor za pospeševanje gradbene delavnosti v Ljubljani. V ta odbor bosta delegirala finančni in socijalno - politični odsek po tri člane, načeloval pa mu bo predsednik finančnega odseka. Odbor bo iz vrst prebivalstva poiskal sosvet praktičnih in teoretičnih strokovnjakov. Delo ima pospešiti tako. da s« bodo njegovi predlogi mogli upoštevati ža v bodočem proračunu. Mestna zastavljalnica Župan dr. Pue je sporočil nadalje, da so obč. svetniki dr. Puntar. dr. Jerič in Baho-vec vložili interpelacijo, zakaj ni uvedel disciplinarnega postopanja proti uradnistvu Mestne zastavljalnice in odredil suspenzije nekaterih uradnikov. Zupan obžaluje, da je bila ta interpelacija objavljena v listih, o w TrTik J SPOrafTJ S Sevalcem stvom mnenje. da je b51o napravljenega ne-prof. Jarcem. da se glede razširjenja ljub- - ljanskega kolodvora sprejme naslednja resolucija: »Kraljevska vlada se poziva, da tako. prične s preddeli za ureditev ljubljanskega kolodvora v svrho ustvaritve velikemu pro metu odgovarjajoče moderne postaje ter v ta namen postopoma vnese potrebne kredite v državni budžet. Razširjenje ie neobhodno potrebno z ozirom na vedno naraščajoči promet na ljubljanskem kolodvoru, z ozirom na izredno važno mednarodno križišče in z ozirom na to, da ta kolodvor, zgrajen pred 80 leti. nikakor ne odgovarja sedanjim zahtevam moderne Ljubljane in predstavlja skrajno življensko nevarnost za potnike in prometno osobje. Ureditev kolodvora naj izvrši železnška uprava v sporazumu z mestno občino ljubljansko.« V nadaljnji debati se ie obč. sv. dr. Jerič izrekel proti nadvozu ali podvozu. Pač pa za poglobitev železniške proge Zato predlaga k resoluciji dodatek, naj se upošteva možnost poglobitve železniške proge, nabavijo v to svrho potrebni načrti ter posreduje pri železniški upravi. Obč sv. Bahovec se ie pridružil reso-luciii inž. Dietricha z dodatkom dr. Jeriča. Obč. sv Likar se je izrekel za zavrnitev rekurzov hišnih posestnikov ob Dunajski cesti, ker je treba zavarovati možnost regulacije Ljubljane. Obč. sv Ruonik je poudarjal, da bi se s tem vprašanjem ne bilo treba baviti, ako bi bil ob potresu občinski svet gleda! za da!.išo dobo naprei. Izreka se za zavrnitev rekurzov. da se ohrani mestni občini možnost izvršiti načrt prof. Plečnika, kadar bo to notrebno in mogoče. Obč. sv. inž. Dietrich je poročal o anketi Udruženja inženieriev in arhitektov. Za- Veliko gorja si prihranite, preprečitebolezenindela-nezmožnost, če takoj pri nastopu glavobola zauži-jete priznane Zakonito zaščiteno ime jam& za pristnost in vrednost, Pristne samo v originalnem zavoju kaj nepravilnega in da so uradniki krivi. Taka taktika ni pravilna, dokler ni krivda dokazana. O poslovanju Mestne zastavljalnice je prejel svoječasno več ovadb. TJradni-štvo je tudi samo prosilo za uvedbo disciplinarnega postopanja in 29. aprila lani je bila uvedena disciplinarna preiskava, ki j>a je ugotovila, da so bile vse ovadbe izmišljene. Meseca novembra je nato odredil še škon-tracijo Mestne zastavljalnice, pri kateri je bilo ugotovljeno, da so obstojale nekatere nerednosti. ki pa so bile samo upravnega značaja. Zgodile se niso nobene poneverbe ali kako drngo oškodovanje strank. Nerednosti so obstojale v tem, da ni bila nai;oo-nejša kontrola, kje se nahajajo kaki predmeti in da so morale stranke čakati dalje časa, predno so se našli. Tega pa je bil kriv samo sistem. Župan h koncu ponovno obžaluje, da se je v javnosti vzbudil utis, kakor da bi se zgodilo kaj nerednega. Nadalje je župan odgovarjal na interpelacijo obč. svetnika prof. Jarca glede podržavljenfe mestne ženske realne gimnazije Gimnazija je stala in stane mesto precej denarja. Zato se je občina trudila, da bi dosegla podržavljen je. Vsi naši obč. svetniki so izjavljali pri volitvah, da bodo skrbeli za podržavljen je. Župan je že leta 1925. interveniral v tem smislu v Beogradu. Letos je pa naprosil obč. svetnika prof. Jarca, ki se je ravno mudil v Beogradu v občinskih zadevah, naj zopet interveuira pri vladi. Ministrstvo prosvete ni odgovorilo ne da, ne ne. Zato smo poslali na ministrstvo prosvete vlogo s prošnjo za podržavljenje ženske realne gimnazije in pokazali na možnosti, kako bi se dala stvar izvršiti. V tej vlogi se je posebej poudarjalo, da se s tem ne smejo oškodovati drugi šolski zavodi v Ljubljani, odnosno reducirati njih število. Izrecno se tudi v vlogi varujejo že pridobljene pravice vseh učnih moči na gimnaziji. Ob 20. je župan zaključil javno sejo m odredil tajno sejo. R »n*»r toarii LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sobota 26.: Velika abeceda. Izven. Nedelja 27.: Naš gospod župnik. Izven. Ponedeljek 28.: Grob nezmanega vojaka. A. Torek 29.: Zaprto. Sreda 30.: Življenje je lepo. Premijera. Izv. LJUBLJANSKA OP^RA. Začetek ob pol 20. Sobota 26.: Grof Luxenburški. Opereta. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Nedelja 27.: ob 15. Mamzelle Nitouche. —■ Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob pol 20. Gorenjski slavček. — Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. MARIBORSKI REPERTOAR. Začetek ob 20. Sobota 26.: Pohujšanje v dolini šentflorjan- ski. Delavska predstava. Nedelja 27.: Morala gospe Dulske. Kuponi. Ponedeljek 28.: Zaprto. Torek 29.: Piskrovez. Premijera. B. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota 26.: Zenitev. Nedelja 2j.: Ženite*. Večer bratstva Ljubljana, 25. oktobra Komerz na čast slovaškim pevcem v »Zvezdi« je bil snoči prav animiran. Udeležilo se ga je toliko občinstva, da so bili vsi restavracijski lokali natlačeno polni, mnogo ljudi Pa ie odšlo, ker niso več dobili prostora. Večerjo gostom na čast je priredila JCliga, ki je v to svrho sam3 žrtvovala znatno vsoto, prispevali pa sta k stroškom tudi mestna občina, zlasti pa Zveza za tujski promet. V imenu lige .ie napil gostom podpredsednik Rasto Pustoslemšek ter nazdravil češkoslovaški republiki ter njenemu prezi-dentu dr. Masaryku. Globoko občuten nagovor na svoie rojake je ime! konzul dr. Fr. Resi ter ga končal z zdravico Ni. vel. kralju in vsemu kraljevskemu domu. V imenu ljubljanskih pevskih društev je goste pozdravil dr. Anton Švigelj. Posebno čustven je bil pozdravni govor poverjenika UJU Andreia Škulja. ki je izrazil željo, da bi prišlo do čim najtesnejših stihov med ju-goslovenskim in češkoslovaškim ucitelj-stvom. Govornikom se ie presrčno zahvalil digirent prof. Miloš Ruppeldt, ki je zlasti poudarjal, da slovaški pevci niso bili nikjer tako presrčno sprejeti, kakor v Ljubljani. , , . . . Z banketa sta bili poslani vdanostm brzojavki Ni. Vel. kralju Aleksandru in pre-zidentu dr. Masaryku. Med banketom je pel kvartet »Gl. Matice«, nastopili pa ro tudi pevski zbori »Sloge«, »Slavca« in »Grafike«. Vsi so izvršili svojo nalogo v največjo zadovol.inost slovaških gostov. Pevci so se odpeljali včeraj opoldne z br-zim vlakom. Poslovit so se prišli na kolodvor za ligo predsednik dr. A. Kramer in podpredsednik R. Pustoslemšek. za pevska društva dr. Švigelj in Josip Skalar, za učitelistvo pa I. Zupančič in V. Mazi. Gosti, ki jih ie spremljal v Maribor konzul dr. Resi, so odnesli iz Ljubljane, kakor so zatrjevali, najlepše spomine. Posebno zadovoljni so bili s prenočiščem v Mikličevem hotelu, kjer so Jim s tako pozornostjo stregli, kakor so pripovedovali, da so se čutili kakor doma. Tudi s pogostitvijo pri očetu Krapešu so bili prav zadovoljni. Včerajšnje poročilo o koncertu izpopolnjujemo v toliko, da je poklonilo gostom lep venec tudi pevsko društvo »Ljubljana«. Slovaški učitelji v Mariboru Maribor. 25. oktobra Danes popoldne je prispel v Maribor z ljubljanskim brzim vlakom, ki je imel precejšnjo zamudo, pevski zbor slovaških učiteljev, ki je priredil snoči koncert v Ljubljani. Kljub zamudi jih je pričakovala na kolodvoru velika mnczica naroda, zlasti mladine. Do Pragerskega se ie gostom pehal naproti podpredsednik JČlige dr. Avguštin Reisman. Na kolodvoru jih je v imenu učiteljstva UJU in JClige oozd.-avil ravnatelj g. Humek. Mestno občino .ie zastopal podžupan dr. Lipold, velikega župana •prosvetni inšpektor dr. Kotnik, češko kolonijo trgovec g. Fran Bureš. Svoje rojake je v lepi češčini pozdravila hčerka ravnatelja Gintza in izročila dirigentu zbora profesorju Ruppeldtu šopek svežih cvetlic. Slovaki so nato okrašeni s cvetlicami zapeli lepe slovaške narodne pesmi in se ob iskrenih ovacijah občinstva podali v sprevodu do koncertne dvorane Uniona. V družbi z odborniki JČlige in tovarišev učiteljev so obiskali vinarsko šolo, katero vse češke korporaci.ie, ki prihajajo v Jugoslavijo. po zaključku fvoje turneje, prav rade posečajo. Slovaški učitelji so si ogledali vinograde pod Kalvarijo, ki je ob zahajajočem solncu zažarela v najlepših jesenskih barvah, in uživali diven razgled na mesto in okolico. Ravnatelj vinarske šole g. Priol je na kratko orisal zgodovino šole, njen razvoj in obseg, jim razkazal okolico m jih povabil, da si ogledajo tudi klet, v kateri kipi že novo vino. Pogosti! jih je s sladkim grozdjem in dobro lansko kapljico. V pregnantnih besedah je poudaril sličrost zgodovine Slovakov in Slovencev. Za gostoljubnost sta se zahvalila, dirigent prof. Ruppeldt in predsednik društva g. Budka, ki se je že na kolodvoru zahvalil za presr-čen sprejem. S slovaškimi učitelji se je pripeljal v Maribor tudi češkoslovaški konzul v Ljubljani g. dr. Resi, ki je obiskal z drugimi vred vinarsko šolo. Lep razvoj ohrtno-nadaljevalnega šolstva Tržič. 25. oktobra. V tri razrede obrtno-nadaljevalne šole se je vpisalo 94 vajencev, med temi 14 vajenk. Pouk strokovnega risanja se vrši deljeno po strokah. Čevljarski oddelek, ki ga uči čevljarski mojster g. Lojze Mehle, šteje 24 vajencev in 9 pomočnikov, ki si hočejo svoje znanje izpopolniti. Letos bodo vajenci zadnjega letnika izdelali v šoli tudi čevlje in sicer točno po navodilih mojstra - učitelja. Vsak vajenec bo dobil delo, katerega se pri mojstru, ki izvršuje le ene vrste trgovskega blaga, ne more naučiti. Šola si bo polagoma nabavila popolno nočno delavnico, kjer bodo tudi pomočniške preizkušnje. Strokovnega risanja krojačev in krojačic, ki ga jx>učuje gdč. Pavla Vončinova. se udeležuje 18 vajencev in vajenk. Tehniško stroko kovinarjev in mizarjev pa uči strokovni učitelj g. Leopold Kernc in jo obiskuje 35 vajencev. Do letos je bil pouk tehnologije ea kovinarje jako težaven, odkar pa je izšla knjiga »Osnovni pojmk od prof. Premlča, pa bo v toliko lažje, ker je v knjigi v lepi obliki in jako nazorno podana vsa snov in vsi strokovni izrazi in to v lepem jeziku. Vsi vajenci imajo vse potrebne strokovne knjige za vse predmete, šolska knjižnica šteje že nad 300 zvezkov. Upravni odbor, kateremu predseduje trži-ški mestni župan g. I. Lončar, se zaveda svojih dolžnosti do strokovnega šolstva v polni meri in mu nudi po svojih skromnih močeh vso pomoč. Prav veliko razumevanje za podpiranje strokovnih šol je pokazal ljubljanski oblastni odbor. Od države ni dobila šola že 4 leta nobene podpore. Trgovsko nadaljevalno šolo, ki ima 1 razred z dv^ma oddelkoma, obiskuje letos 12 vajencev. Število trgovskih vajencev je seveda dosti večje, ker pa vzamejo trgovci izveoine.le absolvente meščanske šole v svoje službe, dovr-še le-ti šolo v enem letu in so potem podjetniku popolnoma na razpolago. Prav tako •e število obrtnih vajencev dosti večje, toda s.o šolo zaradi dobre pred izobrazbe že dokončali in so mojstrom v veliko pomoč. Vseh vajencev je v Tržiču okoli 140. Obe strokovni šoli sta nastanjeni v prostorih meščanske šole in stojita pod vodstvom ravnatelja te šole. Na obeh šolah uči 10 učiteljev. Proračun obeh šol za tekoče šolsko leto znaša okroglo 40.000 Din. Večino teh izdatkov krije tržiška mestna občina. Med večjimi podporniki najdemo Zbornico za trgovino, obrt in industrijo in razne obrtne zadruge, med tem ko zaman iščemo prispevke tržiških tovaren. ki pravijo, da niso na razvoju obrtnega šolstva interesirane. Slovenk, tvoja zemlja je zdrava... Oni dan so nam prinesli v uredništvo ta ogromen sad, krmilno peso, ki'je zrasla na njivi ob cesti na Rakovo jelšo. Položili so jo kar za vrata, tako da se je njene ogromnosti ustrašil in ognil vsak prišlec. Saj je ležala kakor kadaver baš za koline izpita- nega pujseta. v vsej svoji ogromnosti prav nič manjša od meterske palice. Seveda ie pesa, ki tehta skoro šestnajst kilogramov, znamenitost, ki smo jo takoj fotografi ra!i. Mala Alenčica in Vojko, narašča.itnka naših urednikov, sta jo z vsem naporom svojih mišic komaj obdržala dobro sekundo, da smo vso trojico prismolili na fotografsko ploščo. Onim, ki so to jesen zaradi ne—umnega gospodarstva namesto slične mamutne pese pulili iz zemlje le rahitično steblovje, povemo, da rase taka pesa posestniku, vla-kovod.ii Planinšku v Trnovem, ki vsakemu interesentu radevolje izda tajno pridelovanja ogromnega sadu boginje Ceres. Lepi uspehi boštanjskih sadjarjev Liubliana, 25. oktobra Na sadni razstavi ljubljanskega velesejma je bilo opaziti letos zelo lep napredek. Vzlic temu, da je sadna letina letos zelo bogata, ni številne udeležbe po št&vilu krajev, pač pa po izbOrnosti kvalitete in po veličini kvantitete. Na bivšem Štajerskem ie sadna trgovina že dolgo vrsto let vse drugače razv,+a kakor pri nas — zlasti na Dolenjskem, kjer se je začelo šele zadnja leta razveseljivo gibanje na polju sadjarstva. Prav ugodno preseneča letošnji pojav boštanjske sadiarske podružnice na razstavi. K.ie pa ie Boštanj? vprašuje marsikdo. Pol ure od železniške postaje Sevnice, na desnem savskem bregu leži ta slikovita vas, obdana z velikimi sadovnjaki. Pred vojno se razen graščine ni skoraj nihče ukvarjal tam s sadno kupčijo. Nadučitel.iu Račiču se je zahvaliti, Ja .ie razširil med prebivalstvom mnogo sadnega drevja, ki je danes v nailepši rodni moči. Tudi njegov naslednik Musar je imel lepo šolsko drevesnico. Prvi »Grmovec«, sedanji župan Drmelj, se ie šolal tudi na Tirolskem in v Kloster-neuburgu. Prinesel je od tam mnogo znanja. Z večjim nasadom je začel trg. Slapšak, ki je našel kmalu posnemalce. Sadilo in cepilo se je zelo mnogo — po večini malo vrst. kar ima danes zelo dobro posledico — kvantiteto vrst. Voščenka uspeva tam izvrstno in prav tako kanadka, tafelček in kosmač. Sadna kupčija vzlic izobilju blaga ni dosegla uspehov, ker ni bila organizirana. Prišel je mlajši rod. »Grmovca« Papež in Slapšak sta uporabljala na domačih posestvih pridobljeno znanje. Povojna gospodarska kriza je silila ljudi k izboljšanju Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odelbeloisiti in pro;tinaj, katarju želodca in črevesa, oiboleniih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastajanja v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda izbor.no delovanje črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. gospodarstva. Fantje so čitali — poskušali. Na jubilejni razstavi Kmetijske družbe se je pojavil Franc Dobovšek, ki je dobil za krasno vzgojeno pšenico srebrno svetinjo. Fantje so dobivali pogum. Sadjarska podružnica j? oživela. Po sadovnjakih se je krepko delalo. Letos ie dozorela odločitev. Stikali so glave in delali na tihem, da ne bi bilo kritike starokopitnežev, ki jim je vsak pokret odveč. Kakor zarotniki so se zbirali v tihih nočeh in debatirali. Na Slap-šakovem podu so pripravljali lez za »ameri-kance«. O Mali maši mi je zaupala gospa Minka: »Pepi nekaj tuhta in s Franceljnom delata za prvo prodajo sadja v zabojih.« Podružnica se ie udeležila sa"3ne razstave v Brežicah. Kritika ie bila ugodna. Cez par dni je bil uspeh dosežen doma z lepo uspelo razstavo. »Kar bo. bo!« so rekli. Gdč. Miia je poslala prve »amerikance« v Ljubljano na riziko. Rdeči kalvil. gdanski robač ni kosmač so »izzivali« in že .ie bilo po njih. Zaslužena pijoniria gg. Humek in Rohrman sta se pripeljala v Boštanj. da vidita, če se pripravljajo za ljubljansko razstavo. Zadovoljna sta odhajala. Sedaj se je začelo šele pravo delo. Fantje, dekleta, možje in žene so nosili lepo sad.ie, da se pošteno pripravi za odpošiljatev. Sto »amerikaneev« so postavili nri razstavo v Ljubljani in nekaj kabinetnih kaset. Že prvi dan razstave je imel tajnik Dobovšek polne roke dela. Popoldne so že leoili rdeče listke na zaboje »Prodano« — »Prodano«. Zopet so se sešli pri Jožetu in korajža ie osvojila v sa srca. Čestitamo marljivim bo-štan.iskim sadjarjem k uspehu in jim želimo še nadaljnjih! Trgovski dom Ljubljana. 25. oktobra Pred četrtstoletjeni že se je med ljubljanskim trgovstvom porajala misel za zgradbo lastnega doma. v katerem nai bi se zbiral ves trgovski živeli in ki na.i bi bil središče vsega organizatornega življenja slovenskih trgovcev. Ugledni trgovci, med njimi g. Jelačin star., so sprožili to idejo ter ji z votiranjem Primernega zneska postavili realna tla. Že takrat so premotri-vali vprašanje na neštetih sejali, slovensko trgovstvo se je teda.i že močno razgibalo tudi v praven osamosvojitve in stanovskega ponosa, vendar preden se .ie moglo z delom pričeti, so nastali drugi časi in idejo je potisnila v stran vojna vihra. Misel sama pa navzlic temu ni zamrla in ie živela- naprej. Po končani vojni .ie ruina potreba po lastnem krovu primorala ljubljansko trgovstvo. da se ie znova opri jelo te akcije. Po ustanovitvi društva »Trgovski dom«, ki je že v prvih tednih obstoja zamoglo zbrati okrog pol milijona denarja, ie bil uspešen razvoj akcije zagotovljen. Po temeljiti predpripravi so bila slednjič razpisana stavbna dela. ki so bila poverjena podjetju Miroslava Zupana. Nasproti vladne palače v Simon Gregorčičevi. uiici so koncem anriia zapele lopate, nastalo je živo mravljišče. kmalu je bil zgrajen temelj in v zrak je pričelo rasti zi-dovje. Dela'o se je po načrtih arhitekta niž. Vlad. Šubica vse ooletie skrajno intenzivno. Te dni je dobila štirinadstropna palača streho in .ie bil tako »Trgovski dom« ponos našega trgovstva pod krovom. Zdaj so surova zunanja dela skoro že dokonča na. Zidarji so zaposleni le še s oostavl.ia njem pregradnih notraniih. sten. Tekom zime bodo napeljali še električne vode in centralno kurjavo. Stavba sama se bo zdaj'e in v prvih pomladanskih mesecih lepo pre-sušila, nakar jo bodo prepleskali in kmalu nato izročili njenemu namenu. V »Trgovskem domu« bodo imele svoje prostore vse trgovske organizacije, ki so sedaj v gostaščini po raznih hišah. Tam se nastani: Gremij trgovcev za Ljubljano, Gre-mij za okolico. Zveza gremijev in zadrug, Trgovsko društvo »Merkur«, Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov, Drirštvo veletrgovcev v Ljubljani, Trgovsko bolniško in podporno društvo, dalje še nekaj drugih organizacij in pa — kar je glavno — tam dobi svoje prostore tudi Trgovska gre-mijalna šola. Toplih omočil trikotažo, perilo, nogavice, rokavice, kravate, čepice in vse drugo za zimo boste kupili najbolj ugodno pri A. A. PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. Glasbena prireditev v kaznilnici Preteklo nedeljo dopoldne je priredilo ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru domačo slovesnost z glasbenim in dekla-macijskim sporedom. Namen prireditve je bil proslava 40-letnice zavodovega obrto-vanja in 120-letnice Ilirije oživljene. Pevski zbor kaznencev je pod spretnim vodstvom zaslužnega nadučitelja g. Miška Ci-zelja izvajal naslednje pesmi: Vilko Novak: Jadranska vila. B. Ipavic: Ilirija, A. Medved: Na straži, Dav. Jenko: Tiha luna, Dev: Gor čez izaro, Dev: Dobro jutro, ljubca moja. Poleg tega je zaigral orkester kaz-nencev-gosiačev Borštnianskvjevo »Aloli-tev«. Fiillekrussovo »Misli name« ter istega skladatelja »Potovanje na goro«. Med točkami programa ie imel g. višji ravnatelj N. I. VrabI na kaznence primeren nagovor. Pevci in orkestraši so izvajali posamezne točke z vzorno discipliniranostjo in elanom. Matineja ie uspela v splošno zadovoli-nost navzočega uradništva in kaznencev. Pričetkom novembra nameravajo baje prirediti javen kaznilniški koncert, h katere-, mu bo dovoljen dostop tudi javnosti. Take prireditve v kaznilnici so vsekakor odličnega vzgojnega pomena. Nesrečno srečanje dveh orožniških patrulj Ortftniška podoficirska šola v Kamenici je zadnje dni imela svoje vežbe na pobočjih Fruške gore. Že nekai dni pa se tam okrog klati tudi neH razbojniška tolpa, ki je med prebivalstvom izvršila že več v'o-mov in so bile o n.iej obveščene okoliške orožniške stanice. ki so na lov za razbojniki poslale svoje patrulje. F.na taka patrulja je že prišla na sled lopovom. Nesreča pa .ie hotela, da se je na-, mesto razbojnikov iz nekega precej oddaljenega skrivališča pojavila patrulja orožniške podoficirske šole. ki je menila, da ima pred seboj patruljo tovarišev, ki markirajo sovražnika. Patrulja orožniške podoficirske šole je začela streljati s slepimi naboji, a prava orožniška patrulja ie v domnevi, da streljajo razbojniki, odgovorila z ostro salvo. Posledica je bila tragična. Strel ie zadel orožniškega podnarednika Milana Ko-rača, ki je po par minutah izdihnil. Tovorni vlak skočil s tira Logatec. 25. oktobra Na progi med Rakekom in Logatcem v bližini Planine je danes zjutraj ob 4.40 iztiril tovorni vlak 641. Pet praznih vagonov je bi'o mo*čno poškodovanih, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. Iztirjeni vagoni so popolnoma zaprli promet na obeh tirih. Iz Ljubljane .ie kmalu po obvestitvi o nesreči odhitel pomožni vlak z delavci, ki so progo do 10.20 dopoldne zopet očistili, nakar je bil promet v popolnem redu vzpostavljen. Preiskava bo ugotovila pravi vzrok nesreče kakor tudi obseg materialne škode. Zločin blazne žene Prebivalstvo vasi Čiba v novosadski okolici je pretekli četrtek zjutraj razburila družinska drama, ki se je odigrala v hiši posestnika Mikloša Pileria. Ko ie M i k! oš zjutraj še spal. se mu je približala njegova žena Magdalena, ki se ji .ie bil. kakor že parkrat prej. ponoči omračil um. Popadla je z mize velik kuhinjski nož in ga sunila v trebuh. Mož je samo kriknil in se tako.i onesvestil, blazna žena pa se ie z okrvavljenim nožem podala na dvorišče, kjer so io ugledali sosedje in takoj upravičeno sodili, da pri Oilerju ne more biti vse v redu. Prijeli so blazno ženo, .ii odvzeli nož iti jo po daljšem naporu zvezali. Prihitela ie tudi orožniška patrulja, ki ie uvedla preiskavo. Magdaleno so spravili na varno in jo bodo seveda oddali v hlaznico. težko ranjenega moža Pa so prepeljali v novosadsko bolnico, kjer se bori s smrtjo. V teku 24 ur dva vloma sredi Celia Celje. 25. oktobra Včeraj smo poročali o drznem vlomu, ki je bi! izvršen v noči od srede na četrtek v trafiko g. Mihaela Pika na Krali-i Petra cesti. Naknadno se je izkazalo, da ie bil g. Pik oškodovan za skupno \ rednost nad 18.000 Din. Razburjenje zaradi tega vloma, ki je bil že tretji sredi Cei.ia v teku enega meseca, se niti še ni mog'o poleči med prebivalstvom, a že se je danes zjutraj b i-skoma raznesla po mestu vest. da ie bil ponoči izvršen v neposredni bližini Pi!\ove trafike vlom v pisarno kamnoseškega podjetja bratov Kullich v Aškerčevi ulici. Vlomilec je prispel na dvorišče pred pisarno skozi sosednji vrt po isti poti. kakor se .ie je ooslužil vlomilec v Pikovo trafiko. Vom .ie opazila v nasprotni hiši stanujoča ga. Ana Trinkova. ki se je ponoči okrog 1.30 prebudila in stopila k ok ni. Opazila ie v Kullichovi pisarni prižgano električno luč in obenem zaslišali nerazločno šumenje in ropotanie. Odhitela je k bližnjemu službujočemu stražniku in ga obvestila o dogodku. Stražnik ie javil zadevo policijskemu nadzorniku g. Alojziju Vrč-kevniku. ki se ie nemudoma oodal z več stražniki na lice mesta In takoj zaprl vse izhode iz Aškerčeve ulice. V tem ie prodiral previdno proti Kullichovi hiši. kjer ie prebudil lastnika podjetia, da ie odšel v pisarno. V pisarni vlomilca ni bilo več, pač Pa je pričala razbita š:pa v okn-i. co kateri roti se je nočni neoo-aDljj.u gost splazil v pisarno. Ko je bilo vse mirno, se .ie policija poskrila v bližini okoli-i in pazila, kje bi se pojav il vlomi'ec. Okrog 6. zjutraj, ko se je že jelo daniti, je g. Kullich ponovno odšel v pisarno in našel v nje.i vlomilca v osebi 24-Ietnega ključavničarskega pomočnika Friderika Kirbiša, doma iz Cirkovc na Dravskem ool u, ki ae ie baš prinrav-l.ial, da bi odiese' novo zim.do suknjo, vredno 1500 Din. in okrog >0 fotografij nagrobnih spomenikov ter Kullichovo belež-nico. Policija .ie K:rbi*a takoj zasliš.iin in spravna v zapor. Kirbiš ie prispel včeraj popoldne iz Velenja v Cel.te, Načrt za vlom ie napravil na.ibrže že pred 10 dnevi, ko je bil v Celju in se ie teda.i predstavil Ku'-lichu kot kamnoseški pomočnik, ki prihaja baš iz Nemčije. Kullich mu je tedaj podaril 20 Din kot brezposelnemu kannoseku. K i niša je celiska policija 11. t. m. poslala mariborski policiji, ki ga je osumih nekega vloma. Fant pa je najbrže dokazal a'ibi in je bil izpuščen. Po turneji skozi S!ovem-gradec in Velenje ie priše! včeraj v Cel.ie ter bil arefran in fiagranti pri vlonu. S tem pa seveda še ni pojasnjen vlom v Pikovo trafiko, kjer manjka za v'onrlcem vsaka sled. Srajce za gospode Cefir z dvema ovratnikoma .... D.im 58.— ■modni cefir, najnovejši vzorci . . . Din 70.— najfinejši jaquard in -karo popi m . . Din 120.— bele šifon Din 58.—, najfinejše . . . Din 78.— spalne, prvovratme, komplet, velikost Din 88.— spodnje hlače I. gradi cd Din 35.— naprej Prvovrstno blago! Lastni izdelek! F. in I. GORIČAR, Ljubljana. Sv. Petra c. 29. S > amo ena je kakovost britvic ..Giliette1': v s'ilca posamezna britvica ima najostrej'se rezil-ce iz najboljše vnle jekla, kar ra ima enajst slik in bodo daljši premori le med četrto in peto ter med sedmo in osmo sliko. Začetek bo točno ob pol 20. Nujno prosimo občinstvo, naj ne prihaja prepozno, ker moti s tem igro in navzoče, ki pridejo pravočasno. Tgra se ponovi v nedeljo 3. novembra popoldne. KOSTRIVNICA - PODPLAT. V nedeljo 6. t. m. se je vršila v prostorih ge. Frančiške Klinarjeve v Podplalu vinska trgatev, l-;i je za naše razmere lepo uspela. Gradbeni odsek za prezidavo postajališča Kostrivnica-Podplat je zabeležil prvi dohodek, ld ga je vrgla vinska trgatev in ki je znašal 3035.55 Din. Da je ta prireditev tako lepo uspela, se imamo zahvaliti predvsem obitelii Strahovi, pa tudi drugih ne smemo prezreti. Gdč. Milka Cvarova in Dominika šilčeva, j>oštarica Horjakova, učiteljica Rockova ia učitelj Horvvath so s svojo požrtvovalnostjo povečali uspeh prireditve. Z žalostjo pa moramo ugotoviti, da so do male izjeme prireditev ignorirali ljudje, ki imajo največ opravka z železnico. Da bo naša postaja že v doglednem času lično preurejena, se moramo zahvaliti našemu sreskemu načelniku gosp. dr. Kartinu, ki je radevolje prevzel nad to akcijo jx>kroviteljstvo, pa še!u pro-gevne sekcije gosp. inžmjerju Osvaldu, ki nas je pretekli teden osebno obiskal, da smo se pogovorili o vseh podrobnostih nameravane preureditve. Na inicijativo vodje naše železniške postaje arsn. Pfeiferia so se uvedle nabiralne pole in upamo, da bodo pri tej akciji prišli do veljave tudi dosedanji zamudniki. Četudi skuša par izjem stvar zavleči. vendar vse kaže. da našim potnikom ne bo več treba na prostem prezebati. Danes Premijera! Ob 4., JŽ6„ 14$. in 9. uri Smeli! (ftomtia! Tlovobt t Sen$aei)a i PAT ln PATAC1IOI med Ijiitložrei Sltttti fcitto tHaitco Telefon 2124 I I Domače vesti m Zahvala Nj. Vel. kralja. Direkcija državnega rudnika v Velenju je prejela ob priliki otvoritve obrata v električni centrali naslednjo brzojavko: »Nj. Vel. kralj je vzel z zadovoljstvom na znanje tople izraze udanosti, izrečene ob priliki otvoritve nove kalorične električne centralc pri državnem rudniku v Velenju, in je blagovolil odrediti, da izjavim Njegovo iskreno zahvalo. Minister dvora B. D. Jevtič«. * Vse čitatelje in naročnike »Slovenskega Naroda« v Dolenjem in Gorenjem Logatcu obveščamo, da začne uprava »Slovenskega Naroda« z 2 novembrom pošiljati »Slovenski Norod« z avtobusom Ljubljana - Vrhnika - Logatec. Naročniki v Dolenjem Logatcu bodo dobivali naš list v gostilni Kramar, naročniki v Gorenjem Logatcu pa v gostilni Antičevič, kier naj ga po prihodu popoldanskega avtobusa dvignejo. Nove naročnike sprejema uprava »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Mesečna naročnina 12 Din. * Marsikateri naših bivših avstrijskih vojakov se spominja na dogodke v svetovni vojni, a marsikaj je že pozabil, ali pa ne zna spraviti v zvezo z velikimi dogodki pred 15 leti. Vsem tem bo letošnja knjiga o svetovni vojni, ki io izda Vodnikova družba, pokazala razvoi svetovne vojne in njene glavne dogodke v pravi luči. Take knj-~e še nismo imeli. To bo knjiga, ki jo bo imela vsaka slovenska hiša za spomin na hude čase in boje. Kno mladin vlomilcev, ki ima na vesti že več vlomov. Kakor se je ugotovilo, znaša plen mladostnih zlikovcev nad 50.000 dinarjev. * Smrt študenta — tehnika. Veleposestniku Maksimu Stepincu iz Vrbovca na Hrvatskem je v Ljubljani umrl sin Ivica, ki je podlegel operaciji na slepem črevesu. Truplo pokojnika so prepel:ali v Vrbovec, kier ie bi! pokopan na domačem pokopališču ob veliki udeležui tamkajšnjega prebivalstva. * Senzacijonaien beg novosadskega žitnega trgovca. V Novem Sadu je povzročil veliko senzacijo beg znanega tamkajšnjega žitnega trgovca Marka Dozleria. Kolikor je doslej znano, je Dozler odškodoval v prvi vrsti svoje prijatelje in sorodnike ter tamkajšnjo podružnico nekega ljubljanskega denarnega zavoda, pri kateri si je izposoial denar na menice. Ena teh menic je baje faizificirana. Kariiera Marka Dozleria je zanimiva. Pred nekaterimi leti ie prišel v Novi Sad ter si s svojim nastopom utrdil pozicijo v gospodarskih krogih. Splošno je bilo mnenje, da je on trgovec velikega stila. Prošli torek je iz kavarne telefoniral svojemu poslovodji, da se odpelje v Sobotico, češ da mora tam prevzeti večjo partijo. Z njim se je odpeljala tudi negova žena. Afera bi ne bila ^rišla v jav-nost, da ni prišla oškodovana banka s ka. žensko ovadbo, na podlagi katere je no-vosadska policija uvedla kazensko preiska-vo. Novosadska policija ie o begu obvestila policijo v Budimpešti, kamor je baje pobegnil Dozler ter zaprosila, naj Dozleria takoj aretira in izboči našim obla-stvom. * Planincem! V nedeljo 27. tm. bo v planinski kapeli na Krvavcu dopoldne ob pol 11. sv. maša. * Obleke kemično čisti, barva. pUsira in lika tovarna Jos. Reich. * Opozarjamo na današnji razglas ko-misaria oblastne samouprave ljubljanske 1790 * Podpirajte Ciril Metodovo družbo, ker je podpore zelo potrebna. 1340 * Ali so slaščice škodljive zobovju? Sladkor tvori glavni sestavni del človeške prearane, ki je redilen in zdrav. Zaradi tega naj odrasli kakor tudi otroci mirno vživajo slaščice; samo se moramG varovati, da bi ostankj sladkorja, ostajali dalje časa v ustih, zakaj sluz, ki se drži zobov, in ostanki sladkorja, ki ležejo med zobe. preidejo zaradi vretja v kisline, ki se lahko ko lotijo vrhne plasti zoba in io razkrojijo (karies, zobno gnitje). To se da preprečiti !e z rednim čiščenjem zobovja s krtačico po jedi, predvsem ko greš spat. Za čiščenje je posebno primerna zobna pasta Pe% beco. ki ima to prednost, da budi ustne sluznice k izdatnemu izločanju sline. To izločanje sline odstranjuje ostanke s'ad' korja. 1S5 Ob 4., Vs6., 'As. in 9. uri. 4fitlfens %rrylat*d Kino ,IDEAL' Prem jera! I Iz LJubljane u— Naši športniki za Jugoslovensko Matico. V spomin na nesrečni izid koroškega plebiscita, ki je odtrgal od naše državne zajednice preko stotisoč našin rojakov, se vršijo leto za letom tudi športne prireditve. SK Ilirija je ob petletnici plebiscita razpisala vsakoletni nogometni turnir za svoj gosposvetski pokal. Tak turnir bo tudi v nedeljo ter bo poleg domačih klubov sodeloval tudi mariborski prvak SK Maribor. Podrobnosti tekmovanja, ki bo na igrišču Ilirije, so razvidne iz športne rubrike. Jugoslovenska Matica, kateri je namenjen ves dobiček turnirja, pa poziva vso narodno čutečo javnost, da poseti te prireditve ter da tudi s tem izraza svojim simpatijam napram rojakom onstran Karavank. u— Večer francoske pesmi in glasbe v Ljubljani. Francoski institut priredi v ponedeljek 28. t. cn. ob 20. v Filharnrmični dvorani predavanje o francoski pesmi. Govoril bo prof. Marc Vey, pevske in klavirske točke pa bosta izvajala francoska umetnica - solistka gdč. blanche Dufour in pianist Marcelle Heuclin. Program obsega pevske in klavirske točke starejše in namovejše francoske glasbene literature. Sedeži od 10 Din navzdol, stoiišča po 2 Din v predprodaji v Matični knjigarni. Vsi prajatelji francoske glasih najvljudneje vabljeni. u— »Zadnji dnevi Pompejev«. Danes ob 14.30 bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kina Matice veliki zgodovinski film o katastrofalni propasti cvetočega rimskega mesta, slovitih Pompejev, ki jih je zasula strašna lava ob izbruhu ognjenika Vezuva 24. avgusta 1. 79. po Kr. r. Veliko mesto, ki je štelo tedaj nad 30.000 prebivalcev, kjer so se nahajale razkošne vile bogatih Rimljanov, je izginilo tedaj mahoma z zemeljskega površja ter postalo žrtev potresa, ognja in lave. Film ie posnet po znamenitem in izredno napeto pisanem romanu Bulwerja. Zgodovinsko razlago k filmu bo govoril g. prof. Rado Pavlic. Film se bo ponovil jutri ob 11. dopoldne. u— Iz gledališča. Drevi uprizore v operi priljubljeno opereto »Grof Luksenburški«. Melodijozna, lahka glasba, razposajeno predpustno življenje in živo napeta salonska vsebina bo vsekakor tudi letos ugajala posetnikom. — V nedeljo ob 15. uprizore v operi »Mamzelle Nitouche« z gospo Poličevo v naslovni vlogi. Zvečer ob pol 20. se bo pel v operi Foersterjev »Gorenjski slavček«. V partiji Ninon nastopi kot ClTta i grlo so naijtaižjji pot, po katerem prihajajo fckice bolezni v naše teto. V kavarni se boste najlažje oouvaH nahoda, iniluence in bolezni v grliu, uporabljajoč redno ANACOT-PASTILE dr-a Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah. Varajte se preparatov, ki v poslednjem časa posnemajo Anaoot-pasfokJ Igost gospa Vera Jermanova, bivša članica ljubljanske, mariborske in osiješke opere. Obe nedeljski predstavi bosta izven, po znižanih cenah. — Drama uprizori drevi 'ponovno izvrstno francosko komedijo »Velika abeceda« z gospo Nablocko. gospodom Cesarjem in gospodom Lipanom v glavnih vlogah. Predstava bo izven po običajnih cenah. — V nedeljo oa uprizore v drami ponovno veseloigro* Naš gospod župnik« z g Cesarjem v naslovni vlogi. Za predstavo bodo veljale običajne cen*. u— Premijera Gogoljeve komedije »Ženitev« na Šentjakobskem odru. Danes in jutri vprizori Šentjakobski gledališki oder velezabavno tridejansko rusko komedijo »Ženitev«. Silno komične situaciie in satirična vsebina zabava občinstvo med vso predstavo. Pri predstavi sodelujejo dame Petričeva kot nevesta Agata Tihanova, Bučarjeva kot Tekla Ivanovna, Modičeva kot Arina Pantelejmonova, Baranova kot Du-niaška. Komičnega bojazljivega ženina igra Košak, eksekutorja Jajčnika Gnido-vec, mornarskega poročnika v pokoju Bla-žič, pehotnega poročnika izven službe Lav. rič in Štefana g. Moser. Vstopnice za obe predstavi se dobe v trgovini Miloša Kar-ničnika na Starem trgu. a— Sokol I na Taboru javila članstvu, da .ie premimi! njegov ustanovnik in dobrotnik brat Drago Sc.iwab. Pozivamo člane, da se pogreba pokojnega brata udeleže v kroju. Pogreb bo danes 26. tm. ob 16. iz rprtvaške veže Leonišča k Sv. Križu. Zbirališče pol ure pred pogrebom na Taboru. u— Lutkovo gledališče na Taboru. V nedeljo 27. t. m. ob pol 17. se vprizori nova lutkova igra v 3 dejanjih »Čarovnik Ropotar in njegova žena Ježibaba«. Med odmorom bo igral salonski orkester. Vhod z Vrhovčeve ceste. Prostovolini prispevki v kritje režijskih stroškov se hvaležno sprejemajo. u— Koliko Ljubljančanov poseti ob Vseh svetih grobove pri Sv. Križu in Sv. Krištofu? Letos dobimo če ne povsem točno, pa vsaj približno število. Društvo Skrb za mladino priredi na praznik neke vrste štetje. Štetje je mišljeno tako, di se napros: vsak posetnik pokopališča, nai spusti v posebne, v ta namen pripravljene steklena nabiralnike samo po en novec. Število novcev naj bi bilo približno število obiskovalcev. u— Akcijski odbor za ustanovitev ljubljanske podružnice Hrvatskega trgovskega društva »Merkur«v Zagrebu sklicuje sestanek privatnih nameščencev za ponedeljek ob 20. v prostorih hotela Štrukelj z dnevnim redom: Socralno zavarovanje in privatni nameščenci; 2. Eventualije. u— Glede zadušnice za pokojnega Vladimira Gortana v frančiškanski cerkvi smo prejeli: Glede na notico v Vašenj listu javlja podpisani župni urad. da se sv. maša zadušnica za pokojnega Vladimira Gortana ne bo vršila v frančiškanski cerkvi v nedeljo 27. t. m. ob 11., ker je bila za ta dan in za to uro že prej oznanjena in napovedana blagoslovitev zastave ljubljanskih skavtov. Zupni urad Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. —u Ubita pri pobiranju drv. Zidarjeva žena Marija Fekonjeva iz Zg. Hrušice pri Dobrunjah je predvčerajšnjim v gozdu nabirala dračie in naletela na skupino delavcev, ki so podirali neka drevesa. Nesreča ie hotela, da je na Fekonjevo naenkrat padlo neko nasekano drevo, ki ie ubogo žensko udarilo z vso silo po glavi in jo pokopalo pod seboj. Nesrečnica je obležala nezavestna in so jo morali nemudoma prepeljati v splošno bolnico. Tamkaj ^>a je poškodovanka včerai dopoldne na posledicah poškodb preminula, Drevc ji je prebilo loban o, poleg tega pa je imela šo notranje poškodbe. Orožniki so v zadevi nesreče uvedli preiskavo. u— Vlom v mlekarno. Ko ie prišla Ana Cotmanova včeraj zjutraj v svojo mlekarno v Metelkovi ulici, je našla vrata nezaklenjena, čeprav jin je prejšnji večer dobro zaklenila. Cim je stopila v loka!, je doživela drugo presenečenje: notri je bilo vse razmetano in ji ie neznani tat odnesel škatlo napolitank, škatlo čokolade in nekaj navadnih jestvin. Kakor .ie Cotmanova pozneje ugotovila, je mogel neznani storilec vdreti v njen lokal Ie s pomočjo ponarejenega ključa. Cotmanova je prijavila vlom policiji. u— Kar v predsobe hodijo oo oblačila. Železniški uradnik Rafael Ogrin, stanujoč v Vošnjakovi ulici, je predsinočnjim ugotovil, da mu je zmanjkal iz predsobe stanovanja dežni plašč, ki ga je obesil tamkaj na obešalnik. Plašč se je malo poprej še nahajal na svojem mestu, a ie prišel Zimsko periio rokavice, nogavice, pletenine in drugo priporoča IV. URBANČIC, Miklošičeva cesta 20. Cene priznano nizke. 12474 PLESNA ŠOLA T. K. D. ATENE Otroški tečaj, tečaj za naraščaj, družabni tečaj za moderne plese. Vpisovanje danes v soboto od 18.—/420. dtc v Beli dvorani hotela »Union«. med tem v hišo neznan mlad človek, proseč pri stankah za par starih čevljev. Oglasil se je tudi pri Ogrinovih, kier je hitro porabil priliko, sne! plašč s kliuke in izginil. u— Aretacija nevarnega zločinca. Nekje v mestu so včeraj zjutraj aretirali 291et-nega Josipa Pušnarja, rodom iz Gorice. Pušnar se je zadrževal dalie časa v Kar-lovcu, kje; je pred nekaj dnevi oškodoval neko tvrdko za večjo vsoto denarja. Obenem je Pušnar tudi obdolžen. da je sodeloval pri umoru nekega strojevodje y Kar-lovcu. Na zahtevo karlovaških varnostnih oblastev bodo aretiranca odpremili v Kar« lovac. Iz Maribora Rokavice, jelenova koža, Nappa podložene, Lavable, Juhten, Glace, Trico velika izbira 126S2 Srečko Vršič nasl. V. LESJAK Šelenburgova ul. 3 a— Kraljeva zahvala. Ob priliki lOletne-ga jubileja Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru je bil od zbo-rovalcev odposlan na Njegovo Veličanstvo kraia udanostni brzojav na katerega je prejel društveni predsednik od ministra dvora zahvalo: »Gospodinu Dragotinu Gilčvertu, predsedniku Društva odvetniški.! in notarskih uradnikov Maribor. Go-spodine! Primivši sa zadovoljstvom izraze odanosti i tople pozdrave, podnešenim u ime Društva odvetniških in notarskih uradnikov prilikom društvene desetogodišnjice Njegovo Veličanstvo Kralj biagovoieo ie narediti mi, da Vam izjavim Niegovu sr-dačnu zahvalnost. Minister Dvora B. D. Jevtič 1. r. a— Skok iz višine 1000 metrov bo največja senzacija letalsko - akrobatskega meetinga. ki ga priredi mariborski Aero-klub »Naša krila« jutri ob pol 14. na letališču na Teznu. Slovita nemška pilotinja Hedy Schuhmannova bo prispela drevi iz Wurttenberške in bo skočila dvakrat s padalom iz letala, ki jo bo dvignilo 1000 m visoko. a— Propagandni polet nad Mariborom. Srečni posestniki ob tej priliki ulovljenih letakov naj se poslužiio ugodnosti, ki i,m jih nudi tvrdka L. Ornik, Koroška cesta 9, pri nakupu vsega blaga, kakor je v letakih navedeno. a— Nedelja v mariborskem gledališču. Da pride tudi občinstvo, ki se rado nasmeje, na svoj račun, se bo ponovila v nedeljo, 27. tm. velezabavna piljska komedija »Morala gospe Dulske«, ki je pri premi-jeri izvala salve smeha. V naslovni vlogi nastopi ga. Dragutinovičeva. a— Madžarsko letalo pri Sv. Lenartu. V vasi Hrastovec pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so imeli v četrtek nenavadnega gosta. Radi goste megle in neugodnega vremena je namreč pristalo tamkaj neko madžarsko letalo. O dogodku so bile takoj obveščene naše oblasti in je včeraj odšla na kraj zasilnega pristanka komisija, obstoječa iz srezkega poglavarja dr. Ipavca in majorja 45. pp. g. Mičiča. da se ugoto-ve pravi razlogi pristanka tujega letala na našem ozemlju. a— Karambol. Dojem strašne avtomobilske katastrofe trgovca Vrhunca in stroga policijske odredbe, so v prav obilni meri zavrle divjanje avtomobilistov in motoci-klistov, ki se je v Mariboru močno razpaslo. Včeraj pa je zopet prišlo po dveh tednih do karambola, ki sta ga zakrivila šoferja Jakob K. iz Ptuja in K. F. iz Ljubljane Ljubljanski šofer je vozil preveč na levi strani in se kljub zmernemu tempu zadel v avtomobil, ki mu je privozil nasproti. Ptujski šofer ceni škodo na 6000 Din. Zadevo bo obravnavalo sodišče. a— Nepremišljeno dejanje ie zagrešil .železniški uslužbenec Viktor N. Ze 12 let je v službi železnice ter je bil vedno priden marljiv in pošten. Včeraj pa ga je vrag zmotil, da je vzel s seboj par kosov medenine v vrednosti 300 Din. Pri tem ga je zasačila železniška policija, ki ga je aretirala in ga izročila v zapore mariborskega okrožnega sodišča. a— Pogojni odpust. V sredo dopoldne ie bilo iz mariborske kaznilnice odpuščenih 21 kaznencev na podlagi novega zakona o izvrševanju kazni, ki predvideva pogojni odpust kot olajšavo kazni, mesto ukinjenega samotnega zapora. Kaznenci so bili pod varstvom odpremljeni v pristojne občine. Iz Celja e— Ostro streljanje celjske garnizije. Vojaštvo celjske garnizije bo imelo 29. t. m. od 8. do 12. dopoldne v okolici vojaškega strelišča v Pečovniku pri Celju ostro streljanje. Tamkajšnji okoliški prebivalci se opozarjajo, naj se v omenjenih urah ne mude v tamkašnjih okoliških gozdovih, dis se prepreči vsaka eventualna nesreča. e— Dva nova mestna avtobusa. Pred-včerajšmim sta prispela v Celje 2 velika in elegantna avtobusa znamke »Austro-Fi-at«, ki ju je že pred meseci naročilo celjsko mestno avtobusno podjetje v tovarni v inozemstvu. Včeraj popoldne se je izvršila prva poskusna vožnja na že uvedeni progi celjskega mestnega avtobusa Celie-Sv. Peter pod Svetimi gorami. Vožnja Je prav zadovoljivo uspela. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici sta umrla 61 letni Ferdinand Ceouč, tesar iz Zagrada pri Celju, in 28 letna Marija Sagerieva, ščetarjeva soproga iz Celja, Aleksandrova uHca 9. e— Dvodinarski falzffikat tudi r Celja. Policiji ie izročil znani sodavičarski podjetnik g. Alojz Baldasin iz Gaberja dvodinarski novec, ki se že na prvi pogled spozna kot falzifikat. Kovanec ie zelo slabo ponarejen in sta obe strani novca izvršeni nenavadno medlo in nejasno. Tudi nima popolnoma okrogle oblike in nazobčkanega roba. G. Baldasin ne more točno navesti osebe, od katere ie dobil novec. Dozdeva se mu, da ga je prejel od enega savinjskih splavarjev, ki jih je pred dnevi odpeljal s tovornim avtomobilom v Savinjsko dolino. e— Izredna ljudska lahkovernost. K še ne 16 letni kmečki deklici Kristini B. v Za« vodnem pri Celju je prišla v sredo dopoV dne neka meščansko oblečena mladenka z moderno friruro. Dejala ie, da je prišla Samo še danes in jutri! K a v a i i r vseh kavalirjev! ADOI.P JIEJJOUi (V &*u£hi žene d?se za žene t Ob 4., četrt na 7, pol 8. in 9. po naročilu Kristinine matere, ki sedi zaradi neke zadeve v zaporu celjskega sodišča, naj bi ji prinesla nekaj obleke, ker jo r zaporu zebe in je bolna. Deklica ji je izročila nekaj obleke, blaga in platna, obenem pa tudi 400 Din gotovine, ker je poslanka izjavila, da mora plačati 200 Din za zdravnika in 200 Din za razne kolke. Kristina pa se je oblekla in ie kot skrbna hčerka ponesla materi tudi nekaj jabolk, grozdja in drugih malenkosti. Ko sta prišli obe ženski v Celje pred zapore v starem okrožnem sodišču, je neznanka, ki se je predstavila z imenom Grosek. vzela cekar z omenjenimi dobrotami dekletu iz rok in odšla v poslopje. Kmalu se je vrnila s praznim cekariem in ga oddala Kristini, češ, da se mati lepo zahvaljuje. Včerai pa je Kristina zvedela, da je nasedla zviti sle-parki, katero zdaj išče policija. Iz Litije i— Plesni krožek Narodne strokovne zveze priredi plesno šolo, v katero se vsi ljubitelji modernih plesov vljudno vabijo. Otvoritvena plesna vaja bo v n^djljo 27. t. m. ob 14. v novi dvorani gos čili o »Franko«. Iz Trbovelj t— »Župan Stilmondski«■ na sokolskem odru. Naše sokolsko gledališče se lahko prišteva med najboljše diletantske odre. tako glede na igralske moči kakor na repertoar. Danes, v soboto zvečer bodo igrali »Župana Stilmondskega«, za katerega vlada med publiko veliko zanimanje. Toplo moramo pozdraviti najnovejši ukrep uprave sokolskega gledališča. Uprava se je odločila, da uvede z današnjo jrredstavo tudi dijaške vstopnice, do katerih imajo pravi-co učenci in učenke meščanke šole ter učenci in učenke vseh nadaljevalnih šol. Cena dijaškim vstopnicam bo 2 Din. Naši doraščajoči mladini bo s tem dana prilika do lene in koristne zabave in smo uverjeni, da se bo te ugodnosti posluževala v največji meri. t— Šolska anketa. V sredo popoldne se je vršila v občinski pisarni anketa glede ureditve šolskega vprašanja v Trbovljah in Hrastniku. Ankete so se udeležili zastopniki TPD ter zastopniki krajevnih šol-skih odborov. Posvetovanja niso dovedla do nobenega zaključka. Šolske razmere v Trbovljah in v Hrastniku pa so take, da r.e trpe nobenega odlašanja. Občini ne bo preostalo drugega kot to, da najame posojilo in da gradi. Vsaka druga rešitev pomeni samo zavlačevanje. Iz Hrastnika h— Tatvina. V Retju je okradel neki 10-letni pastir, ki sliši na ime Franc, gostilničarja Zupančiča. Fant je doma nekje v/. Primorja in je že predkaznovan. Ponaredil je sam kliuče. Tako je prišel do Zupančičevih 700 Din, katere je lahkomiselno z drugimi pobalini zapravil. Povabil je tudi vaške fante ponoči v gostiiničarjevo klet, kjer so si ga privoščili. Za vse te grehe bo moral Franc dajati odgovor pri sodniji v Laškem, kamor so ga orožniki spremili. h— Kolavdacija. Mizar g. Marko Šuster si je postavil ob občinski cesti pod Košem čedno hišo. V pritličju je prostorna de-lavnicai, v prvem nadstropju pa ve'.;kšlagerje«. _ 20.30: Koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Jonnv - jazzband. Vmes poje šlagerje g. Rus. Nedelja. 27. oktobra. LJUBLJANA 19.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Religiozno predavanje. — 10.20: Domovina naših domačih živali. — 10.50: Reproducirana glasba. — 11: Koncert radio-orkestra. — 15: Predavanje o vinogradništvu. — 15.30: Reproducirana glasba. — 16: Dramski in pevski solo - nastopi. — 16.30: Radio - orkester. — 17: Bohuslavovi živ-Ijenski in gledal, spomini. — 17-30: Radio- orkester. _ 20: Večer opernih arij: poje ga. Sax - Pristovšek. — 21: Valčkov večer ladio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila. •— 22.15: Koncert radio - orkestra. MISS RADIO to so TUNGSRAM BARI.TEVE CEVI Pri mednarodnem tekmovanju je bila soglasno izvoljena, kajti na vsakem prejemalcu nudi najlepši sprejem. s ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 12.05: Nadaljevanje koncerta. — 17: Popoldanski koncert. — 20.35: Koncert komorne glasbe. — 22: Koncert Schubertove glasbe. — BEOGRAD 12.20: Rusko cerkveno petje. — 17.05: Ciganska godba. — 19.30: Literaren program. — 20.30: Orkestralen koucert. — 21.40: Poročila. — 21.50: Veseloigra. — 22.20: Lahka godba orkestra. _ PRAGA 16: Koncert iz Bratislave. — 18.05: R. Strausso-ve pesmi. — 19.05: Koncert godbe na pihala. — 20: Orkestralen koncert. — 21: Lahka glasba. _ Godba za ples. — BRNO 16: Koncert iz Bratislave. — 18: Orkestralen in klavirski koncert. — 19: Koncert vojaške godbe. — 20: Prenos iz Prage. — 21.30: Koncert moravske glasbe. — VARŠAVA 17-40: Koncert godbe na pihala. — 20.30: Poljuden koncert orkestra in solistov. _ 22.25: Nadaljevanje koncerta. — 23: Godba za p Les. — DUNAJ 10-20: Koncert na orgle. — 11: Orkestralen koncert. — 16.40: Koncert dunajskega ženskega simfoničnega orkestra. — 19.10: Komorna glasba. — 20 30: Opereta »Orlov«. — BERLIN 16.40: Waanerjeve skladbe. — 18.15: Lahka glasba. — 20: Filmski večer. _ Godba za ples. — FRANKFURT 16.30: Popoldanski koncert, — 20: Prenos iz Stuttgarta. — 21.15: Saksofonski koncert. — 22.15: Godba za ples, — LANGENBERG 16.30: Koncert iz Frankfurta. _ 20: Koncert operne glasbe. _ Lahka godba in ples. — STUTTGART 17: Prenos iz Frankfurta. — 19: Koncert. — 20: Malmgreen. — 21.15: Prenos iz Frankfurta. — 22.30: Godba za ples. _ BUDIMPEŠTA 11.30: Dopoldanski koncert. — 17.15: Lahka godba orkestra. — 19.35: Pevski koncert. — Ciganska godba. LONDON 20.55: Prenos večernic. — 22.05: Koncert orkestra in solistov. Šport Nedeljski prvenstveni program Primorje : Hermes, Grafika : Natakar, Reka : Slavija Jutri bo zadnja prvenstvena fekma v I. razredu. Srečata se Primorje in Hermes, Prvak je po zadnjem nastopu proti Svobodi brez dvoma favorit, poleg tega je že stara tradicija, da v prvenstvu Hermes nikdar ne nudi Primorju takega protivni-ka, kakor bi bilo 7. ozirom na njegove uspešne nastope pričakovati. V zadnji prvenstveni tekmi je podlegel Hermes z razliko 12 golov in bo moral vsekakor doseči dobro formo, ako bo hotel popraviti pomladanski poraz. Tretje mesto v jesenskem prvenstvu mu je sicer sigurno, toda računati je treba, da pade odločitev še'e spomladi in bo igral zaradi tega vsak dobljeni gol odločilno vlogo. Hermes ima enako število točk s Primorjem in bi mu eventualna zmaga prinesla drugo mesto, kar bi bil za Hermes nad vse časten uspeh Tektna prične ob 15.15, predtekmo igrata cb 13.30 rezervi obeh klubov. Dopoldne igrajo drugorazredni Grafika in Natakar ob 8.30 ter ob 10.15 Reka in Slavija. Tekme za Gosiposvetski pokal V korist Jugoslovenske Matice odigrajo jutri popoldne klubi Ilirija, Maribor, Jadran in Slovan letošnji nogometni turnir za prehodni Gosposvetski pokal. Ta turnir •je vsakoletna manifestacija športnih klubov za narodno kulturne namene Jugoslovenske Matice in se bo ponavljal, dokler si Gosposvetskega pokala ne pribori kak klub končnoveljavno s tem, da zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat v presledkih. Jutri nastonita' ob 14. kot prva dvojica Maribor in Slovan, ob 14.50 pa Ilirija in Jadran. Zmagovalca teh dveh tekem ab-solvirata ob J5.45 odločilno tekmo za pokal, ki bo neposredno po tekmi izročen zmagovalcu. Vsaka tekma traja Ie 40 minut. Ob neodločenem izidu odločuje v predfinalnih tekmah žreb, v finalu pa se igra najprej pod'aljša za dvakrat 10 minut in še le potem se po potrebi ŽTeba. Turnir je organiziran na ta način zato, da se zbere v odločilnih tekmah čim več sodelujočih klubov. Tudi s strogo športnega star lišča bo pestri razpored tekem ter hitro izmenjavanje nasprotnikov nudilo mnogo užitka. Sodijo: Maribor : Slovan g. Betetto, Ilirija : Jadran g. Deržaj, finale g. Vodišek. Pred odločilno tekmo, ki jo bosta po vsej verjetnosti odigrala Ilirija in Maribor, je približno ob 15.30 na sporedu nagovor zastopnika Jugoslovenske Matice na zbrano občinstvo in sodelujoča moštva. Poset so najavili tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Vsi sodelujoči klubi postavijo za turnir svoje najboljše moštvo. Glavna tekmeca za pokal,. Maribor in Ilirija, sta ravno sedaj v izvrstni formi. Maribor je v finalu za pokal LNP porazil Primorje z 3:0 in v medmestni tekmi Maribor : Graz v Gradcu, ki je končala 2:2, je igralo za mariborske barve 8 igralcev Maribora. Ilirija si je z zmago nad Primorjem priborila jesensko prvenstvo Ljubljane; zanimalo bo, da bo nastopil v ilirskem napadu na levem krilu po dolgem presledku zopet mali Kreč (Je-zušček). Jadran je pokazal v zadnjih prvenstvenih tekmah nepričakovan elan itn borbenost in isto se more reči o Slovanu. Obe moštvi bosta v predfinalu gotovo dali iz sebe vse, da kolikor mogoče otež-kočita, morda tudi preprečita zmago favoritov. Gozdni tek SK Ilirije Zimsko-sportna sekcija SK Ilirije priredi v nedeljo kondieijski gozdni tek na približno 6 km dolgi progi za vse verificirane in neverificirane smučarje. Start točno ob 10. na igrišču Ilirije, cilj in garderoba istotam. Tekmuje se v dveh kategorijah: prva skupina juniorji, ki še niso dopolnili 17. leta; II. skupina vsi ostali smučarji. Pi-nene prijave na g. Alojzija Mahkovca, kavarna Evropa, Ljubljana, do 26. t. m. Pričakovati je ogorčene borbe, posebno med ljubljanskimi in izven ljubljanskimi smučarji. Za smučarje SK Ilirije je udeležba obvezna. Sekcija ZNS (službeno). Delegirajo se k tekmam 27. t. hi. na igrišču Priimorja ob 8.30 Grafika : Natakar g. Dolinar, ob 10.15 Reka : Slavija g. Šetma, ob 13.30 Primorje rez. : Hermes rez. g. Marimič, ob 16.15 Primorje : Hermes g. Peivatek. SK Natakar. K odigranju prvemsitvene teikme 27. t. m. s SK Graiiiko ob 8.30 na igrišču ASK Primorja naj pridejo uiro p-red začetkom teikme h Kačieu radi opreme: Ozebek, Jelnikar, Dolanar, Hermana, Novak, Pjp I., CiTo, Zupane, Woh!fart, Kastelic, Zajec; rez. Piip II. Redite]®: Kuikec, Pe-taros. Motam, Bed cm. — Točnost. Članstvu SK Ilirije! Neizprosna smrt nam je ugrabila našega velikega prijatelja, dobrotnika in uis.tanw.nika g. Drago Schwaba. Pogreb neipoizab-mesa bo danes otb 16. iz mrtvašnice Leonišča na Stari poti k Sv. Križu. Pozivamo člane, da se udeleže pogreba pokojnega v čim večjem številu. — Odbor SK Ilirije. SK Ilirija (nogometni oM boys). 3. novembra igramo revanižmo tekmo s SK Savo (Sevnica). Udeležite se polnoštevihio ItTemiiraga danes ob 15.30. Trening odpade samo ob s-kraijno slabem vremen«. SK Ilirifa (lahkoatletska sekcija). Danes ob 17. naj pridejo v klubovo sobo k razdelitvi nagrad za Shellov pokal atleti-Dol m ar, Glavnik, Dergamc, Naehtigal, Go-gala I., Dolenc, Mlakar, Francot Tiran VREMENSKO POROČILO Meteorološki »avod t Ljubljani, 24. oktobra 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Opazovanja LloblJana Maribor Zažreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplle Split Barom. 755-4 753-1 7556 755 6 75v9 757-8 756-8 Temp^r. 12 10 11 14 12 13 15 t« Di 93 90 99 90 98 99 93 Smer vetra ki brzina v m. in «*lr. WSW 2 W 2 WSW 2 mirno mirno mirno E 4 o •§2 H 10 10 10 10 10 10 Padavine Vrsta Dež Dež Dež ▼ irm 7- m 1 7 lo- to 0 0 04 30 4-0 Najvišja temperatura danes v Ljubljani 18.0, najnižja 11.1 Solnce vzhaja ob 6.29, zahaja ob i6.5S luna vzhaja ob 23.18, zahaja ob 14.50. Dunajska vremenska napoved, za soboto: Ailo vreme, morda bolj oblačno in tudi lahke padavine. Žitnik, Gogala II., Frrvšek, Skala. Planta-rič, Pajnič, Frelrh, Sartory, Brolih, Deč-man, Tepina, Longyka, Lavreneič, Lokov-šek, Jelene. Marchiotti, Hočevar, Me vije, Karfoa, Matko, Jerančič, W'ildman, Reber-nik, Belak, Lilleg, Pogačnik, Zaje, Sluga, Urbaračič- Šporn, Šoukal, Jeglič, Pavšič, Režek, Stepišnik. SK Ilirija (lahkoatl. sekcija). V nedeljo nastopijo v petoboju atleti: Banko, llo-var, Pavšič, Rak, Schiffrer, Stepišnik II., Zupančič. Vsi na igrišču pol ure pred pri-oetkom. Obenem naj pridejo ob 9.30 na igrišče gg.: kap. Vizjak, Mahkovec, Kramar-šič, Stepišnik, Oblak, Smole, Kos, Rotar, Jeglič, Frelih. SK Ilirija (tenis sekcija). Vsi igralci, ki imajo shranjene svoje tenis potrebščine v garderobi pod Cekinov irn gradom, naj iste do 1. novembra sigurno odneso iz garderobe. Od tega drie dalje sekcija ne bo odgovarjala za shranjene stvari. dnevna in nočna krema ob enem. 1265? Podnevi ščiti vašo kožo pred škod-Ijivim-j vplivi slabega vremena. Je rh- tega posebno prikladna kot podloga za puder kjer prepreči za-maišemje kožnih por s pudrom. Pust pa, da se puder drži kože in se da pozneje zopet lahko odstraniti. Po noči deluje kožonegujoči Eucerit, katerega vsebuje samo Nivea-Cre-me. ket glavno redikio sredstvo vse tkivo, pomlajujoč, okrepčuioč in neguioč. Gube in ruge hitro in .popolnoma odstrani. Doze po 3. 5. 10 in 22 Din. Tube po 9 in H Din. — _ ,. ., , ., Nivea-Creme pronik-ne v kožo in ne os.avlja n&afceza bleska. Odpremno skladišče v Mariboru. Meljska c. 56. Gospodarstvo Odvetnik dr. Fran Novak. Zakon o jamstvu vodilnih funkcionarjev bank in o zaščiti vlagateljev Iz časopisnih vesti je posneti, da namerava vlada izdati poseben zakon o bankah Kakšna je vsebina načrta, o tem javnost nima točnih podatkov. Potrebno pa bi bilo. da določa zakon tudi precizne norme za civilno odgovornost vodilnih funkcijcnarjev bančnih zavodov. Polomi raznih bank, denarnih zavodov (najnovejši slučaj Hrv seljačke zadružne banke v Zagrebu) vplivajo porazno na najširše kroge prebivalstva, ki zaupa svoje vrednosti" in novce bančnim zavodom, in so toliko občutnejši, ker po obstoječih zakonih ne najde zlepa ne civilno ne kazensko sodišče funkoijonarjev, ki bi bili osebno materijelno odgovorni za težke posledice površnega in lahkomiselnega postopanja z zaupanim imetjem. Med onimi, ki žalujejo za izgubljenimi novci, niso morda samo premožni ljudje, ki znajo večinoma pravočasno svoje vloge spraviti na varno, marveč tudi srednji in mali sloji, vdove, sirote, socijalne institucije, kulturni in humanitarni zavodi. Ne samo, da je zapravljena delniška glavnica, zaigrani so zaupani novci, vloge, dostikrat celo efekti, ki so jih posamezniki dali zgolj v 6hrambo banki. Ob polomu noče biti nihče krivec, vsak se izgovarja na drugega. Želeti bi tedaj bilo, da se vnesejo v zakon o bankah nujno potrebna in precizna določila glede odgovornosti vodilnih funk-cijonarjev. Kdor prevzame vodilno mesto v upravi bančnega zavoda, mora s tem prevzeti tudi dolžnost, da se za zavod briga in vrši svoje funkcije s skrbnostjo poštenega trgovca. Ako nastane zaradi tega, ker so posamezni vodilni funkcijonarji opustili vestnost poštenega trgovca za zavod, oz. za vlagatelje, kaka škoda, naj bodo za to škodo dotieni funkcijonarji tudi materijelno odgovorni. Naravnost v nebo vpijoče je, ako sprejemajo zavodi vloge strank tudi še tedaj, ko že čutijo, ali pa dobro poznajo svojo pasivnost. Prav posebno stroga določila bi bilo normirati baš za ta primer, da sprejemajo zavodi vloge navzlic temu, da jim je mano. da stojijo pred polomom. Javnost dostikrat zaupa v posamezne osebnosti, ki vodijo zavod. Ako bi take osebnosti vedele, da jih za njihovo brezbrižnos-t zadene posebna civilna oz. kazenska odgovornost, bi kmalu prenehali biti samo statisti in bi se začeli zanimati za potek po&lov, ali pa bi odložili svoja mesta, kar bi seveda ne bilo v škodo zavodu. Banke, denarni zavodi lahko špekulirajo predvsem s svojo lastno imovino; z imovino strank, t. j. vlagateljev pa morajo previdneje postopati. Določiti bi bilo v zakonu, da morajo banke del svoje imovine, rezerv ali delniške glavnice naložiti kol jamstvo za vloge svojih vlagateljev v državnih vrednostnih papirjih, s čemer bi se tudi zvišalo zanimanje za državne papirje in bi se dvignili tečaji. Seveda ss z odredbami ne smejo onemogočiti življenski pogoji banke in nameni, ki jim služijo banke. Tudi druge države, ne glede na češkoslovaško in avstrijsko republiko, imajo primerna zakonska določila o odgovornosti vodilnih funk-cijonarjev bančnih zavodov in o osiguranju vlog vlagateljev. Nesreče in polomi, ki so se pri mis pripetili, naj bodo tudi za našo zakonodajo povod, pečati se s takimi normami. Naše ugledne, solidne banke ;n denarni zavodi proti umestnim zakonitim od- Jugoslovenska rudarska produkcija v I. polletju Rudarska produkcija, ki je v modernem gospodarstvu nekako merilo gospodarske konjunkture, 6e je v naši državi v I. polletju tekočega leta ponovno dvignila. V prvi vrsti prihaja v poštev produkcija premoga, ki je v vsej državi dosegla 2.G66.2S0 ton napram 2,415.660 tonam v prvem polletju preteklega leta. Povečanje produkcije napram lani znaša torej 250.570 ton; to povečanje pa odpade skoro izključno na Slovenijo, kjer se je v prvem polletju t. 1. napram lani povečala produkcija za 209.235 ton ali 27 % (od 887-373 na 1,096.608 ton), dočim se je v ostalih pokrajinah naše države povečala le za 41.333 ton ali 2.6% (od 1,528.288 na 1,569.621 ton). S tem se je delež Slovenije na skupni produkciji premoga v naši državi dvignil od 37 % v prvem polletju pret. leta na 41 % v prvem polletju t. 1. Bakrene rude je bilo v prvem polletju nakopane 180.932 ton. to je za 1423 ton manj kakor lani, vendar se je produkcija sirovega bakra dvignila istočasno od »251 na -9505 ton, ker je bila skoro vsa ruda doni;' predelana. Svinčene rude (koncentrirane) je bilo nakopane 7587 ton napram 7569 tonam v prvem pollttju pret. leta, produkcija svinca r-a je istočasno nazadovala od 5225 ton na 46(K3 ton. Produkcija železne rude je zaradi slabšf*-g?. izvoza zlasti v p^cetku leta, ko so via1-dale predvsem v Bosai velike prometne težkoče, nazadovala o i 221.370 ion na 181.399 ton. Produkcija sirovega železa pa se ui zmanjšala, temveč se je celo zn malenkost povečala od 16.505 n-i 16.666 ton. Omeniti je še produkcijo sircvagr. einka, ki se je naD*am lani skoro podvojil* in £e je povečala od 1828 na BiLS ton. = Plačevanje uslužbenskega davka r davčnih Znamkah. Glede novih predpisov o plačevanju u6lužbenskega davka v davčnih znamkah si mnogi delodajalci ae niso povsem na jasnem. Predvsem je treba poudariti, da so delodajalci, ki ne zaposlujejo preko 20 zaposlencev, po novih predpisih dolini plačevati uslužbenski davek v znam- kah, zalo odpade tudi ugodnost za delodajalce, ki ne zaposlujejo' preko 5 delavcev, ki je obstojala v tem. da so plačevali uslužbenski davek četrtletno, 15 dni po preteku vsakega četrtletja. V knjižici za uslužbenski davek se morajo po novih predpisih ob vsakem izplačilnem roku nalepiti davčne znamke in uničti z ž:gom ali podpisom delodajalca. Oni, ki bi morali plačati uslužbenski davek za julij, avgust in september do 15. oktobra, smejo izjemoma šele sedaj nalepiti v knjižice znamke za zaslužke, izplačane v teh mesecih. Ker mora delodajalec zSanitas« Kramar Cie v Ljubljani (parfumerija, foto-manufaktura in mešano blago, družbenika Kramar Jos. in Kramar Pavla iz Celja); Livarna železa in kovin, družba z o. z. v Srednjih Gameljnih (osn. glavn. 40.000 Din. poslov. Jer.šan Slavko iz Ljubljani in Zobec Ivan v Gameljnih). = V likridaeijo so stopile nastopne tvrdke: Prva jugoslovenska tovarna Dungit. družba z o. z. v Ljubljani; Rude in kovine, družba z o. z. v Ljubljani (zaradi ustanovitve istoimenske <1. d.); Rudolf Wibm°r & Karol Haerdtl, gojišče trt, sadnega in gozdnega drevja, družba z o. z. v Ptuju. = Rastoči izvoz lesa iz Rusije. Po statistiki ruske zunanje trgovine se je dvignil izvoz lesa iz Rusije v gospodarskem letu 1928/29 (31 sept. 1928 do 1. okt. 1929) na 4,162.000 ton v vrednosti 120.4 milijona rublje-; napram 2.495.C100 tonam v vrednosti 80.3 milijona Din v gospodarskem lotu 1927/28. Po količini se je torej izvoz povečal za 66 %, po vrednosti pa le za 50 kar nam potrjuje, da Rusija predvsem z nizkimi cenami forsira svoj izvoz, kar na evropskem lesnem trgu ni ostalo brez posledic. Iz Varšave poročajo, da je zaradi ruske in deloma finske konkurence letos padel izvoz lesa iz Poljske za eno tretjino lanske količine. Med poljskimi lesnimi producenti, izvozniki ter vlado se vršijo že pogajanja za ustanovitev izvoznega sindikata za les. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave ščetk za čiščenje cevi, smirkovega platna, sadre, bele kovine, svinca, kolofo-nije, raznega orodja, železnih vijakov, mizarskega kleja, suhe barve, špirita, šelaka in 2000 kg strojnega olja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 4. novembra ponudbe glede dobave 15.000 kg pšemične moke in 1000 kg koruznega zdro-ba. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 6. novembra ponudbe glede dobave vijakov z maticami. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 8. novembra ponudbe glede dobave 200 m plinskih cevi. Predmetni oglasi eo na vpogled v Zbornici za TOI. Borze 25. oktobra Na ljubljanski borei je bil danes devizni promet srednjL Večja potreba je bila v devizah n8 Trst in Dunaj. Tečaji so ponovno nekoliko popustili, in sicer za devizo na Dunaj od 7-948 na 7.9419, za devizo na New-vork od 06.44 na 56.42, za devizo na Pra*o mSt mT6 in za devizo na Trst ^ Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci notirala na včerajšnji višini, in sicer za aranžma 4°0_42° trgovala pa se je za kašo po 421—4"? -n z"a december po 427. Investicijsko po^jilo -V bilo zaključeno po 84.75, v agrarnih obveznicah pa je bil promet po 53.50. Med bančnimi vrednotami se je Praštediona ponovno okrepila ter se je trgovala po 895. V ostalem je bil promet še v Zemaljski i>o 125 Mej lndustrijskimi vrednotami so bili zaključki v Slaveksu po 95. v Šeoerani po 410 v 1 vornici vagonov po 130 in v Dubrovač'i po 430. Devize in valute. Ljubljana. Amsterd. 22.80. Berlin 13.505— 13.535 (13.52). Bruselj 7.9096. Budimpešta 9.8432. Curih 109-4.4 — 1097.4 (1095.9). Dunaj 792.69 — 795.69 (794.19). London 275.S4. Newyork 56.42. Pariz 222.66, Praga 167.10 — 167.90 (167.50). Trst 296.15. Zagreb. London 275.40—276 20. Nevvvork 56.32—56.52, Pariz 221.66—223.66. Milan 295.20—297.20. Curih 1094.4—1097.4. Berlin 13.505—13.535, Dunaj 7 9269—7.9569. Prsga 167-16—167 96. Budimpešta 9.8792—9.9092." Curih. Zagreb 9.125. London 25.17125. Nevvyork 516.00, Pariz 20.33. Milan 27 Berlin 123 42. Dunaj 72.50. Beograd S125 Praga 15.31. Bukarešta 3.08125. Budiinivšta 90.20, Sofija 3.7575, Varšava 58.00. Rfekti. Ljubljana. Celjska 17f) den., Ljublj. kreditna 123 den.. Praštediona 887.50. Kreditni zavod 170 den.. Vevče 130 d^n.. Ruše 250 do 260. Stavbna 50 den., šeš-ir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 420—422. kasa 420—422. za november 423—424. za december 426—427. zn februar 4et naraščajočih vidnih zalog je zadnje dni cena pšenici na cliicaški borzi popustila skoro za 10 centov na 120 J4 centa. Ta znatni padec pa je ostal skoro brez upliva na kontinentalna tržišča, ki so se po prvem navalu blaga iz nove letine več ali manj pomirila in osamosvojila od ameriških tržišč, kjer je na pr. pšenica navzlic zadnjemu padi-u še vedno drežja kakor na kontinentu. Na evropskih tržiščih .je onažati le malenkostno nazadovanje cen. V Budimpešti je danes oktoberska pšenica notirala 21.70—21.75. Tudi pri nas so cene pri mirni tendenci le za malenkost popustile. + Ljubljanska borza (25. t. 111.) Tendenca nespremenj. Zaključen je bil 1 vag. koruze. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa plač 30 dni): baška 80'81 kg po 245—2475, baška. 79 leg po 242.5—245. baška uzančna po 230—232.5, sremska 80 kg po 240—242.5, sremska 77 ka po 235—237.5: rž: baška, 72/73 kg po 210—212.5: moka: .0.- fco Ljubljana. plač. po prejemu po 355—365: kortus: baška. novn. umetno sušena, mlevska tarifa po 197-5—200. navadna tarifa r>o 202.5—205: oves: baški. 63/64 kg, navadna tarifa po 205—207.50: laneno seme: domače prove-njence. pariMa Ljubljana no 5—6. -f Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca mlačna. Cene pšenici in koruzi so nekoliko popustile. Promet: 14 vagonov pšenice, 35 vagonov koruze. 5 vagonov moke in 1 vagon ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 190 do 192.5: 78 kg 192.5 — 195; banaška in sremska 187.5 — 192.5. Ječmen: baški 120 do 127.5. Oves: baški 145 — 150. Koruza: baška v storžih 70 — 75; baška, nova 107.5 do* 110; za december - januar 135 — 130: za marc, ladja Dunav 142.5 — 147.5: baška, umetno sušena 145 — 150. Moka: >0« 295 do 310; »2« 270 — 280: »5< 247 — 255; »6« 210 do 220; 57« 175 — 1S5. Otrobi: baški in ba-naški 105 — 110. + Dunajska borza *a kmetijske proizvode (24. t. m.) Nazadovanje tečajev na inozemskih borzah ni ostalo brez vpliva na dunajsko borzo. Ponudniki so znižali cene, vendar pa je konsum ostal skrajno rezerviran ter je bil promet minimalen. Cene pšenici so bile uradno znižane za 25 grošev. Tendenca v koruzi pa je ostala nespremenjena. Uradno notirajo vključno prometni davek io carina, fco Dunaj: pšenica: domača 32—32.75, madžarska potiska 36. t o — 38.25: koruza: 26 — 26.5. OC&fcrao Zbrani spisi Jovana Dučiča Beograd, oktobra. Prve knjige, ki jih bo izdala »Biblioteka savremenih jugoslovenskih pisaca« (ki jo je ustanovilo založniško podjetje »Narodna prosveta«) bodo Zbrani spisi gosp. Jorana Du-fiča, med katere so sprejeti tudi taki spisi, ki niso bili doslej še nikjer objavljeni. Prvi komplet bo obsegal pet knjig v štirih zvezkih. Knjige izidejo v nakladi, kakršne Balkan doslej še ni poznal: 10.000 izvodov vsaka knjiga. Pet knjig predstavlja potemtakem naklado 50.000 izvodov. Vsak komplet bo stal 120 Din. Oprema bo lepa, elegantna. Štirje zvezki, ki izidejo začetkom novembra, bodo vsebovali tri knjige pesmi io dve knjigi proze, in sicer: 1.) Pesme sunca. 2.) Pesme ljubavi i smrti. 3.) Carski soneti. 4.) (proza) Plave legende. 5.) (proza) Gradovi i himere. V zadnji knjigi izidejo razna pisma; z Alp, iz Ženeve, z Jonskega morja, iz Grčije (iz Delf in iz Aten), iz Egipta, iz Portugala. Nekatera so bila že natisnjena, druga pa bodo s to knjigo prvič stopila pred publiko. Drugi komplet, ki ima iziti v teku prihodnjega leta, prinese še tri knjige gosp. Jovana Dučiča, in sicer: 6.) Blago cara Ra-dovana. 7.) Moji saputnici. 8.) PoTed puta. Knjiga »Blago cara Radovana« bo obsegala refleksije in misli osreči, o pesniku in etvar-.ianju, o ljubezni in ženi, o prijateljstvu, o mladosti in starosti, o herojih, o prerokih, o kraljih. Iz te knjige ni doslej izšlo ničesar, zato jo literarna javnost nestrpno pričakuje. Sigurno bo prava literarna senzacija. »Moji saputmick bo knjiga esejev o Miloradu Mi-trovieu. Vladimiru Vidriču, Bori Stankoviču, Petru Kočiču, Izidori Sekulič. Vsi ti eseji eo bili že objavljeni v »Srp. knjiž. glasniku«, »Letopisu Mat. Srpske«, »Bosanski Vili«, »Srpsko - brv Almanahu? in dr., vendar so za dokončno knjižno izdajo temeljito predelani. Razien teh bodo priobčeni v tej knjigi še neobjavljeni eseji o Ivi Vojnoviču, Mileti Jakšiču, Vladimirju Nazoru, ivi Oipiku. V knjigo »Pored puta« pridejo eseji o Ivanu Meštroviču, o Srbih, o Hrvatih, o Bolgarih, o Venizelosu, o psihologiji kmeta, o bolgarskem kralju Ferdinandu, o sodobnih Grkih in Grkinjah. Tudi tu je nekaj neobjavljenih spisov. S to izdajo dobimo monumentalno izdajo spisov našega velikega pesnika. Pisee se sedaj bavi z idejo, da napiše psihološko - sentimentalni roman z osebami iz Trebinja in Dubrovnika. Osebe eo mali ljudje — drobna buržoazija — in intelektualci. Obravnava večni problem ljubezni in odnosov med moškim in žensko. Sicer gosp. Dučič še nadalje piše .pesmi, v katerih se opaža nova, filozofska nota. Tako sem v kramljanju z gosp. Jovanom Dučičem v prijetni družbi pri »Ruskem carju« ob njegovi bleščeči konverzaciji skoraj mimogrede izvedel podatke, ki bodo razveselili vse prijatelje naše knjige, zlasti pa še številne prijatelje velikega poeta. p. »Narodna Prosveta" in njeni načrti Knjige se prodajajo, če je založništvo podjetno. — Tri knjižnice, ki nosijo milijone. Beograd, oktobra. Pred nekaj leti se je ustanovilo pri nas založniško podjetje »Narodna Prosveta«, ki je izdalo že tri knjižne zbirke. Približno pred dvema letoma je začelo objavljati v svoji »Zbirki starejših srbskih pisateljev« avtorje, ki so bili že skoraj, ali pa tudi popolnoma pozabljeni. Med drugimi so bili v tej zbirki ponatisnjeni spisi pesnika Jorana Grčiča, pripovednika Bogoboja Atanackovi-ča in dveh romanopiscev: Jase Ignjatoviea in Svetolika Rankoviča. Imena teli in še mnogo drugih, ki jih namerava podjetje izdati, pozna publika le iz šole in površno. Vsako njihovih del je razširjeno v 4000 do 5000 izvodih.- V času, ko beograjski založniki dajejo v časopise interviewe, kjer pravijo, da ee lepa knjiga več ne štiri med ljudstvom, je zares neverjetno, kako je podjetju uspelo razprodati vsak mesec (kajti zbirka izhaja mesečno) 4000—50o0 izvodov te dragocene biblioteke. To pomeni, da založništvo dobiva pol milijona dinarjev na mesec in šest milijonov na leto. Posamezen zvezek, ki vsebuje navadno po več knjig, stane 100 Din. Zvezek obsega kakih 30 tiskovnih pol, v izredno lepi usnjeni vezavi z zlatimi črkami. Dosedaj je izšlo 30 zvezkov te zbirke, objavljenih pa jih bo še 30. Zaradi silne organizacije razpečavanja je verjetno, da bo naklada te zbirke narastla na 6 in več tisoč. Človek ima zares užitek, če vzame te knjige v roko, ne samo zaradi njihove vsebine, marveč tudi zaradi izbranega papirja in okusne opreme sploh. Zbirko urejuje odbor, ki mu je na čelu dr. Vladimir Čorovič, ostali člani pa so profesor Jeremija Živanovič, vseučiliški tajnik Pavle Stefanovič, upravnik Univerzitetne Biblioteke in docent beograjskega vseučilišča dr. Uroš Džonič in profesor Jelača. Druga zbirka, ki jo je izdalo to podjetje, se imenuje Biblioteka tujih pisateljev. Uredniškemu odboru te zbirke načeluje g. Bogdan Popovič, nadaljnji člani pa so: ga. Izidora Sekulič, gg. Miodrag Ibrovac in To-dor Manojlovič. tudi ta zbirka je tehnično krasno opremljena, samo da tu obstoje poleg usnjeno vezanega lOOdinarskega kompleta tudi knjige s platneno vezavo (komplet 70 Din) in broširane knjige (komplet 30 Din). Zbirka je začela izhajati pred dobrim letom in ee danes tiska že v 4000 izvodih. Med drugim so bila dosedaj objavljena izbrana dela Anatola France-a, Keller-manna, Aldanova, Thomasa Manna, Mau-paesanta in drugih. Zbirka izhaja vsak mesec. Tretja je Zbirka sodobnih jugoslovenskih pisateljev, ki jo tudi urejuje poseben odbor s pesnukom Jovanom Dučičem na čelu. Člani tega odbora so Veljko Petrovič. Dragiša Vasic in Milan Kašanin, ki eo vsi trije naši odlični pripovedniki. Kot prva izdaja te zbirke bodo izšli Zbrani epiei Jovana Dučiča. Za njimi bosta izhajala mesečno eden do dva zvezka jugoslovenskih pisateljev. Uredniški odbor namerava za Dučičem izdati izbrano prozo Vladimirja Nazora (»Istareke priče«, »Veli Jože s: ali njegove povesti iz detinstva), nato pa kot predstavitelja slovenskega slov-eta spise Otona Zupančiča. Potem bi prišli na vrsto Milan Rakič, Dragutin Domjanič, Veljko Petrovič, Miroslav Krleža, Ljubo Wiesner — v kolikor se bo z njimi dosegel sporazum. Vsekakor je škoda, da so te izdaje tiskane v cirilici, e čemer se odtegujejo velikemu delu čitateljev, ki niso vajeni cirilice. Saj je na cirilskem področju veliko več inteligence, ki lahko in rada Sta latinico, nego je na področju latinske pisave takih, ki bi radi čitali cirilico. Latinica in ekavski dialekt bi morala prodreti tudi v izdaje tega podjetja. Nadalje bi bilo v skladu z našimi kulturnimi potrebami, če bi se »Zbirka starejših srbskih pisateljev« izpremenila v »Zbirko starejših jugoslovenskih pisateljev«, ki naj bi v njej našli mesto poleg srbskih tudi starejši hrvaški in slovenski pisatelji. Hrvati in Slovenci imajo prav tako nekaj pozabljenih pisateljev, ki bi bili zaslužili, da se jih osveži. Če je že zbirka sodobnih pisateljev jugosloven6ka, kakor se spodobi, ne vidim nikakega razloga, zakaj ne bi bila taka tudi zbirka etarejših pisateljev. V zvezi z vsem tem bi končno bilo logično, da vstopijo v uredniške odbore teh zbirk poleg Srbov tudi Slovenci in Hrvati. Šele tedaj bi ti odbori dobili resnično jugoslovenski značaj. Oni bi obenem tudi najbolje znali oceniti, kateri pisatelji njihove ožje domovine bi morali izhajati v teh zbirkah in po kakšnem redu. Celokupna »Narodna Prosveta« je last enega samega človeka, ruskega Žida, ki je prišel k nam popolnoma brez sredstev. S svojo žilavostjo in spretnostjo je ustvaril ogromno založniško podjetje, ki dela z milijoni in daje velike dohodke, ki ji lastnik zopet investira v podjetje. Ob tej priliki velja pripomniti, da bi pisateljski honorarji lahko bili brez škode za podjetje nekoliko večji. Dučič dobi za svoje življeneko delo 200.000 Din. t. j. 20 Din po komadu (v prvi seriji bo 10.000 kompletov), medtem ko bo založnik spravil v žep milijon dinarjev, od katerih je treba odšteti okoli 400.000 Din stroškov za -izdajo teh knjig. To pomeni 600 tisoč Din čistega dobička. Ko bi se podjetje zadovoljilo z nekoliko manjšim zaslužkom, bi moglo nakloniti pisateljem boljše honorarje. Založnik bi moral pač pomisliti, da eo pisatelji tisti, ki omogočajo njegove finančne uspehe. Vprašanje honorarja se tiče tudi izdaje »Antologije narodnih pesmi«, ki jo je podjetje založilo še pred objavljenjem zbirk (v 19 knjigah) in ki je bila razprodana v nekaj mesecih. Tiskana je bila v 5000 izvodih komplet 19 knjig za ceno 200 Din. Antolo gijo je pripravil dr. Miloš Gjurič. Za svoje delo je dobil 10.000 Din, dočim znaša čisti dobiček — 750.000 Din. p. ' Ivan Cankar v nemščini Dunajsko založništvo Niethammer je nemška založništva razrešilo sramote, ki jo je pred meseci z jedko ironijo ožigosal Hermann Wendel v berlinski »Die literarische Welt«: da se izdajajo prevodi najobskurnej-š>ih francoskih in angleških avtorjev, dočim Slovenec Ivan Cankar, eden najboljših med Jugosloveni, ne najde nemškega založnika. Nemški Cankar je torej vendiirle pred nami! Zakaj ni bil prodrl že preje v sfero nemške literature, kdo je in kakšen narod ga šteje med svoje duhovne predstavitelje, o tem pripoveduje v toplem predgovoru knjigi »Der Knecht Jernej. Eine Aiiswahk E. A. Rheinhardt. Gospa G. Jirku je prevedla »Hlapca Jerneja in njegovo pravico?, »Petra Klepca«, »Polikarpa« in »Šiviljo« ter deset drobnih črtic, večji del iz knjige »Moje življenje«. Založba Niethammer je izdala ta prevod v opremi, ki prekaša slovenske izdaje Cankarja. Postavila je na nemški knjižni trg knjigo, ki je dokaz njenih simpatičnih založniških ambicij in velikega spoštovanja, ki ga ima do Cankarjeve mojstrske proze. Za bližnje tedne napoveduje še prevod »Hiše Marije Pomočnice« in nadaljnje mladostne spomine iz knjige »Moje življenje«. Do konca tekočega leta bodo imeli Nemci dve knjigi Cankarjevih spisov, dovolj, da se preverijo o stvariteljski sili neznanega jim umetnika iz ene najmanjših literatur Evrope. Ali bo plemeniti podvig založništva Nieth-hammer obrodil zaželjene sadove? Želeti bi bilo, da obe knjigi Ivana Cankarja raz-ženeta predsodke in pripravita v nemškem evetu prosto pot najboljšim plodovom jugoslovenskih literatur. To bi bilo veliko poslanstvo »Hlapca Jerneja«, zaslužno dejanje prevajalke in založnika. Ni mogoče, da bi bili dobri in prijateljski eosedje velikega nemškega naroda, ne da bi tudi med Nemci obstojal široki krog čitateljev, ki bi jih prevodi iz naših literatur približevali jugoslo-veneki narodni duši. Ni mogoče, in če je doslej bilo tako, upajmo, da nova širokoerč-nost nemškega duha zavrže ta jalovi anahro-nizem. O prvi knjigi »Der Knecht Jernej« smo dobili le najboljše mnenje. Prevajalka ga. Jirku se je z očitno ljubeznijo poglobila v Cankarjevo prozo in prevaja z umevanjem in jezikovno veščino. Zdi se nam, da ni škodovala Cankarju niti na onih mestih, kjer je nekoliko svobodneje zaokrožila izraz. Slovenci smo dolgo čakali, kdaj ee pojavijo dobri nemški prevodi iz naše sodobne literature, zato smo hvaležni za to dejanje. Knjigo »Der Knecht Jernej« priporočamo zlasti onim našim ljudem, ki jih vežejo kakršnikoli stiki z Nemci in ki eo bili doslej v zadregi, kako naj jim pokažejo elovenstvo v Nemcem dostopni obliki. Ta knjiga je naša dostojna vizitka za nemško dušo. Iz osebnega razgovora, ki smo ga imeli e predstaviteljem založništva, smo posneli njegovo trdno voljo, da izda še druga dela iz eloveneke, hrvatske in srbske literature, če bo materijalno uspel poizkus s Cankarjem. Težava je v tem, da imena naših pisateljev zvene Nemcem tako tuje, da jih v ogromni knjižni povodnji, ki poplavlja nemški trg, prezrejo in preslišijo. Zato je naše prodiranje težavno in počasno. Ovitek, ki ga ima knjiga »Der Knecht Jernej« (okusen ovitek, kakor je okusna celotna oprema) je prilagojen temu stanju: »Es ist das breite und mutterliche der slavvischen Seele, tiefe mvstische Fronimigkeit, die erlosend iiber Alles irdische Schicksal hinausweist.« (Ivan Cankar, »Der Knecht Jernej«, 288 strani v 8", etane v platno vezan 80 Din. Naroča se tudi pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani.) i Prelovec: Šest narodnih pesmi Pod z.srornjim naslovom ie izšlo, tonof v samozaložbi, nadaljevanje orveea albuma narodnih pesmi izpod peresa oevovodie in skladatelja Zorka Prelovca. Tudi ta zbirka je stavljena za srednji glas in ie tako pristopna skoro vsakemu pevcu. Vsebutt pesmi: »Hišca pri cest' stoii«. »Odpiraj dekle kamrico«. »Vsi so Drihaiali.« »Poidem v rute«. »Gor čez izaro« in »Ko otičica n» tuje gre«, torei same jako znane popevke, ki bodo liubiteliem lahkih domačih melodij dobrodošle. V načelnem oziru druga zbirka popolnoma odgovarja prvi: tudi tu so izbrane pes mi z vidika poliudnosti. Klavirska spremljava ie vsekozi lahka, izvedliiva za vsa- kogar. ki le nekaj obvladu-ie klavirske začetne noime. Ritmično ie zanimivo notira-na šesta: kombinacija taktovih načinov ie našim narodnim pesmim večkrat lastna iri popolnoma neorisil ena. Zlasti utegneta ugajati obe koroški narodni, ki tudi v zboru napravila običajno na"globlii vtis. Pri prvi pesmi ie opazko »semnre pedal« bržkone razumeti v tem smislu, da se oedai mnenja vsak takt. kar bi se na lahko drugače označilo. Menda nai se ne drži pedai skozi vse štiri takte? V ostalem je peda, pisan nekonsekventno in tudi ne vedno n& pravem mestu (n. pr. str 11). Sicer Da ie pisanie pedala itak večinoma odveč: om. ki ga umejo rabiti, ne Dotrebuieo toza devnega navodila, neveščim na tudi ta označba, ki ie sama po sebi dokaj netočna. ne bo drugega kot nepotrebna navlaki-. Izurjenim pianistom pa ta klavirski staveK ne nudi posebni.i problemov, tudi v peda-lizaciii ne. Oprema zvezka ie lična, tisk razločen, bistenih tiskovnih napak, ki bi mogle motiti razumevanje, nisem našel. (V zadnjem taktu prve pesmi mora biti seveda v desni roki pri _orvi četrtinki spodnia nota »g« nts »e«. v 7. taktu 4. nesmi. v nrvi osminki desne roke soodnia nota »h« in ne »c«. zadnia nota pesmi v levi roki ima eno pomožno črto preveč.) Zbirko ie priporočati vsem. ki iih zanima naša narodna pesem v priredbi za gla«, in klavir ter bo posebno prilasrodna za ra«-ne podeželske kulturne in koncertne prire-ditve. ker nudi same hvaležne popevke v vsakomur dostopni obliki. L. M. Š. Preosnovani „Zvonček" Naše mladinsko slovstvo stalno napreduje. Kakor se ie v marsičem reformiral poduk v osnovnih šolah, da dobi mladina čim več znanja in podlage za nadaljnje učenje, tako se skuša tudi mladinska književnost čim boli prilagoditi novim, večjim zahtevam. Po tridesetletnem uspešnem \z-hsjan;u sp ie tudi naš mladinski mesečnik »Zvonček«, prijetni tovariš tolikih šolskih generacij. preosnoval v moderen mladinski list. Izdajanje ie prevzel poseben kon-sorcii. dočim ie uredništvo prešlo v rok-znanega književnika g. dr. P. Karlina. ki urejuje tudi našo na:bolišo »liudsko čitanko« — Vodnikovo pratiko. Prva številka oreosnovanega »Zvončka« obeta lep in zanimiv letnik. Ooaziti ie sodelovanje ceres. ki doslei niso spadala v »Zvončkov« sotrudniški kros. Če bo novi urednik pritegnil še razne drusre naše pisatelje, bo stopil »Zvonček« na vodilno mosto v naši mladinski književnosti. V ok-toberski številki ie začela izhaiati daljša (zakaj anonimna?) poveš' »Zeleni ptič«, dočim bo »atrakcija« tega letnika prevod povesti »Živl:enie in urigode male opice*, ki jo ie spisal Poljak F. Ossendowski. V številki ie tudi več poučnih sestavkov, med niimi: »Kako so živeli učenci pred 100 leti«. »Mladostna leta velikega cesarja«, »Sveti Vaclav« i. dr. Večia skrb se posveča tudi ilustracijam: umetniška priloga, ki postaja pri naših časopisi,i skorai že ne izogiben dodatek pa prinaša reprodukcijo slike Šaše Šantla »Ljublana — Grad in okolica«. Preverjeni smo. da ie »Zvonček* zelo srečno vstopil v četrto desetletje in da ima zasigurano leDo bodočnost. Priznati pa je treba, da gre niejrov razvoi po skrbno uglajeni poti: trideset 'etnikov »Zvončka« ie že cela tradicija v naši mladinski književnosti in dobršen del živlienskesa dela negovega zaslužnega urednika z. b. Gangla. »Misterijozni Karaič" Beograd, sredi oktobra. Minule dni je bila v tukajšnjem Narodnem gledališču premiera »Misteriocnega Kamiča«, dela g. Josipa Kulundriča. Pisec je nazval svoj komad »dramatizacija novinarskega reporta«. Razdelil ga je v 11 slik, ki se po zaslugi premičnega odra beograjskega gledališča razvijajo dokaj naglo. Sicer je res, da ne lete s kinematografsko brzino, kar bi bilo želeti, vendar ostavljajo precej daleč za seboj izmenjavo scen v onih gledališčih, kjer se režiserji ne poslužujejo premičnega odra. Razen senzacije s premično sceno so imeli gledalci še nekaj prijetnih senzacij. Predvsem: pisec je naetopil ne samo kot avtor, marveč tudi kot režiser. Avtor in režiser v isti osebi je mogel ustvariti res enotno delo ter mu dati tisto vrso in tisto stopnjo efektov, ki jo je sam hotel. Pri tem prizadevanju eo ga podpirali tudi ambiciozni igralci; čeprav ni doživel idealnega uresničenja svojega hotenja, se je vsaj preveril, da so igralci inteligentno razumeli avtorjeve težnje. Pisec je imel torej prijetno zadovoljstvo, da ni ostal sam, marveč da je našel pridne pomočnike, brez katerih bi njegovo delo ostalo nemo, njegovi nameni pa jalovi. »Misteriozni Kamič« je moderno delo v dobrem pomenu besede. Obračunalo je z veemi »pravili« in »recepti;, po katerih naj se delajo dranie. Način, kako je narejena ta Bilanca svetovaclavskih proslav Češka napredna inteligenca in katolicizem. — Sv. Vaclav in sv. Janez Nepomuški. — Čehi in protireformacja. — Možnosti pomirjen j a. V 41. številki reviie »Pfitomnost« ie izšel članek O. Vočadle »Zvitezii isi Neoo-muckv?« Pisec skuša za bilanco svetovaclavskih slavnosti orisati odnose svobodno mislečih krogov na Češkem dn katoliške cerkve. Niegova izvaiania so zelo informa-tivna. Slovensko napredno izobražens-tvo ie bilo zmerom v živahnih stikih s češkim kulturnim živlieniem. zato ea utegne zanimati ta »svetovaclavska bilanca« filozofa O. Vočadle. Prinašamo nekatere podatke in misli zgoli v informaciio. ne da bi zavzeli s tem kakšno določeno stališče. Tisočletnica sv. Vaclava ie bila za one češke naoredje krose, ki so se miselno popolnoma ali vsai zelo oddaljili katoliški cerkvi, vrio delikatna zadeva. Bilo oa ie jasno, da bi si katoliška politika takoi prilastila monopol na to historično proslav*,, če ne bi bili napredni kroei abstinirali. Ko je češko Sokolstvo zavzelo no daljšem koleban.iu pozitiven odnos do narodnega svetnika, ie bil v širokih naprednih krogih zlomljen ozkosrčni nesrativizem. V neoo-miriHvi oooziciii ie ostala (razen komunistov) samo še skupina okoli »Volne Mv-šlenky< in radikalno krilo protestantov Vse ostale kroge ie milenii sv. Vaclava približal katoliškemu svetniku , in s tem ck> neke mere cerkvi sami Toda to1 zbliževanje se je ohladilo, ko ie prišel sunek načelnega značaia baš s strani katoliške hi.ierarhiie. Letos ie bil tudi iu< bllei kanonizaciie sv. Jana Nenomuškega. Ime teea svetnika ima v češkem naprednem taboru slab odmev, ker ie dognanc.. da ie bilo »na podlagi napačnih podatkov vtihotaolieno v češko nasriaerafiio« v dobi protireformaciie: velin kot izrazit simbo» zloglasne zveze med katoliško cerkviio in habsburško državo. Srečanie obeh jubilejev ie bilo mučno tudi za češke katolike Med tem ko se ie ves češki narod orl-pravlial za svetovaclavsko oroslavo. so v Rimu ugibali, kako nai imenuieio češki kolegij. ki se ifl otvoril letos v nrestolnici papeštva. Imeli so na izbiro več svetnikov. Predvsem sv. Vaclava. oote-n škofa sv. Vojteha ter sv. Cirila in Metoda. Izbrali ph niso nobenega teh češkemu srcu draeih imen. marveč so imenovali koleeii »Nepo-mucenum«. Naprednejši katoličani so za man protestirali. Predloe. da nai patron češkin dežel« da ime češkemu kolegiiu v Rimu, ie kuri.ia v svetnikovem iiibileinen, letu gladko odbila. Proti sv. Vaclavu ie zmagal sv. Janez Nepomuk. s katerim ie Dunaj stoletia pariral svetlo tradici;o Jana Husa. »Nepomuški koleeii v Rimu ie izzl« vanje naše iavnosti. celo naših dobrih katoličanov. ki ne moreio prikriti, da .ie bu Janez Nepomuk kanoniziran v zelo čudnih okolščinah in da gre za svetnika Jako dvomljivih kvalitet.« nravi Vočadlo in sklepa. da protireformaci:ski duh še. vedno živi ter da iz P^n nenehoma Diha Slovanom nasprotni veter. V dneh, ko se v slovenskem tisku razpravlja o vprašanju protireformaciie. utes-ne zanimati še naslednji odlomek iz izva. janj O. Vočadle: »Če bi se oa peška časi internaciionalizirala (za sedai ie nekak mi., noool Italiianov. Od. ured.). bi to cerkvi kot celoti prav tako koristilo, kakor b? našim katolikom koristilo to. če bi bih opustili preživele protireformaciiske tendence. S orotireformaciisko liniio se ne bo nikdar pomiril nobeden zavedno češki inte ligent. ker se enostavno ne more pomiriti. Reformacijska tradicija ie tisto, s čemer le Cen vstopil v svetovno kulturo. To. kar so dali možje kot so Hus. Chelčičkv. Komen sky. Palackv. Kollar. to kar ie bila »Jed-nota. Bratrska«. se ne da izbrisati iz narodne zgodovine. Čeh oa, nai tudi vztra a v katoliški cerkvi, podzavestno sovraži protireformaciio. ki ie povzročila niesrovim pradedom toliko nepopisnega eoria in iž. oremenila njegovo domovino v pustinio. Ne more ga pomiriti niti čar baroka. Antl-klerikalno nastro!enie naše inteligence ie staro in že priroieno«. »Samo zgodovinski ^nalfabet bi mogel trditi, dta ie na Beli gori zmagala višja kultura. Zato nič tolikanj ne razburia tudi naistroneišeea Čeha kot slepo oboževanie protireformaciie.« O. Vočadlo torei sklepa, da svetovaclavsko leto ni prineslo traineea nomirien:a in ne razčiščenia odnosov med svobodno usmerjenimi stru.iami in češkim katoličan-stvom. »Naši katolik; se včasi udaiafo zmotnemu in naivnemu domnevaniu. da se inteligenca vrača h katolicizmu. Inteligenca se ne vrača h katolicizmu, marveč samo išče oota k mirnemu sožitiu. modus viven-di. Hoče zmanišati napetost in preprečiti nadalni nepotrebne verske borbe. Liberai-ni krogi so pripravljeni za snravo in sporazum. prav tako tudi orotestanski. Pcrout- kov in Hromadkov spis sta šla dalie kot na pol poti naproti. Toda če hočemo spravo, je treba, da imamo katolicizem, s katerim nas ne bo sram pred svetom. Naši katolik? se moraio sami otresti strui. ki po vsei sin nadaliuieio liniio habsburške nrotireforma cije in madžarske cerkvene Dolitike. Treba se ie modro vrniti k bolsim katoliškim tradicijam pred protireformaciio. odločiti se za sv. Vaclava in zapustit; Janeza Ne-pomuškega«. Pisec pravi, da bi morali če-ški katoliki podučiti rimsko kuriio o dejanskem kulturne-n položaju na Češkem, zlasti pa o češki orotestanski tradiciji, ki io ie za vse čase mogočno utrdil Palackv. Zakai nimajo Čehi svo:eca kardinala, če z* imajo drugi narodi? »Težko si mislimo« — piše O. Vočadlo — »da bi si dovolil nuncii v katerikoli drugi državi takšno izzivanic javnega mnen.ia kot Marmaeei pri nav Ugledni Poljak katoliškega kova se ie ta ko-Ie začudil nad vatikansko hreziaktnost-io nasproti Husu. hero?u češke zgodovine. »To ie podobno, kakor če bi kuriia Poli;, kom prepovedala slaviti Sosciuszka. ker je bil prostozidar«. Članek O. Vočadle osvetliuie sedanie kulturno-politične razmere na Češkem. Predvsem kaže značilno volio svobodomiselne inteligence za spravo in snorazum .\ katoličanstvom. vendar oa ne v taken, smislu, da bi bil poražen dun Jana Husu. To Pa ie naikočljiveiša točka, zakai konservativna Cerkev nikdar ne odnušča svi-iim velikim upornikom. Ni naša zadeva, da sodimo, kakšen modus vivendi ie tu m<>. goč. Ob drugi priliki bomo morda priobčiti mnenie čeških katolikov, če sra bomo k?e našli v dovoli iasni in iskreni formulaciit. drama, ni vzet ali naučen iz pravil, ki m bila cela stoletja sveta, marveč je posnet p« materialu samem. Avtor je šel mimo vsega, kar bi moglo motiti ali ovirati tak razvoj fabule, kakršnega je pisec smatral za p» trebnega, da bo dejanje na odru učinkov* to; torej je mislil na režijo že tedaj, ko je pisal dramo. V vsein se čuti: g. Kulundžit j>ise dramo kot »gl.edališki človek«, man, kot cisti literat. Delo pomeni brez dvoma lep dobitek zs naso dramsko književnost. Vzlic vsem »koncesijam publiki t se dotika subtilnih proble-mov ženske duše. njene zavesti in podzave-sti. Ne rešuje jih in jih niti ne mara rese-vati. Literaturizirana reportaža. Opisuje dogodek v literarnem jeziku, z individualnim stilom. Ilustrira s primeri stopnje dogodka. Dobitek ni v neki izredni in epecifični sili tega dela, marveč bolj v smelosti, da ee brez predsodkov poseže v vse življenske fonne, ne oziraje se na tradicijo, iskajoč samo lastnih poti. Docela v duhu modernih strein-lj«?aij. Vendar je avtor dobro storil, da m o-derno ni razumel kot potrebo, da hodi izraz povprečnim ljudem neumljiv. Umel je zoruziti modernost z ljudsko govorico. Izmed igralcev naj omenim' predvsem inteligentnega in nadarjenega g. Zlatkoviča, ki je to pot nastopil prvič v tej sezoni v večji vlogi. Njegova kreacija je bila v vsakem oziru odlična. Tudi ostalim igralcem treba dati najlepše priznanje, ker* ,50 vsi doprinesli svoj del k uspehu. Zlaeti velja omeniti fine kreacije g. Goršiča, gospe Ri'z-nič in Bekovič, ge Areenovič in g. ["urinskega. _ S. Parmaeevie. »Sociologija milieua" V založbi zagrebškega »Bankarstva« ie pravkar izšla v zelo dostoini opremi znanstvena razprava Mirka Kusa — Nikolajeva »Sociologija milieua«. Dr. M. Kusa Nikolajeva poznajo oni. ki zasleduieio iucoslo-vensko sociološko literaturo zlasti do temeljitih razpravah v »Jugoslovenski Niivk. Izdal Da ie tudi samostoini kn'iei: »Problemi biološke sociologe* in »Teoriia i načeli socializacije«. Široko delavnost razviia v etnologiji. Niesova najnovejša kniisra obse-pi_oet poglavij' katerih naslovi so že sa?nf kažipot čitateliu. ki sa zanima »Sociološka milieua«: 1. Funkciia milieua. — 2. Funkcionalni Domen gospodarstva. — 3. Milieu in funkciia mase. — 4. Filozofija funkcije. 5. Problem funkcije in zgodovinski materi-alizem. Pi.ščevo izhodišče So Darvitiove in La-marekove teoriie o Dostanku človeka, katere pa sprejema le v zvezi z izpopolnitvami Riliarda Avenariusa. »Da se ie človek razvil in da ni ustvarien — to Dreoričanis ie ena naisigurnejših Dostavk v inventartu sodobne biologije in antroDOlosiie«. (str. 3). Da Da ie ta človek postal to. kar je danes, za to ie bilo treba dolgega razvoja. Tu se pridružuieio njegovi biološki zgodovini številni faktorii milieua t. i. okolia. v katere n ie živel. Razprava dr. Kusa-Nikolaieva posvečena baš razmotrivaniu teh uDlivov, ki tesno združuieio biolociio in antroDolo,-gi.io s sociologijo. Pisec uoorablia pri svo, iem delu najnovejše znanstvene vire. »Soj ciologiia milieua« ie delo. ki bo zavzelo jugoslovenski sociološki literaturi vidnu mesto. Knjiga stane 30 Din. Uspeh češke opere. Jeremiaševa opera »Bratje Karamazovi«, čije premiera je bila lani v praškem Narodnem divadlu. se bo uprizorila v šestih nemških gledališčih, med drugim v Dresdenu in Hannoverju. »Panleon«, zagrebški mednardni mesečnik, je objavil v najnovejši 9__10. številki novelo Maria Puccinija »Bettina«, pečem U. Urbanca Urbanija »II mio primo 5 il mio ultimo amore«, češko peeem Otta F. Bablerja »Vzduh«, povest Mladena Horvata »Krv na pločniku«, članek Br. IvakLča »Rekonstrukcija ličnosti Vatroslava Lisinskog, članek Christiane d' Orlhac »Une grande meoonnue: 1' Auvergne, Antuna Dobroniča kritične beležke »Staro krpi — konce trosi« i. dr. Senzaeijonalna kulturna najdba. »Times poroča iz Bevruta, da so pri arheoloških izkopavanjih v Ras Shamra našli ploščice % babilonskimi napisi iz 18. in 14. stoletia pred Kr. Ploščice kažejo poeebno, doslej še neznano pieavo. Prispevek k zgodovini maffije. V založbi praškega lista »Legie« je izšel kot 14. zvezek Legionarske knjižnice epis našega po-trudnika g. Jana Hajšmana »Poselstvi Josefa PšeničkjT. Na 78 straneh nam razodene pisec niarsikako zanimivost o tajnem podzemnem boju proti Avstriji, ki ga je vodila izbo rn o organizirana češka maffija. V glavnem je spis posvečen osebi in delu Jožefa Pšeničke. ki ga je ruska podružnica Narod«. nega sveta poslala kot ujetnika v domovino, da izroči praškemu Nar. svetu važne vesti, predvsem sporočila prof. Maearyka. Pšenička je bil prvotno avstrijski vojak, nato pa ruski prostovoljec. Mladenič je vzel nase zelo odgovorno nalogo, ki ga je mogla stati glavo. Kako jo je izvršil in kaj vse je videl v Pragi in drugod, o tem pripoveduje g. Hajš-man na osnovi Pšenickovih lastnih zapiskov, zlasti njegove knjižice »Ve vlaeti;, ki je izšla 1. 1918. v Jekaterinburgu, nekaj pa n;t podlagi podatkov, ki jih je pisec 6am pre-skrbel in jih strnil v zaokroženo sliko ta* kratnega položaja na Češkem. Nekatera strani te knjižice se čitajo kakor roman o> Pšenički, tem drznem in pametnem dečku, ki mu je ueoda naklonila burno življenje in nesrečno smrt. Knjižica g. Hajšmana bodi priporočena vsem. ki jih zanima zgodovina maffije v nekdanji habsburški monarhiji. Spor za pariško »Cotnedic - Francaise«. Nobeno francosko gledališče razen pariška Velike opere nima v inozemstvu takega slovesa kot »Comedie Francaise«. Ta reprezentativni pariški teater pa je že dalje časa v finančni krizi, ki postaja tudi moralna. Krivdo pripisujejo slabemu vodstvu. Redko kdaj se zgodi, da bi pisatelji zahtevali izpremem-bo gledališkega vodstva. V najnovejši številki »Lee Nouvellee Frangaise« pa je izšla na prosvetnega ministra naelovljena izjava, ki jo je podpisalo kakih 140 najuglednejših francoskih književnikov in intelektualcev, fct zahtevajo, da se vodstvo »Comedie Fran-gaise< poveri Jacquesu Copeau. Pisatelji smatrajo, da sedanje delovanje škoduje ugledu in prestižu francoeke kulture. Akcija pisateljev toli različnih smeri je vzbudila pozornost najširših krogov. Nova slovanska revija. Vseuč. prof. v Sofiji dr. Stevan Romanski je jel izdajati revijo »Blgarski pregled«, ki je posvečena slovanski filologiji in sorodnim vedam. So-trudniki nove revije so vsi najodličnejši bolgarski slavisti, kakor dr. Miletič, dr. Mi-iatev. Todorov. Jocov, Balan-Todorov, Po-pruženko itd. V prvi številki nove revij« vzbuja posebno pozornost razprava Borisi .locova o »literaturi in slovanski zavesti i Bolgariji«. TetonSM det rubrik« ar«** avtotetai&ii oddelek Vaouom 08 Compaajr D. D. Na kaj moramo paziti pri poskusni vožnji (Nadaljevanje in konec.) Zadnjič smo v naši rubriki razpravljali o vprašanjih, ki jih moramo upoštevati, kadar sedemo za volan; govorili smo o praznem ' teku, o začetku vožnje in o motorju samem. Rekli smo. da mora motor, kadar povečamo niegovo hitrost na 70 do 80 km, delati enakomerno in tiho in da niti karoserija, blatnik in peresa ne smejo povzročati nikakega klopotanja. Danes bomo govorili o vožnji po hribovitem terenu in preskusili naše vozilo pri taki vožnji. Tudi pri precej ravnem terenu moramo mnogokrat voziti po manjših klancih. Takih klancev avtomobil srednje moči ne sme praktično občutiti, zlasti ne, ker lahko jemljemo gotov zalet. Druga je stvar seveda, če hočemo prevoziti strme klance, ki so zlasti pogosti na hribovitem terenu. Vsako vozilo bo popustilo, če je vzpon nad 8 do 10 % in če se bo raztezal na večjo razdaljo. Praktično pa to nima toliko po-mena. ker gorske ceste navadno niso ravne, ampak vodijo v zavojih in tedaj moramo itak vozi ti bolj počasi. Dokler klanec ne presega 8 do 10 % in dokler zavoji niso preozki in nepregledni in dokler je vozilo še v zaletu, mora voziti nemoteno v direktnem hodu. Pri takih vzponih ne smemo čutiti nobene razlike med vožnjo po njih ali po ravnini. Tudi tukaj moramo čutiti, da ima motor več moči kakor jo v resnici potrebuje. Vozilo mora. če želimo, z lahkoto voziti hitreje. Pri dolgih gorskih progah z vzponom od 10 do 12% bomo pa morali menjati tek vsaj za eno brzino. To se seveda zaenkrat ne da predru-gačiti. Važno je pa, da se vzpon pri navadnih voznih cestah mora prevoziti s prvim tekom, ker bi sicer bila njegova funkcijska moč v primeri z njegovo celokupno težo premajhna. Temu naj sledi preskušnja zavor. Prav tako kakor mora sklopka z lahkoto ubogati če pritiskamo na nožno zavoro brez napenjanja. Če zaviramo normalno, moramo imeti občutek, da smo stopili z nogo na prazen pedal. Samo zasilna zavora rabi malo večji pritisk. Da moremo zavore popolnoma preskušati, je priporočljivo, vzeti zalet ne-,kolikokrat in počasi pritisniti na zavorni pedal. Avto se mora popolnoma mirno in vendar hitro ustavljati. Ustavljanje se ne sme vršiti sunkoma in vozilo se ne sme izogibati ne na levo ne na desno. Slišati ne smemo nobenega posebnega šuma od zavo re. Imeti moramo občutek, kakor da je ustavila vozilo nevidna in velika sila. Če vozimo s precejšnjo hitrostjo in če hočemo vozilo ustaviti, moramo seveda paziti, ker bi se nam lahko pripetila kaka nesreča. Ne-kolikokrat prav energično zavrite, da boste spoznali, koliko pot rabi vozilo do učinka zavore. Ako bi se vozilo pri teh zavornih poskusih na ravni cesti zanašalo iz normalnega tira, je to znak, da se zavorna sila, ki ste jo podelili z nogo, ni razdelila enakomerno na vsa štiri kolesa. Ta napaka se v splošnem lahko odstrani na ta način, da se dotični vod pritegne, ker mora delovati zavora brezpogojno enakomerno na vsa štiri kolesa; sicer se bo vozilo pri ustavljanju zanašalo, kar lahko povzroči veliko nesrečo. Pri nadaljnjih poskusih pridemo do delovanja vzmeti in s tem do lege voza na cesti. Od učinkovanja vzmeti zavisi v prvi vrsti sigurnost vožnje z avtomobilom. Pri prejšnjih poskusih z voditvijo, z motorjem, z zavorami itd. smo si lahko ustvarili sodbo, ali so vzmeti avtomobila dobre, srednje dobre ali slabe. Pazimo pri vožnji po kockastem tlaku, oziroma po manjših luknjah posebno na to, ali začutijo osebe, ki sede zadaj, kratke, trde udarce. To bi bil znak, da *o peresa slaba, oziroma da so blazine voza prptrde. Pri dobrih vzmeteh morajo biti Stresljaji vedno mehki in lahni. Isti občutek moramo- imeti tudi pri prehodu čez železniški tir ali čez valovita tla. Če so vzmeti dobre. ne smete na prednjih kolesih opaziti razlike, ali se vozite po kockastem ali po asfaltnem tlaku. Tudi velja paziti na to, kako bo vozilo reagiralo, če se pri izogibanju vozimo po nagnjenem cestnem robu. V tem slučaju se vozilo tudi takrat, če vozimo z večjo hitrostjo, ne bo smelo preveč nagniti: v tem slučaju so namreč peresa ali pa amor-tizatorji v primeri s težo karoserije pre-mehki. Dober voz me bo skušal na neravnih cestah poskakovati in razen tega ga ne bodo potiskale na to ali na drugo stran niti veter niti cestne krivine. V tem oziru so najbolj varni in prikladni za vožnjo dolgi in težki vozovi s širokimi obroči, ki leži njih težišče dovolj globoko. S tem bi bile naše preizkušnje končane. Brez dvoma so današnji avtomobili v svoji konstrukciji precej popolni. Zato tudi ne bodo imeli lastniki dobrih novih vozov nobenih posebnih zahtev po kakih izpopolnitvah. Ne glede na to so pa avtomobilski kon-strukterji po vsem svetu neumorno na delu za zboljšanjem in izpopolnitvijo. Kar smo včeraj mislili, da je nedosegljivo, je danes povprečno in bo jutri že zastarelo. Važni dogovori o priliki Pariškega salona Na predlog belgijske avtomobilske industrije so imeli evropski tovarnarji važne informativne dogovore, ki so šli za tem, da se najde enoten carinsko - tehnični modus za uspešno konkurenco ameriški produkciji. Ta je namreč v zadnjem času postala tako nevarna, da so evropske tovarne uvidele potrebo, da se proti njej nastopi nekoliko ostreje. Že lani so se vršile na predlog italijanske avto-industrije razni poizkusi, vendar niso prinesli zaželjenih rezultatov. Letošnja pogajanja pomeui.io vseeno korak naprej. Belgija je namreč predložila po strokovnjakih pregledan predlog za kon-trakt, ki bazira na naziranju, da se trgovske pogodbe z USA, skleniene na podlagi največjih olajšav, do leta 1935. ne bi morale menjati, ako bi se evropska produkcija združila. Nemške tovarne avtomobilov so lansko leto producirale nekaj nad 110000 osebnih avtomobilov. Problem malih avtomobilov na Angleškem. Velik del angleških konstrukterjev se bavi zadnje čase intenzivno s problemom malih avtomobilov. Tovarnarji zahtevajo seveda, naj bi bili ti avtomobili kolikor mogoče cenen"!, kajti prodajati jih hočejo manj premožnim slojem. Konstrukcija sama naj bi bila kolikor mogoče enostavna* dva hoda (po mogočnosti brez sklopke), motor na dva dviga, vsebina batnega dviga 175—250 cm3, poraba bencina 3 litre na 100 km. Hitrost vožnje naj bi bila 60 km na uro in voz bo moral dobro voziti tudi po hribovitem terenu. To seveda ni nič posebno novega; kajti Nemčija in Avstrija sta že gradili take avtomobile, ampak cena se pač ne bo mogla meriti z angleškim fabrikatom! Ti avtomobili ne bi namreč po dosedanji kalkulaciji tovarnarjev smeli stati več kakor 5500 Din. oziroma okoli 20 funtov šterKngov. Ti načrti avtomobilskih tovarnarjev pa niso tako neizvedljivi kakor je videti, kajti industrija motornih koles je že začela s propagando svojih proizvodov proti majhnim avtomobilom. Kljub temu pa se bojijo, da se bodo ti majhni avtomobili vsaj začasno uvedli, ker jih pri tem podpira okolnost, da so v zadnjem času nesreče z motornimi kolesi brez prikolice precej pogoste. Avstrijska avtomobilska produkcija. Po zanesljivih podatkih, ki smo jih prejeli, je avstrijska avtomobilska produkcija znašala 9410 avtomobilov. Od tega števila odpade na Steyr 5500 osebnih in 800 tovornih avtomobilov in omnibusov. Na Daimler, Puc-h 120O osebnih avtmobilov, na Austro Fiat 900 tovornih avtomobilov in omnibusov, na Sau-rer 280 tovornih avtomobilov in omnibusov, na tovarno Perl 250 tovora ;h avtomobilov in omnibusov, na Graf in Stiff 40 osebnih avtomobilov in 240 tovornih avtomobilov in omnibusov, na Fross Biissing pa 200 tovornih avtomobilov in omnibusov. Nova tovarna motornih koles na Madžarskem. Tovarna motorjev in letaš Manfred Weiss v Cseplu pri Pešti bo začela spomladi s serijsko fabrikacijo motornega kolesa na 250 cm. Motor bo imel 1 cilinder na dva dviga, dvojen okvir. Svetovna produkcija pnevmatike. Svetovna produkcija gumijastih obročev je bila lansko leto mnogo večja kakor pa njena poraba. Vsled tega so cene obročev precej □TROŽKt MOGAViCE Najboljše, naftrafnefše, zato 13 najcenejše! Arkadij Averčenko: Kompromis Sedel sem baš pri svojem prijatelju Krasavinu, ko je vstopila njegova služkinja in dejala: »Gospod Averčen* ko, kličejo vas k telefonu.« Bil sem presenečen. »Mene kličejo? Nemogo* če. To bo gotovo pomota. Kako naj me kličejo, ko pa nisem nikomur po? vedal, da bom tu?« — »Teag ne vem.« Stopil sem torej v predsobo, posta® vil slušalko k ušesu in vprašal rado« vedno: »Halo! Kdo kliče?« — »Tu Če* bakov. Smo v »Alhambri« in te pri* čakujemo. Priti takoj.« — »Žal mi je,« sem odgovoril, »pa ne utegnem, ker se moram vrniti brezpogojno domov. Gospodinja je proč, v stanovanju ni nikogar in ob 8. me poseti neki po* slovni prijatelj.« — »Lažeš. Kako mo* reš trditi, da ni nikogar dom*, ko sem pravkar tam poklical in so mi rekli, da si pri Krasavinu.« — ^>Kako? Kaj? Ali sem jaz znorel ali pa se ti šališ. Stanovanje sem zaklenil s ključem in ključ je v mojem žepu. S kom si govo* ril?« — »Nimam pojma. Bil mi je tuj moški glas. Dejal je samo to: aedaj je pri Krasavinu — in ;e odšel takoj od telefona. Menil sem, da je morda tvoj bratranec.« — »Nezaslišano. Ta« koj se odpravim domov. V d vaj serih minutah bom vedel vse.« — »Predno dospe domov, bo morda Zxr P.reP°zno»« je odvrnil Čebakov. »Najbolje bo, da telefoniraš sam do* mov. Tako se bo še najhitreje vse razjasnilo.« Z mrzlično naglico sem prekinil oo* vor, pozval centralo in se dal zvezati z lastnim stanovanjem. Pol minute po* zneje sem zaslišal iz svoje delavnice ne vol j en glas: »Kaj je spet?« — »Ali je tam 223-20?« _ »Da«. - »Kdo ste vi r« sem vprašal. Nekoliko sekund' je vladal molk, potem se je odzval isti glas: »Gospo* da ni doma.« — »To vem!« sem odgo* voril strogo. »Če vam je všeč, govori tu gospod sam z vami. Kdo pa ste vi in česa iščete tam?« — »Tu sva v dveh. Počakajte hipček, pokličem svo* jega tovariša. Griša, stopi sem.« Začul sem drtfg glas: »Za vraga! Neprestano zvonijo in ni mogoče de* lati.« — »To je nesramno!« sem za* vpil ljuto v aparat. »Ah, vi ste, go* spod pisatelj — kje so prav za prav ključi od pisalnice? Iščeva jih že dol* go časa, pa jih ne najdeva.« — »Ključi? Kakšni ključi?« — »I nu, saj vendar ne bova razbila vseh enajst predalov! Če ne najdeva ključev, pa ne bova mogla drugače: prijetno bi baš ne bilo. In tudi vi bi morali imeti padle, tako da je bila produkcija v nevarnosti. V svrho stabilizacije so se združili angleški in holandski producentje. Splošno pa menijo, da bo ta regulacija cen konsumen-tom le malo škodovala. Svetovna produkcija je sicer prekoračila lansko leto konsum za 30.000 ton, vendar računajo s tem, da se bo v prihodnjem letu potrošnja povečala, tako da bo prekoračila za isto vsoto letošnjo produkcijo. S tem bi bila seveda tudi stvar sama spravljena v ravnotežje. Izvoz motornih koles iz Angleške. Službeno so ugotovili, da je angleška industrija motornih koles izvozila od 1. julija preteklega leta do 1. julija t. 1. nad 30.000 motornih koles. Od tega samo v Nemčijo okoli 1500. Dobri odjemalci so tudi Švedi, ki so uvozili 3833, Čehi z 2877 koles itd. Zanimivo je dejstvo, da je tudi Jugoslavija med temi odjemalci, in sicer ne na zadnjem mestu. V našo državo je namreč v navedenem razdobju prišlo 266 angleških mot koles. Novosti Šentjakobske knjižnice Priobčuje knjižničar Matija Rode. (Nadaljevanje.) Gorinšek Danilo, Žalostna ljubezen. (Pesmi.) 4490 p. Maister Rudolf, Kitica mojih. (Pesmi.) 4491 p. Boutet Fred., On aime comme on peut... 761 f. Dahl Andre, Coeurs en vacances. Roman. 762 f. Daudet Leon, Le coeur brule. Roman con- temporain. 763 f. Dunan Renee. Les amantes du diable. Roman. 764 f. Deleurme Gaston. Gandssart & Cie. Nou-velles histoires de oommisvoyageurs. 765 f. Shaw B., Guide de Ia femme mteMigente. 810 f Goldschmidt Alf., Die dritte Eroberung Amf'kas. B°rioht von einer Paname-rika-Reise. 10889 z. Universvm, Das neue. 50. Jahrg. (1929.) 10899 z. Dreiser Th.. Das »Genie«, Roman. 10891'92 n. Colette. M ein Kltemhatis. 10893 n. Presber Rud. Die Horhzeit mi Kana und andere Fect!;cbkeiten 10S94 n. Londor> Jack. ^7ačabunden. Abenteuer-No- vellen. 10f05 n. Roth T ntf. Rechts und liinks. Roman. 10906 n. Stucken Fd, Tm S -ha+ten Shakespeares. Ein Rom«n. lOPCV n. Huni Lud.. Dpi- Goldschmid von Segovia. Roman. 10908 n. Delledo Gr., Das Geheimnis. Roman. 10909 n. Kronberg Max, H a Ho — Leo heiratet! Ein heiterer Roman. 10910 n. HamSun Knut, Konigin Tamara. Schauspiel. 10911 n Hauser H., Dorner iiberm Meer 10912 n. Kesten Herm.. Die Liebesehe. 10913 n. Klein E., Die Dame mit dem Tigerfeil. Roman. 10914 n. Delius Rud . D;e Tanzerin. Ein Roman vom \Veibe. 10915 n. Cohen Lester, Die Pa;rd\vays. Roman. 10916 n. Olbracht Ivan, Anna. Der Roman einer Arbeiterin. 10917 n. Kenney Mari., Zuflucht Roman. 10918 n. Kiiller - Jo van Ammers, Maskerade. Roman. 10919 n. Keller P., Drči Briidter suehen das Gliick. Roman. 10920 n. Ratzka C/ara, Das Spiel um Jolande. Roman. 10921 n. Iiocker P. O., Die Meisterspionin. Roman. 10922 n. * Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, izposoja vsak delavnik od 'A>4. popoldne do /48. zvečer najlepše slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, nemške, francoske, italijanske, angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti na deželo. Na razpolago tiskani imeniki knjig po 10 in 12 dinarjev. Zavarovanje proti dežju Italijanske zavarovalnice kanijo uve* sti novo obliko zavarovanja in sicer proti dežju. To bi prišlo v poštev pred* vsem za športne prireditve, razstave in sploh prireditve pod milim nebom, ki najbolj zavise od lepega ali grdega vremena. V slučaju slabega vremena, ki bi prireditev onemogočilo, bi plača* Ia zavarovalnica vse stroške, ki bi jih imeli prireditelji. Premije bi znašale 7 do 25 odst. za* varovane vsote. Prav za prav niso tak* šni ukrepi previdnosti proti slabemu vremenu nič novega. Letos so n. pr. nemške in češkoslovaške železnice or* ganizirale posebne izletne akcije, ki so nudile udeležencem garancijo za povra* čilo stroškov, če bi se izlet radi vre* mena ponesrečil. Zah«aia. Za Stevil-ne izraze iskrenega sočutja ob izffufoi ljubljenega brata pika Sezona gost. in mizarja se vseim najtopJeie zahvaljujem. » Posebna hvala vsem za poklonieine vence in vsem, kj so pokojnika v taico častnem številu spremili v prerani grob. Stari trg, 23. oktobra 1929. Terezija Janežič. Okrajne zastopnike ki so o lokalnih razmerah v okraju dobro poučeni, splošno priljubljeni in ugledni, sposobni za obiske pri strankah, sprejme večje podjetje proti fiksni plači iii proviziji. Reflektiramo le na agilne, vztrajne in v vsakem pogledu neomadeže-vane moške osebe, ki bi bile sposobne ustvariti razsežno okrajno organizacijo za trgovsko razpečavanje predmetov. Posebno zaupne osebe naj pošljejo svoje ponudbe z navedbami dosedanjih služb pod šifro „z vztrajnostjo do uspehov" na ogl. oddelek Jutra. I V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem im znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša. iskreno ljubljena mama, staira mama, »rababica, sestra, teta in tašča, gospa Marija Šmid posestnica na Gašteju dne 25. t. m. ob 12.45 uri po kratikem trpljenju, pre vid en a s tolažiti sv. vere. Pogreto nepozabne pokomioe se bo vršil v nedeljo 27. oktobra ob 16. tiri iz hiše žalosti na pokopališče v Šmartnem. Gaštej pri Kranju, 25. oktobra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Naravna ort. - meh. izfečenie kile Brez operacije! Brez bolečin! Brez ovire poklica! Po nemškem drž. patentu 4S3091 in avstrijskem patentu 1)5037. I Bivališče: _________ CELOVEC (Klagenfurt), hotel Janaoh, Baihnlioistr. 5, v petek 1. novembra od 8. do 2. ure. BELJAK (Villach), Gasthof Lam m, Karol Fisoher, Ha>uptip!aitz 3, sobota 2. nov. od 8. do 1. ure popoldne. 2-krat operirana kila v starost; 70-let popol.icma ozdravljena! Z veliko radostjo in prisrčno zahvalo vann dam na znanje, da ste me tekom pol leta temeljito osvobodili moje izdaitme kile Že davno bi vaim bil izTa.zid s>vojo zahvalo, vendar sem ho-tel počakaiti, da-ld se pojavijo kaike posledice, kar pa se — -hv.alaibo©u — tudi po treh letih ni pripetilo. l:z hvaležnosti Vas bom vsem. ki trpe na kili, vedno prav toplo priporoči-!. Vaš specialni aparat je blagor prinašajoča iznajdba, da je ne morem nikomur zadostno priporočiti. S srčno zabvafo Jožef H., hnejatelj visokih odlikovanj. Zali/tevajte pojasnjuijočo itostTovano brošuro s potrdiiloim preko 2500 na kili trpečih, a ozdravljenih, pco-ti dvojni povratni poštnini. Opozarjam Vas izrecno n-a svoje najnovejše patente, mainijvTedine posname odklonite! Prvo in najstarejše specijelno podjetje. CARL LUDWIG VVotfNfcR, S-LZBURG, Josel-Mayburger - Kai 2a Zahvala Za mnogobrojne do-kaee iskren62a sožaJia ob smrti naše ljubljene hčerke im sestrice Dragice gojenke I. letnika državnega učiteljišča posebno še darovalcem prekrasnih vencev ia cvetja se najtap-leje zaihvailjujenio. Nadalje se zahvaljujemo g. dr. E. Šerkotu za njegovo požrtvovalnost. čč. duhovščini, gg. profesorjem drž. učiteljišča in njenim sošolkam iz Maribora, ki so jo prišle spremit na njeni zadnji poti; prav posebno pa gospej prof. M. Bračičevi io go-jenkj g>dč. E. Panaševi za ganljive besede, ki sta jih izrekli ob odprtem grobu, ter vsem ostalim, ki so -jo spremaM na zadnji poti. 12780 Vransko, dine 2o. oktobra 1929. Žalujoča rodbina Košenina. nekaj sočutja do svoje pisalne mize. Lepa pisalna miza, gotovo velja dosti denarja. Škoda bi jo bilo pokvariti.« »Ah, lopova!« sem besnel ves razto* gočjn. »Tedaj sa vlomila? Dobro. Ta* koj spravim vso hišo pokonci.« »Počasi, dragi gospod, le ne razbur* jajte se. Dokler se to zgodi, bova že davno zunaj. Nu, torej, ali imate kiju* če pri sebi?« »Kanalje, prekleti psi!« sem rjovel kakor obseden. »Oba skupaj crkneta v kriminalu! Roke in noge si polomita, nesramna roparja. Da bi obvisela na vislicah!« — »Bedak ste,« mi je od* vrnil glas z nepremakljivo mirnostjo. »Govoriva z vami kakor človeka, vi pa... Škoda je pohištva in samo zato vas sprašujeva. Ali vam je tako težko odgovoriti? Pomislite vendar...« — »Z vlomilci se ne bom pogajaj« sem kričal. — »Gospod, če se ne pomirite, spregovoriva drugače z vami,« je me* nil blagohotno moj sobesednik. »Še eno takšno besedo in v nekoliko se* kundah vam porežem lepo usnjeno garnituro vaše delavnice z žepnim no* žem. Niti zastonj je ne bo maral Jud na starini.« — »Vidva sta pa čudna,« sem odgovoril že mirneje. »Kot raz* umna človeka bi lahko razumela moj položaj. Vlomita v moje stanovanje, me or. ^ata in še zahtevata, 4a bi go* voril z vama kakor z aristokrati.« -»Ampak, ljubi gospod! Kdo vas hoče oropati? Kaj pa je to, če ne najdete ob povratku nekoliko reči! Tudi midva sva človeka in hočeva živeti.« »Čisto prav, to popolnoma raz* urnem,« sem dejal in sem položil slu* šalo iz desne roke v levo roko, na kar sem položil desno roko na srce, da bi dal svojim besedam pravilni po* udarek. »Tega pa absolutno ne morem razumeti, čemu bi vama koristilo, da bi mi razbila pohištvo.« »Potem ne zamerite in morda se pogovorimo.« — »Ne zmerjam več. Kakor vidim, sta čisti žametna dečka. Tudi to priznam, da gre vama za trud neko plačilo. Gotovo sta morala vohu* niti cel teden ali pa še delj.« — »Go* tovo. Mislite mogoče, da se napravi takšna reč kar tako?... — »Raz* umem, ljuba moja. Recite mi pa, čemu potrebujeta kliuče od moje pisalne mize?« — »Radi denarja seveda. Brez dvoma ga imate v miznem predalu.« — »Slabo sta uganila, ljubčka! Zaman bi se trudila. Častna beseda. Denar sem skril. Koliko sta nrav za prav pri* čakovala?« — »Kako?« — »Vprašam, koliko bi rada zaslužila?« — »No da, dosti tako ne moreva odnesti,« je od* vrnil glas z očitnim obžalovanjem. »Kako lahko bi človeka ustavil hišni upravitelj, če bi ga zagledal z vrečo na stopnjicah. Nekaj srebrnine sva vzela, potem zimsko suknjo, klobuk, budilko, srebrn obtežilnik za pisma. ..« — »Ni srebrn,« sem pripomnil pri* jateljsko.« — »Torej dobro, potem vzameva šatuljo s pisalnice. Nekaj vrednosti bo že imela.« — »Čujta me, draga prijatelja,« sem dejaL »Vajin položaj mi je popolnoma umljiv in rad priznam, da imata s svojega stališča malce prav. Toda denimo celo to, da se vama posreči odnesti neopaženo vse te reči, kaj potem? Odneseta se* veda vse skupaj k starinarju, ki vama plača za to pravcato malenkost. Poz* nam te krvosese. Podajata se v nevar* nost, grozi vama celo ječa, vajini izko* riščevalci pa sedijo s prekrižanimi ro* kami in bogatijo na račun vajinega težkega dela.« — »Čista resnica,« je prikimal oni povsem ganjen. — »Se* veda je čista resnica!« sem zavpil nav* dušeno. »Menita, da kradeta, pa sta sama okradena.' Sodruga, draga prija* telja! Sedaj govorim z vama kakor brat: te stvari imajo zame posebno vrednost in sicer iz raznih vzrokov. Tako bi n. pr. brez budilke jutri go* tovo zaspal. In vidva, kaj dobita vidva zanjo? Dva groša. Govorim prav ali ne?« — »Čisto prav!« — »No torej, draga prijatelja, sedaj se razumemo. Iz življenja Bodoči italijanski kralj in kraljica in K zaroki savojskega prestolonaslednika Umberta z belgijsko princeso Marijo Jožefo — Prvo srečanje zaljubljencev — Um-bertov obisk v Bruslju — Poset bivše cesarice Zite. — Poroka na italijanskem dvoru bo v decembru ali januarju Vest o zaroki italijanskega presto« lonaslednika z belgijsko princeso Mas rijo Jožefo je šla že večkrat skozi ev« ropski tisk in sicer prvič I. 1922., ko je italijanska kraljevska družina po« setila Bruselj. V drugič je dobila ta vest določnejše oblike, ko je princesa 1. 1925. bik gost pokojne italijanske kraljice«matere Margherite in kraljice Helene v Bordigheri. Takrat je prišel tja tudi princ Umberto in so opazili, da je bil z mlado princeso dosti v družbi. Prvič pa sta se videle že leta peljati domov ob šestih in pol zvečer. Glede poroke si vesti nasprotujejo. Neki listi pišejo, da se bo vršila v ja« nuarju prihodnjega leta, drugi pa trdi« jo, da že letošnjega decembra in sicer 22. v cerkvi Sv. Ivana Lateranskega v — Rimu. Baje bo poročni obred izvr« šil sam papež, ki je princa sprejel ne« davno v privatni avdijenci. Ta vest je zelo zanimiva, ker je znano, da je pred časom del belgijske visoke duhovščine odločno nasprotoval tej zvezi, Princesa Marija Jožefa in prestolonaslednik Umberto 1917., ko je bilo njemu komaj 13 let in je ona bila gojenka v nekem floren« tinskem kolegiju. V zadnjih letih se nista videla prav do lanskega poletja, ko jo je princ posetil nenadoma v ardenskem gradu Cirnionu, kjer je bila gost neke belgijske dvor« ne dame. Po tistfm posetu je nosila princesa zaročni prstan, ki ga je bil podaril princ Umberto, in je šlo samo za to, da se zaroka razglasi oficijelno. To se je zgodilo pretekli četrtek na izrecno željo princa samega, ki je ho« tel, da bi ta dogodek padel na oblet« nico dneva, ko sta se poročila njegova roditelja. Tej želji je belgijska kraljeva dvo« jica rada ustregla in tako se je zgodi* lo, da je princ baš pred tem dnem do* spel v Bruselj. Potoval je strogo pri« vatno in so opustili priprave za pose* ben slavnostni sprejem, vendar ga je pričakovala velika množica ljudi, ki so bili opazili belgijskega kralja v družbi italijanskega poslanika v Bruslju in drugih dostoianstvenikov pripeljati se ikrog 8 7iutrai pr d veliko Severno postaio. Ob 8.56 je privozil brzovlak iz Milana, ki mu ie bil zadaj priklop« ljvoz s princem. Pozdravni prizor na postaji ie bil kratek, ker st je princ z vso ostalo družbo kmalu po iz« stopu odpelial v kraljevski grad Lae« ken, kjer sta ga čakali belgijska kralii« c r in njena hčerka, njegova zaro« čenka. To svidenje je pomenilo toliko, ka« kor da princ formalno prosi star« še neveste za roko njiju hčerke. Nato je princ posetil italijansko poslaništvo, kjer se je tudi nastanil. Med ostalimi dogodki tega dne so opazili posebno njegov poset pri bivši avstrijski cesarici Žiti, ki st je bila, kakor znano, nekoliko dni prej preselila z otroki v belgijsko pre« stolnico. Dogodki drugega dne so zna« ni. Tik pred uradno razglasitvijo zaro« ke je šel princ položiti venec na grob neznanega belgijskega vojaka, kjer je samo po naključju ušel krogli atenta« torja, italijanskega emigranta Fernan« da De Rosa. Tega dne se je vršil sve« čan diner v kraljevski palači, a v pe« tek je bil svečan sprejem v palači, ita« lijanskega poslaništva. Po določenem programu bi se moral princ nato od« Kot odkritosrčen človek tudi nočem zatajiti, da imam v stanovanju denar: vsega skupaj 115 rubljev. Povem vama natanko, kje ležijo, ker sama jih goto« vo ne najdeta. Vzemita torej 100 rub« ljev — ostalo potrebujem za jutrišnje izdatke — in pojdita v miru. Kar se je zgodilo smat-ajmo medsebojno za privatno zadevo, ki nikogar nič ne bri« ga. Velja?« — »Hm... Kako bi na« redili...« je odgovoril tat z glasom človeka, ki se v zadregi praska po glavi. »Srebro sva že povezala...« — »Ne de nič... Pustita ga, kakor leži. Ga bom že sam postavil na pravo me« sto.« — »In če bi ostale reči vendarle odnesla, a?« — »Toda, draga moja! Ali sta zamorca ali ljudožrca? Trdno sem prepričan, da mi je opraviti s spoštovanja vrednimi ljudmi. Je res aH ne?« — »Nu seveda... kakor vza« memo... Toda trudila sva se nič ko« liko...« — »Poudarjam še enkrat, da vse to razumem. In ker razumem, ho« čem vama izdati, kje tiči denar, toda pod pogoiem, da mi ostane za jutri 15 rubljev. Se lahko zanesem?« Tat se je sramežljivo smehljal: »I nu, pa naj bo.« — »Hvala vama srč« na. Na pisalni mizi leži modra škatla s pisemskim papirjem in v njei, pod ovitki, so štirie bankovci po 25 rub« ljev m trije po 5 rubljev. Torej, kakor rečeno: te tri pustita meni, ostalo ob« držita. Bodita poštena, kajti sama od sebe gotovo ne bi prišla do denarja. In ne pozabita u asniti luči. Ali sta prišla skozi kuhinjo? « — »Da.« — »Dobro. Ko odideta, zaprita vrata, da ne vstopi kakšen nepoklicanec. In če bi vaju vprašal hišni upravitelj, mu re« cita, da sta prinesla krtačne odtise. To se zffodi pri meni večkrat. Želim vama vse dobro. Halo. še nekaj: ali nista pokvarila budilke?« — »Ne, je v redu.« — »Lepo. Še enkrat: zbogom in lahko noč!« * Ko sem se vrnil domov, sem našel na mizi v jedilnici vrečo s svojimi rečmi in poleg nje tri bankovce po pet rubljev in listek s sledečim spo* ročilom: »Budilka je v spalnici. Ko« žuhovinastega ovratnika na zimski suknji nisva pokvarila midva, temveč molji. Ne pozabite na svojo obljubo, da naju ne ovadite. Griša in Sergej.« Revolver v Svetem pismu V ameriški državi Pensilvaniji je bil neki Mighuel obsojen na smrt zaradi umora mladega dekleta. Dan preden so ga imeli odvesti na električen stol, se mu je na sledeč način posrečilo po« begniti iz ječe: Navsezgodaj je prišla neka črno oblečena ženska in prosila paznika naj izroči obsojencu Sveto pismo, da bi se pripravil na smrt. Paz« nik je ustregel pobožni želji. Nesel je obsojencu knjigo, Mighuel se mu je zanjo lepo zahvalil. A čim se je paznik Diplomatski kovčeg za sovjetskega mrliča Zloglasna čeka nadzoruje ruske diplomate celo v inozemstvu_ Kako je skušal izvabiti policijski agent Besedovskega v Rusijo — Velik škandal v Franciji Ni še davno temu, ko so francoski in po njih vsi svetovni listi poročali o doživljaju ruskega poslanika Besedov« skega v sovjetskem poslaništvu v Pa« rizu. Poslaniš''i svetnik opisuje dogo« dek v francoskih listih takole: Roisenmann (agent Ceke) je dospel v Pariz iz Berlina ob 15. popoldne. Pozval me je v svojo sobo. Ker sem baš pripravljal reči za odhod na do« pust, sem mu sporočil, da me ne bo obrnil proti vrstam, ga je zločinec po« pre(j' yj uro Qb tem času sem potrkal iXTCk !• _ k ntp Uiričrii!_ 7o ninpn o p I • , rz____ • • j. »____1 „ zval: — Roke kvišku!— Začuden se je paznik ozrl in videl, da ni to nobe na šala. Mighuel je imel v roki revol« ver: podtaknjen mu je bil v hrbtišču platnic vezane Biblije V trenutku ie zvezal obsojenec paz« nika in pobegnil v njegovem plašču ter čepici. Sicer mu ni bila sreča dolgo mila Nekaj dni pozneje so ga prijeli v malem mestecu na deželi. Vendar pa si je podaljšal življenje. Po para« grafih mora namreč biti poprej obso« jen zaradi pobega in grožnje pazniku ter ga šele potem lahko usmrtijo. Dvoi Vženec zlasti škofje v Mechelnu, Liittichu in Antwerpnu, ki niso bili zadovoljni, da Di belgijska princesa vzela za moža člana iz vladarske rodbine, nad katero je visel cela desetletja papežev anathe« ma. Šele v letošnjem februarju, ko sta se Vatikan in Kvirinal spravila, je ta odpor popustil. Kot priča pri poroki bo fungiral predsednik italijanske vla« de Mussolini, * Princ Umberto, sin kralja Viktorja Emanuela III. in kraljice Ielene, ro« dom Črnogorke, se je rodil 1. 1904., ima torej sedaj 25 let. Kralj je poskr« bel, da so ga vzgajali in učili naiboljši italijanski strokovnjaki v vseh pano« gah znanosti, umetnosti in vojne ve« de, je navdušen potovalec. športnik« smučar in zavzema v vojski mesto pol« 'm ponnstil Imam pravico nastopiti dopust. k; mi ga ie odobril komisariiat za zunanie zadeve.« »Ti si protirevolucijonar! Daiem ti besedo, da se ti ne bo skrivil las na glavi, če me poslušaš in greš v M o« skvo. Če pa nočeš z menoj, ti povem, da te pripeljem na cilj živega ali mrt« vega!« Potem, pravi Besedovskij, je dobil agentov glas milejšo. zapeljivejšo barvo: »Poslušaj me torej in se ravnaj po mojih nasvetih! Nič se ti ne bo zgo« dilo v domovini. Nisem imel prav, da sem te dolžil veleizdaje. Saj vem jaz in vsi, da s' nevrastenik. Tvoj oče je bil izvrši1 samomor; tudi več tvojih bratrancev je na ta način sklenilo živ« ljenje. Zaneslo te je, ko si govoril o Rusiji kot kritik. Poznamo te za moža načel, vestnega in molčečega Saj uži« vaš vse naše simpatije. Rusija ti ne bo storila nič zalega. Misli na prihodnost. Pojdi z menoj, ki bi ti lahko bil oče.« »Ne tovariš,« je odvrnil Besedov« skij,« jaz ne grem nikamor s teboj. Od te ure dalje se bom boril za nove politične koncepcije z istim ognjem, kakor sem se izpostavljal za komuni« zem. Vedno sem bil proti sovjetske« mu centralizmu. V Rusiji kupujete ži« to od kmetov po nizki ceni in ga pro« dajate z mastnim dobičkom. Vi ste okamenjevalci revolucije, ne pa njeni poborniki.« Agent je molčal. Spoznavši, da so njegove zapeljive besede ostale brez odziva, je dejal suho: »V imenu cen« tralnega komiteja stranke te pozivam, da nemudoma odrineš v Moskvo! Če ne boš pokoren, so mi na razpolago vsa sredstva, da te primoram do te^a. Nahajaš se na sovjetskem ozemlju.^ S poslaništva se ne moreš odstraniti ne ti ne tvoja družina.« Ostavil sem agentovo sobo, minil hodnik, kjer sem slišal iz neke sobice odmeve poulične popevke.. Peli so jo Roisenmannovi spremljevalci. Ta popevka mi je vlila poguma. Hitro sem stekel k ženi in ji velel, naj pripravi vse za odhod. Za vsak slučaj sem se previdel z dvema nabitima samokre« soma, ki-sta imela 26 krogel. Potem sem šel po stopnicah na« vzdol. Pred izhodom pa me je ustavil vratar Žilin rekši, da ima ukaz rav« nati z menoj kot z jetnikom. Tudi on je torej bil v službi agenta Čeke in mi je, svojemu nadrejenemu, grozil z re« volverjem, če bi vztrajal pri svoji za« htevi. Vrnil sem se v stanovanje in jel raz« mišljati o dv h diplomatskih glasnikih, ki sta bila prinesla zjutraj na posla« ništvo velikanski kovčeg, v katerem je bilo prostora za trupla treh oseb, me« ne, moje žene in mojega sina. Kaj sto« riti? Telefonirati nisem mogel nika« mor, ker ne bi bil dobil zveze z zuna« njim svetom. V glavo mi je šinila ro* šilna misel: šel sem na dvorišče in preskočil zid. K sreči ni bil previsok, sicer bi bila moja svoboda zapečate« na. Tako sem prišel na vrt neke m* obljudene hiše, kjer sem s pomočjo stola preskočil še drugi zid. Dospel sem v svobodo. Poldrugo uro po tem dogodku sem prišel na poslaništvo v spremstvu ravnatelja pariške policiia, Benoista. ki mi je pomagal vsvobodid ženo in otroka Pri mer Besedovskega rodi sadove: pravkar javljajo iz Pariza, da se brani vrniti v Moskvo tudi tajnik sovjetske uradne agencije »Tass«, Lukjanov. in ne brez vzroka. Glava je vsakemu draga. Edison se je onesvestil Povodm 50 letne proslave prve žjt* niče so se vršile v Ameriki velike sve« čanosti, ki so se pa končale z majhr ? disonanco. Izumitelj Edison se je na:ru reč onesvestil. Kmalu potem, ko je pc« novil demonstracijo, predstavlja jočo začetek električne luči, so mu odpo« vedale moči in se je zgrudil nezavc« sten na stol. Navzoči slavilci, med ka« terimi sta bili samo dve dami, Kco« verjeva in Edisonova žena, so se tega zelo prestrašili. Edisona so prepeljali na Fordov dom. Pri slavnostni pojedi« ni pa se ie zopet pojavil in rekel, če« prav s šibkim glasom, nekaj stavkov, s katerimi se je zahvalil za nočastitev. Zdnavniki izjavljajo, da se Fdisonovo zdravstveno stanje boliša in da ni po« bene neposredne nevarnosti za njego« vo življenje. Človek kameiVte dobe v 20. stoletni Hugon Warner, antropolo" harvard* skoga vseučilišča, se je vrnil z eksne« dicije na avstralska otočja. Med dru« f?im je odkril doslei š» neznano človc« ško nleme v okolici Arafurskrča mor« ia. To pleme stoii na silno nizki rarc« voini s^opnii. ki bi io biln primer' - '"i s stopnio človplra v kameniti -InKi N = poznajo nosodia. nirr.aio nobenega poirna o denariu in si pomaga io z enim samim orožjem, sulico s kamenno ostjo. Zveza zoraer kobilice Egiptska in palestinska vlada sta sklenila vojno zavezništvo proti — kobilicam, ki so letos posebno hudo razsajale po obeh deželah. Vsi d ost« danji ukrepi proti njim so se izkaza'i kot nedostatni, ker učinkujejo le za* časno. Sedaj na pojde za res. Vladi bosta odpremili uničevalno eksnedicijo v deželo Nedž, kjer imajo kobilice svoj izvor. Od tam vzletiio vsako leto ogromni roji teh požrešnih žuželk pro« ti vsem štirim stranem neba. Tudi roii, ki so obiskali letošnje leto Balkanski polotok, so prileteli iz tega kraja. Nevarnost od zgoraj »Ain, podoba Je, da so tam gori modemi tedni že koočani. Mussolini pregleduje motocikel s strojnico Italijanski ministrski predsednik se živo zanima za vse dogodke v svoji državi. Tukaj ga v Mlin o oa preizkušati novega motocikta, Id ima spredaj eno veliko, zadaj pa dve majhni kolesi ln ]e predvideno z montirano strojno puško. Danes od 18-23 ure g| |tf|fitf|l DEI I E(]||EH ObiČajlU godba s plesom V IlUiKlII t*0Lkl*LsVUL koncert 12575 Danes in jutri fine domače koline, krva.c in jetrne klobase, pečenice itd. Pristen še sladek mošt po Din 12-—, izborna vina ter prvovrstna kuhinja. Pripravni lokali za razne prireditve. Vino čez ulico Din 1*— ceneje. — Priporočata se *n JCati Šterfc. tCreGu&ne ln kiine pa&ove najceneje pri A. BESEDNIK Ljubljana Šelenburgova ul. 6. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 da se mu pošlje po posti naslov aH GaGo drago informacijo ticoco so malih oglasov naf priloži o snantGah srn sicer no bo prejet odgovor a t « CENE MALIM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. t: Vrvar. pomočnike za takojšen nastop aLi čez 14 dni, ižče Fabrika konoplje a. d., Srpski Miletič (BaCka). Samci dobe brezplačno stanovanje, razsvetljavo in kurjavo v tovarniški kasarni. 30944 Korespondenta-knjigovodjo (injo) 2 znanjem nemškega, slov. in italijan. jezika, iščem za lej-no trgovino. Ponudbe na «;,'las. oddelek »Jutra« ^ pod »ifro »Les«. 30668 2 slikarska pomočnika »prejme Jemc na Bledu. 36661 Kolar. vajenca sprejmo takoj Fran Konic, kolarski mojster, Bohinjska Bistrica 36644 Natakarico dobro izurjeno, z osebno pravico iščem. Oddam ji kavarniško restavracijo na račun proti proviziji od vsega promet-a. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36643 Boljše dekle pošteno, pridno, zdravo in šole prosto takoj sprejmem k otroku kot varuhinjo. — Prednost imajo one, ki znajo šivati in so bile že v službi. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Simpatično detle«. 36641 Kuharico prednjo starosti, ki bi vodila samostojno celo gospodinjstvo, sprejmem takoj v trgovsko hišo Prednost imajo one, ki znajo šivati. Ponudbe z navedbo p!ače in zadnje »lutk« je p>slati na oglauni odielA »Jutra« pod znatloj »Testna kuharica«. 36640 iiebro kuharico ki opravlja tudi druga gospodinjska dela, sprejmem k trem osebam v mestu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36701 Dekle čedne zunanjosti ter pridno in pošteno sprejmem k otrokom ter v pomoč gospodinji. Nastopiti je takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36706 Pek. vajenca ne pod 16 let starega, z vso oskrbo, stanovanjem in hrano sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36705 Učenca pridnega in poštenega sprejme takoj v trgovino mešanega blaga I. Grilc, Trebnje. Dolenjsko. 36714 Modist. učenko s šolsko izobrazbo, hčer železničarja sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36771 Hišnika oženjenega. tudi za posle sluge-portirja. ki bi obenem izvrševal tudi domače posle glede elektr.. ključavničar. in mizarskih popravil, iščem. — Po možnosti znanje nemščine. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hišnik 537«. 36537 Organizatorja prvovretnega, iščemo za odprodajo velikih manufaktur-nih in galanterijskih zalog. Samo resni reflektanti s kavcijo naj oferirajo pod »Likvidator« na oglas, oddelek »Jutra«. 36665 Mizar, pomočnika In vajenca sprejmem na Glincah, gostilna »Amerika«. 36786 Učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejmem v manufaktur-no in galanterijske trgovino v mestu. Ponudbe pod »Priden učenec 14« na ogl. oddelek »Jutra«. 36768 Kmečko dekle pridno in pošteno, ki bi te privadilo tudi vseh hišnih del, iščem proti plači fio dogovoru Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 36638 Sedlarja ki je tudi dobro vešč jer-menar, sprejmem takoj. — Ponudbe na naslov: Braču Jlanestar. Crikvenica. 36557 Šiviljo vajeno deloma krojaštva. sprejme takoj Hren, Kodeljevo. Moste pri Ljubljani. 36556 Kroj. pomočnika sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36674 Solidno učenko z dobrim sonran-gla=om. za boljšo damsko tamburaško kapelo sprejmemo takoj. — Ponudbe na naslov: Mato Gojak. restavracija Slosra. Smederevo. »6717 Kvačkanje Slikar, pomočnike SS5'^^,^ £ za tra:no zimsko delo spre j- Imo med 3. in 5. uro v me takoj G o š n i k, Celje. | Ključavničarski uilic' 2'I1 Ozka ulica 6. 36606 36802 G. Th Rotman: —— Bratec Branko in sestrica Mlca (Pravljica s slikami) (Ponatis prepovedan) r<Ž Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Čamernik, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih mo •-r-nih avtomobilih, s pričet-iom vsakega prvega. 254 Nemško konverza-cijo in pouk nudi izobražena gospa- po 10 Din za uro. Vprašati na Poljanski cesti 13/11, levo. 35888 Oblastveno koncesionirana šoferska šola I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite — Ljubljani Bleiweisova cesta štev. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi najmodernejših pripomočkov in praktične vožnje z zaprtim in odprtim avtomobilom. Prihodnji redni tečaj prične 1. novembra- 36544 Otvoritev novih tečajev italijanščine, francoščine, nemščine, angleščine, ruščine je 1. novembra. Vpisovanje v Vošnjakovi ulici št. 4. pritličje, med 10. in 12. ter 18. in 20. uro. 36680 Natakarica želi mesta v boljši restavraciji ali kavarni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.«. 36703 Gospodična trg. naobražena, z 2>,41etno prakso, želi premeniti službe, najraje kot blagajničar-ka ali kontoristinja v kako večje podjetje — Ponudbe pod »Vestna in zanesljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 36766 Brivski pomočnik mlajši, išče mesta, kjer bi so lahko izpopolnil. Reflek-tira na oskrbo. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »JutTa« pod značko »Priden«. 36762 Kuharica popolnoma samostojna, želi službo pri pošteni družini. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena kuharica« 36801 Akademik-filozof daje srednješolcem instrukcije iz vseh predmetov. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pomoč 44«. 36719 Potniki potujoči pc Sloveniji, ki obiskujejo špecerijske in delikatesne trgovine, ki bi posredovali v to stroko spadajoči predmet, se sprejmejo za takoj, proti 10 % proviziji Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 36597 Posredovalci za nakup kostanjevega ta-ninskega lesa lahko zaslužijo lepo provizijo v prostem času zraven svojega poklica. — Obrnite se na tvrdko Ernest Marine. Celje, Zrinjskega ulica št. 4. 35. 54 Zastopnika dobro vpeljanega, za Ljubljano in okolico isč? veletrgovina kolon, iik špecerij. blaga. Ponudbe pod značko »Zanesljiv zastopnik« na oglasni oddelek »Jutra«. 36076 Bivši drž. uradnik išče kakršnegakoli naine-ščenja. Je energičen, zanesljiv in soliden Zmožen samostojno voditi vse sodne stvari, izterjavo dolgov Kateri trgovec ali industrijalec me lahko zaposli nekaj gt ns teden, proti primernemu honorarju? Sprejme tudi upravitpiistvo hiš Gre za nadzornika, ali pa sprejmr kakršnokoli pi*ar niško delo. ker je verziran v vseh administrativnih delih. — Cenjene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Bivši državni uradnik« 36299 Dobra šivilja mlada, išče primerno službo. najraje bi šla kot pomočnica h kaki šivilji. Gre -pa tudi kot sobarica, kjer je veliko šivanja, ali kot varuhinja večjih otrok. oz. kot domača šivilja. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem o-ddelkn »Jutra«. 36776 Na obroke kupite po originalnih cenah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno za drugo detajlnih trgovcev Ljubljana. Cigaletova nI. 1 33496 Foto-amaterji! Najcenejše razvijanje filmov in plošč, kopije 6x9 1 Din. razglednice 2 Din. Tvornica fotografskih raz-glednie in slik Brata Šmuc Ljubljana, Wolfova nI 12. 242 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat 200 Puhasto perje kg pc 38 Dh. razpošiljam po povzetje, najmanj 5 kg Potem čisti, belo gosje kg po 130 Din in čist beli puh po Din 300 kg — L Brozovi i. kemička Sistio na perja. Zagreb. Ilica 82 182 Moderen hotel 20 tajskih sob, krasni restavracijski prostori, velik Trt, ugodno prodam v prometnem trgu ob železnici. Vprašati v Realitetni pisarji društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendro-va ulica 6. 36742 Hiša enonadstr., novozidana. 2 dvosobni stanovanji, parket-elektrika in vodovod, 19 J. t davka prosa, J 800 m' vrta. ugodno naprodaj. — Ljubljana, Levčeva ulica 8 36770 Avtomobile: Chevrolet Touring, model 1928. vožen 8500 km, v brezhibnem stanju, skoraj nov. 32 000 Din; Peugeot, 24 HP, štirisede-žen. uporaben tudi kot poltovorni. « plačano takso. 15.000 Din; Peugeot, 24 HP štirisede-žen, v brezhibnem stanju s 6korai novo pnevmatiko. 25.000 Din: Peugeot. 4/15 HP, poltovorni, generalno repari-ran. nove gume. 18.000 D Rolland Pillain. 85 TIP. štirisedežen. Šport Touring, 35.000 Din; Erskine Touring, petsede-žrn. v izvrstnem stanju. Din 38.000 — proda V. M. B A R E g l C & Co., Ljubljana, Dunajska e. 17. 196 Mešano trgovino in gostilno tudi vsako za sebe vzamem takoj v najem z zalogo, y mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro >plačam«. 30589 Gostilno v najem ali na račun, v inestu ali na deželi vzame natakarica srednje starosti. Položi večjo kavcijo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36757 mmmm Zdrav krompir Z"lje in repo dobavljam v poljubnih množinah. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36731 Ariel motorno kolo s prikolico, 550 cm', s stranskimi ventili, malo ra.b-lieno. skupni ali deljeno naprodaj. Naslov r oglasnem oddelku »Jutrac. 36763 Stare kovine baker, medenino, svinec, cinkovo pločevino, kakor tudi vse druge kovine kupujemo v vsaki količini. — Plačamo najvišjo ceno. — »Legura« poduzeče za is-koriščivanje sirovina, Zagreb, Bačvar-ka 5. 36708 Železno peč skoraj novo prodam. Naslov pove oglasni oddelek Kot blagajničarka kontoristinja ali podobno želi nastopiti 191etua gdč s 4 razr meščanske šole. kvežhana v domači trgovini. s krasno pisavo in dobrimi referencami. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ped »Začetnica« 36672 Oskrbnik z večletno prakso v polje delstvu živinoreji in vi nogradništvu. išče službo Ponudbe na oilas. oddelek »Jutra« pod šifro »Nudim delo«. 36611 »Jutra«. 36720 Trg. opravo Radi popolne opustitve — ozir. prodaje svoje modne trgovine na Starem trgu ________ št. 18 ugodno prodam celo Stare cunje dobro oprane, v vsaki količini po najvišji ceni kupuje »Legura«, poduzeče za i^koriščivanje sirovina, Zagreb, Bačvarska 5. 36709 Mostno tehtnico dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelekf »Jutra« pod »Mostna tehtnica«. 36683 Namizna jabolka razpošiljam od 50 kg naprej po Din 3 kg in letošnje suhe orehe po Din 10 kg. Vale, trgovec. Laško. 36779 4000 kom. hmeJovk 1 leto stare po nizki ceni prodam. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 36695 Dijakinja _ ki študira filozofijo, proži tei dobra srca, da dobi me-eto v kaki družini, kjer bi pomagala pri otrocih ali pri gospodinjstvu, ter za to prejemala brezplačno hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra srca«. 36455 Želod zdrav, prebran, ne piškav, kupi cele vagone Frnne Dolenc. Kranj. 36740 Železno peč malhno. lcupim. Ponudbe z ravedbo cene pod »Gašper- Prodajalka želi premeniti službo — najraje v galanterijsko in ma-nufakturno trgovino. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Želim premeniti«. 30759 12. Kadar se je kateri izmed zajčkov pripeljal tik pM spodnje vej«, je naglo izpustil dežnik in se prekopicnil v pesek. Prav ta je bilo najbolj zabavno! — A zdajci je ena izmed sestric pokazala z dežnikom in zaklicala: »Glejte, glejte, tamle v travi, ali to ni voziček za punčke?< Prodajalka vešča špecerije in manu-fakture, želi mesto premeniti. Gre tudi proti majhni plači. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Marljiva prodajalka«. 36734 Lesnim Industrijam priporočamo 271etnega bivšega drž. uradnika v službovanje kot kubicirarja ali prevzemnika blaga. Zna kal-kulirati transporte izvozne in uvozne robe. Dober ra-čunar in telegrafist. Govori in piše slovensko, srbo-hrvatsko in nemško. — Za skladiščnika in vsa pisarniška dela vrlo sposoben. Reflekt-ante prosim za ponudbe pod šifro »Vsestransko sposoben« na oglas, oddelek »Jutra«. 36734 Pozor! Pozor! Sokolska dlruštva! Kljcčavničar-mehamk e strokovno šolsko izobrazbo, izvrsten telovadec (vaditelj), išče primerno siuž-bo v kakem večjem kraju trgovsko opravo in ves inventar, med drugim National registe- blagajno, izložbena in druga ogledala ter stojala, veliko stekleno firmo, šild itd. Odvzame se lahko 2. novembra. — P. Šterk, sedaj hotelir in lastnik hotela »Bellevue«, Ljubljana. 36680 Sesalko na vodni pritisk proda Rozman. Cankarjevo nabrežje št. 7. 36765 Žago 9 polnojarmenikom ln drugimi stroji ter skladiščem, v izmeri 8000 ms, tik ob železnici, na Gorenjskem prodam Vprašanja na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Zagac. 35883 Lepo kmečko hišo f pritiklinami v Lahomnu ■pri Laškem prodam za Din 30.000. Pojasnila daip dr. Roš v Laškem. >6618 »Jutra«. oglasni odd«lpk 36784 20% ne kron. bone kupuje Pučka štediona. Osijek. 235 Srebrne krone vsakovrstno zlato in zlatnike kupuje F. Čuden, Prešernova ulica 1. 243 Dijaka sprejmem v popolno oskrbo poleg srednje tehnike. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36791 Stanovanje £ sob, kuhinje in pritiklin iščem na Dolenjski cesti, ali v bližini sv. Jakoba, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačnik« 36491 Stanovanje 2 sob, kuhinje in prHiJtIin oddam takoj v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36614 <4 C Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektriko, blizu kolodvora oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36727 Sobo s separiranim vhodom, v centru mesta oddam gospodu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36715 Opremljeno sobo zračno in čisto, s posebnim vhodom ter elektriko, par-ketšrano, blizu muzeja oddam solidnemu gospodu. — Na=Iov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36704 Sobo v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36728 Prazno sobo s štedilnikom počepi odda v novi vili Marija Slokan, Kodeljevo. Slomškova 17. 36739 2 prazni sobi pripravni za pisarno, oddam na Bleiweisovi cesti. Vprašati na Bleivreisovi ceeti 18/1. levo, med 2. in 5. uro popoldne. 36741 Opremljeno sobo elegantno in solnčno. s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1 novembrom stalnemu gospodu. — Naslcv v oglasnem oddelkn »Jutra«. 36711 Opremljeno sobo lepo in solnčno. s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam dvema stalnima gospodoma s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86712 Senitve Vdovec posestnik in čevljarski mojster, 40 let star, s 3 otroci, želi takoj poročiti 30—45 let staro dobro gospodinjo, z nekaj gotovine. Vdove niso izključene. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Srečna bodočnost«. 36713 Fant — uradnik star 29 let, z lastnim lepo opremljenim stanovanjem — želi poznanstva z dekletom tudi z dežele, z nekaj premoženja. v svrho ženitve. Ponudbe če mogoče s sliko, ki se vrne, ali brez nje, na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Dobro življenje« 36716 Dva psa dobrega čuvaja za zunaj in manjšega za notranje prostore kupi hotel »Bellevue« v Ljubljani. 36681 Doberman psico lepo črno, 8 mesecev staro zamenjam za istotakega psa ali tudi lepega ovčarja. — Naslov r oglasnem oddelkn »Jutra«. 36735 Psa čuvaja kupi Andlovic, Škofljica. 36659 Mlado psico volčje pasme, radi selitve takoj proda Franjo Find-eissen, Tržaška cesta 38. 367.58 Šivalni stroj popolnoma nov po ugodni ceni naprodaj v Rožni dolini, cesta IV, hiš. št. 3/1. 36512 Prazno sobo mrčesa prosto. 8 separiranim vhoncm ori boljši rod bini v centru mesta išče značajen, stalno v Ljubljani bivajoč, miren, samski gospod Cenjene ponudbe jrod »Točer« ns ogias oddelek »Jutra«. 35947 Dve prazni sobi parkctirar.i, z elektriko tekoča voda, pripravni za pisarno, oddam. Informacije na Tržaški cesti 8. 36603 Opremljeno sobo e posebnim vhodom iz stopnišča, ako mogoče v pri-t'ičju, v 6 r e d i n i me.-ta iščem s 1. ali 15. novembrom. Pismene ponudbe s navedbo cene na oglasni oddelek »JutTa« pod šifro »Dve natakarici«. 36745 2 ali 3 sobe primerne za modni salon, iščem samo v bližini glavne pošte. Prostore bi preuredil in renoviral na svoj račun. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Salon za 1. februar«. 36655 Opremljeno sobo event. dve skupni, solnčno in z balkonom, v sredini mesta oddam z 2. novembrom solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36754 Stanovanje sobice in kuhinje ali večje prjane sobe s štedilnikom. event da se ga lahko postavi. išč» stranka brez otrok v okolici Tabo ra za 1. november. Cenj ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dve osebi 24«. 36252 Stanovanje 3 sob, posclske sobe, kopalnice, v novi vili, 12 minut od pošte oddam z novembrom za 1300 Din. Pismene ponudbe na na-lov: Hinko Privšek. Ljubljana. Dunajska cesta 7. 36789' Pisalno mizo temno, iz trdega lesa. kupim. Ponudbe na oglasni Enosobno stanovanje s kuhinjo in pritiklinami, v Trnovskem okraju ali na Mirju išče mirna stranka treh oseb za 1. november. Ponudbe na oglas, oddelek ■Jutra« pod »Enosobno za november«. 36576 Lepo, solnčno sobo prazno ali opremljeno od dam v Maistrovi ulici št 14 36767 2 prazni sobi eno večjo in eno manjšo, deljeni, z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. — Naslov v cglasnem oddelku »Jutra«. 36769 Sostanovalca snrejmem v mirno sobo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. . 36787 Gospodično sprejmem na stanovanje. — Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36781 Stanovanje 2 sob. kuhinj« in pritiklin. oddelek »Jutra« pod šifro z vrtom takoj oddain stran-»M. P.< 36725 !ki, ki nima majhnih otrok. Naslov v oglasnem oddelku Trg. oprema kompletna, za špecerijo in manufakturo poceni naprodaj. — Pojasnila daje M. Presker, Rajhenburg. 36707 »Jutra«. 36736 ,« ____ , m Različno pohištvo Majhno posestvo a, , . .. , u . -, drugo prodam. Naslov v v pokoJene a, odam1 v ^elku »Jutra«, žini Kranja. — K posestv spada skedenj, 2 njivi i. kos gozda. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3553; 36749 Damski plašč črna seal kožuhevina. zelo dohro ohranjen, za možno damo. ugodno naprodaj Mestni trg 9/1. 36785 Za hišo ali vilo v Mariboru. Celju aii Ljubljani zamenjam lepo 'posestvo oh železniški oostaji med Celjem in Mariborom. Posestvo, ki je oddaljeno od kolodvora % ure, obstoji iz solidno zidane stanovanjske Hiše s 5 sobami in kuhinje. 2 sobi in kuhinja so komp'etno opremljene. Gospodarsko poslopje. — najraje v. tovarni ali;hlevi, zeleniadni vrt. njive, rudniku — kjer ima upanje i nekaj sadnega dTevja in 30 do napredovanja. NasTov viha mladega srozda.' — Pn- čo hrano v sredini" mesta. ; 1200. Pojasnilo 'daje tajni-oglasnem oddelku »Jutra* nudbe na tovarno Mirim v Naslov v oglasnem odde'ku Ištvo Glinška ulica štev. 9. 3G6201 Mariboru. 36635 UJutr? 36750 i 36747 n KiitJLIiifuM Tri gospode Za zobni atelje urejeno stanovanje event. za poslovne lokale z elektr. razsvetljavo in plinom oddam e 1. decembrom. Informacije v trgovini Djukanovič, Sv. Petra cesta 27. 36406 Hišniki, hišnice in drugi pozor J 1000 Din nagrade onemu, ii preskrbi za november t rmin prosto stanovanje v mestu, obstoječe iz 3—4 sob, s kopalnico in zmerno najemnino. — Ponudbe pod »Štirje odrasli« na oglasni oddelek »Jatra«. 36790 Stanovanje trisobno oddamo takoj v zadruž. hiši »Stan in dom« na Tržaški cesti štev. 28. sprejmem na dobro doma (proti m»sečni najemnini Din SMtine tisočev utrujenih in oslabelih so zadobili svojo moč in čilost po kurzu zdravljenja z znamenitim »Kalefluidom«. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo »Preporod-iaj«. Pišite na naslov; Mi ]iš Markovič, Beograd Molercva ulica št. 27. -»Kalefluid« se dobi v vseh lekarnah. 12272 Več šivalnih strojev dobro ohranjenih, v brezhibnem stanju, primernih za krojače, šivilje, tapetnike in čevljarje, ugodno prodam. Na ogled v trgovini moške konfekcije K. De-renda, Ljubljana, Gradišče št. 4. Zanesljivim s primernim jamstvom na obroke. 36.501 CCenjenim pobetnikom pofcopaCiica 12784 pri Sv. Križu priporočam veliko zalogo krasnih velikocvetnih feri zantem v raznih barvah, kakor tudi navadnih. Venci, šopki in različni aranžmaji za družinske grobnice in grobove po zmernih cenah. Ogled krizantem brezobvezen. Naročila se sprejema, o tudi v cvetličarni Sv. Petra cesta 33. ■v (Pare/ Šimenc trgovski in pokopališki vrtnar, SV. KRIŽ — LJUBLJANA Gostilna Perlič na VidoOdanski cesti, toči pristno novo fortugalko iz kleti Gradove v Kašlju. — Prepričajte se! 36761 Gostilna Grad v Kašlju nudi vsako nedeljo sveže koline, jetrnice, krvavice, pečenice itd. s prvovrstna novo kapljico, kakor portu-galko, dolenjca, bizeljca, ljutomerčana itd., po izredno nizkih cenah. Avtobusni premet vsako uro. 36760 Zahvala. Za mnogotero.ime dokaze isfa-e«e®a sočutja ob sra-rd naše«a nepozabnega oče4-a Elektromotor do 1 k. s., enako.-merni tok, 300 Volt, kupi Fr. Jenko, Št. Vid nad Ljubljano. 36748 Dieslov motor in elektr centralo prodamo Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36788 in za pok-kme«) prekrasno cvetje ia vence se vsetn prav prisrčno zahvaljujemo. Posebej nam je dolžnost zahvaliti se gg. urad-ni-koen diretke. drž. žel. in prijateljem pokojnikovim, osobito 2-do-kt. Kaminu za požrtvovalno štab in nego med boleizmičo, kaiko-r tudi g. župniku g. Pij«; zahvala tndi žel. godbi »Zarja«. Našo globoko občuteno zahvato naj sprejme tndi pok. prijatelj s. tajnik Fran Sveteik, k.i se je ob odprtem grobu prisrčno in iskreno poslovil od prerano nam umrlega Pavteta. Globoko žalujoča rodbina KRISTAN. Borove brzojavne drogove sedanje sečnje, vsako količino v dolžinah 9 do 14 m, manjšo količino 6 do 8 m KUPIMO. Monudbe z navedbo količine, cene za 1 m3 franko vagon odpremne postaje, ki jo je navesti, ter dobavnega roka na oglasni oddelek „Jutraa pod značko .Takojšnje plačilo". '2704 Velika tvornica nogavic išče zelo sposobno žensko silo i za adjustiranje nogavic, ki mora dokazati dobro prakso. Biti mora vešča apretiranja pavolnatih, flor in svilenih nogavic. Stalno nameščenje. Nastop takoj. Ponudbe z navedbo plačil, pogojev na pošt. pretinac 329 Beograd 1 St potnik * z lastnim avtomobilom ali motociklom, da prevzame zastopstvo, razprodajo dobrih domačih mlevskih izdelkov po deželi — proti proviziji. Ponudbe na oglasni dddelek Jutra pod šifro »Valjčni mlin" 12762 r'jt Dva gospoda iščeta dve mladi, negovani gospodični, kot partnerice za plesne vaje. Prosimo, riskirajte dopis in pc- možnosti sliko, ker lažje ee pleše s čim simpatičnim. —■■ Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zima«. 36634 Zimski večeri Nakon duge pomrčine pri-mio dubokom zahvalnošču harem malen tračak sunašca »ali ništa dalje«! — Učtive pozdrave — štovalac. 36752 I. G. Dvignite pismo, 'poštno ležeče. 36753 12626 Dvieni pismo. Samo Tvo;a. 36774 Razglas. Razpisujem na podlagi čl. 86. do 98 zakona o držav, računovodstvu na dan 7. novembra I92y ob II. uri dopoldne ll. javno pismeno ofertalno licitacijo, se visi pri gradbenem oddeiku oblastne samouprave v Ljubljani, za zgradbo železobeton skega nadvoza čez železnico pri Višnji gori. Podrobni pogoji so razvidni na razglasu na uradni deski gradbenega oddelka. Gosposka ulica IVI. š Komisar oblastne samouprave ljubljanske oblasti: Dr. M. Natlačen. 12793 Donald Keyhoe: Gnsar t oblakih" Letalski roman »O, vi nepoboljšljiva pirostodoušnost! Nikar ne sodite tudi .njega ta bralo ta voz zaradi njegove elegantne vnanjosti in harmonije njegovih barv. Tako luksusen in popoln izdelek b moral veljati večkrato svojo "ceno. če bi Chevroleta ne izdelovali v tolikšnih množinah in če bi General Motors ne imela na razpolago tako obilnih sredstev. Velka priljubljenost Chevroleta temelji prav tako na njegovih elegantnih linijah, kakor na njegovem slovečem šestci-lindrskem motorju. NESTLE-ova ottohfka moka i$vanrednQ fnaniCno sred&tvof $eio tiogato na vitaminifu 11476 Staro železo lito (Guss) in drugo, star baker, medenino, nikel, aluminij, cink, svinec, cin, bronco in dr. Vam plačuje najbolje FRANC STIPICA, Železiiina Ljubljana, Gosposvetska cesta 1 CHEVROLET SIX CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - MAROUETTE - BUICK - VAUtHAfC -LA SALLE - CADILLAC ~ CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI G. M. C. TOVORNI AVTOMOBILI FISHERJEVt KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MO T O R S Za ručokop srednje proizuočnje sprejmemo mladega, diplomiranega rudarskega Inženlerla kot uprauitelja obrata , Reflektanti morajo imeti nekoliko let prakse in razpolagati z dobrim geološkim in rudarsko - merilnim znanjem ter morajo biti vešči administracije in rudarskega zakona ter imeti sposobnost za samostojno vodstvo obrata. V ozir prihajajo samo jtugoslovenski državljani, ki obvladajo srbohrvatski in nemški jezik. Ponudbe z živoitopisom, fotografijo in navedbo referenc pod šifro »516« na oglasni oddelek »Jutra«. 12635