161. številka.
Ljubljana, sredo 16. julija.
VI. let«, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, uvzouiai ponedeljku m uueve p ■ prasni kiU, ter v bij a, po pošti pnjeioan, za avstro-ogerske dežeie /.» celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., ca četrt leta 4 golti. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doni za celo leto 13 g»ld., za uotrt .•• a 3 gotd. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Ža pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuj p dežele za colo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah Is za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejeman za četrr leta 3 gold. — Za oznanila se plačajo od četiri-otopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat ti»ka. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. de se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempeij za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški ct>sti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravnistvo,  na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Volilni shod v Postojni
18, julija 1873. Notranjska Kranjska od nekdaj sloveča zavoljo svojih iskrenih rodoljubov, pokazala je dne 18. julija pri volilnem shodu v Postojni, da je nepremakljivo narodna, pa tudi navdušena za svobodne ideje ter mračnjaštvu protivna.
Pri shodu so bili zastopani po županih ali drugih upljivnih možeh Vrhnika, Logatec, Idrija, Planina, Cerknica, Begnjc, Dolenja vas, Obloke, Lož, Stari trg, Pudol, Postojna, Matejna vas, Sv. Peter, Zagorje, Ilirska Bi-strica, Razdrto, Ipava, Sv. Mihael, Slap, Senožeče, Sevšček, Ubeljsko. Bilo je navzoč-nih tudi nekoliko duhovnikov.
Po 5. uri popoldne so se zbrali gg. vo-lilci v dvorani g. Lavrenčiča.
G. Franjo Hren, veliki posestnik iz Begunj, pozdravi v imenu osnovalnega odbora navzočne in hc zahvali za obilno udeležitev pri denašnjem shodu. Da se zbor vrši v parlamentaričnem redu, nasvetuje, da se voli predsednik; on predlaga za predsednika g. dr. J. V o šn jaka, kateri je na osobno vabilo osnovalnega odbora prišel k shodu.
Zbor pritrdi z živahnimi živioklici. Predno g. dr. Vošnjak prevzame predsedništvo, prosi g. Hrena, naj da glasovati, ker si morebiti nekateri gospodje drnzega predsednika žele. Pri glasovanji se pokaže, da je izmed 70 navzočnih bilo samo 5 nasprotnih.
G. dr. VoŠnjak kot predsednik zbora poudarja v kratkih besedah imenitnost volitev za državni zbor. Notranjska kmetska skupina ima enega poslanca voliti: K tej skupini spadajo okraji Postojna, Vipava, Ilirska Bistrica in Senožeče z  volilnim me-
stom Postojna: Planina, Lož in Idrija z volilnim mestom Planina. Dalje volijo notranj-ska mesta z gorenjskimi skupaj tudi enega poslanca. Prva točka dnevnega reda je kandidatura v kmetski volilni skupini.
Za besedo se oglasi g. Anton Kr asove c v Dolenji vasi in pravi: Ne bodem rabil veliko besedi. Vsi poznate moža, katerega hočem priporočati za našega kandidata. On ima vse lastnosti, katere moramo terjati od svojega poslanca in ta mož je g. dr. Raz Iag (živio!) On dela veliko let za blagor slovenskega naroda na vsakem polji, na duševnem in materijalnom. V poslednjem času se je sicer nekako odtegnil političnemu delovanju, pa tema so krive nam vsem znane neprilike. „Novice" in izvrševalni odbor g. dr. Razlaga nikjer ne priporočajo za kandidata in nemarno upanja da bi ga priporočali (žalibože!); in če bi ga, postavili bi ga tam, kjer bi propal. Zato si ga hočemo mi izbrati za svojega poslanca. Kot svobodni volilci lehko to storimo; mi volimo tistega, katerega mi hočemo. (Dobro!)
G. Koren is Planine: Jaz nič nemam zoper dr. Razlaga, toda ne morem, da mu grofa Hohcnvvarta naprej ne postavim, kateremu smo lani poslali zaupnico. Zato priporočam grofa Hohenvvarta za kandidata.
G. župnik Mlakar iz Zagorja se strinja s tem, kar je g. Koren govoril in je prepričan, da bode llohenvvart delal v našem smislu. On bo ostal federalist. Če federalizem zmaga, dobomo historične pravice in tudi, kar si želimo za našo narodnost.
G. Franjo Hren je zoper kandidaturo grofa Hohenwarta. Mi ne bodemo Nemca volili, ampak moža naše krvi. Grof Ilohen-wart bi bil kot minister lehko kaj storil za Slo-
vence, pa se ni j brigal za nas. Zaupnica mu je res bila poslana, pa le kot federalističnemu ministru; nikoli pa nijsmo mislili, ga izvoliti za svojega poslanca.
G. Zelen, Župan iz Senožeč ne taji dobrih lastnosti Razlagovih; da pa je prišel v goščavo, je on sam kriv. Zagovarjal je človeka, kateri je prišel na Kranjsko naš kruh jest, pa je najhujši sovražnik našega naroda. Razlag je v nemškem jeziku govoril v deželnem zboru, kar je vsakega narodnjaka razžalilo. V poslednjem deželnem zboru pa je celo nasprotoval adresi do cesarja. Solmajerja je Razlag ven vrgel, da nij v deželnem komisijonu za vravnanje davka, ker je Razlag s Svetcem proti Solmajerju glasoval za nemškutarja. Kar grofa Hohcnvvarta zadeva, mora se misliti, da je bil uradnik in da ne kaže uradnika voliti. Pa llohemvart je vrgel piškavo ministerstvo iu nemškutarijo bičal, dokler nij padel. llohenvvart je tisti mož, ki ima še boljše lastnosti (klici: Saj ne volimo ministra!) On je na Kranjskem rojen. Končno reče g. Zelen, da bi ne volili niti Razlaga, niti Hohcnvvarta, ampak enega iz našega kraja, iz naše volilne skupine. (Klici: Vas ? kaj ne ?) Če ne najdete drugega, bi tudi jaz bil dober. (Smeh.)
G. Krašovec brani dr. Razlaga. Če je enkrat nemški govoril v deželnem zboru, je bil to poseben slučaj, ki se ne bode več povrnil. V komisijonu za vrananje zemljiškega davka je R. najmarljivejše delal in storil, da so se vrnili operati okrajnim komisi-jonom, ker so cenitve previsoke. R. je vse-, lej bil za narodni program; a Hohenvvart je že leta 181)7 kot deželni glavar na Koroškem pokazal, koliko mu je za naše narodne pravice.
G. Jelo v še k iz Vrhnike je za liohen-
Meta Holdenis.
{Roman, francoski spisal Viktor « lierbnliea.
Poslovenil D a v. II ost ni k.
Prvi del.
II.
(8. nadalje vanj o.) Rudalosti modrih ljudij so neumnežem najboljša učilnica. Razgovori z gospodom Mauserrom so odprli mojemu duhu razgled v več stvari, njegova nepremišljenost mi je bila povod najzdravejših preudarkov, lzpre-videl som, da se v življenji včasi umeteljnik bolje ve obnašati, nego diplomat. Dozdaj sem bil v oblasti domišljij; namah pa jim pokaže moja volja zapovedujoč obraz, ter jim po-glavarski govori: Tak-le je bil Ludovik XIV., ko je ostrožen, z bičem v roci, parlament silil v ograjo pameti. Koncem zimo zapustim Draždane, obljubovaje si, da se vrnem še
kedaj. To je mesto, koje ljubim, in kjer sem pustil dosta dobrih prijateljev. Takoj po vrnitvi v Pariz pišem strijcu Gedeouu, naj si iščo druzega sina iu dediča; potem se podam proti Italiji, da se nekaj časa pomudim v Beaune-u, kjer ostanem dva dni pri očetu. Ravnal je z menoj po otročje, a ko vidi, kako imam nabito listnico, zrastejo mu oči, in ne more se zdržati, da bi me ne opomnil na točnost svoje vesti. Očetje godrnjači so res modra naprava; človeku, ki je vedno doma jedel bel kruh , bode se kruh tujčev vedno grenek zdel.
Gospod Mauserre je dobro zadel, da se jo ustanovil v Florenci. Za sanjarje je to najbolj tolerantno mesto na svetu , najbolj gostoljubno nepostavnini situvacijam, — tukaj istinito vladati šo prijetnost in miloba Dckameranova. Našel sem popotna goloba ravno v veselji medenih tednov. No prerokoval sem bolje, nego seru mislil. — Soprug se nij zmenil za nijeno stvar, prilizovanje
žuganje, obljube, — vse je bilo zastonj. Ta trmoglavi Menelavs je sklenil trdno, da ne bo terjal zakonske ločitve; a tudi se nij zmenil, da bi nazaj dobil soprugo ; dosta mu je bilo, da jo je oviral poročiti se s Pa-risom. — Kakor se mu zdi, reče gospod Mauserre, da bi bila srečna tega sigurno ne more braniti. — Sliko gospe N . . ., kojo z vašim privoljenjem zauapiej ceni zvati gospo Mausorre-ovo, začel sem urno delati, pa jo tudi, ne da hi se balial, srečno dovršil. Imela je v Salonu neprcnehljiv vspeh: re komandacijo, bogatstvo, ime — vse to sem dolžan njej; a priznati moram, da je imela divna lepota vzgledova večjo zaslugo pri tem vspehu, nego zmožnost umeteljnikova.
Da bi bolje zadel lepoto tega vzgleda, sprijateljim se ž njim. Povedal sem vam uže, da je bila olika gospe Mauscrrc-ove zelo plitva; ta gospa je bila menda njiva, ki ako-pram menda obdelovaua, nij bila izdatno rodovitna. Pisava jej je bila prav bizarna; či-
wartovo kandidaturo.  Da so se tarife okrajnim komisijonom vrnile, storil je g. Pajk.
G. dr. Roj i c it Vipave. Ako si izberemo poslanca, moramo pred vsem na to gledati, da bode tak mož, ki bode za nas delal. Tlohenvvart je dal fundamentalne članke Čehom, a v teh o Slovencih m.) govora. Fundamentalni članki bi Ramo Čehom na korist bili. Dalje misli govornik, da bi si ne izbirali poslancev iz hvaležnosti, ker so kc-daj kaj storili, ako ne vemo, da bodo tudi zanaprej d.davni. Govornik nij za llohemvarta, pa bi tudi za dr. Razlaga ne mogel glasovati, dokler ne ve, da bode dr. Razlag de lal v smislu našega narodnega programa , in svobodnjaških načel.
Še poprime besedo z dovoljenjem zbora g. dr. Vošnjak in navede nekatera dejanja iz Hohenvvartovcga ministrovanja, katera kažejo, da Hohenvvart nij maral za Slovence in njihove narodne pravice.
S tem je debata končana. Predsednik bere pismo, katero so poslali župani kmetskih občin idrijskega okraja, ki nijso mogli sami priti k shodu, pa izrekajo željo, da naj bi se dr. Razlag postavil za kandidata. Dalje piše g. Lavrenčič, ki je v opravilih moral odpotovati, da priporoča grof Hobenvvartovo kandidaturo za kmetske občine; za mestno skupino pa naj bi se postavil za kandidata dr. C os ta (smeh), ker sc bodo tudi gorenjska mesta zanj izrekla. Došlo je še mnogo drugih pisem od raznih krajev Notranjskega, ki so se ali za dr. Razlaga izrekla ali obljubila, po sklepih denas-njega volilnega shoda delati.
Predsednik da zdaj na glasovanje predlog, da se naj g. dr. Razlag postavi za kandidata v notranjski kmetski volilni skupini. Predlog je bil sprejet z 48 glasovi: za kandidaturo grofa Hohenvvarta, za katero se je potem glasovalo 5 vzdignilo se je 12 vo-lilcev, med temi vsi duhovniki.
Ko predsednik naznanja, da je g. dr. J. Razlag sprejet za kandidata, zadone slava-in živio-klici po dvorani.
Druga točka dnevnega reda je bilo postavljenje kandidata za mestno volilno skupino notranjsko in gorenjsko.
G. notar V eselj a k iz Postojne predlaga, da se denašnji zbor ne spušča v razpravo te točke, ker gorenjska mesta nijso zastopana in tudi notranjska mesta in trgi
tala pa nij druzega, nego Ja bibliotheque bleue", pa „posnemanje Jezusa Kristusa", knjige , ki so jej bile vedno nove , naj jih je še tolikrat brala. Ta izpoved jej bode pri vas, gospa, delala morebiti krivico, ker imate veliko znanost in ste dokaj čitali, ter vam ženske, ki ne čitajo, nijso po okusu. A zagotavljam vas, da je imela dosta duha, ako-pram se jej to nij videlo, lbla je iznajdljiva; z milobo in živahnostjo svojih sočutij prodirala je v tajna hrepenenja vseh, ki so bili okolo nje. Meni se zdi, da take vrste duh ženski zadostuje, osobito , če je zraven tega se lepa, kakor solncc. Odkritosrčnost jej je bila čudovita \ njena duša, prosta kakor vrba, nij poznalo hlinjenja. Izdavala se je za to, kar je bila , a hvalila se zaradi tega nij, kajti mislila je, da je ves svet tak, kakor ona. VČasi se je dala še celo prevariti; a saj sem slišal, da se take ženske ne smejo ljubiti, ki se ne dajo nikdar prevariti.
Edina njena napaka je bila tista kreo-
ne po tolikih zastopnikih, da bi zbor lehko sklepal.
Ta predlog je bil sprejet. Predsednik vpraša, ali še kdo želi govoriti.
G. KraŠovec. Postavili smo kandidata, a dobro in potrebno je, da izrečemo mnenje tudi o programu, po katerem želimo, da bi delali slovenski poslanci. Slovenci imamo svoj narodni program; v novejšem času pa se nam hoče vsiliti nekak ..državnopravni" program. Tega programa mi Slovenci ne bodemo sprejeli. Reakcije mi ne podpiramo. (Nikdar!) Zato priporočujem sledečo resolucijo. Govornik bere resolucijo, katero smo že v poslednjem listu natisnili.
G. župnik Mlakar se ne vjema s tem programom, ker je „vera" iz njega izbrisana.
G. Rihard D o le ne c temu izreku ne more pritrditi. Narodni program je bil sprejet tudi od narodne večine kranjskega deželnega zbora in ta je gotovo katoliška.
Ker se nikdo več k besedi ne oglasi, da prrfdscdnik glasovati in je bila resolucija z vsemi glasovi proti dvema sprejeta.
G. dr. Rojic iz Vipave izreče Željo, da se osnovalni odbor obrne do g. dr. Razlaga ter mu naznanja resolucijo. Predsednik sklene sejo, ki se je vseskozi vršila v lepem redu.
Kako je z našim ljudskim šolstvom?
(Konec.)
Če premišljamo, koliko otrok hodi v šolo v posameznih šolskih okrajih na Slovenskem, se nam pokažo tele številke:
V Celji Črez 98% (bravo!), v Ljubljani od 91—96%, v Mariboru od 61 —70%, v Trstu in Gorici od 52—60%.
Na Kranjskem imajo razmerno največ šolarjev v postonjskem, kočevskem i radol-skem okraji (71—75%), v logatskem, litijskem i kamniškem okraji od 100 za šolo godnih hodi 01—70% otrok res v šolo; v krškem, črnomeljskem, kranjskem okraji 51—60%; v ljubljanskem in novomeškem pa samo 41—49%.
Na Goriškem bodi največ otrok v Šolo na Krasu, (v sežanskem okraji) namreč 51—60%; v gradiskem okraji 41—49%; v goriškem i tolminskem pa samo 21— 40%. Pozor tedaj domoljubi!
V tržaški okolici hodi 51—60% otrok v
linska lenoba; pri njej se je nahajala v prav velikej množici. Gotovo boste vzdihnili, ako vam povem , da jej je stalo truda , vstati pred p 61 u dnem, in da jej je razen pletkanja vsako ročno ali duševno delo zbegalo potrpežljivost. Najmanjši sprehod jej je bil uže teško delo. A graje vredni so le dolgočasni lenuhi; gospa Manserre-ova pa se nij nikdar dolgočasila; sedela je čestokrat po celi dve uri kakor klopčič v kotu kakega divana , s hladilnikom v roci, govore li ne, to jej je bilo bilo vse eno — zaljubljena je bila pa kar do cela v svojo nemarnost, ki jej je pripuščala, da se je smela pečati s svojimi mislimi. Saj je bila srečna , da je živela, in da je imela soproga, ki jo je nad vse ljubil. — Neki dan je plavalo peresce, ki je grlici
• ušlo iz peroti, sem ter tje po zraku, podeno t od pomladanskih sapic.  Neka feja je imela
• prečudno domišljijo , narediti iz tega peresa žensko; ta ženska je bila gospa Mauserrc-ova.   Ohranila je mehkoto in milobo onega
šolo; v I stri j i pa: v rovinjskem okraji 51—60%; v poreškem 41—49%; v koper-skem i volovskem 31—40% in ▼ pazenskem samo 11—20%. Iz teh Številk se vidi, da so na celem Primorskem v rovinjskem, se-žanjskem in tržaškem Šolskem okraji za šolo najbolje vneti in pa da je Šolstvo v gori škem, tolminskem, koperškem, volovskem in pazenskem okraji najhuje zanemarjeno.
IV. Še nekoliko zanimivih številk ob učencih, učenkah, njih narodnosti, potem o šolskih poslopjih in učnih pripomočkih na Goriškem in v tržaškem šolskem okraji.
L. 1871. je v javne ljudske šole hodilo:
			Slovenci J Itali		ani	Neim-i	
ŠOLSKI OKRAJ.	Dečki	Deklice	Dečki	Deklice Dečki	Deklice	Dečki	Deklice
Trsti okolico	5862	36G7	128«	980|8902	2591	164	96
Gorica mosto   . . Culi okolica (irudiift Sežana Tolmin     .   , .	789 2073 2861 1302 109-5	«69 t «75 1707 1154 1005	2241   23 562 •2073|l674 241! 189|2«19 130311154 1094'lOOf>|		641 1518	3 1 1 1	5" 1 1
Skupaj     .   . .	8120,<;210l4934|4045|3isi				2159	t   S' 6	
Šolskih poslopij je na Goriškem 47 najetih, 21 brezplačno prepuščenih, 56 v istini za šolo zidanih, med temi jih je 84 v dobrem, 40 v slabem stanji; šolsko pohištvo je v 58 šolah povoljno, 69 nepovoljno; učnih pripomočkov ima samo 21 šol toliko, kolikor jih potrebuje, vse ostale Šole so v tem oziru siromašne ali popolnem zapuščene.
V. Ker mi je spis pod peresom že tako predolg zrastel, podam končno ob kratkem še nekoliko zanimivih opomb samo o šolah na Goriškem*)
a) Na Goriškem nemamo samo nobene meščanske šole, ampak tudi nobenega ufci-telja, ki bi bil za meščanske šole (blirger-schule) izprašan.
b) Kmetijstvo se je učilo v ;">. šolah (3 v sež. okr.) sadjereja samo v 9. (7 v sež. okr.!!), bučeloreja v 2., sviloreja v 4. šolah sežanskega okraja. Vrli Kraševci so tudi v tej zadevi pred vsemi drugimi Goričani: goriški i gradiški okraj sta glede teh Šol popolnem zanemarjena. Sram nas bodi! — Napredovalnih kmetijskih šol nemamo na Goriškem nič, obrtnijskih nič! Sram nas bodi!
*) Vse velja m 1. 1871. in pa za javno ljudske
šole.
peresa ter se dala metati sem ter tje od življenja, kakor prej od sapic. Dostaviti imam, da je včasi njena izborna dobrost trijumfirala nad lenobo: ako je hotela služiti ali pomagati , imela je neznanske moči; niti besedij, niti korakov jej nij bilo mari. Za nesrečneže je delala do utrujenosti. Videl sem jo v Flo-renci dvakrat en dan sopeti v podstrešno sobo tako zvanega slepca, ki je bil nad vse hudoben; znal si je pridobiti njeno blago-klonjenost, akopram sem jej jaz dokazoval, da bolje vidi, nego ona. Videla se je v teh strastnih napadih ljubavi do bližnjega neka potreba; videlo seje, kakor da bi hotela reči tistim osobam, ki jim je pomagala: Vi mi nijste dolžni biti hvaležni ; ne vcste-li, da sem i jaz velike milosti potrebna? Nadejam se, da sem vse to v sliki nekoliko zadel.
Gospod in gospa Mausene sta hotela, da bi ostal pri njima , a nij mi bilo moči. Zavezal sem sc, da ju bom vsako leto enkrat obiskal 5 pa   sem   tudi izpolnil to obljubo.
c) Nemški jezik se je učil v Gorici v 5., v gradiškem okraji v 3., v tolminskem v 6, (!!) Šolah.
d) V Gorici je f> italijanskih in l (reci ena) Rlovenska šola; v gradiškem okraji je (> slovenskih šol.
e) Med definitivno nameščeni učitelji je 58 posvetnih , 40 duhovnov, naduČiteljev je 6 posvetnih, direktorji so .'5, med temi 9 duhovna.
f) Definitivno nameščenih učiteljic ima Gorica 4 (nune), gradiški okraj 10; podu-Čiteljic je v Gorici 6, v grad. okraji 6, v tolminskem 1. V tem oziru so tedaj slovenski okraji sramotno zanemarjeni.
g) Vsi učitelji in vse učiteljice so potegnili plače z dokladami vred 34254 gl.
h) Privatnih šol s pravom javnosti je: v Gorici 1 : brez pravice javnosti jih je 10, v eni se je učil tudi slovenski jezik.
k) Oetverorazrednc javne šole za dečke so 4, o v Gorici, 1 v Gradišči: v Corici je tudi 1 šola s petimi in 1 šestimi razredi za deklice.
1) V Gorici nemamo nobene šole za slovenske deklice niti javne, niti privatne. Ne vem, kaj je veče: krivica, ki sc nam s tem godi. ali sramota, ki jo molče požiramo. Slovenski jezik za deklice, tudi če so Slovenke, nij potreben, torej se ga ne uče.
m) V premeri pride na Goriškem na 1 šolo 87*5 otrok,   na enega učitelja pa 08*3.
Te date Beni, še enkrat rečem, le po vrhu posnel iz preznamenite uradne knjige, katero iz vsega srca priporočam vsakemu, kdor se za naše šolstvo kaj briga. „Stevilke govore", pravi sploh znana fraza, kateri bi jaz samo to še pristavil, da njih glas o goriškem šolstvu (izvzeraši sežanski okraj,) človeku nič kaj prijetno na ušesa ne doni.
Paul u s.
Politični razgled.
It o t nanje dežele.
V LJubljani 15. julija.
O cislejtanskem ministarstvu piše dunajska „Sonn- und Montags-Ztg.": „Celo v nstavovernib krogih ne dvomijo več, da hoče ministerstvo Auerspergovo političen testament delati. Decembristično novinarstvo prosi ministerstvo, naj sc vrne na potu v Kim, a ministerstvo ne more, gnano je od moči, kateri vstavljati se ne more ... V višjih krogih veje klerikalen veter in misel o prehodnem ministerstvu se vedno bolj diskutira.
Našel sem ju drugo spomlad veselo-zavzćto zaradi rojstva ljubeznjive hčerke, ki je obetala, da bo tako lepa, kakor mati. A ipak je bila radost gospođa Mauserre-a mešana z z nekako melanholijo ; kruta mu je bila misel, da mu postava zabranujc pripoznati kot svoje to dete. — Koncem taistega leta napadejo gospo MauBerre-ovo Črne koze, bolezen, ki jej je žugala s smrtjo. Soprug je bil v smrtnih skrbeh. Videl sem jo, ko je okrevala. Bolezen jej je bila milostna; pustila jo je še vedno biti najlepša ženska cele Evrope. Ipak je njeno obličje, poprej podobno lilijam in vrtnicam, izgubilo neprimerljivi svit, to edino cvetko lepote, ki je bila v stanu opravičiti vsako hudulost, ki jo je vdihnila. Ne vem , kaj je gospod Mauserre o tem mislil; hotel mi je vsakako čitati v dnu molčljivih očij. (Dalje priti.)
O vatilnem fgihftnji piše dnnajsk dopiRnik v ..Allg. Ztg.u, da se v odločilnih krogih niJRo še dogovorili kedaj se imajo volitve razpisati. Najbrž Re utegnejo razpisati še le v jesen, in sicer iz obzira na kmete, kateri bi se po leti menj  udeležili volitev.
— Dozdaj nemška vlada v Avstriji pač nij nikjer kazala obzirov do kmetsketra ljudstva. Da Re volitve odtezajo, uzrok temu je menda iskati edino v tem, da se vlada boji svojega pobitja, ker tla nijso pripravljena za njo.
VnnnJe drž&ive.
ilnshi listi hudo kritizirajo spomenico, s katero je knez Bismark izročil nemškemu državnemu zboru vladni načrt zarad pre-ustvarjenja nemškega brodovja. „Ruski Mir" pravi, da hoče Bismark napraviti (iz baltiškega morja nemško jezero. Za to treba, da se vse Reverne vlade združeno močjo ustavijo njegovim nakanam. — Naivnemu zahtevanju nekaterih angleških listov, da naj Rusi čez nekaj mesecev zopet zapuste Kivo, odgovarjajo sedaj rBirž. Vcdomosti": -Rusiji nij treba angleškega dovoljenja, da si Kivo prisvoji. Za vzetje Kive je tekla Ruska kri, zato bode gledala Rusija na svoje interese, ne na angleške. Naj si Angleži le zapomnijo, da Iiusi nijso Pcrzijaui". Iz tega je razvidno, da se Rusi angleškega kričanja malo boje.
J-Vrinvaška vlada je zatrla republikanski list ,.La France Rcpublicaine" v Li-jonu. List „Le Progress' je pa suspendiran za dva meseca. Vse trgovinske zbornice so se izrekle proti davku na tkanine, katerega namerava novi finančni minister Magne vpe ljati, ter pravijo, da bo uničil francosko obrtnijo. — Sodnija za okraj Seinc je obsodila ministra Labouillerieja z nekaterimi drugimi monarhisti narodne skupščine, ker so kot upravni odborniki banke trgovin ske in obrtnijske ta institut minirali, da morajo povrniti akcijonarjem škodo.
&virf*rslsi zvezni svet je sklenil reformirati državno ustavo na podlagi politične in verske svobode po načrtu, katerega je potrdilo pred nekim časom 320.000 Švicarjev pri shodu pri Schaffhauscnu. Keakcijonarni listi na Francoskem se zarad tega že groze nad Švico.
1%/emški listi pišejo, da bo novi državni tajnik Balan nadomestoval Rismarka v pruskem ministerstvu v teh rečeh, ki zadevajo občevanje z vnanjimi državami, minister Delbrllck pa v onih, ki zadevajo občevanje z drugimi nemškimi državami. Bismarku ostane le oskrbovanje vnanje politike nemškega cesarstva. Da pa ostane duša vsega kakor je do sedaj bil, je gotovo. — Ker sc poznanjski nadškof Ledohovski upira izvr sevanju novih cerkvenih postav, je pruska vlada deiinitivno odtegnila semenišču v Poznanji državno pomoč. Isto tako je tudi s semeniščem v Fuldi. — Francoska vlada je izplačala Prusom te dni drugo četrtino pete milijarde. Prusi odidejo stoprv od 31. julija do 4. avgusta iz Francoskega: Verdun, Gon flans in Ftain pa obdrže če do 5. septembra
— Pruska vlada je Ruskinjam, ki so studi rale   do   sedaj   v  Cirihu,  zabranila pohod strasburškega vseučilišča.
Iz stftjanistana prihaja važna no vica, da je ondotni emir Sir Ali prosil An gleže, da mu dajo pomoči proti upornikom Angleži so vsled tega poslali  vojakov, da posedejo Herat, ki meji na ruska posestva na Atrcku. Po tem takem so Angleži že mejaši z Rusi v Aziji.   Mogoče da nekaj časa mirni, a prej  ali  pozneje utegnejo priti z Rusi v sukob.   Kedo  bo tu premagal, nij dvomljivo.
Dopisi.
Iz trža*ke oEtoliee 13. julija [Izv. dop.j Menda bodo vendar Rojaučani spoznali hinavstvo, namare in poslanstvo njih oblažcvalne trojice : Bonina — Trohe — Ferluge. — Spoznajte vendar enkrat Rojan-
čanjc, da ta deteljšica nij drugega nego orodje mestne ultra-italijanske stranke, katera na vse kriplje dela, da bi okolico popolnem polaščila, kar se ji žalibog prehitro nistinuje. Ne dajte se omamiti tem zvitim kljukcera kateri vam vedo tako lepo pridigovati o ljubezni, ki jo za vas gojijo. Vse je hinavstvo! — V potrjilo tega majhen dokaz: Iz gotovega vira sem izvedel, da hočeta ta dva učitelja s pomočjo nju komisarja Ferluge odpraviti iz šole podučevanje v kmetijstvu, kar je bilo in jo menda še denes obligaten predmet, in to le iz ljubezni do Rojančonov, kajti oni hočejo dokazati da Rojančanjc nijso kmetje, nego zgolj rokodelci in obrtniki, katerim poduka v kmetijstvu nij treba (!). In veste zakaj vbc to? To bi jim imel biti povod med drugimi ravno tako pravičnimi uzroki, s katerimi mislijo neko prošnjo podpirati nameravajočo ločiti Rojansko šolo iz vrste kmetskih ljudskih slovenskih šol ter jo pridružiti v ono mestnih civilnih italijanskih in tako polagoma slovenski jezik popolnem izpodriniti, ter s tem RojanČane oblažiti.
Rojančanjc! kje je Vaš nekdanji pogum? zakaj se pustite tako slepariti od tiste se-bične hinavske in brczzuačajne trojice?
Berite zgodovino, učiteljico narodov, in videli bodetc kaj jo narode vseh časov povzdignilo do najvišje stopinje omike in izobraženosti: kaj drugega nego ravno 1 poduk in gojenje materinskega jezika in 2. poduk in povzdiga kmetijstva v vseh svojih raznih panogah? - Fvo! ravno to dvoje vam hočejo vaši prijatelji (?), ki za vas skrbe (?) ki vas ljubijo (?) — odvzeti; sami sodite saj imata možgane in obsodili bodete to lisičjo zalego. Zapomnite si zlata vredni nauk našega -najmodrejšega učenika: ,,Iz njih del jih bodetc spoznali".
Torej ne dajte so dalje slepiti okoličani, terjajte svoje pravico, terjajte da se vaš jezik ppoštuje ter v šolah lika, ne pa spodko-puje in zatira. No dajte se podkupiti, kakor Ferluga, kateri je zarad obljubljene in potem podeljene mu komisarsko službe svoj narod zatajil ter s tem narodnost mnozih Rojanča-nov prodal« t'e bodete še dalje tako nemarno gledali, kaj se z vašo narodnostjo počenja in se zanjo ne zmenili, v 10. letih je vaš jezik popolnem iz vaših šol izključen. Pozor prej ko bo prepozno !
Iz Idrije 13. jul. ] lzv. dop.| Ker je Idrija z dopisi v „Slov. Narodu" tako rekoč oživela, treba je, da se g. dopisnikom in „S1. Narodu" s tem zahvaljujemo, kajti kar je bilo dozdaj pisano, nij bilo vso bob v steno, to je da se rudarjem nijso njihove pravice tako teptale, kakor je bila volja tukajšnjih niagnatov. Vzemimo na primer kako strogo jo „oča" zapovedal rudarske blagajnice nadzornikom, da se ne sme več nego 10 celili gold. izposoditi delavcu, kateri je oženjen in ima 10 najmanj 5 otrok, pošten, kateri je dozdaj vse po pravici nazaj plačal, kar mu je bilo izposojenega. A zdaj je vse po starem, kajti naš „dobri o ča" se tudi da preobrniti, ako mu množica rudarjev za hrbtom stoji in ako kakošni dopis v „Slov. Narodu" ljudi obudi, da so pripravni svoje stare pravice varovati. Zdaj vidimo da so se njegove besede izpolnile, katere je on pred kakimi 4 leti kot ud tukajšnje idrijske čitalnice pri izletu na pristavi blizu Idrije govo-
ril: ,,Vse za dom itd." Končno pa pomislimo da za dežjam solnce sije in da bode vendar enkrat burja odnesla „dobrega očeta" na kakšen kraj; kakor je nedavno gosp. Kn-elhardta, tukajšnjega iiadlogarja, po katerem, kar je živega v Idriji, od manjšega do večjega žaluje in zdi huje, ker ga je na Koroško odneslo. Najbolj pa nas tolaži to v obupnosti in žalosti po Knge lhardt u, ker vemo da ga v Idrijo nikdar več ne bode.
Več rudarjev. ■ Jl«»tlikt» 13. julija [izv. dopis. J (Vinska trta. Pasji dnevi.) Kjer toče nij bilo, trta precej obeta; ali tega nam ne daje kar nam je dala lani, ko smo o Margetinem rano črnino zobali, — letos je ravno kar ocvela. — To soboto večer zvabi tukajšnja začetniška godba posebno mnogo otrok na trg, kar pridirja dobro znana črna kuzlja okolje več psov in žalibože tudi krasno deklico. Ko je denes še eno živiuče in baje pa-starico ugrizla, jo je mestni logar ustrelil. Skoda, da se nij to posrečilo kordonskemu vojaku, ki jo je probosti hotel pa je ne zadel ko je iz Hrvatskega po mostu domu divjala. Pazite županstva, delajte in oklicujte predno se nesroča ne zgodi. Ali je bila kuzlja stekla bom javil.
Iz Izrinila 9. jul. [Izv. dop.j Tudi mi Srbi želimo, da bi vi Slovani v Avstriji popustili zdaj po spremenjeni situ-vaciji pasivno politiko in šli vsi zlasti Cehi v državni zbor terjat in delat. Eden tukajšnih srbskih dnevnikov vam svetuje to ter pravi: „Cesi i Slovenci protestovali su dosta često protivu sadašnjega avstrijskog ustava — a sta su time postigli? Novim izbornim zakonom sprečilo im se i produženje puta za protestovanje: ustavoverci su došli do svoje mete".   Tako mislijo i drugi.
Naš minister gradjevine je pozval vse, ki bi hoteli udeležiti se pri konkurenciji do- j htjenja koncesije za zidanje naše železnice. Se nekoliko nedelj in vse železniško vprašanje bode pri nas rešeno. Čuje se, da zarad naše železnice pride v Belgrad slavni angleški bogatin vojvoda Southerland, t. j. tist, kateremu on dan „glavo odsekati" je perzijski Šah angleškemu princ-nasledniku svetoval, ker se mu je prebogat zdel, da bi smel poleg kralja biti.
Pri nas se je ječmen že požel. Letina bo še precej. Vinogradi so že ocveli in dobro obetajo.   Sena jo veliko.
Jungmanovo svečanost so tukaj bivajoči Cehi sijajno praznovali v „velikoj pivari". Udeležili so se tudi domačini Srbi.
Domače stvari.
— (Iz Kamnika), kjer je bila oni teden volitev v občiuski zastop, nemarno še izvirnega poročila. Po dopisu, ki ga prinaša nemškutarski „bavbav'-list, sodimo, da slovenska narodna stranka nij zmagala. Ker oni nemškutarski dopis kamniškega dekana v nebo povzdiguje , menda ima ta duhovni gospod zaslugo za ncniškutarje.
— (Najdene reči na Gorenjskem). Ko se je pretekli teden za Jurčevo hišo v Lescah kopalo, so ljudje našli več raznovrstnih kosov lepega mozaiknega dela; 400 let star kovan peucz; ostanek svilnate obleke in več človeških   mrtvaških   glav. — Naša
radovednost pričakuje, da bodo te reči komu v zgodovini posameznih krajev naše domovine izvedenemu ponudile povod, razodeti svoje misli, po katerih prekueijah bi bile za-nmglc — zlasti več človeških glav skupaj v zemljo priti, kjer se vsled spomina človeš kega nikoli nij nahajalo ljudsko pokopališče, dasiravno skupaj ležečo reči kažejo kakor na nekdanje rakve. — V ta namen prosimo, da slavno uredništvo to najdšino v svojem listu objaviti blagovoli. K.
Poslano.
Iz laškega trga na slov. Štajerskem 13. julija: V št. 150 „Sl. N." donaša od tod dopis, v katerem pravi o shodu kakih trideset duhovnikov, ki so se pri tukajšnjem g. nadžupniku „brž ko ne samo v smislu tako imenovane „rechtspartei" za prihodnje volitve posvetovati. Duhovniki so se res zbrali 19. t. m. pri g. nadžupniku, kot dekanu, pa samo zastran duhovnih kon-ferencij — kakor je to že dalje časa po de-kanijah v celi biskupiji vsako leto navada in od škofijstva zapovedano. Predmet takih konfereucij so vprašanja zastran dušoskrbja v nebistvenih rečeh, — da se tudi v tistih po medsobnem dogovoru v duhu časa in po terjatvah sv. cerkve složno povsod postopa. Bili so pri tej skupščini navzoči duhovniki tudi drugih dekanij, ker in kakor to terja škofijski ukaz. Bili so tudi odlični, tukaj v toplicah bivajoči duhovniki celo iz drugih biskupij — ali ne k shodu, — temuč h kosilu — povabljeni.
PomIuim*.
Iz novomeške okolice.
V št. 20. „Novic" od 25. junija t. 1. prijavljajo neki govor, katerega bi bil jaz pri obedu v Krškem govoril. Izjavljam tukaj da je ta v „Novicah" tiskani govor od konca do kraja izmišljen in da jaz nisem nigdar take bedaste reklame za g. dr. Bleiweisa za g. dr. C os t a in za g. Solmajerja delal.
Reči pa moram, da morata dr. Bleiweis in dr. Costa s svojo politiko že jako na kouci biti, ako se takih podlih in ostrojnih pripomočkov poslužujeta, za se in za Costo-vega svaka v „Novicah" reklame delati. — Res je, da sem volil gospoda barona Abfal-terna v cenilno komisijo, pa ne gosp. Solmajerja, kar sta med drugimi tudi gospod fajmošter Pintar in gospod Jugovic Btorila. Volili smo zavoljo tega barona Abfalterna, ker je on zVeden v tem poslu in ker je sam velik posestnik, med tem ko je bil Costov gosp. svak zavoljo svoje nesposobnosti iz službe izpuščen in je bil takrat brez vsakega posla in torej v resnici vsakor-šnega kruhka strašno potreben. Deželni zbor pa nij za to, da bi nesposobne, akoravno
kruhka potrebne srakv ino sinove naših prvakov  preskrbljeval,   za to  so si prvaki banko rSlovenijo" ustanovili, kjer v opra vilni svet in 7 ravnateljstvo svojo žlahto potiskajo.
V Krškem sem bil iz tistih namenov pri obedu, kakor sem bil na priliko pred 3 tedni pri našem gospod fajmoštru, namreč zavoljo zabave, ker sem bil tje povabljen. Dozdaj še nemam nobenega geroba, da bi ga vprašal, kam da naj grem; napredujem pa z duhom časa in zlagam se z geslom, s katerim se mora dandenes vsak pošten Človek skladati : vse za svobodo, za omiko in za domovino!
Jože Zagore, deželni poslanec in posestnik iz St. .larneja.
Za ubogo uradniško siroto,
ki v st. 154 in 15<> „Slov. Naroda" za pod poro prosi, so dalje darovali:
Gospa Julie Pfeifer v Gleichen-
bergu.......1 gld. 60 kr.
Gospod Adalbcrt Peterlin, v
Klosterucuburgu .   .   .        1    „   — ■
2 gld. 00 kr.
Prcnesek iz št. 160 „S1. Nar."   7   „   — „
Skupaj ~   9 gld. 60 kr. kateri so sc na dotično mesto odposlali.
Administracija „Slov. Naroda".
Opomenica.
Konkursi: Mesto gozdarskega nadzornika pri
dež. vladi v Ljubljani, 800 gl., do 10. avg. — Pri okrajni aodniji v Vol. Laščah mesto kanclista, do> TI. avg. — Pri generalnem poveljnistvii v Zagrelm več mest inženirskih asistentov, 600—800 gl. in 150 gl. za stanovanje, do 15. avg. — Pri dež. aodniji v Tratil mesto sodnijskega adjunkta v II. dneh. — Na mestnih mariborskih šolah dve mesti podiieiteljev, do 15. avg. — Na mostni dekliški soli v Mariboru, služba obrtnijske učiteljice , .300 gl., do 15« avg.
Tulci.
14. julij a.
t:tropu:  Scbonborg z gospo  iz Trsta, Koler iz Solnognida. — Štefan iz Dunaja.
Pri Elefttutui Sigmiind, Ilermel iz Trsta. — ■ Čapek, Keilier, Svarc iz Dunaja. -- Srittl iz Ljubila.,— Sornian iz Gorenjskega. — Hafiz lludovasi.
— Šol iz Vipave. — Urbančic iz Stermol. — Kabi-jani iz Loke. — Tagnainento iz Benetk.
Pri Malici:  Norm z gospo iz Monakovegu.
— Roslor iz Ustja.
Pri Ziuuureii Košmcr iz Novega mes.ta. — Salk iz Zgornje Polskavc.
Dunajska borsu 15. julija.
(Izvirno telegrafijo poročilo.)
Enotni drž. doig v bankovcih .   68 gld. kr,
Enotni drž. dolg v srebru 73 —
1860 drž. posojilo   .   .... 102   „ — ;
Akcijo narodne bnnke   .   .     982   „ — y
Kreditne akcije...... 227   r —
London.........tli . ' ' 25
Napol.......... a   „ 90 l
0. k. cekini.......— t _
Srobro......... 109   . -
1 s
8
Pojasnilo.
Ze^ večkrat se je primerilo, da na Dolenjskem kremarji pod imenom Vrlilli*k<>-|MkIz«klijsko pivo** celo drugo pivo točijo.
To nam daje povod, odločno izreči, da, izjemši gospo Mavijo Tomšič r Zntivhti, po vsem Dolenjskem nikdor našega piva nema in bi ga zdaj tudi ne dobil, tudi v tem slučaji ne, če bi ga kateri teh gospodov gostilničarjev zahteval, ker smo pogodbo za pošiljatev že sklenili vsled katerih nam nij mogoče, novim odjemnikom pohtreei.
VrJvniha, 15. julija 1S73. (184)
Prva češka pelzeiijska pivovcamica
Alfreda Hartmana na Vrhniki.
lzdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen,
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".