19. MAR. 1964
LETO III ŠT. 12.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Stanovanjski problem je še vedno pereč
Stanovanjska komisija pri sindikalnem . odboru, podjetja je za razpravo 13. t. m. v okviru sindikata in , za razpravo na upravnem odboru podjetja dne 20. marca pripravila obširno poročilo - o stanovanjski problematiki, Zaradi aktualnosti stanovanjskega V ponedeljek, torek in sredo je sindikat kranjske tovarne organiziral iniormativne S6-- vprašanja v našem podjetju smo za današnjo šte- stanke, kjer' je bil članom kolektiva pojasnjen zaključni račun tovarne. Hkrati pa so vilko iz tega gradiva pripravili krajši izvleček, v pri- Se pogovorili tudi o izvedbi referenduma o uvedbi prispevka za gradnjo novih šolskih hodnji pa bomo poročali o sklepih upravnega od- poslopij. — Slika kaže zborovanje članov EE KINOAKUSTIKA. bora v zvezi z reševanjem stanovanjskega vprašanja . v Iskri.-	■
/ .	.	500 visokostrokovnih delav-
Ob začetku lota je kazala imajo, vendar so jim le-ta! cev, katerih pa v večini pri-»bilanca« prosilcev za stano- glede na število družinskih merov ne bo moč dobiti, če vanje v’ hdšem' podjetju po- čjanpv pretesna.	zanje ne bo ustreznih stano-
trebo po 1.262 stanovanjih. Kot vidimo,, te" številke vse-’vanj- Vse to pa terja dobro vendar je po mnenju stano- kakor. niso. malenkostne in'organizirano in načrtno sta-vanjskih komisij med temi bo treba napeti vse sile' in n o van j sko gradnjo, pri kate-prosilci 1.100 upravičenih in najti prav vse.možnosti,-da bi ri bo treba glede na višino sicer je od tega 45 odstotkov zgradili potrebna stanovanja, potrebnih sredstev res gospo-prosjlcev, ki sd priučeni de- zlasti še, ker je trenutno še darno obrniti sleherni dinar,
Tavci, medtem. ko je 26 od- vedno-brez stanovanj 54 bor- Po- podatkih finančnega stoikov kvalificiranih delav-; cev NOV, 45 članov kolekti- . sektorja so v 'zadnjih letih cbv, 29 % pa visoko strokov- va, ki bolehajo za TBC in 129 naše/tovarne in enote skup-jdiih delavcev. Po vloženih takih, ki s svojimi družinami nih služb, v stanovanjsko prošnjah bi. za pokritje naj- stanujejo v - zdravju škodlji-: gradnjo vložila precejšnja nujnejših potreb morali čith- vih stanovanjih. -	' ■ sredstva, iz katerih je še v
prej zgraditi 159 garsonjer, Takšno stanje narekuje res- gradnji 272 stanovanj. Kljub 167 enosobnih, 476 dvosobnih no zavzetost za reševanje sta- temu pa so ta sredstva ob in 231 trisobnih stanovanj, novanjškega vprašanja, nada- takšnih potrebah po stano-Bkupno torej 1.039 stanovanj, dalje tudi zato, ker bomo vanjih še vedno preskromna, pri tem pa bi bilo sproščenih glede na perspektivne potre- Za leto 1964 je y_ ta namen obstoječih 70 stanovanj, ki be morali letos in v prihod- naše podjetje zaprosilo repu-¡ih všteti prosilci sicer že njem letu zaposliti najmanj bliski stanovanjski sklad za
Seveda tako na stvar ne gledajo organizatorji tekmovanj, -Namreč — upajo na zadovoljive snežne razmere, a glede organizacije prireditve. in vsega, kar k -temu sodi, pa so trdno prepričani, *da bo ne samo zadovoljiva — pač pa v vseh pogledih brezhibna. No, • upajmo, da jim bo to tudi uspelo!
Vsem, ki so se prijavili k tekmovanjem, pa tudi tistim, ki bodo 29 t. m. prihiteli na Krvavec le kot turisti in.»navijači«, pa naj ob tej priložnosti zaupamo, da bo v teku in slalomu nastopilo okrog 200 tekmovalcev in tekmovalk, kar bo seveda nudilo dovolj priložnosti za Ostro konkurenco v posameznem tekmovalnem razredu,' prav tako pa dalo .prireditvi .tudi pečat I solidne , in množične športne manifestacije pripadnikov našega delovnega, kolektiva, saj. bomo na startu /V obeh. tekmovalnih; disciplinah videli .tudi nekatere vidne reprezentante v smučarskih tekih in veleslalomu.
Kaže torej, da bodo letošnje še' bogatejše od lanskih žimsko-športnih iger, zato organizatorji pričakujejo, da bo tudi število članov kolektiva, ....... . .........	ki 'jih bodo tekme privabila
ptanj, 17. marca — Tovarno v Kranju je obiskala delegacija gospodarstvenikov Ljudske republike Madžarske, ki jo na Krvavec, letos večje. le vodil ambasador Gyorgy Žagar. S predstavniki podjetja so se razgovarjali o možnosti blagovne izmenjave, hkrati še enkrat — 29. marca nar ta so si ogledali nekatere oddelke tovarne in se spoznali s proizvodnim programom.	sritjeijie pa Krvavcu!
kredit' v .višini 1,1 milijarde, vendar pa kaže, da bo iz tega vira možno dobiti relativno zelo malo sredstev in bo treba najti še druge vire, ki bi omogočili obširnejšo . gradbeno akcijo.
Vsekakor pa takšno stanje potreb in razpoložljivih oziroma dosegljivih sredstev narekuje temeljito proučevanje že samih lokacij za nove stanovanjske komplekse,. hkrati pa tudi proučevanje vprašanja, kakšna stanovanja naj bi gradili, da bi iz teh sredstev lahko zgradili čimveč ustreznih stanovanj. Tu je pač vrsta 'načinov gradnje, od katerih ima vsak določene prednosti pred drugim, za to bo treba do potankosti vskladi-(Dalje na 7. strani)
29. marca nasvidenje na Krvavcu
2; zadovoljstvom se vsi ljubitelji smučanja, ozirajo vse te dni proti Krvavcu j saj kaže, da bo vreme naklonjeno in bo stanje snega do II. zim-sko-špprtnih iger »ISKRE« vsaj zadovoljivo za/ izvedbo ' predvidenih tekmovanj v pa-’, trolnem teku in veleslalomu.

Mkmwi.

;X;>X-^>;^X*:
Takšna je naša nova AIC ISiM 58 C 20, M bo odigrala pomembno vlogo skem prometu na deželi
Potrpežljivi elektroniki in nestrpni kritiki
Vedno kadar samo prek prijatelja v prodajami lahko pridemo do neuvoženega TV
aparata* pridejo elektroniki pod udarec kritike- z- vseh strank široki, javnosti- se tedaj odkrijejo do nadrobnosti razni spori in njihove nianse Za tem pa pride ta_ angažiranost široke potrošnje javnosti prav. kot odličen argument,. da še elektronski industriji znova napravi pridiga o integraciji in da se končno aktivirajo sile, ki'naj to integracijo spravijo v življenje. Ce pa stopimo v pogovor z elektroniki, vidimo; da jih zanima bolj od. integracije delitev dela in. lahko, dobimo tudi vtis,, da jih. koncepcije. o integraciji celo. pa malem ovirajo pri uresničevanjji te delitve.
Za svojo- usodo, da je tako-pogosto, podi udarcem kritike inr. da angažira okrog; sebe velike sile, lahko; pripiše- elektronska. ■ industrija? deistvu. da je svojevrstni wundcrkind,
|
(čudežni otrok) sodobne tehnike in ekonomike, čeprav lahko- govorimo o elektronski industriji kot gospodarski panogi pri nas šele nekaj zadnjih let, je njena bodočnost takšna, da vzbuja prav zagotovo skomine. Že prvi 'korak elektronike, radijski in TV aparat, nudi — čim se dvigne na kolikor toliko za-vidhejši nivo — akumulacijo, kateri se je, iskreno povedano,. težko upirati.
, Zaradi te svoje lastnosti se je elektronska industrija razvijala sama od sebe. čeprav je to za naše pogoje malo nenavaden fenomen, je bilo potrebno prehoditi pri tem podobno pot kot v ostalem svetu. Pokazalo se je, da so radio-, predvsem pa TV aparati pravcati zlati rudnik. Prav na •podlagi proizvodnje radijskih in TV aparatov se je v niški Elektron skr industriji povečala; vrednost bruto- proizvodnje od enega milijona na
blizu tri milijone na zaposlenega, a v zagrebški Radioin-dus-triji od približno 600 tisoč na nekaj prek dva milijona. Ta dva artikla1 sta dominantna tudi še danes v jugoslovanski elektronski industriji, ker tvorita približno 70 % vrednosti skupne proizvodnje, pri posameznih proizvajalcih (RIZ) pa celo do 90%.
Praktično sta ta dva artikla močna, finančna opora vseh ambicij, izhodna točka vseh kalkulacij', da pridemo do čim večjega kosa tistega-, kar nudi elektronska industrija v povsem jasni perspektivi. Biti proizvajalec televizorjev — ta je vodilna ideja razpo-rejevakev akumulacije. Ta ideja je po eni strani povzro-čiia, da je prišlo do prav nič nežnih in prav nič poslovnih pogovorov o delitvi deviz za uvoz sestavnih delov — kar je samo nepomembna manifestacija obstoječega stanja, kateremu- smo- priča.. Po drugi strani na. ie prišlo- do vsa-
Nova javna avtomatska telefonska centrala
Naš- kolektiv, je zopet zabeležil nov uspeh na področju' razvaja kr izdelave javnih avtomatskih telefonskih central. Gre1 ža novo ATC, ki ma uradni naziv »ATC ISKRA 58- C20.«
Potrebe po avtomatskih telefonskih- zvezah so vse večje, tako v mestih kot na1 podeželju. Pri tem pa je res, da so si mesta nekako pomagala in, da so najnujneši že dobili svoje priključke. Res je tudi, da je to število priključkov daleko premajhno irr, da- ho na tem- področju1 treba še mnogo nove opreme;
še težje stanje pa je na podeželju, v manjših krajih*. Tam kjer je krajevni odbor; zadruga, uslužno podjetje, trgovina, šola, gasilsko društvo; »Svoboda« .itd. tam- je običajni manjši krajevni poštni urad, ki ima le nekaj ur na. dan dežurno službo. Telefonske zveze vzpostavlja telefonistka — poštarica in to le tedaj, ko opravlja drugo: službo. Zato našteti, uradi in nasploh telefonski priključki; mirujejo v tkzv. mrtvem času, ko poštarice ni v službi.
Da bi temu odpomngli, je razvojn-i oddelek za razvoj avtomatskih telefonskih naprav,^ZZA, razvil posebno manjšo končno javno- avtomatsko telefonsko centralo s koordinatnimi stikainiki, serijske izdelave, za- največ 20 priključkov. 14.3.1964 je bila. dokumentacija- že predana proizvodnji, tako da bodo še letos lahko*' stekTe prve se?
splošne pripravljenosti, da se doseže financiranje lastne proizvodnje elementov in da se na tej podlagi pridobi pravica na finalizacijo: če pa gre za integracijo — da se izvojuje fuzija.
Ambicije so bile v začetku zelo progresivne. Ekonomska tekma je iz dirke izločila mešano m »šraufenciger« industrijo; in ustvarjala relativno dobro organizirane in sodobne proizvajalce elektronskih elementov. Vendar, čeprav se iz dneva- v dan širi mali ekran na jugoslovanskem tržišču, nikoli ne bo- mogel doseči takšne širine, da bi* lahko prenesel formiranje dveh ali: treh centrov elektronske industrije in uspešno rast dveh ali treh kompletnih proizvajalcev elektronskih elementov. Lahko rečemo, da je njegova vloga v tem, da dvigne proizvodnjo- elementov od sedanjih dobro organiziranih serij (4 do 5 milijonov) na polavtomatizirajio proizvodnjo (10 do 15 milijonov elementov), ali celo na popolnoma avtomatizirano proizvodnjo, ki zajema že okrog" 40 do 50“ milijonov elementov. Kajti samo- im tej podlag) lahko- zraste im postane ekonomsko opravičljiva- tako
rije teh central, prototipna centrala pa je: bila 19:3.1964 predana javnemu prometu v* slovenskem primorju im. sicer v kraju Gračišče.
Glavni razvijalec te cen? traie je tov. Maks Erzin, ki jé centralo tako: priredil, da* so vsi priključki lahko dvojčki, da se’ centrali lahko priključi pa katerokoli nadrejeno centralo, t-j. na klasično, koračno ATC ali na novejšo s koordinantnimi stikainiki,. izdelek iskra ali tovarne Te-* sla. V zaprtem ohišju, je montirana vsa centrala, ki ima vgrajen še tudi usmernik tako; da je montaža nove centrale kar najbolj- enostavna. Prikljnčkr so izvedeni prek ločilne letvice tako> da je tudi kontrola* pravilnega delovanja centrale kar najhi-trejša. D‘a ne bi* bilo potrebno k centrali* montirati še posebne preizkusne, omarice, bo dograjena, še preizkušen vaina slušalka, ki ho imela vgrajen številčnik in majhen instrument za osnovno kontrolo naročniških vodov. ,,
Smatramo, da je ta cen-, traía ISKRA 58 C 20 nov delovni' uspeh kolektiva Iskra, in ZZA, ki bo omogočil avtomatizacija telefonskih zvez na zelo širokem območju s serijsko izdelavo, majhnih in, zelo, zanesljivih ATC z zelo dolgi) življenjska dobo. Predvidevamo,, da- bo vzdrževanje minimalno:, posebno; če bodo PTT podjetja, poskrbela,, da bodo centrale montirana v* primernih prostorih,! kjer ne bo prahu.
in. ju
imenovana profesionalna elektronika,, tista, ki je dobila svoje mesto, v skoraj vseh panogah sodobne industrije, sodobnega prometa in drugih področij in ¡ki se največkrat imenuje — avtomatizacija, bodočnost elektronske industrije, in istočasno imperativ napredka.
Tako so se za našim ljubim. TV ekranom, -spletli* precej zapleteni problemi od tistih, ki jih ponavadi emitirajo tedaj, kadar je govora o jugoslovanski elektronski industriji. Z vsakim* dnem po? staja povsem jasno;; da vodi nadaljnje primitivno multi-pliciranje -kapacitet k ekonomski tekmi, M bo -kaj hitro pripeljala do tega, da bodo TV aparati izgubili vso svojo akumulativno moč, a navzlic temu pa ne bodo odigrali svoje vloge finansijera elektronike. Ce pa je temu tako, bi bilo dobro, če bi se pred tem izkopal kanal, imenovan fuzija, in na ta način usmeril tok zlate žile k enemu od-pretendentov za bodočnost.1 Zaradi možnosti, ki jih nudi in odpira,, je mali ekran dosegel' takšne izmere, da v tern- trenutku niso* osamljeni irr nedostojni pozornosti tisti glasovi;, kii vidijo, edini izhod
Pišite nam !	1
SPOŠTOVANI BRALCI INČLANI NAŠEGA
KOLEKTIVA
Uredništvo tednika »Iskra« vas vabi k aktivnemu sodelovanju in to na najširši osnovi. V zadnjem času ste lahko brali v časopisu »Iskra« precej kritičnih sestavkov, pa tudi naš razgovor s predstavniki družbeno-političnih organizacij v podjetju ter s predsednikom UO in OS podjetja. Kot vse kaže, je krenil naš časopis na novo pot, precej težjo od dosedanje, saj nameravamo prek našega tiska obravnavati tudi pojave in vsa dogajanja, ki pozitivno ali negativno vplivajo na razvoj našega podjetja, na življenje in počutje vseh nas, članov velikega kolektiva »ISKRA«. Pri tem nam morate pomagati prav vsi s svojimi prispevki, posebno s svojimi pismi v rubriki »PISMA BRALCEV«.
Na vašo zahtevo bomo prispevke oz. vaša pisma objavljali pod psevdonimi (ali označevali le s kraticami), in bo vaše ime ostalo tajno, seveda pa ga vsaj odgovorni urednik mora vedeti. Zato mora biti vsak prispevek podpisan, da se ob nejasnostih vemo na koga obrniti.
V našem stremljenju, da v časopisu objavljamo in obravnavamo tudi negativne pojave, nepravilnosti posameznikov ali skupine, so nas podprle družbeno politične organizacije, kot tudi drugi organi upravljanja, posebno UO podjetja, kar lahko razberete med sklepi. S svojimi prispevki boste pomagali odpravljati naše napake in pomanjkljivosti, ki zavirajo še hitrejši napredek našega velikega podjetja. Večji del botrujejo takim napakam osebni spodrsljaji pa tudi nekateri posamezniki zaradi svojega neznanja in nesposobnosti in ne nazadnje tudi iz domišljije, da so vsevedni in brez napak in nepogrešljivi. Tudi zastarel način mišljenja in poslovanja (organizacija dela) sta lahko vzrok za nepotrebne težave.
Z namenom in v želji, da pomanjkljivosti odpravimo, kjer jih opazimo, vas lepo pozdravljamo z željo, da hi naše vabilo; PIŠITE NAM! kaj kmalu polnilo vašo tribuno — »PISMA BRALCEV«.
Uredniški odbor
H
n
H
i
i
i
H
I
i
v intervenciji, recimo, Zvezne gospodarske komore ali celo Zveznega Izvršnega sveta.
; Ce 'bi bila bodočnost .elektronske industrije postavljena pred odločitev; ali intervencija na najvišjem nivoju ali boj do iztrebljenja — je najverjetneje, da bi se pokazal kot edini izhod takšen kompromis, ki bi pomenil v precejšnji meri .odrekanje od bodočnosti. Res je, da stojijo na pati delitve dela v. elektronski industriji dosedanje tradicije, že ^grajene kapacitete, nujnost preorientaci-je... toda vse to le niso takšne .zapreke, katerih bi podjetja ne mogla sama prekoračiti in .sama rešiti problem specializacije.
Navzlic dosedanji slabi .atmosferi pa so prvi koraki v tej smeri že storjeni: Poslovni biro proizvajalcev .elektronskih aparatov, opreme in elementov, skupni program proizvodnje na področju tele-
Dopisujte
v tednik
»Iskra«
fonije med »N. Teslo« in »El« iz Niša, orientacija nekih tovarn (»R Čaj avec«) na izključno proizvodnjo sestavnih delov itd.
Nestrpni zagovorniki, integracije v naši •elektronski industriji pa kažejo pripravljenost, da proglasijo vse .to, kar je bilo storjenega do sedaj, za malenkost in da zamahneta z zastavo »prignati-stvari do konca«, š čimer bi ustvarili atmosfero, :ki ni nič kaj ugodna za nadaljnji napredek. Kajti delitev dela v elektronski industriji Jugoslavije je danes na tisti ravni, ki je ekonomsko utemeljena. Strogo vzeto, elektronska industrija — če izvzamemo široko potrošnjo — ni industrija sama za .sebe: njen razvoj je odvisen od tega, koliko so druge -panoge pripravljene in sposobne pri-vzeti-in uporabljati elektroniko. Obstoječa situacija pa je takšna, da potencialne možnosti naše elektronske industrije .(posebno v kadrovskem pogledu) preraščajo možnosti Industrije strojev, procesne industrije, železniškega in; -PTT prometa ali -katere koli druge panoge, ki naj bi uvedla-elektroniko v večjem obsegu. Projektivni biroji na-
Proizvodnja kranjske tovarne v februarju
v februarju je -bil znatno -boljši kakor v januarju. Bočim smo v januarju proizvedli le za dobrih 931 milij. din, je proizvodnja v februarja presegla 1.090 mili j. ■dinarjev, kar pomeni, da je bila proizvodnja za Več -kakor .17 % višja. Planirana proizvodnja po družbenem planu je .znašala 1.036 milij., po .montažnem planu pa 1.009 milij. dinarjev. Razen panoge kmoakustlke in Lipnice so vsi ostali oddelki izpolnili svojo zadolžitev. Po družbenem planu je bila proizvodnja za 52% višja, po montažnem planu .pa 8,1%.
-PROIZVODNJA V FEBRUARJU 1 družbeni plan)
E£
Próizv.
	%
Montaža rot. strojev	109,4
Kontakt.-releji	112,2
Splošna montaža	104,3
Kinoakustika	80,7
Tel. centrale	93,9
Lipnica	59,0
Deli avtomatike	153,1
Deli za 14. G.	395,7
Deli za Gtoče	620,8
Deli za Trbovlje	153,7
Deli za N. m.	103,0
Usluge	369,2
Skupaj	105,2
MONTAŽA ROTACIJSKIH
STROJEV je od predvidenih 800: kosov vrtalnih strojev EVS 10, izdelala 1.000 kosov. Pri tem j.e , imela velike težave, saj. je priključne kable prejela od kooperanta šele
22.,	vzmeti pa šele 28. februarja. Plan je bil dosežen
ših strojnih industrij so šele sedaj .začeli proizvajati -prve izdelke z .elektronskimi komandami. Naši projektanti še vedno-pošiljajo v svet projekte celih tovarn brez elektronskih naprav.- še najmanj deset let bodo prevladovali v naši telefoniji releji, dasirav-no so že znane pri nas elektronske telefonske centrale.
Z gotovostjo -pa lahko predpostavimo, da se bo naša elektronska industrija
—	vzporedno s .povečevanjem zahtev za množično preslabo vseh teh panog z elektroniko
—	postopoma odrekala tudi prepirov okrog TV aparatov, In da bo našla pot do delitve dela, do integracije, ki bo ekonomsko opravičena.
Forsiranje integracije, posebej s pomočjo intervencije, pa skriva v sebi željo, da se rešitve prejudicirajo.
(»Ekonomska politika«)
članek je zanimiv in kazno tudi aktualen, zato uredništvo meni, naj bi se k opisani tematiki oglasili prek našega lista tudi’ naši ekonomisti oz. gospodarstveniki!
pri motorjih Uz, čeprav so deli od kooperanta ¡prispeli ■šele 24. fëbruafja. Predvidene -količine .diaam za kolo ni bilo mogoče izdelati, ker je bilo v popravilu orodje za -vlivanje .okrova in je montaža -.delala dejansko Je v drugi polovici meseca. Kljub temu je Mo izdelanih -od predvidé-nih 8.000 kosov 7.100 kosov. Električnih Škarij :ni bilo mogoče izdelati,- ker še ni bil izdelan novi .rotor in zobato kolo, za katero se je koncem januarja ugotovilo, da ne odgovarja. Vitalnih strojev EVS 3 je bilo od planiranih 25 kosov izdelanih -le 19, ker je montaža prepozno prejela pastorke. V montaži je ostalo -150. kom. vrtalnih strojev EVS 08, za katere -iz uvoza nismo prejeli vrtalnih glav. Tudi predvidene vrednosti sestavnih delov za izvoz nismo dosegli, ker so stara naročila že izdobavljena, po novem naročilu pa bomo začeli dobavljati šele v drugem polletju.
EE KONTAKTOR je tudi v februarju svojo nalogo presegla. Montirala je kontak-torje, ki j ib zaradi različnih težav v prejšnjih mesecih nismo uspeh montirati, čeprav so bili za tržišče zelo nujni. To je predvsem VK 2, VK 6 in VK 7. Enopolnih avtomatov nismo mogli 'montirati, ker še ni izdelano orodje. Isto velja tudi za odmična stikala, ki bodo za'tovarno usmernikov v Novem mestu v kratkem zelo kritična. Ploščatih relejev je bilo Izdelanih skoraj 15.000.
SPLOŠNA MONTAŽA je imela v preteklem mesecu izredne težave. Največ zastoja je povzročilo pomanjkanje magnetov za trofazni števec, ki smo jih prejeli šele v sredi meseca. Kljub temu je bilo od predvidenih 10.500 kosov izdelanih 7.738. Razliko je montaža nadoknadila z večjo proizvodnjo enofaznih števcev. Težave, so bile tudi pri telefonskem aparatu zaradi pomanjkanja kontaktor-jev. V februarju se je začelo z montažo večjih količin mikrofonskih vložkov, ker smo končno le prejeli večje količine ogljanih membran. Od predvidenih 7.000 kosov je bilo izdelanih za prodajo prek 12.000. Upamo, da bodo membrane tudi v bodoče prihajale v znatnejših količinah, in da bo na ta način problem pomanjkanja vložkov rešen.
MONTAŽA KINQAKUSTI-KE kljub vsemu trudu ni -dosegla v februarju želenih uspehov. Že v januarju bi morali izdelati 20 projektorjev KN 3, vendar jih tudi v
vrednost, bi lahko montirali večje količine projektorjev za .ozki film, vendar nam tudi to ni bilo .mogoče, ker -nam .-kooperant še vedno ni dobavil lesenega dela za kovčke. Enak problem imamo tudi z lesenimi deli za zvočne omarice. Ker ni nobenih i-zgledov, da.fai se popravilo delo kooperantov za izdelavo lese-; «ih delov, Ebo treba misliti -na to, da najdemo prostor za novo mizarsko delavnico, ki ima kvalitetne mizarje in bi nam lahko izdelala vse .lesena dele za -.nove izdelke, ¡samo da bi imeli dovolj prostora. Pri ojačevhlnih napravah so bila težave zaradi kondenzatorjev.
MONTAŽA TELEFONSKIH CENTRAL prvo polovico meseca ni mogla, normalno delati, ker ji je zmanjkalo kondenzatorjev. Zaradi tega sa je nabralo v montaži tolika enot, da skoraj ni bi-lo^veo prostora za odlaganje. V drugi polovici meseca «šsq kondenzatorji začeli prihajati in je bilo mogoče, zaostanek prve polovice meseca naddi knaditi. Poleg tega je montaži manjkalo tudi stalnega materiala. Posebne težave sa nastopile zaradi pomanjka. nja vezalnih žic, kar je po< vzroči-lo zastoj pri izdelavi -žičnih oblik. Težave so bila tudi zaradi pomanjkanja se-lenskih stavkov, toroidov, feritnih jeder, magnetnih tipk, omar za centrale 5/50, lesenih delov za mize in relej-j skifa tračnic. Ce ne bi bila pomanjkanja materiala, bi montaža central v februarju lahko dosegla vrednost 300 milijonov dinarjev. Central 4/30 bi lahko kontrola prej 'izkusila še več, če bi imeli dovolj pozivno signalnih 'strojčkov. Tri direktorske na-:’ prave kontrola ni prevzela,* čeprav odgovarjajo zahtevani’ naročila PSO in dokumenta-!' čip, ker ne odgovarjajo na-, menu. Tudi stojal za centra-] lo L/60 bi bilo lahko več od-, dandi, če ne bi kontrola PSO zahtevala konstrukcijske spre-; mambe. Tudi v kontroli *so ostale tri centrale 58 C, ker, se je pokazala konstrukcij-] ska1 napaka v žični obliki.» Montaža telefonskih central! ima možnost, da bi izdelala! za 300 milij. elementov za' 'centrale mesečno, samo če bi redno dotekal material.
LIPNICA — ni mogla izdelali celotne količine 600 .stikalnih ur, ker -ni prejela pravočasno dovolj mehanizmov; Ker še ni prispel material zaj časovne števce, tudi teh ni1: bilo mogoče montirati. Vj Lipnici pripravljajo sestavne dele za kuhinjske Ure, da bodo lahko začeli z montažo takoj, ko dobijo keramične
februarju nismo uspeli izgo- dele;
toviti. Prve dni marca smo Dobava sestavnih delov imeli posvetovanje s kon- Novi Gorici, Otočam in No-! struktorji in se pogovorili o vemu mestu, kakor tudi uslu-nekaterih pomanjkljivostih g^	vedno presegajo pred«
ter sprejeli -^zadevne sklepe.	-
Da bi dosegli predvideno (Dalje na 8. strani) / J
mojster nadzoruje delo pri montaži
Večja načrtnost pri kadrih
Solidna kvaliteta — to je zahteva kupcev feritnih izdelkov, zato je treba končne meritve pupinjskih tuljav opraviti zelo vestno
Problem' usposabljanja, in servisni organizaciji ni novejšega datuma. Potreba za smotrnim izobraževanjem ekonomskega in tehničnega osebja je 'bila evidentna že od samega formiranja prodaj no-tehničnega' aparata,_od katerega se zahteva v elektrotehnični stroki še posebna specializirana izobrazba. Kajti pri prodaji artiklov te branže imamo večkrat opravka s predmeti, pri katerih je cena le ena od • komponent prodajnega-postopka. Za us-. pCh v prodaji -je dostikrat odločilna pravilno in tehnično utemeljeno nastavljena ponudba, ki naj kupcu prikaže potrebo in ustreznost ponujenega blaga. To pa zahteva od prodajnega osebja
Delavki pri mehanski obdelavi feritnih palčic
posebne kvalifikacije, dobro poznavanje blaga in sposobnost tehničnega izražanja.
Sistem tekočega izobraževanja prodajnih kadrov je bil doslej podoben tistemu, čemur pravimo gašenje požarov, saj drugače tudi ni moglo biti. če upoštevamo, da je naša prodajna organizacija relativno mlada, da so tvorili njen -zametek ljudje iz različnih podjetij, z; različnimi koncepcijami in; de-, lovnimi metodami, je; za za-; četek morda res kazalo, kot najbolje prepustit; času in tekočemu delu, da storita svoje in da dasta notranjo vsebino in ustrezni Stil pri reševanju tekočih nalogi .
Nenehen priliv novih izdelkov iz proizvodnje ter stalno širjenje prodajnih, servisnih jn montažnih nalog nista dovoljevala, da b; Se vprašanje usposabljanja pro-dajnegia osebja prepustilo slučaju ih s tihičnemu delovanju prodaj ne dinamike tudi| za., nap rej. že samo dejstvo, da zaseda v PSO nad 40 mest, za katere je predvidena VS izobrazba, kader, ki te izobrazbe nima; je dovolj zgovoren dokaz, da je potrebno -na I tem področju podvzeti učinkovite ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja;/ K temu nas Silijo, določeni či-.. sto .materialni vzroki. Vse preveč j e sedaj • vel j ala ’ kot osnovna ocena za delo nekega uslužbenca njegova pridnost, ki je na nek način zagotavljala, da Si bo uslužbenec skušal sproti pridobiti ustrezno znanje, ki ga za-
hteva določeno delovno mer sto. Vse to je res, in prav, toda — ali smo si kdaj zastavili vprašanje glede gospodarske škode, ki jo povzroča dan za dnem — pri vsej .pridnosti — uslužbenec z neustrezno strokovno podlago? Ne, tako daleč. ise. po-navacli nismo spuščali in na splošno smo smatrali kot. dobre že take uslužbence,; ki »vsaj ne škodi, če že ni od njega izrazite koristi.« Ob-: časni tečaji in seminarji niso zadovoljivo pomagaji reševati ; krize,' ki so nastale ob raznih spremembah v tekbči dinamiki prodaje in asortimentu. |
Ne smemo pozabiti na individualno' izobraževanje posameznih 'sodelavcev, ki so, spoznali, da je edina pot k napredovanju in, solidnemu delu — nadaljnja izobrazba. Sodelavcem, kri so obiskovali in še obiskujejo .višjo tehniško, višjo komercialno, srednjo tehniško in srednja ekonomsko šolo, strojepisne in Stenografske tečaje, je PSO pomagala z udeležbo pri pla-čevanju .šolnin in z izrednimi dopusti,-" Omenjena pot za pridobivanje kadrov pa je zaradi perspektivnih ' nalog PSO prepočasna in zahteva večjo načrtnost.
Perspektivni razvoj proizvodnje in z njo vred tudi prodaje iias postavljata pred nove naloge neslutenih razsežnosti. Vedno bolj postaja jasno, da na dosedanji način ne bo več mogoče reševati problem, s trenutnim-'
(Dalje na 8. strani)
V novih prostorih bo še bolje!...
Tako kot je v našem listu kakor tudi za potrebe telefo- izrabljena in skoraj ne dopu-kot zadnja zagledala luč sve- nijé. Asortiment teh izdelkov šča večje produktivnosti. Dota reportaža o našem obra- ni majhen, saj se zelo razliku- volj so vsa ta leta imeli tu za proizvodnjo feritov, to- jejo med seboj tako po tipih, opravka s popravljanjem, iz-varne elementov za elektro- -kakor tudi po: Svojih lastno- popolnjevanjefn in izdelova-niko, tako je menda ta Obrat stih. Čeprav količine feritnih njem te svoje opreme, tódá tudi zares zadnji.med našimi izdelkov, ki jih proizvaja požrtvovalnost ih prizadérl-obrati, ki se lahko pohvali z obrat »Feriti« v Tržni ulici v nje članov'kolektiva'sta vča-nemogočimi, docela neustrez- Ljubljani, nikakor niso majh- ših kar neverjetno nadóme-, nimi delovnimi prostori in ne ne, pa z njimi le ne more po- stila pomanjkljivosti pri teh-kaj prida boljšo strojno in kriti vseh domačih.potreb po ničnih sredstvih, s katerimi drugo opremo,	teh izdelkih in prav	zato ko-	bodo morali	proizvajati vse
Ta obrat je začel poslovati	lektiv tildi še ne more misliti	do preselitve	v novo	tovarno
v letu 1957, ko je deldvni ko-	na izvoz, čeprav bi	svoje iz-	v šiški.
lektiv štel komaj 15 oseb. Do	deike lahko dobro	plasirali y šiški severno od	Remize
danes, ko šteje kolektiv »Fe- tudi v inozemstvu.	- - poleg novega poslopja tovar-
riti« že okrog 60 zaposlenih, To kar je v letih svojega né elektronskih naprav nam-se je pri enaki opremi in tes- obstoja dosegel obrat »Feri- ¡-e¿ že raste nov objekt______to-
nih prostorih bruto produkt ti« prav gotovo ni malo in ñe- várna. feritov. Tó bo za ko-tega obratá s 47 milijonov pomembno, še-posebej pa ne; ;e^t¡v tega obrata velik in dvignil že na 150 milijonov, če pri tem upoštevamo, da d0]ga' ¿ta težko pričakovan realiziranih v preteklem po-:; še danes pravzaprav dela trenutek. Ko bodo v novih slovnem letu.	'	z istimi proizvajalnimi sred- svetlih in velikih prostorih —
V tem obratu proizvajajo stvi, kot ob Ustanovitvi. Opre- nasproy sedanjim pravi Tuk-feritne elemente za radijsko ma je v glavnem zastarela, la- suz _ ;n če bo prišla pravolil televizijsko proizvodnjo, boratorijska — je že docela časno tudi vsa predvidena sodobna strojna jn druga-bpre-ma, bodo letno proizvajali celo petkrat več kót proizvajajo zdaj.
In delovnemu kolektivu obrata »Feriti«, ki je enoten, marljiv in vajen vseh mogočih, težav, in tegob gre, da bi e;mpfej začel ustvarjati v noriji prostorih, ki bodo prav gotovo njegovo delavnost še povečali. Čimprej. torej pod novó streho!
Iz obrata »Feriti« — pupinske omare
Izobraževanje kadrov iz azijsks-afriških dežel
»Za angleški in francoski jezik mi je razumljivo kako se pogovarjajo in učijo, kakor vem pa za arabščino nimamo prevajalcev v Kranju.«
»To jé res. Pri teh si pomagamo tako, da štipendist, ki razume arabsko' in angleško, prestavlja , v oba jezika, pri čemer uporabljajo; slovarje , .arabsko-angleški,«; oz. angle-vško-slovenski in obratno.. Z dobro ■ volj o inf intenzivnim ■študijem So premostili Vse težave,«
»Tovariš Zorko — kot referent za azijsko-afriške študente v podjetju »Iskra«,
Imate gotovo že nekaj izku- OdgOVCI šenj. Vas lahko vprašam, kaj na rt is rti O ‘ Tov. Vili Zorko—referent za ti mladi ljudje najbolj cenijo * azijsko-afriške študente	v Kranju?«
dinci v Kranju počutijo oz.	t°da ali ne bi
kako so začeli z rednim uče- vPrasali kar njih samih? Mé-njem v šolskem centru pod- him, da boste odgovora kar jetja »Iskra« v Kranju. jj veseli.«
. Tovariš Vili Zorko je v šolskem centru,referent za ázij- »Hvala za nasvet. Vprašal sko afriške študente. Takole jih bom, toda le pod enim sva se pogovarjala:	pogojem...«
. »Tovariš Zorko, po telefonu sva Se že menila d čem bi rad pisal. Gotovo imate misli zbrane in bi kar začela.«
, »Lahko. Podjetje-»Iskra« jé sklenilo pogodbo z Zavodom SRS za mednarodno tehnično ■ sodelovati jé; io izobraževanju kadrov azi j sko afriških dežel v elektro in kovinski stroki.«
( »To se pravi, da Se bodo v šolskem centru »Iskra« izučiti za določene poklice, nekateri bodo postali tehniki pa tudi inženirji?«
• »Da. Tisti, ki hodijo v poklicno šolo, in teh je 12 — bodo telefonski mehaniki,' tisti, teh je 21, ki obiskujejo srednjo tehniško šolo v šolskem : čentfu, - SO še mamifidli postati. , elektrotehniki, imano pa j tudi 12 Štipendistov, ki se* bodo nekaj mesecev pripravljali na vstop za : I. stopnjo fakultete za elektrotehniko.
Dovolite — kakor sem'zvedel so pričeli' študij s I. marcem. Ce vzamemo v poštev dejstvo, da so se slovenščine učili le dobre štiri mesece, me zanima, kako sledijo predavanjem.«
»Skoraj ne boste verjeli, da so to mladinci, ki predavanja'
Izredno cenijo svoje profesorje in strokovne Učitelje, in kar je glavno: željni so znanja.
H koncu sem jim stavil tole vprašanje: »Kaj najbolj cenite v Kranju?«
»Izcedno prijaznost ljudi!« je. bil'spontan odgovor, ki; je odseval, tudi z njihovih ‘nasmejanih obrazov.
Iver
»Naj bo konec takim odnosom«
vo važnih novosti' v našem servisa, Vam bomo postregli podjetju. VendaT pa to m z nekaj, številkami, na osnovi najina._ skrb,- temveč stvar: katerih si ustvarite svoje, za-uredništva, v kakšnih mejah ključke.
bó držalo objavljanje pisem Podjetje Iskra je proizved-braicev, z ozirom na to, da je lo .po pianu za leto 1963 321 to podjetje in ima možnost finalnih izdelkov,, katere 'je upravnega ukrepanja. Prav. p&trébhó. servisirati v garan-tako se mi zdi, da ni mesto/cijsM in izvehgarancijski do-tu, da Vam Odgovarjamo bi' ter jih oskrbovati z re-glede budnega očesa končne zervhimf ’ deli. V ta namen kontrole, da spregleda ih ima- servis, skladišče, ki ima pride artikel s takšno ali 22V151- pdšfavk rezervnih de-drugačno napako na trg. Va- lov 'za/ vzdrževanje zgoraj bimo Vas v-upravo servisne- omenjenih artiklov, ga sektorja PSO, kjer Vam . Kakšno pomanjkanje re-bomo postregli s podatki, ki zervnih delov jé bilo na trži-Vas bodo prepričali, ne samb šču, naj pove', številka, da da budno oko končne kon- smo v' lotu 1973 prodali di-trole včasih kaj prezre, tem- rektno kupcem ža 1.001,000.000 več da ima dostikrat celo po- din rezervnih, delov in s popolnoma zatisnjeno oko. Ni- pravili realizirali 470,000.000 mt pa očesa '¿stisnjenega naš din. Pri'tem pa je potrebno potrošnik in mu težko uide upoštevati, da je cena naših kakršnakoli napaka, žal pa ta artiklov . v povprečju izpod reklamacija, kjer stranka 1.000 din. Servisna služba operira z znanim izrekom PSO pa je v letu 1963 spte-'»tvornička greška« ne pride jela 22.870 • pisem, od pohval več v ■ ro-ke kontroli, da bi do pritožb, urgenc in naročil, poizkusila to, kar predlagate Iz-zgoraj navedenih; številk Vi, hitro in solidno popraviti. Vamf bo kot 'piscu članka. in Kakor Vas, ki ste kolikor P&- bralcem prikazana groba toliko zaveden član Iskre, s?uta,, kako širok asm tipian tudi nas zelo zaboli, kadar je problemov ima servisna siuz-v dnevnem časopisu, v rubri- ha našega podjetja. - , . _
ki »Pisma bralcev« članek, ’	-.. uv
kjer žal moramo dati ódgo- , Pripis uredništva: Na Vašo vor, kot gá Vi imenujete sla- željo ‘smo odgovor y éélpti bokrven, kér v jávñém ča- objavili, vendar menimo, da sopišu . o morebitnih slabo- jé odgovor hekbiiko odmak-fstih v Samem jíodjetju ne njen od vprašanja. Pisec'pr-sriiémo odgovarjáti. Sprašu- vega- članka i je '.predvsem jemo še tudi, kako da neka' hotel poudariti, da je treba tere službe' v podjetju lahko stranki —‘ kupcu odgovoriti zapravljajo dobro ime, s tem, takoj, -m to tudi v primerih da stvari, ne .rešujejo v celoti, kadar je zadeva sporna' oz temveč enostransko. Da- bi če je neko popravilo ali uslu laže razumeli vsakodnevni go v kratkem času težko na boi na fronti notrošnikov in «sw IDalie na S. strani)
Na praksi v šolski delavnici
»Da mi boste pri tem pomagali. Ne poznam njihovih navad in...«
»Prav! Poklical jih bom.«
Med odmorom sem se seznanil s petimi zastopniki azi j sko-af riških študentov. Takole so se predstavili: Kha-lid Aziz,. Pakistan; Ahmed Sabbagh, Sirija; Djama YoU-cef, Alžir; Kabangu Neto Manuel, Angola; Mabas Charles, Gvineja. V prostem razgovo-
ru, ki ga je vodil tovariš Zorko ih predstojnik poklicne šole tovariš Tone Tišler, sem dobil. takole sliko: štipendisti, ki so doma iz Azije \ in Afrike, so v Kranju zelo zadovoljni.’Razumljivo je, da se ha našo klhho nišo takoj na-, vadili, zima, posebno sneg sta bila: zanje nekaj povsem novega. Tudi na Hrano so' se. morali privajati.' Nekaterim je bolj-‘.Všeč. srbska kuhinja.
DRAGI -CR-!
V svojem članku v zadnji številki tednika »Iskra« predlagate, da bi bilo potrebno »Pisma bralcev« v našem časopisu razširiti, mi pa mislimo, da’ bi bilo potem verjetno potrebno povečati število strani ali format haše-. ga časopisa,; odnosno bi »In to?«	zmanjkalo prostora za Job j a-
Kabangu Neto Manuel, je kot štipendist prišel iz Angole. Poleg domačega in francoskega jezika že kar dobro govori slovensko. Izučil se bo za telefonskega mehanika. — Od 1. marca je gojenec poklicne šole »Iskre« v Kranju. Pravi, da mu je v Kranju zelo všeč,, in da so ljudje prijazni. Poleg učenja ima izredno veselje do nogometa, kar ni čudno, saj je že v Angoli sodeloval v-mnogih tekmah. — Slika kaže živahnega Angolca pri praktičnem delu v šol. delavnici
O tem,, da so prišli mladi fantje iz .Azije ih Afrike, v Kranj, da stanujejo v mladinskem domu in da še bodo trd mesece intenzivno učili slovenščine. — smo žč; pišali. Vendar je prav, da našim bralcem za uvod- osvežimo spornih, saj danes mislimo pisati o tem, kako se ti mia-
_vi bistvu kar dobro razumejo. Seveda je izredno vazno, da so predavatelji potrpežljivi, da počasi govorijo in, če treba posamezne stavke tudi po-hovijo. Naši profesorji to razumejo, Za uvidevnost so jdm študentje žel° hvaležni.«
»Kakšne jezike pa govorijo?«
»To so tri jezikovne skupine: 24 jih govori angleško, 15 francosko, ostali, teh je 13, pa arabsko.«
Pisma bralcev
»NE ZAPIRAJMO OČI«
Odgovor piscu »v delovni obleki«.
Vaš -dopis, čeprav nepodpisan, je uredništvo prebralo z vso pozornostjo. Iz vsebine veje dokaj zagrenjenosti, jeze pa tudi pikro sti. Ne trdimo, da nimate v nečem prav — toda delo strokovnjakov lahko ocenjuje le trsta, M njihovo delo pozna v -celoti.
»Pesniška parola«, kakor Vi imenujete citat »EDINO MERILO ZA NAGRAJEVANJE JE OPRAVLJENO DELO« — ni geslo avtorja dopisa, pač pa stoji tako zapisano v vseh PRAVILNIKIH delovnih kolektivov širom Jugoslavije. S tem pa nikar ne mislite, da je to mišljeno Te' ročno delo; — ne! Danes ne ločimo ročnega od, duševnega dela. Le to je res, da ročno delo laže nadziramo.
Ko bi Vi, ko pišete o -delu .strokovnajakov navedli' konkretne primere — bi to., kar trdite, lahko preverili.; Žal, pa pišete Te na splošno, tako pisati pa je najlažje.
Vsi vemo, da naš standard ni tak, kot bi si ga želeli. Predsednik Tit-o in tov. Kardelj sta v zadnjem času poudarila nujnost, da' nehajmo s preveiikimi investicijami in posvetimo predvsem človeku vso skrb. Zagrenjenost, ki smo jo čutili v Vašem pismu, kaže. da se bomo morali tudi v »Iskri« ..tej skrbi čimbolj posvetiti. Nekaj pa si moramo biti na jasnem; strokovnjake smo in jih bomo še vedno več potrebovali. Če bi že prej ha to mislili, jih ne bi danes »z lučjo« iskali, čeprav jim nudimo dokaj lepe pogoje. Berite oglase; tudi nekatera druga podjetja so na istem. Če pa mislite, da lahko brez strokovnjakov napredujemo, povemo Vam in vsem, ki tako mislijo, tole; To smo že poskusili; za rezultate pa tudi vemo. Konkurenca je ubrala hitrejšo pot pridobivanja .strofcovnjakov. Da, in ti strokovnjaki imajo celo boljše dohodke kot naši. Res pa Je tudi, da naši delavci bolje zaslužij o kot pri konkurenci oz. drugih sorodnih podjetjih.
Veselilo nas ho, če nam boste še pisali; toda stvarno. In, podpišite sel '
Uredništvo
NISEM ZADOVOLJNA
Vaše pismo z začetnimi črkami P. L. smo prejeli. Do preveritve potrebujemo še nekaj časa, do takrat pa potrpite. Odgovor boste zagotovo prejeli, če ne v časopisu, pa v pismu!
Lep pozdrav!
Uredništvo
PRAVICA DO DOPLAČILA
Kot KV strugar imate odločbo za delovno mesto 7. grupe, ki je -vrednotena s 123 din na uro. Ker pa ni dovolj del 7. grupe, morate opravljati dela 6. grupe, ki so vrednotena s 115 din na uro. Vprašujete, če imate pravico
do doplačila, ker opravljate delo.nižje grupe kot se glasi odločba.
Po členu 152 Zakona o-"de-lovnih razmerjih pripada delavcu pravica do dodatka (doplačila) v slučaju zmanjšanja posla na njegovem delovnem mestu le v slučaju, če je začasno premeščen na delo, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, vendar največ za dobo 3 mesecev.
Zaradi pomanjkanja del 7. grupe opravljate dela 6. grupe. Tako 7. kakor 6. grupa -sta grupi kvalificiranih del, za katere opravljanja imate potrebno strokovno izobrazbo KV strugarja. Ker v vašem primeru ne' opravljate del polkvalificiranega strugarja, nimate, v skladu s 152. členom Zakona o delovnih razmerjih, pravice do doplačila. Ker je osebni doho- manj ne zasluži, kot je prej, dek delavca odvisen od dela, jn plan tudi izpolnjujejo, čeki ga opravlja m rezultatov, prav -delajo le 42 ur na teden, ki jih doseže na -delovnem 'Seveda pa dragi spet pra-
Proizvodnja v februarju 1964
Tovarna	Plan v 000	Izpolnitev v 000	| %
Elektromehanika	1,036.783	1,090.687	105,2
Instrumenti	31.7.78	69.833	85,5
AvtoeJektrika	635.150	292.605	46
Elektromotorji	105,000	115.141	109
Avtomatika	428.032	590.388.	138
Elementi	321.562	Sm.297	120
Elektronske naprave	74,240	51.254	138,6
Elektronski instrumenti	110.180	97574	as,5
Aparati	222.554	193.081	89
Kondenzatorji	162.050	171.928	286
Polprevodniki	52.229	93.380	179
Usmerjevalne naprave	76.225	56.079	73,5
Skupaj:	3,279.583	3,215.747	98,5
PISMO VOJAKA	gotovostjo predpostavi j amo,
Tov. urednik!	^ organ, ki premešča delav-
ca iz enotevv ¡drago enoto ni
HI , MjjJHPM___________________,__________I Oglašam se iz Batajnice sef ekonomske 'enote. Prav
mestu, smo mnenja, -da je	vaš	„vijo, da v Savi ne gre, in Li-	(Srbija), kjer sem pri voja-	tako je gotovo,, da' je delavka
primer	obračana	osebnega	tosteojm tudi ne, pa jim nič	Uh in kamor sem se preše-	¡upravičena	predlagati
ne verjamem! .Sigurno naša	lil iz Sombora. Počasi se pri-	svojo premestitev, če meni,
tovarna, ki je jbila vedno na-	vajam na vojaško Svljenje,	da ji bo detov-ao mesto v
predna'ni sama kriva, da so	vendar nikar ne mislite, da	¡drugi enoti, ki je prosto,
nas' v -skrbi za delovnega člo-	ari je -kaj hudega. Spanja	¡bolj ustrezalo in ji nudilo
veka drugi prehiteli, ali pa imam -dovolj, hrana je odiič-. več uspeha, je?	na, le nekaterim se je zdi Zaradi tega
Zelo bi bil vesel, če boste premalo, ali pa imamo večji.. --“S““
dohodka pravilen.
lahko kaj sporočili. Vaš bralec
spoštovani tovariš
UREDNIK!
Že nekaj časa zaman čakam v našem glasilu kakšno vest, kako pri nas v Iskri napredujejo priprave ha prehod podjetja na skrajšan de-, lovni čas, kot nam ga zagotavlja ustava SFRJ. Pa tudi mpjj sodelavci se zanimajo Vase pismo ^ smo za ta problem, posebno še, zadevni komisiji ker ima eden od njih svojo »Iskra«, na odgovor pa težko ženo zaposleno v tovarni »Sa- čakamo tudi mr! va« in se pohvali, -da nič	Uredništvo
G. S.
odstopili
podjetja
predlagamo, naj omenjena tovarišica svoj predlog za premestitev pošlje upravi tovarne. Ta bo dolžna v skladu z določili pravilnika izročiti zadevo pristojnemu organu v odločanje.
Uredništvo
»ŠE O DOMU V TRENTI« Tovarišu Antonu Drgldnu
»apetit«. Vadimo dokaj pridno, disciplina je tudi v Ba-tajnici ostrejša, nekaj bi je celo privbščil tudi »Iskra-šem«; bi hitreje prešli na 42-urni tednik!
Prijateljsko Vas pozdravljam, posebno pa bivše sodelavce iz CTK, .splošne montaže, umerjevalrdce ter državne kontrole, katerim želim' iz ZZA in J. B. iz orodjarne mnogo uspehov pri delu in v Ljubljani — sporočamo,-da seveda tudi osebnih dohod- smo prepis pisem poslali kov,_.	- . predsedniku sindikata pod-
il koncu prosim, da mi jet ja onz; Janu in predsedhi-tednik »Iskra« pošiljate na ku UO podj-etja tov. Lbvku. novi naslov, če morete tudi S časopisno polemiko -ne prejšnjo številko, ker ne hi bomo rešili Doma v Trenti, rad prav nobene vesti izpu- pač pa je potrebno, da prosti!. Vedno sem vesel ko prej- blem načelno reši vodstvo mem »Iskro«. Preberem vse, sindikata, ki ima yso pravico najrajše pa »Pisma bralcev« in dolžnost skrbeti za rekre-
in sklepe.
Vojak Franc šunkar V. P. 1205/28 Batajnica — Srbija
ačijo delovnega človeka. Prepričani smo, če bo sindikat podpri, težnje planincev oz. ljubiteljev gora in miru, bo tudi UG predlagal delavske-.	. ■	■ mu svetu pozitivno rešitev.
Vašega pisma smo bilj ve- Mnenje vodstva sindikata bose® in prav radi bomo ostre- mo takoj objavili, čim prej-gU Vaši želji. Zadovoljni smo, ¿nemo odgovor, da je časopis »Iskra« dobra Kakor ste gotovo brali v
vez med Vami in kolektivom, K temu bi pripomnili Ie-to, da si takih in podobnih pisem želimo čim več od naših vrlih vojakov. Naslov si je kaj lahko Zapomniti: Uredništvo časopisa »Iskra« Kranj.
Lep pozdrav Vam in vsem
.sklepih' DS podjetja, je bil izglasovan sklep, da se Dom v Ankaranu proda, za nakup vile na Bledu pa člani DS niso bili navdušeni, pa ne zato kot Vi mislite, da bi bila vila predraga oz. nerentabilna. Ne! — Enostavno
»Iskrašem«, H služijo voja- za±D) ^ ob mmju! V raz-skx rok.	pravi o domovih se nihče od
Uredništvo člaru>v DS fr navduševal za domove v planinskih pod-»PONUJENA MI JE	ročjih, pač pa je bito govd-'
■ SLUŽBA, KI ME VESELI, ra’ naJ se čim več domov PA ME ŠEF NE PUSTI« Sradi oz- hupi ob morju, m
seveda čim bliže morju!
Pismo M. I. smo odstopili Dom v Trenti še. hi pro-naši pravni službi, M nam je dan, zato je prav, da ljubi-pošlala takle odgovor:	» ielji .miru In. planin posre-
Takšne-primere urejajo do- SaS® P»* sMIkata svoje ločila praviilmkov o delovnih mnenje, ki bo pri samouprav-Mladinka Marija Počivavšek z visokim preseganjem norme razmerjih. Čeprav ne razpo- n®1, organih lahko zastavil pri rezanju feritnih palčic dosega lepe rezultate v mla- lagamo s pravilnikom tovhr- svojo besedo, kj m majnna. danskem tekmovanju za večjo storilnost	tie, v kateri je tov. I. M., z ■	Uredništvo
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
© Upravni odbor je soglasno in brez pripomb potrdil predlog splošnega sektorja tovarne: »Navodila za nov način obračunavanja gibljivega dela osebnega dohodka«.
© UO je razpravljal o predlogu splošnega sektorja za spremembo oz. dopolnitev sistematizaci je delovnih mest v merilnici, tehnični kontroli, montaži relejev in montaži SV naprav in o potrditvi sprememb obračunskih postavk v EE: Dobrepolje, Tehnični sektor in EE releji.
Predloge je natančno proučil, jih ugodno real ali Pa zavrnil z utemeljitvijo.
' Splošni sektor tovarne je bil zadolžen s sklepom CDS, da pripravi predlog za-dodatne dneve rednega do- j^e s tejavQ je našemu fotoreporterju uspelo »ujeti« tov.' P UO ji o pridlogu razprav- Ivanko Vrečko na celuloidni trak. Ža fotografiranje sprva Ijal in ga brez sprememb ni bila prav nič navdušena,, potem pa je le pristala. Kako potrdil. Ko pa bo sprejet na- je tudi ne bi fotografirali in ji namenili nekaj, skromnih
čin dodeljevanja dodatnega begeijjc xvan^a vrečko je v obratu »Feriti« kontrolorka, dopusta v okviru podjetja,	....	...	...
se bo litega pridrževala tudi K se je pri delu vselej prizadevala, da bi ga opravila kar tovarna električnih aparatov, najbolje. Delovni ¡kolektiv obrata »Feriti« se bo te dni od
® UD' jv proučit predlog za marljive in vestne sodelavke poslovil. Ivanka odhaja po 11 Srt DoiSS^fei^Ra^ič ¡¡¡§ službovanja v našem podjetju v zasluženi pokoj. S Milana.	kolektivom vred ji tudi mi želimo, da bi pokoj uživala
Sklepi 25. seje UO električnih aparatov (29. februarja 1964)
Sklepi 53. seje UO podjetja (13. marca 1964)
UO se strinja s predlogom uprave za pristop podjetja ISKRA k pogodbi o poslovno — tehničnem sodelovanju med proizvajalci opreme za nove plovne objekte. Predlog bo dan delavskemu svetu v potrditev.
UO se strinja s predlogom sekretariata ČIS, da se mandatna doba predstavnika ISKRE v poslovnem odboru ČIS — tov. Metoda Rotarja, podaljša do konca leta 1964. Predlog bo dan delavskemu svetu v potrditev.
Sklepi 12. seje UO podjetja (10. marca 1964)
• Razdelitev sredstev, ki so izkazana po zaključnem računu za leto 1963. se zadrži. Finančni sektor mora takoj obvestiti vse tovarne, da se ta sredstva, ne smejo angažirati, dokler ne bodo dokončno poznani instrumenti za delitev teh sredstev, in to: za sklad skupne porabe,, za poslovni sklad, za minimalni sklad obratnih sredstev.
Istočasna naj finančni sektor pozove tudi vse tovarne in skupne službe, da do določenega roka predložijo totemi investicijski plan;
Sklepi 19. seje UO tovarne za elekro-niko in avtomatiko (6. marca 1964)
© Ker investicijskemu oddelku vkljub pogostim urgencam od domačih dobaviteljev še vedno ni uspelo dobaviti naročenih strojev, so člani upravnega odbora sprejeli ponoven sklep, ki določa, da naj se za to odgovorne službe, tudi v bodoče pri nadaljnjih urgencah za čimprejšnjo izdobavo obljubljenih strojev s strani izdelovalcev, poslužujejo vseh možnih pravnih ukrepov, kajti nepopolni strojni park je za našo proizvodnjo še vedno pereč problem.
9 Člani upravnega odbora so- obravnavali pto-s za mesec marec in v zvezi z njim sprejeli sklep, da naj gospodarski sektor zaradi pogoste
problematike potenciometrov, ki nam jih dobavlja Iskra — Šentjernej za obrat Sežana, pregleda možnosti izdelave katerega od ostalih sprejemnikov (Tivolj — v planu za maj: predlog 2 dni v tednu), s čimer hi se izognili even-tuelnim zastojem, ki nastopajo zaradi pomanjkanja dvojnih PO za sprejemnik Portorož.
® Zaradi stalne problematike vrtilnih kondenzatorjev in potenciometrov naj gospodarski sektor prek uprave tovarne pregleda možnosti dobave istih iz uvoza.
© člani upravnega odbora so obravnavali prošnjo zobne ambulante, s katero nas prosijo- za denarno pomoč pri nabavi novega vrtalnega stroja in jo, ker trenutna ni za to potrebnih sredstev, zaenkrat rešili neugodno.
® (Dede na pogoste pritožb be delovnega kolektiva, M
-	Predlog je potrdil, vendar s pogojem, da se ob odhodu obeh delavcev zasede njuni delovni mesti z ustreznimi strokovnjaki, za kar je zadat
-	žen splošni sektor.
v zdravju In zadovoljstvu še dolgo vrsto let. Pol za šalo, pol zares, je rekla ob slovesu, da ji je samo tega žal, da ni še učakala preselitve obrata v nove tovarniške prostore, katere so vsa leta tako zgovorno obetali, a se bodo pbliube šele letos uresničil/-
kritizirajo- debi to način poslovanja naše obratne ambulante, kakor tudi njihove osebne dohodke, so člani upravnega odbora sprejeli sklep, naj splošni sektor do prihodnje seje prek uprave tovarne to stanje razišče in ugotovi vire njihovih dohodkov, o čemer naj poda pismena poročilo.
9 člani upravnega odbora so razpravljali o prošnji za vrnitev osnovnih sredstev, ki so bila nabavljena v učne namene to sprejeli sklep, da naj splošni sektor to sam uredi, za kar mu daje Ufi vse pravice, koristniki teh sredstev pa naj to tudi upoštevajo.
© Upravni odbor je preš-njo Sindikalne podružnice za odobritev prevozov s tovanri-škhni avtobusi v letu 1964 rešil ugodno; to sicer do 2500 km psd enakimi pogoji kot v/preieklem letu.-
© člani upravnega odbora so- razpravljali o vlogi komi-Sije ZB —- Ljubljana, nakar je bil spreget sklep, da se vojaškim- vojnim invalidom, katerim je dovoljen brezplačen prevoz v javnem- prometu po-sklepu Zvezne ljudske skupščine, in imajo za to potrebne invalidske izkaznice, odobri brezplačen prevoz tudi na naših, avtobusih.
© člani upravnega odbora so pregledali analizo cen naših izdelkov in sprejeli sklep, da naj gospodarski sektor glede na povišanje osebnih dohodkov in v zvezi s. tem izdelave novih kalkulacij, izdela ponovna analizo teh to ja predloži v pregled UO.
Ker je pa celoten izračun novih cen zelo obsežen, naj se najprej pristopi k Izračunavanju tistih artiklov, ki so za proizvodnjo večjega pomena, upravni odbor pa naj bo z dobljenimi rezultati sproti obveščen-.
Sindikalni informator
Kulturna- komisija pri izvršnem: “odboru sindikata kranjske tovarne- je te dni obvestila v-se predsednike 10' ekonomskih enot, da je. za ljubitelje gledaliških; prireditev v. Kranju predvidena izredna- ugodnost. Sindikat je namreč sklenil z upravo Prešernovega gledališča pogodbo-za odkup' lili vstopnic za osetn premierskih predstav, med. katere so všteta poleg, domačih 'prireditev tudi gostovanja. ,
Prve štiri predstave bodo odigrane v pomladni, ostale pz'v jesenski sezoni letošnjega leta. Vse predstave bodo ob 19JO v Prešernovem gledališču.
Vstopnice so- na razpolage Slanom 'tovarne »Bskra« v Kranju v tajništvu sindikata,
tel.	395:, po din- 50; če ljubitelji gledališke umetnosti vpla-. čajo naenkrat din 400 za vseh
o-šeia -predstav. S temi postanejo- abonenti, dobijo zadevno izkaznico in po zares iz-; redno nizki' eefii lahko obiskujejo- hram- kulture ob premierah.
Praznovanje dneva žena v Sežani
Tudi v »Iskri« v Sežani so dan žena slovesno proslavili. V ta namen je sindikalna podružnica^organizirala proslavo v domu - Partizana. Po kratkem referatu predsednice, v katerem je nakazala vlogo- žena v narodnoosvobodilni borbi in danes v proizvodnji, je sledila zakuska s .pristnim kraškim teranom, za veselo razpoloženje pa je poskrbel domači orkester »ISKRA«.
KOJ
Kaj bodo gledali:: Ustinov:: »Ljubezen štirih polkovnikov« — 24. marca; Cocteaur »Strašni starši« — v aprilu; Ariuilfe: »Tepček« — v maju. Vse igre bb predstavilo Mestno gledališče ljubljansko.
V maju se bodo predstavili Iskrinim gledalcem tudi Sčlajb ni Prešernovega gledališča it igro »Kakor v raju«. Avtor::' jnenj-, režiser: Mi-rč Kragelj^ ki j* ohhi iz TV oddaj, gostovala pa bo znana igralka Nedel-ka Kacinova. Za jeseag sSo sezpno bo repertoar znati v juniju, o čemer bomo Ijto bitelje gledališča pravočasna informiirali.
Ado
Pereč
stanovanjski
problem
(Nadaljevanje s 1. strani)
ti vse faktorje, ki bodo skup-’ no Vplivala- na. čim boljši učinek naših nadaljnjih prizadevanj za čimprejšnjo, rešitev pereče stanovanjske stiske v ISKRI.
Seveda pa ob tem ne gre pozabiti tudi na to, da je pri pravičnem reševanju stanor vanj-ske proMematike končno-potreben tudi enoten ih . za vse enote veljaven pravilnik . o pridobitvi stanovanjske pravice.
Razprava o pereči stanovanjski problematiki, ki jo'je organiziral sindikalni odboj podjetja, bo prav gotovo prispevala k hitrejšemu reševanju, predlogi- s te razprave pa bodo upravnemu odboru olajšali pot do ustreznih sklepov na razpravi 20. t. m., od katerih si zlasti prosila za- stanovanja obetajo odločne ukrepe za reševanje star novanj-ske stiske. -J"
Pismo iz Semiča
Še enkrat o »NEVERJETNI« oziroma »RESNIČNI ZGODBI«
- Zelo v redu in prav je, da se v naš časopis napišejo pohvale pa tudi nepravilnosti,, ki se pojavljajo, toda kako in kaj se piše, je pa drugo.
Prvenstveno bi bilo nujno, da ne pišemo o »neki« tovarni-/ odnosno o bajkah, tem-vem da napišemo, da se je zgodilo to v tej ali oni tovarni, torej odkrito, brez bajk, odnosno pravljic in seveda resnično oz. objektivno.
Zgodba, o kateri je bilo pisano v 8. številki našega časopisa, se je odvijala v Tovarni kondenzatorjev v Semiču, in sicer z naslednjimi dodatki oz. pripombami:
' Prvo,- kar menimo da je prav — je to, da je vsaka komisija, ki prihaja v posamezno tovarno, želo korist-aa, in ne, kot je pisalo »nebodijihtreba« ali »firbčna« — cer je naša želja, da bi komisija prišla večkrat. Po‘ na-iem mnenju ima vsaka komisija nalogo, da pregleda in igotovi realno stanje in da ¡e pravočasno odpravljajo napake in nepravilnosti. Komisija naj bo tisti organ, ki > svojimi nasveti pomaga odstranjevati: pomanjkljivosti — ne pa, da se potem piše o raznih »bajkah«.
: Ne moremo se strinjati s tem, da so odgovorni ljudje v tovarni zagovarjali pomanjkljivosti, ki so bile, temveč ie bila na seji delavskega sveta o teh pomanjkljivostih zelo ostra razprava in je bila Izrečena tudi kazen.
• Kar zadeva poštenost naših članov menimo, da ne sme nihče dvomljivo pisati o tem, temveč le konkretne primere in o konkretnih osebah.
Res je, da je bila vrsta nepravilnosti in razlik pri inventuri in da je bilo blagajniško poslovanje neurejeno. Tega nihče ne zanika in so bili za odpravo le-teh podvze-ti razni ukrepi. Zaprosili smo tudi finančni sektor za pomoč; da bi čim bolje uredili poslovanje v tem sektorju.
Pri vsem tem pa ne moremo iti mimo tega, da je tovarna v zadnjih letih zelo hitro povečala proizvodnjo, in to od 700 milijonov v letu 1962 na prek 2 milijardi, ki je planirana za leto 1964.
Jasno jer da se je povečalo delo tudi v skladiščih in drugod in da se je s tem postavilo zelo aktualno vprašanje zaposlovanja novih strokovnih kadrov, če hočemo istega dobiti, moramo prvenstveno imeti stanovanja in prav tu se zadeva zaključi. Tovarna, ki ima 400 zaposlenih, ima samo 15 stanovanj!
J S K R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije ■ elektroniko . in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: . Igor Slavec — izha-> ja tedensko — Tisk in klišeji: t »ČP Gorenjski tisk« Kr dni
Tudi problem proizvodnih in skladiščnih prostorov je kritičen. V istih prostorih, ki merijo vsega 900 m2, od tega skladišče reprodukcijskega materiala 48 m2,’ skladišče gotovih izdelkov in eks-pedit 24 m2, ki so bili zgrajeni, za nekaj sto milijonov vrednosti proizvodnje, se bo v tem letu izdelalo za 2 milijardi. Prav zaradi tega imamo reprodukcijski material v raznih skladiščih v Semiču in seveda tudi po hodnikih. Prav iz teh razlogov gradimo nove proizvodne prostore, kar bo seveda, poleg dobre kadrovske zasedbe, če bodo stanovanja na razpolago, bistveno pripomoglo k boljšemu poslovanju/
H koncu še enkrat: ne zagovarjamo nepravilnosti, hočemo pa, da se vse stvari vsestransko osvetlijo.
Franc Košir
Pripis uredništva: Dopis smo na Vašo željo v celoti objavili. Priznamo, da ste nam dali nekaj novih pobud in tudi večji-pogum. Kolektiv, ki javno prizna svoje napake in na delavskem svetu tudi o tem razpravlja, ter jih z ostrimi ukrepi tudi odpravlja— je zdrav!
Pripominjamo, da je to prvo pismo, ki nas v naših težnjah bodri tako kot je prav, in prav zato 'iskrena hvala!
Za splošno ekonomsko in politično znanje, ki je potrebno aktivnim delavcem v samoupravnih organih in družbeno-poiitičnih org anizadjah v ekonomskih enotah — je bil namenjen seminar oz. sindikalna šola, ki jo je organiziral sindikat kranjske tovarne. Od 37 prijavijencev, jih je do konca vzdržalo le 15. Misel in delo sta vsekakor pozitivnja, vendar akcija po pripovedovanju predsednika komisije za izobraževanje pri IO sindikata kranjske tovarne — tov.Franca Kejžarja, ni povsem uspela. Zakaj?... O tem bomo pisali v naslednji.številki. — Slika kaže vztrajne obiskovalce šole na dan zaključka in »merjenja znanja«.
Večja načrtnost pri kadrih
(Nadaljevanje s 4. strani) intervencijami, ki naj zapolnijo nastale praznine pri tehničnem in ekonomskem obravnavanju poteka prodaje.
PSO se je morala odločiti za ukrepe, ki naj pomagajo reševati vprašanja načrtno in za daljše obdobje. V ta namen je v okviru PSO ustanovljena posebna komisija za vzgojo kadrov, ki je že pričela z delom. S
Proizvodnja v februarju...
(Nadaljevanje s 3. strani) videno vrednost. Dobave' za Novo Gorico se bodo še povečale, ker bo z ozirom na povišani plan za' avtoelek-trični pribor morala tudi na--ša tovarna dostavljati več Se-” stavnih delov.
Po kumulativnem planu bi morala tovarna - v -januarju-in februarju doseči‘Vrednost■ 1,964 mili j. dinarjev,- dosegla pa je 2.005 milij. dinarjev in.; je bil montažni kumulativni plan za januar in februar; presežen za 2,3 %. Po družbenem planu bi pa morali v januarju in februarju skupno doseči proizvodnjo 2.081 milij. dinarjev.
Z boljšim uspehom v februarju se je stanje nekoliko popravilo, vendar bo treba naslednje mesece vložiti še več naporov, da čimprej dosežemo povprečno mesečno proizvodnjo po Ifetnem planu, ki znaša 1.115 milij. dinarjev. Upamo, da nam bo v marcu to uspelo. Predvsem moramo povečati proizvodnjo telefonskih central in nadoknaditi zamujeno pri kinoprojektor j ih.
če hočemo primerjati proizvodnjo v letošnjem in lanskem letu v prvih dveh mesecih, moramo v obeh letih odšteti proizvodnjo usmerni-ških naprav in selenskih stavkov, kakor, tudi izdelavo delov za ti dye .panogi. Tako lahko ugotovimo, da je proizvodnja za dobrih 13 •/» viš-
ja kakor v istem obdobju lanskega leta. Posebno se je povečala proizvodnja kontak-torjev im telefonskih central. Znatno manjšo proizvodnjo pa smo dosegli v panogi ki-noakustike, kar bo treba čimprej popraviti.
PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (1963—64) (januar in februar)
EE	Proiz. %
Montaža rot. str.	107,1
Kontakt. — releji ■	166,1
Splošna montaža	96,5
Kinoakustika	64,4
Telefonske centrale	178,2
Lipnica	104,8
Deli avt.	261,4
Deli za N. G.	75,0
Deli za Otoče	124,0
Usluge	61,4
Skupaj	113,3
Upamo, da -nam-bo prihodnje mesece, proizvodnja še naraščala in da v letošnjem-letu'ob kometi leta ne bo problem izvršitve - predvidenih nalog. Večjo, proizvodnjo bo pa možno doseči le,. če bo vedno na razpolago pravočasno ustrezni material. -Zato"
Komisija je med ostalim delom sprejela kot nalogo, da ob sodelovanju s splošnim sektorjem predloži upravnemu odboru PSO perspektivni plan kadrov za dobo 7 let. Dalje izdeluje komisija program izobraževanja kadrov, ki naj zajema seznanjanje prodajnega, servisnega in montažnega osebja s celotnim proizvodnim programom podjetja. Poudarek je Zlasti na osebju iz maloprodajne mreže, ki zaradi velike dislociranosti prodajaln ni vedno na tekočem glede novih izdelkov in splošne prodajne politike. Nadaljevati bo treba s krajšimi ali daljšimi tečaji za usposabljanje administrativnega kadra o znanju jezikov, stenografije in splošne korespondence. Na tem področju je že precej storjenega, vendar še m dovolj; saj na področju prodaje skoraj ne poznamo mesta samostojnega korespondenta, ki naj bi še počasi privajal za prevzem dolžnosti referenta. Morda prevladuje v tem pogledu togost, ki učinkuje destimula-. tivno na nižje administrativne kadre in jim ne odpira neposrednih perspektiv za nadaljnji napredek.
Vse kaže, da se je vprašanje vzgoje kadrov v PSO premaknilo z mrtve točke ih, da lahko pričakujemo v bodoče, na tem področju "še več-učinkovitega in sistematičnega. 'delai' Nikakega dvo-. ma pa ni, da' podjetje nikdar me'more nuditi tištega,-kar.; more na področju, lastnega , izobraževanja storiti-Vsak posameznik, .ki. želi biti na svojem delovnem mestu mojster 'svojega poklica. , Lj. M.
bo treba - planiranje,- kakor tudi nabavo .materialaresne-. OdjOTOT X13 pisitlO je obravnavati; da"bodo"Vse-kapacitete' v proizvodnji '.polno zasedene.
šef proizvodhégá sektorja: ine. Alojz Grčar
- (Nadaljevanje s -5. strani)' praviti. Kupec si predvsem želi to, kako je bilo sprejeto njegovo pismo, prošnja ali urgenca, v 'kakšnem času ie
dobil odgovor, , in če je temu odgovoru sledila tudi realizacija. Vemo, da se pri obilici dela lahko kaj zatakne, da pa nekdo ne dobi na več pisem, urgénc odgovora oz. kot je bilo, V. zadnjem slučaju (opisanem v »Delu«), ko na obljubo v pismu ni sledilo tudi dejanje — je .treba iskati vzroke drugje. S tem ne mislimo Samo ha »Servis« ali na PSO, pač pa na nas vse, ki se še vedno nismo otresli neke lagodnosti do naročnika oz, , kupca, čeprav konkurenca. močno posega v naše področje.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj sem bi deležen tolikšne pozornosti da se ob tej priložnosti iskre no zahvaljujem vsem za po klonjena darila in cvetje Posebna zahvala pa' naj veljs iskrenemu sodelovanju in to varištvu sodelavcem v vse!; dolgih letih mojega službovanja v kranjski tovarni.
Franc Kopač
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta se zahvaljujem odboru in članom sindikalne podružnice »ISKRA« Tovarne električnih aparatov, Ljubljana, Savska 3, za izraženo sožalje ter denarno pomoč. Dana Ltrin
ZAHVALA
Iskrena hvala upravnemu odboru PSO. v Ljubljani za uvidevnost in finančno pomoč. Prav tako se zahvaljujem tudi članom bazenskega skladišča PSO v Kranju za izredno pozornost.
Marija Lozar
Predzadnja številka, dvojna, bi morala nositi številko 9-10, a smo jo pomotoma oštevilčili samo z 10!