4. itevilkfl. v petek 5. Januarja 1906. XXXIX. leto. kbsiia <*a« zvečer, iziioži aedeUe ia prainike, ter velja po pošti prejeraan za avstro-ogrske dežele za vse leto K, aa pol leta 3 K, za četrt leta H K fcO h, za ea mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s poSilianjem na dom ca v§* lete 1*4 K, za pol teta ld K, za četrt leta 6 K, za ea mesec 2 K Kdor bodi sam pouj, plača za vse leto 'it K, za pol leta II K, za četrt leta b K 50 h, za en mesec 1 K fr" h. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor znaša poštnina. Na naroibe ikrez i?t«d«»ae vposiljatve uaročnioe se ne ozira. - Za oznanila se plaču e od [.eterostopoe petit-vr»te po 12 h ee se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, fe> se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvoh' fraalovati. — wokopi-i se no vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaftorih uhcak št 6, ia sie«r uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — CTpravništvu naj s« bLigovolij« pošiljati naročnine, reklamacija, oznanila, t. j. administrativi)* stvari. Brefefištva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. GoipefeRo Selo stronlie OSMih sleparjev. Pod tem naslovom smo v božični Iki, to je dne 23. decembra pri-iili članek, v kat ore m smo razkrili gel o serij o slep ar ste v, ki so jih vprizorili tisti klerikalni prvaki, ki hočejo s svojo gospodarsko organizacijo rešiti ljudstvo, a polnijo pri tem ie svoje lastne žepe. V doličnero članku je bilo kon-c-atirano: 1. Da je „Gospodarsko društvo u v Trnovem b an k e r o tn o , ter da so njega računski sklopi sleparski, kajti v resnici je to društvo pri zadnji bilanci imelo 9 0.000 kron primanjkljaja; 2. da se je ta primanjkljaj prikril vsem odbornikom, dasi ti vsem svojim imetjem jamčijo za društvo: 3. da ee je ta primankljaj prikril zvijačno in hudodelsko, da je .Gospodarska zveza" dala skrivaj zavarovati trnovskega dekana Kržišnika in njegovega kaplana Oranica za 9< L000 K za slučaj smrti in dotično polico, dasi še nima nikako vrednosti, I stavila v bilanco med aktiva kot vredno 90.000 K; 4. da se je „Gospodarsko društvo" v Trnovem s tem sleparstvom »gnilo koiikurzu ; 5. ) da dekan Kržišnik in kaplan Oranič nista hotela plačati premij zavarovalne police in da jih tudi „Ljudska posojilnica" ni hotela plačati; 6. da je „Gospodarska zveza" v Ljubljani odvzela .Gospodarskemu društvu" v Trnovem rečeno zavarovalno polico; 7. da ima „Gospodarska zveza" polico pač v lasti, premije pa plačuje zanjo „Zadružna zveza", čeprav tega po svojih pravilih ne sme; 8. da „Zadružna zvza* s tem goljufa svoje Člane; 9. da je .Zadružna zveza" av-lorizirana oblast, ki dobiva od države bogate subvencije, ki ima dolžnost, skrbeti za redno in pošteno po- slovanje pri svojih članicah, pa jih uČi goljufati in jim pri goljufiji pomaga. To so suha dejstva, ki so bila razkrita v našem božičnem članku. Stvar je velike važnosti in naj-resnejŠega pomena, a klerikalci, ki se sicer kakor stare babe prerekajo za vsako brezpomernbnost, niso na te silne obtožbe ničesar odgovorili — celili deset dni. Sele e n a j s t i dan po priobče-nju našega razkritja, ki je vzbudilo po celi deželi največjo senzacijo, se je splašil načelnik .Zadružne zveze" dr. Krek in je obelodanil v „Slovencu" kratko notico o tej stvari. In še te notice ni obelodanil prostovoljno, marveč na pritisk nekaterih ljubljanskih kanonikov. Ti kanoniki so morali pač pisano gledati, ko so čitali v „Slovencu" pojasnilo dr. Kreka in pisano je pri tem Čitanju gledala tudi vsa slovenska javnost, kajti dr. Kreka pojasnilo je očiten dokaz, da so vse našo obtožbe resnične in u tem el j ene. Kaj pa je dr. Krek povedal v svojem pojasnilu'? Niti z besedico se ni dojtaknil v našem Članku navedenih d e j s t e v, n i t i od daleč ni poskusil ovreči le eno samo naših obdolžite v. Vse njegovo pojasnilo meri na to, dopovedati občinstvu, da je dr. Krek osebno pošten človek. V svojem pojasnilu sumniči dr. Krek najprej bivšega revizorja -Zadružne zveze" K. Seliškarja, da nam je razodel razkrito sleparstvo. Kje smo dobili svojo informacijo, to nikogar nič ne briga; vprašanje je le, če je to resnično kar smo pisali, ali če ni resnično. Mi hvala bogu, ne potrebujemo informacij K. Seliškarja, ker imamo že druge zveze. Sicer pa že vemo, zakaj se je dr. Krek spravil nad Seliškarja. Dr. Krek se boji. da bi bil Seliškar zaslišan kot priča in zato ga je poskusil malo osumničiti. V prav klasično je, kar naznanja dr. Krek potom „Slovenca" Soli.škarju. Dobesedno piše: .Odvezujem ga javno njegove obljube glede na uradno tajnost za svojo osebo in ga poživljam, naj vse, prav vse, kar more služiti njegovi strasti, o Zvezi in o njenem delovanju, v kolikor je to združeno z mojo osebo, spravi na dan." To je že prenaivno. Upamo, da bo preiskovalni sodnik zaslišal Se-liškarju pod prisego, in kadar bo Seliškar zaslišan pod prisego, tedaj bo moral povedati vse, ne le tega, kar je združeno z osebo dr. Kreka, nego sploh vse. kar bo vprašan. Očividno se dr. Krek silno boji, da bi Seliškar kaj povedal, kar ni združeno s Krekovo osebo in zato pritiska nanj s tem, da ga spominja na obljubljeno uradno tajnost. Ali velja uradna tajnost tudi za goljufije ? Po naši sodbi ne. Dr. Krek se je najbrže za vse slučaje na previden način s al v i r a I, zato milostno dovoljuje, da sme Seliškar vse povedati, kar je združeno s Krekovo osebo - druzegapa ničesar. Na vse stvarne naše navedbe odgovarja dr. Krek samo to-le: .Pristojna revizijska oblast je „Zvezo" najnatančnejše preiskala in jo pohvalila zavoljo vzornega reda, ki vlada v nji. Nadzorstvo „Zveze" je preučilo njene knjige in po vestni preiskavi izjavilo, da je našlo vse v redu. Občni zbor je potrdil računske zaključke in načelstvu dal absolutorij. Trnovsko gospodarsko društvo, kakor čujem, se je popolnoma izkopalo iz nekaterih neprilik in dobro deluje. „Zadr. zveza" Se ni in tudi ne bo plačala zanj nobenega vinarja."* Da n!r. Kreka le sram ni, javno uganjati tak humbug. . Za trnovsko gospodarsko društvo ni in ne bo ^Zadr. zveza" plačala nobenega vinarja — pravi dr. Krek. Kdo je pa to trdil? Nihpe! Mi trdimo, da plačuje „Zadružna zveza" na leto 10.000 K za polico, s katero sta zavarovana dekan Kržišnik in kaplan Oranič in ki je zdaj last „Gospodarske zveze" v Ljubljani. Krekova „Zadružna zveza" plačuje okroglo 10.000K na leto za „Gospodarsko zvezo v Ljubljani" — o tem pa molči dr. Krek kot grob. Dr. Krek se sklicuje na nadzorstvo in na občni zbor „Zadr. zvezo*. Otročje! Tekom nekaj let je poginilo kakih 70 klerikalnih zadrug, m pri vsaki sta nadzorstvo in občni zbor po več let zapored dajala načelstvu absolutorij, dasi so bile knjige in bilance falsificirane. Absolutorij načel-stva in obč. zbora ni vreden piška-vega oreha. Dr. Krek se tudi sklicuje na revizijsko oblast, ki je Zvezo baje najnatančnejše preiskala in jo pohvalila zavoljo vzornega reda Na srečo smo v položaju to famozno revizijo nekoliko pojasniti. V poljedelskem ministrstvu sedi zaščitnik klerikalnega zadružništva Krti. Ta mož je v najtesnejši zv»zi s klerikalci in jih podpira z vsem svojim vplivom. V i-asn. ko je prišel baron H o in na sled, kaka sleparstva uganjajo klerikalci s svojo gospodarsko organizacijo, te < laj je Krti čel za klerikalce v boj zoper barona Heina in z vso vnemo branil in podpiral klerikalno organizacijo. Prav da obrani klerikalno organizacijo in onemogoči njen razpad, je uprizoril tako revizijo, kakršno so klerikalci potrebovali. Vse knjige pri „Zadruzi zvezi* so pisane v slovenskem jeziku. Ertl je z ozirom na to preskrbel, da sta prišla zvezo revidirat dva človeka, ki ne razumeta niti besede slovenski in torej ne moreta izvršiti vestne revizije, tudi če bi hotela. Prišla sta famozni Richter. ki je imel že od žlindre umazane v roke. ko se je s Češkega presebl na Dunaj in ž njim je prišel načelnik nemške „Zadružne zveze* s Češkega. Ker nista razumela slovenskih knjig, sta lahko izpolnila K r i 1 o v o željo in našla, da je vse v rodu, čeprav je bilo vse v neredu. Kake kvalitete mož je Riehter. se je pokazalo kmalu; goljufal je tucb pri splošni „Zadružni zvezi" na Dunaju, vsled česar so ga tudi spodili, kakor prej s Češkega. S to „revizijo4, je Krti ubranil klerikalce pr*d baronom Heinom, Klerikalci so s, rnu za to izkazali jako hvaležno. Zgodilo se je namreč, da je sek-cijski šef v poljedelskem ministrstvu baron Kock spoznal, da s svojima glavnima pomočnikoma, i Krtlom in s Schoinpflugom ne pride daleč. Zato jo sklenil, spoditi iz ministrstva tako S e h e i n |» t'l u g a kakor Krtla. Etes s»* mu jo posrečilo izne-biti se Scheinpfluga Krtla pa ni mogel odpraviti, ker so šli slovenski klerikalci za Krtla v boj in sicer s tako silo, da so premagali barona Becka. Zakaj bo šli klerikalci v boj za Krtla, je pO ten, kar HBO povedali, pač vsakemu jasno, js-no pa je tuđi, koliko je vredna revizija, ki sta jo izvršila Krt-lova zaupnika po dobljenem n aro čil n. Revizorji bo imeli ukaz. da morajo najti vb6 v redu. ■ da bi kdaj ne pri.-1 i v konflikt, i sodni j o, je poslal Krti dva moža, ki m- znata ne besed«' slovanski. Krekovo pojasnilo je totalno ponesrečeno in le priča, kako slaba vest ima mož. Volilna reforma. Dniraj, 4 januarja. Danes so imeli nemški poslanci iz Češke in Šlozije v poslanski zbornici posvetovanje 0 razdelitvi volilnih okrajev. Razdelit.v. kakršno si žele, predloži jutri poeL (Juntber ministru notranjih zadev grofu Hy-1 an d t-R h e i d tu. Voditelji poljskega kluba so tudi prišli na I>u-naj ter se začno v kratkem konference z baronom Gautschem. H konferencam pride tudi gališki namestnik grof Potočki. Prihodnji teden se začne ministrski predsednik posvetovati tudi z voditelji skupin gosposke zbornic-e z trudi reforme gosposke zborni c e, Madjarska kultura v De-brecinu. Budimpešta, 4. januarja. Celo mesto Debrecin je zasedeno po voja» štvn. Za vojaškim kordonom M zbira ljudstvo ter s«- vede zelo glasno, ne LISTEK. Len. Spisal Kado Mnrnik Na dan svetega Leopolda sem tičal sredi gneče veselih DunajČanov in Dunajčank pred samostansko kletjo v Klosterneuburgu. Ta dan praznujejo Nižjeavstrijci praznik svojega deželnega patrona nekaj malega z molitvicami, več z zabavo ob velikem sodu za disanje, največ pa z zlatobarveno kapljico domačih vinorodnih goric, čislanih baje že od veležejnih rimljanskih generalov. Sveti mejni grof Lavoslav — Bog mu daj vse dobro! —je živel skoraj pred devetsto leti; nekega dne je odnesla sapa njegovi soprogi Neži pajčolan, 'ki so ga našli čez nekaj mesecev njegovi veliki lovski psi. To je Leopolda tako genilo, da je dal zidati na licu mesta samostan. Leopold je bil torej saden možakar; še bolj čudni so pa Dunajčani, da se dričajo ta dan po »odu, ki vendar nima ničesar podobnega z izgubljeno tančico nerodne gospe Neže. Poleg mene je stal tovariš, me-dicinec Adolf, ki je stanoval na Dunaju zraven mene v sosednem kabinetu velikanske hiše. „Lepa dekleta, kaj?" mi je dejal in nagnil glavo na desno, kjer je stalo nekaj mladih, res prav zalih DunajČank tesno kraj njega. Bil sem nevoljen, da sva se potila med gosto trumo, doČim je bilo na bližnji verandi toliko prostora, dobrega vina in krasnega razgleda po Donavi. „Jaz sem imun!" sem zagodrnjai. „Zaljubljen sem v gibko Ljubljančanko, ki ima dolge zlatormene lase, sanjave modre oči, desettisoč goldinarjev dote in zna skoraj pol Prešerna pa Heineja z vsemi tiskovnimi pomotami vred naizust. Moja ljubica ne razsaja nikoli po klavirju in tudi ne cvili po notah, ampak poje in svira samo, kadar ni nobenega poslušalca in samo ob dobro zaprtih oknih. To je moj ideal! Vrhutega je zaročena z artiljerijskim Častnikom. Skromen Slovenec, menim, ne more zahtevati skoraj kaj boljšega!" „Zaročena? Potem jo težko dobiš!" TNikoli! Saj to je ravno ideal, česar ne moreš doseči! Par imenitnih poljubov pa vendar smem konstatirati! Poljubi so smetana ljubezni. Skratka, svoji izvoljenki ostanem neomajno zvest, dokler je ne vzame njen zaročenec." Med tem odkritosrčnim pogovorom sva se dorinila do lesenih vrat in srečno tudi k sodu. Z nama so prišle gospodične, ki so bile stale pred nama. Adolf ~~ rajši imenovan IJrato-ljub — je venomer opazoval najstarejšo. Bila je to res dražestna, menda komaj osemnajstletna deklica, živahna, ne preveč koketna; v njenih očeh se je zrcalila nenavadna miloba. Iz po-menka gospodiČen sva izvedela, da je starejši ime Lea, mlajši Lidi, za tretjo, debelolico nezrelko se nisva zmenila. Drug za drugim so lezli razposajeni Dunajčani in Dunajčanke na sod in se disali na drugi strani z veselim vikom in krikom zopet doli. Imenitna zabava, saperlot! Midva sva se spustila takoj za Leo in Lidijo. Videl sem, da bi bil Adolf rad malo trčil ob Leo; zato sem dirigiral svojo vožnjo raz sod tako, da bi se mogel zadeti Lidije. Posrečilo se je obema; opravičila sva se in se predstavila. Lea je gledala nekam nezaupno in hladno; ko pa. je pridrčala za 'nami najmlajša sestra, debela punČara, s soda kakor bomba Adolfu v hrbet, ga telebnila v Lidijo, in ta mene v Leo, smo bili vsi — zadovoljni. Spremila sva gospodične k mizi, kjer je sedel njih papa. Predstavili smo se precej ceremonijalno; oče, knjigovodja, je bil resen, bled gospod. Dasiravno sem bil obljubil ljubljanski Dulcineji večno zvestobo vsaj do prihodnje Svečnice, sem se vendar takoj začel zabavati z Lidijo. Smejala se je vsakemu mojemu izreku, zlasti ko sem ji deklamiral svojo prvo tragedijo, kjer poginejo vsi igralci v petih minutah za raznimi akutnimi napakami in se naposled, konec petega dejanja, obesi sufler na posebno žalosten in prismojen način vpričo vihamo ploskajoČega občinstva. Lidija se je torej smejala na glas in takoj sem videl, da je še nedotaknjeno dekle, ki nima nobenega plombiranega zoba; najmlajša je jedla venomer sladke rženjake tako modro in resno, kakor bi premišljevala pereča svetovna vprašanja; oče je gledal po množici ali se razgovarjal z znancem ob sosedni mizi; Lea in Adolf sta se pogovarjala in nasmehavala čisto tiho. Ljubezni cvetlice so pognale svoje prve nežne klice. * * Mračnega popoldne som sodel sam doma in ugibal, zakaj je vendar naš svet tako nazarensko neumen. Morila me je melanholija, bolezen vseh humoristov. Lea in Adolf sta se večkrat shajal* v njegovem kabinetu zraven mojega in se topila v blaženstvu srečne ljubezni. Moja Dulcineja pa mi je naznanila, da bo drugi mesec njena poroka v Sarajevu, kamor je bil prestavljen njen ženin. Da bi ga bili prestavili vsaj na Dunaj! Da bi mogel biti tudi jaz na svatbi svoje ljubic**! Tedaj je potrkalo na vrata in vstopila je Lea. „Kje je gospod Adolf V" me je vprašala in ni hotela sesti na ponuđeni edini stol, ki jo bil pa tudi res že precej polomljen. Bila je vsa bleda in jako shujšana. Z Adolfom je bila že parkrat pri meni. „Bržkone doma, tu zravem," 16 da bi se zgodili novi izgredi. V S z o 1-nokii je zbranega mnogo vojaštva, da v potrebi takoj odrine v Debreein. Vladni komisar je odstavil višjega mestnega poglavarja, a županu je izjavil, da ima pooblastilo le, voditi preiskavo, ne pa se dotakniti avtonomije mesta. — Zaprtih je že mnogo „boljšihu oseb; najbrže zapro tudi oba odvetnika Var orožnikov; ranjenih je bilo 5 častnikov in 149 vojakov. Dogodki na Ruskem. Iz Rusko - Poljske. Varšava, 4. januarja. Železniško postajo Jas tre v je danes oborožena drhal napadla iu izropala. — Splošni štrajk je v Varšavi in Lodžu končan. Skoraj v vseh tovarnah se zopet dela. Banke in trgovine so zopet odprte. Zopet boj v Moskvi. Moskva, 4. januarja. Včeraj je naskočilo, kakih 1000 revolucijonarjev poslopje policijske uprave, da oprostijo politične zločince. Prvi naskok so odbili stražniki, potem pa je prihitelo vojaštvo ter prepodilo revolucionarje. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Vlada postopa posebno strogo proti železniškim uradnikom, ki so pozivali k štrajku ali se udeleževali revolucijouamega gibanja. Na kazan-ški železnici so bili zopet krvavi spopadi med vojaštvom in štrajkujočimi železničarji. 39 železniških uradnikov so baje ustrelili. Tajen dogovor med Japonsko in Kitajsko. London, 4. januarja. Japonska je sklenila tajno s Kitajsko dogovor, s katerim se Japoncem jamči za celo posest, ki so si jo pridobili s ports-moutskim mirom. Obenem ima dogovor namen, zabraniti drugim velesilam vmešavanje v Mandžurijo. Obrtni vesinik. (Cdtrezaje mno^ostranski želji amo otrorili uovo tedensko rubriko ».Obrtni vestnik1*, v ka^ri se bo razpravljalo o vseh aktuaimh stvareh, ki se tič-jo obrtnij* v obče.) Avstrijski obrtni red iz leta 1859. je tekom desetletij prestal temeljite izpremembe. Sloneč na temelju obrtne svobode, ki je bila pa vendar glede izvrševa- „Doma ga ni. Pisal mi je, da se pelje za Štiri tedne na Kranjsko. Zdaj bi se bil moral že vrniti. Dal mi ni nobenega naslova: gospodinji je odpovedal." Spoznal sem takoj, da je Adolf falot. Znebil bi se bil rad Lee, zato jo je popihal v drug okraj. Tudi jaz ga nisem videl že ves teden. „Gospodična, Adolf se pripravlja za drugi mesec na praktikum iz anatomije, jako težaven rigoroz." „Aha, razumem!" je vzkliknila veselo. „Toda povedal mi ni ničesar! Ah, saj bi ga ne bila motila!" je dostavila in živo zardela. „Pozdravite ga in mu recite, naj mi piše vsaj enkrat na teden. Z Bogom!" Smilila se mi je. Hitel sem takoj v razudovalnico in našel Adolfa, kije siciral vedno na spodnjem koncu dvorane. Bil je že takrat izvrsten anatom, in je posekal vsakega prosektorja. On edini se ni bal pedantiČnega profesorja in ni zbežal kakor drugi iz raz-telesovalnice, kadar se je pokazal učitelj. Ves utopljen v svoje delo me ni opazil. „Lea te pozdravlja!" sem ga dre- gnil brez uvoda. nZakaj ji nič ne pišeš?" „Hm, to te ne briga čisto nič!a je zagodrnjal in odložil nož pa pin-ceto. „Sicer pa sem ji pisal prav pred dvema urama, da naj bo vse pri kraju ! Mislil sem, da imajo denar, pa so vsi sami berači. Stari je izgubil službo in starejši punci Šivata noč in dan, da ne pogine obitelj. Sploh pa, Dunaj-čanke so povprek kaj lahkokrvne, in tudi Lea zaradi mene ne skoči v Donavo." Pustil sem ga. Imel je pa prav; Lea res ni izvršila samomora. * * * Bilo je mesec pozneje. Dvorana za anatomična predavanja in rigoroze je bila še vedno polna medicincev, dasi je bil profesor že odšel. Vsi smo bili radovedni, kako bo strogo preizkušnjo delal Adolf, ki je imel odliko že takorekoč v žepu. Lidi mi je pisala pred dobrim tednom, daje Lea hudo bolna in prosi Adolfa, naj jo vendar obišče vsaj enkrat. Rekel mi je, da ga ne bo tja in da se ne briga več zanjo. Odslej nisem več govoril z njim. Na ovalni mizi je ležal zakrit nja nekaterih obrtov omejena, se ni mogel ustavljati vedno glasnejši zahtevi po uvedbi dokaza usposobljenosti. Že leta 1883. je zadela obrtni red velika izprememba z uvedbo takozvanih rokodelskih obrtov. Pristopile so izpremembe 1. 1885., 1897., ko se je z dodatnimi zakoni popolnjevalo določbe obrtnega reda o obrtnih zadrugah iu o obrtnih vajencih. Leta 1895. so se predrugaČile določbe o nedeljskem počitku, 1. 1902. pa določbe o takozvanih detajlnih potnikih, preteklo leto so se določbe o nedeljskem počitku zopet bistveno premenile. Iz povedanega je povzeti, da je današnje avstrijsko pravo konglomerat ne samo časovno, ampak tudi stvarno in materijalno različnih določb. Našemu brtnemu pravu manjka enotnih vodil. Konstatirati pa moramo še drug kaj občuten nedostatek. Obrtno pravo, ki je kakor malokatera pravna stroka važno za praktično gospodarsko življenje, IA* obdelano v enem zakonu, marveč raztreseno po raznih novelah tako, da se je celo pravnikom težko informirati, kamoli da bi se mogel, kakor da bi bilo pri tako važnem zakonu zahtevati z vso pravico, izpo-poznati in naglo orientirati vsak po-posamezen obrtnik sam brez tuje pomoči in sveta o vprašanju, ki ga interesira. Umljivo je zategadelj, ako obrtniki zahtevajo, da se uredi obrtno pravo v enotnem zakonu. Sicer je dejstvo, da druge razmere zahtevajo druge zakone, ker mora zakon ustrezati vsakokratnim dejanskim potrebam in je tako povsem naravno, da je treba od časa do časa revizizije in preureditve neprimernim postavnim določbam. Ali to ne moti, da se od časa do časa v večjih presledkih objavlja znova ves obrtni zakon v državnem zakoniku in se tako prepreči gotovo neljuba razkosanost in nepreglednost obrtnopravnih določb. Ko je osrednja vlada leta 1905. predložila državnemu zboru vnovič obširen načrt o premembi in popolnitvi obrtnega reda in se je zadevni zakonski osnutek odkazal obrtnemu odseku in se je od strani raznih gospodarskih in stanovskih organizacij takoj začelo delati na to, da se državni zbor ne utesni le na razpravo po vladi predlaganih določb obrtnega reda, marveč da se ob tej priliki vzame v delo obrtni red v svoji celoti. Prizadevanja so imela uspeh. Obtni pododsek, katerega je izvolil odsek iz svoje srede, je takoj ob pričetku poa veto vanj storil načelni sklep, da izdela enoten obrtni zakon. O delovanju tega obrtnega pododseka, o katerem smo že poročali in ki je, kakor znano, zboroval stalno čez velike počitnice, omenimo v splošnem toliko, da se je gibalo v smeri krepkejse obrambe srednjega in malega obrta. Pomnožite v števila rokodelskih obrtov, ki jih sme samostojno izvrševati le kdor se je učil obrta in delal v obrtu daljšo dobo kot pomočnik; uvedba obvezne vajenske izkušnje po prebiti učni dobi; uvedba mojstrske izkušnje po prestani pomočniški dobi. Nadalje raz- mrlič; na stranski mizi so bili postavljeni zastrti preparati in ob njej belo okostje. Sluga je prinesel nožev, škarij in drugega orodja za seciranje. Adolf je stal mirno ob stranski mizi in hladno gledal, kako je kapala kri izpod zakrite ožagane glave. Prišel je profesor in vse je utihnilo. Prebral je imena, kandidati so se mu priklonili. Prvi rigorozant je bil vprašan kosti. Bil je Čifut, skrbno naguljen. Spoznal je takoj vsak najmanjši ulomek vsake kosti in povedal tudi približno starost: toliko da ni poznal imena dotičnega skeleta. Drugi kandidat je dobil opravka na nogi, tretji z možgani, Adolf pa je dobil nalogo otvoriti prsi in pokazati na srcu običajne ureze. V kratkem je imel ta čudoviti organ v rokah. Kar naenkrat pa se je jel tresti in krvavo srce mu je polznilo izmed prstov na mizo. Tovariš, ki je imel opraviti z možgani, je bil odgrnil za^riujalo od glave in Adolf je zagledal pred sabo — Leo. Odstopil je od rigoroza. Drobno srce zapuščene ljubice pa mu je bilo vedno pred očmi. Še tis tečaj se je vpisal na pravoslovni fakulteti. širjenje delokroga obrtnih zadrug, večja pritegnitev ter vplivnejše sodelovanje obrtnih zadrug ob razsoji in odločitvi obrtnih vprašanj. Oziralo se je tudi na staro zahtevo malih in srednjih trgovcev, da se tudi v obrambo trgovskega stanu kaj stori. Sedaj bo trgovinski obrti, izvzemši le nekatere stroke, kakor knjigotrštvo, trgovina z muzikalijami, prosti in jih sme izvrševati vsakdo, kdor more opravljati svoje premoženje in ga ne ovira opo-rečenost vsled kazenske obsodbe. Tr-govstvo, ki težko trpi pod prodiranjem trgovine neveščih ljudi v trgovino to tembolj, ker je pot v obrte zaprta ali vsaj otežkočena, zahteva, da se ščiti tudi trgovinske obrte i u dopusti k trgovanju le osebe, ki se izkažejo s trgovsko izobrazbo. Zahteva trgovcev, o kateri govolimo, ima obilo nasprotnikov, deloma teoretikov, deloma pa tudi v veletržcih, katerim sedanja svoboda trgovinskih obrtov ne nareja škode. Sodimo, da je zahteva malih iu srednjih trgovcev upoštevanja vredna in pravična. Vsak stan je v skrbi za svoj obstoj in stremi za tem, da se rekrutira iz stanu. Menimo, da bi tudi snovanje konsumnih in takozvanih „gospodarskih" društev ne šlo tako od rok, če bi ne smel prodajati vsak ministrant. Tako pa se hitro zbere nekaj robe in dobi prodajalca. Uvedbi dokaza usposobljenosti v trgovskih obrtih se ugovarja, češ, da je neizvedljiva. Neizvedljiva je seveda, če se ima pred očmi individualen dokaz usposobljenosti za vsako stroko posebej, kakor je to pri obrtih. No, trgovci so sami našli izhod in tirjajo enoten dokaz usposobljenosti, ki obstaja v izpriča-nju primerne komercijalne izobrazbe. Nadejati se je, da pametni predlogi obrtnega pododseka zadobe večino v plenumu državnega zbora. Obrtno šolstvo na K lanjske m. Na Kranjskem je bilo v šolskem letu 1904. 1905. izven Ljubljane 10 obrtno nadaljevalnih šol. v Ljubljani so bile tri obrtne pripravljalnice in ena obrna nadaljevalna šola. Poleg teh vzdržuje gremij trgovcev v Ljubljani na svoje stroške gremijalno solo za trgovske vajence. Obrtnonadalje-valna šola na Jesenicah je že zagotovljena, ni pa še pričela s poukom, ker nedostaja potrebnih prostorov. Število vseh učencev znaša ob koncu Šol. leta 1353. Razstava v Milanu. Maja meseca se otvori v Milanu ob priliki otvoritve Simplonskega tunela, ki po-menja velik korak naprej v zboljšanju železnične zveze južne Švice z gornjo Italijo, velika mednarodna razstava, ki bode trajala do septembra. Glavna točka razsiave bode razstava transportnih sredstev, poleg teh pa bode poseben oddelek odkazan umetnemu obrtu, blagotvornim napravam za delavce. Za razstavo se kaže povsod veliko zanimanje, tudi naša država se razstave udeleži oficijalno. V Milanu, ki je najvažnejše komercijalno, financijalno in industrijalno središče Italije, se zbere za dobo raz-stave^ogromno tujcev iz najrazličnejših krajev. Priporočati bi bilo, da se tudi naše agilno društvo za povzdigo tujskega prometa v deželi zanima za razstavo in da ne opusti ob tej ugodni priliki, opozoriti zbrani svet na lepote kranjske dežele. Želeti bi bilo, da st-razstavijo slike in fotografije naše dežele, poskrbeti bi bilo vsekakor tudi za kak opis dežele v raznih svetovnih jezikih. Mednarodni vlak iz Pariza v Belgrad. Francoski publicist Ch. Loiseau je spričo bližnje otvoritve Simplonskega tunela sprožil misel, da se aktivira nov mednaroden vlak iz Pariza v Belgrad preko Dijona, Lau-sanne, Simplonski predor v Milan, odtod do Mestre (neposredno pred Benetkami), Cervignano, Ljubljano, Zidani most, Sisek, Brod - Belgrad. Dolžina znaša od Pariza do Belgrad a 1956 km. Uvedba predlagane zveze bi bila za naše kraje najdalekosežnej-šega pomena, zategadelj je želeti, da se vsi prizadeti faktorji ganejo in se pridružijo akciji, ki mora imeti za povzdiga tujskega prometa najlepše uspehe. Dopisi. Iz Dola pod Ljubljen o. _N( dan sv. Tomaža, pa ne na dan sv. An. dreja je došla „SlovenČevemu" dopis, niku neljuba vest, ki mu je podrla vs* njegove zračne gradove in g» tolik., zhegala in razburila, da je pozah]! celih lest tednov odgovoriti na tukfl| šuji dopis v .Slov. Narodu". Zmed«, nost in konfuznost pa se zrcalita tiulj le iz tega odgovora, kar je znak, <1, se dopisniku resne • -Ijjubnega. „&lo. venca" še niso pomirili živei. (), namreč pifte, da se prične ■apredl, misel šele pri kozarcu: hm — mor.I« ima prav, vendar pa mi dobro vem, da j« treba pri naših klerikalcih polei kozarca tudi Se precej ajmoht predno pridejo sploh do kake mi Rekurz proti občinski volitvi so i žili ti junaki nalašč prepozno, kei že vnaprej vedeli, da pogorijo ž njiin Sedaj pa pišejo, da smo se bali t»-reknrza in da naj Boga hvalimo, d| je doeel prepozno županu v rok'*. šl§ se je pa samo za tretji razred in prav v tem smo imeli tretjino glasov vv čine. Sploh pa so bili vsi volilni zapisniki popolnoma v redu in se pri volitvah ni tako postopalo, kakor je p., stopal pred tremi leti s proti-listm« sedanji g. predsednik kat. izobraž-valnega društva. G. predsednik, objavite vendar enkrat svojo iznajdh v prid svojih pristašev, da bodo tudi ti znali na „ umeten način" si pridobivati volilnih glasov. Naši pošteni neodvisni odborniki se takih mahi nacij niso in ne bodo nikdar poslu zevali, zato se nam ni bilo in ni trebaj bati rekurzov. Neodvisni kmetje sol nastopali samostojno, se niso skrivali za kapitaliste, pač pa so hodili rok-, v roki ž njimi, kar bi tudi vi prav radi storili, ako bi le hoteli iti z vami, tako pa vam ni ostajalo drug- g i kakor da ste hoteli napraviti volih. . — grašeaka. Agitacija je bila kakor je pri vsaki volitvi; seveda v vsak otrok, da so klerikalci §] ■VOJe duše pogubili pri agitaciji. Nam se ni bilo treba tako truditi; za nas je najuspešneje deloval „Don:., ljub" s svojimi „re>ničnimi" lažmi Po vseh sosednih občinah se po ud ar j.« da je neodvisnikom „Domoljub" pri-pomogel d. i zmage. Ternu listu priporočamo i v nadaljno pomoč. Zmedenemu dopisniku se zde vse trdi'\ „Domoljuba** resnične, zato stavi stranka, ki je volila g. Šimenca /a župana, stranki g. Kuharja pogoj, d m kupi cerkveno uro, ako se dok., v celem obsegu resnica „Domoljubn-vih- trditev. Dopisnik trdi, da se y nekdo tLiznil celo v župnišču agi tirat 1'adi bi vedeli, kdo je to bil; g. dopisnik u bi bili zelo hvaležni, ako bi nam bnenovaJ t »-ga hudmnušm-ža, ki nima pred župniščem prav nič re-spekta in gre celo tja agi tirat za n^-odvisneže. Vsekako je bil ta posel \ župnišču prijetnejši, kakor pa posei raŽih agitatorjev, ki so zapuščali Ki sabo duh po alkoholu in petroleju Res je. da. imamo analfabeta za sv tovalea, — a nanj smo ponosni, k' je neodvisen in neustrašen. Tudi v ste ga imeli in vselej je iel za žup-nika v boj z jerhastimi hlačami lb srebrnimi knofi na lajbču. Vašemu bivšemu županu očitamo le to, da -bile pod njim velike doklade in da j storil le to, kar se je zaukaealo v župnišču. kar pa ni bilo v blagor oh čine. G. dopisnik piše: „ Slednjič -eno vprašanje : Ali je tudi to liberalno: navzgor veljati za prvega agenta liberalizma, med ljudstvom pa se delati najboljšega katoličana?-Na to odgovarjamo nevednemu goep dopisniku, da lahko vsak do bet katoličan deluje za napredno, neodvisno misel, ker katoličanstve po naših nazorih, ne obstoja v tem da se slepo služi farovžu in njegovi kuharici, ampak v tem, da se izvršujejo bogoljubna dela; Bogu najljubše delo je pa gotovo tisto, ki uničuj' Sedanjo našo duhovsko stranko in njen sistem. Katoličanstvo napi->i nost — neodvisnost se dajo prav lepe združiti iu vse tri morajo nastopiti proti -duhovščini, kakršna je sedaj v Dolu: Dnevne vesti. V Ljubljani, 5. januarja. Đeželnozborska volitev v kočevskem okraju. Pri včerajšnji volitvi v tem okraju je bil izvoljen klerikalni kanchdat Fr. Šuklje. Od .lamh je bilo 1875 veljaTuih glasov Klerikalni kandidat šuklje je ti »1 >i glasov, kandidat neodvisnih kmetov Jurij Drobnič pa 807 gla sov; 1 gla>ovi so bili razkropljeni, 5 glasovnic je bilo neveljavnih. Suk-lje je torej zmagal z večino 256 glasov. Da bo Šuklje izvoljen, o tem ni nihče dvomil in to smo mi tudi pred volit\ijo izrecno pripoznali; da pa bo Šuklje izvoljen samo z v« 9V Dalje v prilogi. ~3WS 1. Priloga ..Slovenskemu Naroda" št 4, dne 5. jati nar j a 1906. jino 256 glasov, tega pač ni-(iiao pričakovali. Vse okolnosti hO bile za šukljeja ugodne. Deželni zbor se sni de šele na jesen in torej > bilo še časa dovolj, da se vrši ta dopolnilna volitev. Toda klerikalcem ^ je mudilo. Kočevski volilci s9 namreč po zimi skoro vsi odsotni in zato so klerikalci silili Da to, naj razpiše vlada volitev sedaj, ko kočevskih volil-0ev ni doma. In vlada je klerikalcem ugodila. Ko bi bili Kočevci 3oma in bi se bili volitve ude- • ^v 1 ježili, b{i bil Suklje danes na dilci; ko bi se bila volitev odložila do meseca junija, bi bil Šuklje pri volitvi padel, kakor je dolg iu širok. Druga okolnost, ki je Šukljeju pomagala do zmage, je bila ta, da se je tudi tistih kočevskih yolilcev, ki so zdaj doma, le malo udeležilo volitve. V nedeljo je bilo v Kočevju posvetovanje, na katerem je a. Loy zastopal načelo, da se Kočevci sploh ne udeleže volitve in sicer z ozirom na postopnnje na-rodnonaprednih poslancev v zadnjem •nasedanju deželnega zbora. Večinoma M* se Kočevci tega držali: eni so sicer glasovali za Drobnica, drugi pa aa Šukljeja. Iz tega. se vidi, da j e Julje le slučajno vjel ta mandat — s pomočjo vlade in z indirektno pomočjo KoČevcev, da pa večina prebivalstva v kočevskem političnem okraju neče • njem ničesar vedeti. 807 gla-t*ov je dobil Drobnič. Človeku poska-kaje srce veselja, če pomisli, da je kandidat neodvisnih kmetov dobil proti kandidatu farovžev in vlade toliko srlaeov. v z lic vsemu strah o-vitemu terorizmu duhovščine. Kdor je sin slovenske kmetije in ima •praviti s kmetom, ta ve, kako velika je bojazen, ki jo ima kmet pred duhovnikom in kako silno težko je, pripraviti kmeta do tega, da se upre farovarm. ILmet se toliko težje upre, ker je večina našega kmetskega ljudstva vendarle malo omikana in neza-tedna. Katolicizem je stri notranje moči slov. kmeta in mu vcepil topo resignacijo. Revolucijonaren postane človek šele tedaj, kadar se zave, da j« na svetu še kaj boljšega, kakor so «nhi ko. nami žganjci in salata z borno zabelo. In zdaj naenkrat tako veliko in mogočno gibanje v okraju, ki je slovel zaradi svojega klerikalizma. Proti Šuklteju, ki ga je meščanstvo in uradništvo sramotno pahnilo iz svoje srede, se je dvignil tudi kmet. Z nevoljo poštenih ljudi so se dvig-mili kmetovalci proti bukljetu, njim na teha tako simpatični, ljubeznivi in /-naeajni možje, kakor Rus in njegovi tovariši. Da bi slovenski kmet moral voliti že vsak odpadek za poslanca, ee to farovž ukaže, tega pa vendar ne — to je bila parola. Z veseljem smo čitali, kaj se je zgodilo 26. decembra na shodu v Ribnici. Na Dolenjskem je samo še v krškem okraju dobiti takih agitatorjev in tako jeklenih mož, kakršni so prišli 26. decembra na shod v Ribnico in so pognali Šuklje ta iu Šusteršiča v beg. bi vsak izmed njih je ostal mož-beseda. Pred leti so se v Mirni peči možje tudi tako postavili ali razen nekaterih so pri dveh volitvah hlače slekli. V kočevskem političnem okraju pa so možje ostali zvesti sami sebim. 807 glasov — to je število, ki glasno oznanja, da se je vzbudil slovenski kmet. Šuklje je sicer bolan človek, ali toliko je ie trezen, da ve, kaj je Hoa volilec in kaj je čreda, šuklje je dostikrat slovenske kmete proglašal za čredo, ki hodi za popom * si pri tem ničesar ne misli. Šuklje ?e dobro, da je zmagal samo s pomočjo Žre de in s pomočjo vlade — * a strani njegovega protikandidata pa so možje. Vsi boljši, lanumnejži, izobražen ejši kmetje so ▼olili Drobnica, 807 neodvisnih mož T enem samem volilnem okraju — to pomeni nekaj. Kakor mramorni spomeniki bode teh 807 mož stalo v zgodovini oživljenja slovenskega kmet-s*ega ljudstva. Boj onih rojakov, ki s° nesebično delali za probujo slo-?enskega kmeta ni bil brezuspešen. &og Vas živi, Vas 807! — Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Svoj čas je napredna stranka ustanovila Trgovsko in obrtno društvoa z izrecnim namenom, da vodi boj proti klerikalnim konsumnim društvom. Takrat so klerikalci kar trum orna ustanavljali konsumske prodajalne, konsumske gostilne, konsumske peka-rije itd. in prisegali so, da s temi zadrugami ubijejo samostojne obrtnike. „ Trgovsko in obrtno društvo44 je svojo nalogo sijajno izpolnilo, kajti v nekaterih letih je uničilo vse te klerikalne kons ume. „Trgovsko in obrtno društvo" je doseglo tako popoln iu>peh, kakor še nikdar nobeno društvo. RazkrUo je nebroj Kleparij in goljutij, ki so se godile po klerikalnih konsirmih in konsum za konsu-mom je crknil. Za slovenstvo je gotovo volike koristi, da se je zatrla ta konsumska kuga; tudi je velika sreča, da se je v nekaterih letih razmeroma jako hitio zatrla. Vse to je zasluga ^Trgovskega in obrtnega društva*4; da ni bilo tega društva, bi danes samostojnim trgovcem in obrtnikom prokleto slabo predla. Klerikalci so sprevideli, da s konsumi ni nič. Skoro vse jim je „Tr-govsko in obrtno društvo** ubilo, ostale so sami razpustili, boječ se kazenskih sodnikov, in tako je bil boj končan. Čim so klerikalci sklenili, da naj se nikjer več ne ustanove konsumna društva — v kateri sklep jih je s svojim delom primoralo Trgovsko in obrtno društvo* — v tem trenotku je postalo ^Trgovsko in obrtno društvou nepotrebno. Ustvarjeno je bilo v svrho boja zoper konsume in ko so bili konsumi uničeni za vedno, tedaj ni imelo več objekta za boj. Ker je poleg bojnega ^Trgovskega in obrtnega društva** prav uspešno na strokovnem polju delal „Merkur**, je postalo rTrgovsko in obrtno društvo*4 nepotrebno. Pri nas pa ne delamo tako kakor klerikalci, ki ustanavljajo društva in jih vzdržujejo samo, da pobirajo članarino in delajo profite. Ko je j,Trgovsko in obrtno društvo44 videlo, daje svoj namen doseglo, je koj nehalo pobirati članarino in je sklicalo občni zbor, da sklene razpust društva. Ker se pa nista zbrali dve tretjini vseh članov in spričo velikega števila članov tudi ni misliti, da bi se kdaj zbralo tako veliko število, je društvo kar na kratko ustavilo vsako delovanje. Toliko „Slovencu*4 v pouk. Trgovci in obrtniki na Kranjskem pa bodo gotovo ohranili hvaležen spomin rTrgovskemu in obrtnemu društvu*4, ker le-to je zatrlo in ubilo klerikalno konsumstvo na Kranjskem. — Poslanička imemiteta dr. Kreka, V svojem preklavrnem pojasnilu glede sleparstev, o katerih govorimo na uvodnem mestu, se je dr. Krek bahato in oblastno razkoraČil, češ: da se pa ne bo reklo, da se skrivam kakorkoli za svojo poslan i -ško imuniteto, izjavljam, da h<»-Čem vse storiti, da v tem oziru dobi sodišče proste roke. — To se prav lepo Čita in bo klerikalnim backoin gotovo sdno imponiralo, pa je vendarle neumno. Dr. Krek je že pet let deželni poslanec in bi pač že lahko vedel, da velja poslanska imuniteta le za čas, ko zboruje deželni zbor, drugače pa ne. Vsak poslanec se vendar najprej pouči o svojih pravicah in o svojih dolžnostDi, samo Krek še danes ne ve, kdaj mu gre poslaniška imuniteta. — Gospodarsko đelo stranke ljudskik Sleparjev. Zaradi goljutij, ki so jih uprizorili klerikalci pri „Go-spodarskem društvu44 v Trnovem, pri „Gospodarski zvezi11 in pri „Zadružni zvezi44 v Ljubljani, se je začela pri deželnem sodišču kazenska preiskava. Preiskovalni sodnik je adjunkt g. Bulovec. — Značilna izjava o splošni in enaki volini pravici. »Pester Llovd44 se je glede ogrske krize obrnil na najodličnejše francoske politike in jih vprašal za njih mnenje. Med drugimi je vprašal tudi urednika lista „Sičcle44 ; ta list je poleg „Tempsa44 in „Journala des Debats44 najuglednejši francoski časopis. Šefredakter J. Cornely je odgovoril med drugim sledeče: „Avstrijoain Ogrska sta enak Švedski in Norveški, zaposleni s tem, kar bi imenoval fiziologično potrebo pe narodnosti, to je potreba, koje razvoj bo izpolnil dvajseto stoletje. Ni naša, Francozov, naloga, zadrža- vati in kritikovati to zaposlenje, ki smo je najprej mi v Evropi zadovoljili. Želim, da bi Ogrska dobila svojo samostojnost, ne da bi jo plačala s splošno volilno pravico. Splošna volilna pravica je logični zaključek političnega razvoja narodov. Vodi direktno k republiki in zahteva za predpogoj ne samo skoraj popolno moralo vlade, ampak ravno tako popolno ljudsko izobrazbo. Splošne volilne pravice ni želeti za narode, ki niso popolnoma zreti, kajti vpliva nanje kot na male otroke hrana, ki je določena za othastle. Splošna volilna pravica je heroična sredstvo, katero smejo vestni zdravniki uporabljati le v najobupnejših slu-č a j i h. Doslej je nekatere narode osla-bda, toda nobenega rešila. Vam je ne želim.*4 — Nekoliko obračuna. Iz Senožeč se nam piše: Našemu kaplanu so zrasth rožički. Doslej jih je skrival pod kožo, pri zadnji pridigi — na Novega leta dan — pa jih je očitno pokazal ter začel ž njimi bosti. S tem je zanesel pobtiko in osebnosti v cerkev, in to je nam Senožečanom nekaj novega. Vkljub vsemu pa moramo biti kaplanetu deloma hvaležni za to „pridigo*4. V njej nam je povedal odkrito, da ga je poslal k nam ljubljanski škof, da zaseje med nami razpor, da zanese v našo sredo seme črnega klerikalnega zmaja. Sicer smo bib* že prej prepričani o tem, — no, sedaj pa imamo v rokah živ dokaz, izjavo kaplana samega. Hvala Vam za to uslugo, gospod kaplan! Boj ste začeli Vi, ne mi. Dokler Vas ni bilo tu, smo živeli v lepem miru — z malimi izjemami — smatrali smo svoje duhovnike za te, kar bi morali biti, pustili smo vsakemu svoje, in prav je bilo za nje, za nas in za vse. Vi pa ste zaČeb ruvati, gospod kaplan: ustanovili ste po mnogih naporih nprepo-trebno44 Marijino družbo; seveda Vas prav nič ne zavidamo, da se Vam je posrečilo zbobnati nekaj nedorastlih punčk, ki so komaj zlezle iz šolskih klopi — ali fakt um je, da obstoji sedaj v Senožečah ta klavrna „družba44, in to je prvi čin, iz katerega ste zaceli kovati pri nerazsodni množici politične novce. Mi dobro vemo, da Vas vodijo pri vsem Vašem početju samo osebni in politični nagibi, vemo tudi, da koristimo samo Vam, če Vas napadamo in bičamo, pa vendar ne bomo odnehali od tega boja. Nikdar ne bomo mogli mirno gledati, da bi Vi slepili in ciganili naše ljudstvo, da bi dvorili našim deklicam in koketirali z našimi ženami, Vi „fest fant*4 (!), da bi sejali razpor med rodbinami, ki so živele doslej v najlepšem soglasju, da bi nam kalili celo najdražje in najsvetejše, kar imamo, naš hišni mir! Zapadlo Vam je nekaj zaslepljenih žrtev, ker imate dober, namazan jezik in ker so naši ljudje lahkoverni. Žal nam je za te žrtve, zato pa bomo Vam tem manj prizanašali, in dvignili bomo v bodoče vselej in povsod svoj bič, kakor hitro boste vtikali svoj nos v stvari, ki vas nič ne brigajo aU skušali krepiti umazano stranko svojega fanatičnega škofa. Vi sami ste nam napo vedah boj. Dobro, pa se dajmo! Morda bomo mi začasno, mimogrede podlegli, ker ne razpolagamo v tem boju s takimi sredstvi kot Vi: Vi imate cerkev, prižnico, spovednico ; vas obdaja tisti nezasluženi nimbus, katerega vidi naše ljudstvo krog duhovnika, vi uživate morda še tisto neopravičeno zaupanje nerazsodnih — mi pa imamo samo svoj pošten, zdrav razum, ki se noče in ne more ukloniti farŠki nasilnosti in neumnosti, imamo samo jasno pamet, ki se bori proti poneumnje vanju, boriti se moremo samo j,z uma svitlim mečem.*4 Žal, s takim orožjem ne more človek vedno računati na zaželjeni uspeh, moral bi imeti res radikalna sredstva; ta bi bila edino umestna nasproti črni farški bandi. Zato je mogoče, da morda res dosežete začasno nekaj uspehov, Vi ^kateremu ga ni para v Senožečah44 (!), pa naj bo že kakorkob, trajni ti uspehi ne bodo, in če se da množica mimogrede zaslepiti in zanoriti, nastala bo vendar prej ali slej nova reakcija, nov odpor, in ta bo hujši nego je bil dosedanji. Zakaj naš boj je večen: večno se bori luč zoper temo, resnica zoper laž, večno se bori dan proti noči, svoboda proti suženj stvu. In če omagajo začasno bo-ritelji resnice, če zmaga začasno tema, kaj zato! Saj pridejo vedno bojevniki, saj posije za vsako nočjo jasno solnce! Mi gledamo pogumno v bodočnost, in silno se moti nad kaplan-Ček, Če misli, da se ga bojimo, kakor je trdil v svoji zadnji pridigi. In če prav Vam, gospod kaplan, osebno koristimo s svojim bojem, resnici, sveti resnici ne moremo s tem škodovati. — Torej, dajmo se! — Polom tudi v Vipavi. Z Notranjskega se nam piše: V Ljubljani ste preveč oddaljeni in ne čujete pokati vseh klerikalnih podjetij. Grozoviti pok v Bistriški dolini je dole-tel do vas, ali da poka tudi že v Vipavski dolini, tega ne slišite in prav mogoče je, da bo glavni pok že zagrmel, preden bodo te vrstice v vaših rokah. K nam na Pivko pa se prav pogostoma čujejo posamezni poki in poizvedeli smo, da pokajo obroči pri sodih vinske zadruge in in oklepi kas farške posojilnice v Vipavski dobni. Kdor se ni predramil pretečeno leto, ko je bilo razglašeno po časnikih in dokazano pri kazenski razpravi v Ljubljani, da se pri farški vipavski posojilnici denar deli tudi na listke 171etnih sleparskih deklet, ta bode sam sebi kriv, ako bo prekasno prilezel po denar, katerega kar tru-moma jemljejo sedaj iz blagajne far-ških rok. Kakor ob svojem času pri svetovaclavski posojilnici na Češk em, tako se tudi tukaj glavni klerikalni stebri jeli prvi jemati svoj denar iz farŠkega zavoda. Dosti revčkov pa, ki so si odtrgovali od ust vinarje, katere so zlagali in v farško brezdno nosib, bo prevoz zamudilo in bodo ostali na suhem na oglodanem bregu. Nam na Pivki ni znano, v kaki zvezi sta farška posojilnica in vinska zadruga v vipavskem dolu, ampak da druga na drugi slonita, je gotovo; gotovo pa tudi, da je polom pri vinski zadrugi neizogiben. To društvo nima vodstva, in klet, katero si je postavilo z velikimi stroški, za vipavski dol popolnoma nerabljiva. Nadzemelj-ska klet je za vipavski dol puhla po-skušnja, ki se je že pretečeno poletje popolnoma izjalovila. Večja toplota kakor v senčnatih prostorih se je za-gatila v kletne prostore in ni čuda, da se je domalega vse vino vzdignilo. Kar se je prodajalo in kar se prodaja, je vse mešanica, ki spravlja vso dolino ob kredit. In kdo vodi to zadrugo? Povejte nam strokovnjaka, ki klet nadzoruje. Zloglasni Uršič in že trhli dekan imata vso stvar v rokah. Prvi še ne stanuje ne v vipavskem trgu, kjer se nahaja klet, drugi je odpravil vse svoje delo, ko je že eb času trgatve svoj bogati pridelek prodal zadrugi po približno 40 kron hektoliter, dočim se revnim kme-tičem plačuje tista mera k večjemu po 22 K. Gospod eksminister Gjova-nelli, vabimo Vas, da pridete po sod za čigar dobavo ste darovali farški bisagi 12 tisoč kron. Trepet po dolini je prišel do viška in prav bi bilo, ko bi posegla vlada že sedaj vmes. dokler bi se dalo še kaj rešiti. Vemo pa, da se to ne bo zgodilo, ker farška bisaga je noli me tangere za pokornega sodnika. Državno pravdništvo pa naj le v miru počiva, bode dovolj, ako se predrami, ko bo pogreb farške podjetnosti v vipavskem dolu že končan. Takrat naj se nekoliko popraska in izdihne: Man muss nicht von Allem haben. — Imenovanja v davčni službi. Davčni kontrolor Karel Semen je imenovan davkarjem v IX. in davčni oncijal Friderik Ranth davčnim kontrolorjem v X. činovnem razredu. — Imenovanje v rudarski Službi. Pisarniški oncijal Ivan Tu-šar v Idriji je imenovan biagajničnim kontrolorjem. — Za višjega poštnega oskrbnika V Opatiji je imenovan slovenski rojak g. Ignacij Ileršič. Čestitamo Opatijcem, da so si umeli za to važno mesto priboriti odločnega narodnjaka. Repertoar slovenskega gledališča. Kakor že naznanjeno bosta v nedeljo, dne 7. januarja t. 1. dve predstavi, in sicer popoldne ljudska predstava ob znižanih cenah „Županova Micik a44, zvečer pa „Ma rt in Krpan44. V drugi polovici tega me- seca praznuje gospa Danilova 25-letnieo svojega delovanja na slovenskem odru. V priznanje njene vsestranske uporabljivosti in njenega požrtvovalnega delovanja ji dovoli in-tendanca konec tega meseca ali pa bodočega meseca častni večer. — Kot ustanovni član k pevskemu društvu „Slavec" z vsoto 40 kron je pristopil, za narodno stvar vedno vneti gospod A 1 o j zi j Zajec, vinski veletržec in posestnik v Spod. Šiški. Bog živi vrlega narodnjaka in njegove posnemalce. — Strokovna akademija za Kranjsko v Ljubljani. V soboto, dne 6. januarja ob 8. uri zvečer v veliki dvorani in stranskih prostorih starega strelišča I. veliki dobrodelni plesni venČek na korist splošne ljudeke knjižnice s sodelovanje slavne društvene godbe. Vstopnina 1 K, predprodaja vstopnic po 80 vin. je v glavni trafiki na Mestnem trgu in v trafiki g. SeŠarka v Selenburgovih ulicah. Ker je Čisti dobiček namenjen v splošno ljudsko korist se preplaČila hvaležno sprejemajo. Sprejmejo se tudi vse še porabne stare knjige, ki jih sprejema zgoraj navedeno društvo. Kdor žeH splošnemu društvu duševne hrane, naj ne zamudi te priložnosti. K obilni udeležbi vljudno vabi — odbor. — Slovenskega trgovskega društva „Merkur" V. redni občni zbor se vrši jutri na sv. Treh kraljev dan ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih, na kar gospode Člane še enkrat opozarjamo ter jih vabimo k obilni udeležbi. Čudne posledice zadnjega potresa« V Vitanju pri Celju je v sle d zadnjega potresa začel sam od sebe igrati godbeni avtomat; v Skomarjih pa, kjer so bili ljudje pri nekem mrbču in se je ta začel naenkrat gibati in premikati, je začelo vse vpiti silnega prestrašenja ter dreti proti vratom. — Lovska nesreča. Fant Jožef Rantaša iz Cakove pri SČavnici je branil mačko pred psom. Pri tem se mu je sprožila puška in ves strel mu je šel v želodec. V poldrugi uri je 201etni mladenič izdihnil. — Slovenska zmaga. V občini i>čavnici v ljutomerskem okraju je slovenska stranka pri občinskih volitvah zmagala v vseh treh razredih, dočim je sedelo doslej v odboru precej Nemcev. — Za okrajnega glavarja v Slovenjem Gradcu je imenovan celjski okrajni komisar Ernst Lehman, hud nasprotnik Slovencev. — Branjenvka voditeljica tatinske družbe. V Serkovcih pri Mariboru je neka branjevka vodila celo tatinsko družbo, ki se je zlasti posvetila kraji koruze, kokoši in Šunk. Orožništvo je aretovalo branjevko, pet hlapcev in nekega mladega fanta. Petnajstletni ubijalec V Ljubečni pri Vojniku je 151etni Z»'l-cer metal kamenje v šestnajstletnega Antona Kožela, katerega je zadel na sence, da se je zgrudil in kmalu umrl. Kolikrat se zgodi taka ali ulična nesreča, ker starši nečejo in ne znajo strahovati svojih otrok! — Poroka. Dne 8. t. m. se poroči v Ljubljani pisatelj g. dr. Ivo Sorli, notarski kandidat v Gorici, z gdč. Minko Gasperin. Najsrčnejše čestitke! — Občinski odbor občine Vič je v svoji seji dne 2i*. vinotoka pre-tečenega leta soglasno sklenil, da sprejeina in rešuje edinole slovenske dopise. — Fehtarija za cerkve po — Luegerjevi metodi je prišla v prmkeo tudi v Ljubljani. Zadnje leto se je tehtarilo kar za tri nove cerkve pred nosom Ljubljane: Za Vič, Rakovnik in Spodnjo Šiško. Če so Ljubljančanje še tako duševno zabiti, da mečejo denar za take nepotrebne stvari, kaj hočemo potem od kmeta zahtevati?! — Oratorijska koncerta Glasbene Matice11. Upoštevajoč razne, ia dežele ^Glasbene Matici** došle želje, da naj bi bil eden od obeh oratorij-skih koncertov v sredini tedna, se je datum kom ertov v toliko spremenil, da bo prvi koncert v nedeljo, dne 14. januarja zvečer in drugi v sredo, dne 17. januarja zvečer. — Prva skupna skušnja mešanega zbora „Glasbene Matice* z orkestrom bo v ponedelj ek, d ne 8. januarja ob p o 1 u o s m i h zvečer v veliki zgornji dvorani ^Narodnega doma44. Čestiti pevci ia čestite pevke se vljudno naprošajo, da pridejo točno in v polnem Številu. — V Šiški otvori 14. t. m. g. Anton Maver hotel, ki bo nosil ime „Vega44. — Šišenski „Sokol4*, opozarjamo tem potoni še enkrat vse člane, da se vrši občni zbor šišenskega „Sokola44jutri ob 3. uripopoldne v društveni telovadnici brez posebnim povabil. — Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovab: g. Ivan Maj ar on, veleposestnik in trgovec v Borovnici, 50 K; županstvo Šmihel-Sto-piče v Kandiji pri Novem mestu 50 K; g. Ivan Jeba čin, lastnik „Prve jugoslovanske tovarne za ka-vine surogate v Ljubljani, 50 K ; Posojilnica zaSodražieo in okoli c o 20 K ; Okrajna posojilnica V Krškem 80 K: gojen k e ljubljanskega učiteljišča o Prešernovi slavnosti 2. decembra 11)05 zložile 20 K; g. dr. Fran Ilešič, c. kr. učit. profesor v Ljubljani, pri Šolskih zvezkih prigospodaril 3 K S h; g. S. T. namesto v t »ne a na grob rajnemu Martinu Šiču 12 K; g. Ljudo vit Štri-celj, načelnik požarne1 hrambe, posestnik i. dr. v Ljubljani, 10 K; g. Fran M a 1 y , občinski svetovalec, tovarnar in posestnik v Ljubljani, 10 K; vesela družb a v gostilni g. Marije Sire v Mengšu 84 h; gosp. Ivan Pogačnik, o. kr. okrajni sodnik v Kranju, namesto venca na grob rajnemu nadučitelju Alojziju Pircu v Dol. Logatcu, 10 K ; tvrdkaČes-n i k & M i 1 a v e c , zaloga manufak-turaega blaga v Ljubljani, 10 K; g. K. (tu Št in v Metliki 5 K namesto novoletnih voščil; občinski odborniki v Adlešičih na Dolenjskem 6 K 40 h; kot odkupnine od novoletnih voščil pošiljajo 3 K gg. B. Andoljšek 1 K, Ana An-doljšek 1 K in Josipi na S c h o 11, vsi iz Litije; gospice VeraSkrem, Tonči Mihevc, Mici Dolenec, učenke v Dol. Logatcu, 11 K kot preostanek nabrane vsote za venec šolske mladine umrlemu vodju g. Al. Pinu; Posojilnica Zagorje ob Savi 20 K; gospica Klementina Novak, učiteljica v Cerknici, nabrala ob nastopu svoje službe v veseli družbi pri g. Ivanu Sterguleu v Begunjah 7 K. Živeli učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! — Kolekta poštnih znamk za učiteljski konvikt. Cz radovljiškega okraja kolekta št. 64; iz logaškega okraja kolekta št. 40, 66, 67 in dva prepisa. Išče se na Primorskem kolekta Št. 115, ki jo je prejelo dne 16. maja 1905. Šolsko vodstvo v Komnu; le-to jo je poslalo dne 22. maja 1905., vredno 4 K v znamkah, na Gorjansko ; od tod je šla kolekta v Nabrežino, dalje se je pa izgubil nje sled. Kdor jo najde, jo blagovob poslati naprej, ali pa, C9 je že polna, v Ljubljano. Letnino za 1905. so plačali p. i. gg.: Bele Ivan, Ca de ž Anton, Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Gale Fran, Jelene Luka. Pavčič Josip, Pretnar Jakob, Rezek Juraj, S a d a r Vendelin, ^Vider Karel, vsi na 1. mestni šoli v Ljubljani ; g. Ivan S t r e h o v e c , učitelj v Adlešičih: g. Josip Svetina, učitelj v Žaljni: g. Tomaž Kurbus, nadučitelj, in gdč. Tilka Lecker, učiteljica v Sli vnici pri Celju: g. Janko Žir ovni k, nadučitelj; g. A. Arko, učitelj, in g. J. Lenarčič, učitelj. vsi v St. Vidu pri Ljubljani. — Iz pisarne »Dramatičnega društva11 se nam poroča: Z ozirom na razne želje, ki se sporočajo inten-danci slovenskega gledališča, se p. n. abonentom javlja, daje vojaška godba c. kr. pešpolka št. 27. za dneva 7. in 13. t. m. zadržana in drugod zaposlena ter se zatorej ta dva dni ne more vršiti niti opera niti opereta, nego kvečjemu drama s petjem. P. n. abonentje naj blagovolijo težkoče zaradi vojaške godbe in zaradi bolezni razriih članov upoštevati, ker t. č. intendanca želi sama in dela na to, da pride v tej sezoni na oder še čim največ novitet. Sedanja temperatura povzroča po vsem svetu prehla-jenje pevk in pevcev, zato se ni čuditi, ako trpi tudi nasa opera. Toliko v blagohotno uvaževanje! — Pogreb. Včeraj popoldne so pokopali deželnega knjigovodjo gosp. Antona Prelesnika. Pogreba so se med mnogimi drugimi udeležih deželni uradniki z dež. glavarjem g. pl. Detel o. Udeležil se je pogreba tudi dež. sodišča predsednik gospod L e v i č n i k. — Promet na dolenjskih železnicah. Napram osebnemu prometu 1. 1904. je bil ta preteklega leta na obeh progah znatno močnejši. Tovorni promet pa je ostal na novomeški progi na isti višini, na kočevski pa se je pri izvažanju, oziroma dova-žanju lesa in piva pa premoga pomnožil. Deželni garancijski fond je popolnoma pokrit. — Zgradba poslopja II. drž. gimnazije prične, kakor čujemo, letošnjo pomlad. — Ljubljanskemu „Sokolu" je daroval brat Fran K a d i 1 n i k velikodušen dar tristo kron. Vrlemu rodoljubu srčna hvale in krepki: „Nazdar !" Za „Trgovski dom" je podaril slovenskemu društvu „Merkur" gospod Josip Vodnik, trgovec in tovarnar kisa v Šiški, 100 K. Za ta velikodušen dar se odbor g. darovatelju iskreno zahvaljuje. Rodoljubi, posnemajte tega in prej Sne darovatelje! — Novomeška godba. Prejeli smo iz Novega mesta naslednji dopis : Naša godba trpi na svoji stari bolezni in zopet nam je dan povod, da o tej stvari spregovorimo resno besedo. Preteklo je komaj kakih pet let, odkar smo imeli hud boj za način obstanka naše godbe in zdelo se nam je že, da se enaki prepiri ne bodo več ponavljali ker je bilo od istega Časa god-beno vodstvo v dobrih in spretnih rokah. — Komaj pa je nas stari lisjak — bivši klerikalni kandidat za dežebiozborski mandat dolenjskih mest, žagar in ključavničar — Jože Košiček po domače „Kartajzarjev Pepe- splezal pri gardi na isto mesto, da je dobil godbo v roke, že se vidijo zli nasledki. Vsakomur je že iz prejš-nih let dobro znano, da je ravno pri godbi, kamor se vedno usiljuje, ta človek napravil največji nered in tako je seveda tudi sedaj provzročil, daje moral odpovedati službo naš obČe-spoštovani kapelnik g. Emeršič, ki je znan kot prav dober učitelj in dirigent kakor tudi kot virtuoz na krilo vki; soliden in miren človek je, ka-koršnih je malo in izvežbal je našo godbo tako, kohkor je sploh mogoče doseči, ako se upoštevajo skromna sredstva, s kojimi se godba vzdržuje in vendar ga Košiček ne more trpeti. Ta človek si namreč domišljuje, da razume o godbi toliko, kakor nihče drugi, ker je pred petindvajsetimi leti služil nekako skozi poldrugo leto pri vojaški godbi kot navaden prostak, govori le vedno o dotičnih komadih katerih se je takrat nekoliko priučil in hoče, da naj godba sedaj svira samo tiste komade, ker on drugih ne pozna. Ker ga pa je g. kapelnik opozoril na dejstvo, da ni umestno sedaj tako stare komade igrati, zmislil si je neko zvijačo, češ, da bode občinstvo uver-jeno, da godba rapidno peša vsled kapelnikove krivde in napovedal je bil za nedeljo dne 31. decembra popoldne promenadno godbo, ker Je dobro vedel, da je od 24 godcev slučajno odsotnih, bolnih in na drug način zadržanih osem mož ter da bode vsled tega godba veliko slabejša. —- Po izvršenem programu pripovedoval je z vidnim zadoščenjeiu raznim ljudem, da je vsled kapelnikove krivde bila godba na številu tako na slabem. — Nas podpornih članov g. Košiček s takimi neumnostmi ne bode farbal in poživljamo s tem slavno občinstvo, da se takemu početju odločno upre ter protestuje proti temu, da bi bila godba še nadalje v takih rokah, kajti kar so drugi s težavo skupaj spravili, hoče ta človek sedaj na mah razdreti. Poživljamo s tem godbeni odbor, da poskrbi za takojšno ureditev ter odstranitev napak, storjenih po g. Košičku, ker bi sicer bili primorani, odreči mesečno podporo ter poskrbeti za to, da se ustanovi pravilno godbeno društvo. — Več podpornih članov. — Vodovod dobe stranke stanujoče na ljubljanskem Gradu. Predavanja „Prosvete" na Vipavskem« V soboto, dne 6. januarja bo predaval iur. Ciril Premrl v Podragi „0 občnih državljanskih pravicah in dolžnostih"", v nedeljo, dne 7. januarja pa v Št. Vidu „0 državnem gospodar-- v u~. Vstop k predavanju prost. Začetek vsakokrat ob polu 4. uri popoldne. Dovažanje nastila. Vsled suhe zime izkorišča kmetovalec zdaj priliko za nabavljanje potrebnega nastila — praproti, rese in listja ter napravljanje drv; zato se premikajo po mestu dan na dan vrste nal< ženih voz. - Zopet eden! Konsuinno društvo v Braslovčah na Štajerskem je izdihnilo in se nahaja v likviiaeiji. Kakor na Kranjskem tako so tudi na Štajerskem pred leti snovali duhovniki z veliko vnemo v vseh mogočih krajih konsumna olruštva. Ker so bila osnovana na isti podlagi kakor kranjska, so jela zapored propadati. Konsumno društvo v Vitanju, Šoštanju, Mar^nbergu, Laškem trgu itd. so šla zapored rakom žvižgat, njim slede druga in skoro ne bo na Štajerskem niti enega konsuma več! To je tista gospodarska organizacija, ki bi naj rešila našega kmeta propada, a ga je spravila, koder je razpredla svoje mreže, na beraško palico. — Zaradi sumljivega imetja zlatnine je včeraj prijela mestna po-lieija kontorista Jakoba Obranoviča iz Dalmacije in Umberta Driolija, kuharja iz Trsta. Zastavila sta nekaj zlatnine v zastavnici, drugo sta Šla pa prodajat starinarjem. Ker se je pa zadeva dozdevala starinarjem sumljiva, so o tem obvestib policijo, ki je djala tujca pod ključ. Kakor pravita, je bilo vse last Driolija, ki je baje vzel svoji materi v Trstu in si hotel za skupiček s svojbn prijateljem ogledati nekoliko po svetu, toda čakati bodeta morala vendar toliko časa, da se bode pojasnilo, kaj je na tem resnice. — Visoka c kr. vlada je potrdila z odlokom od 6. decembra 1905 nova pravila ^Pisateljskega podpornega društva". — Iz Št. Jurja pod Kumom ne nam piše: Že nekaj let sem imamo pri nas tako slabe ceste, zadnje leto pa je posebno okrajna cesta iz Radeč v št. Jut v tako slabem stanu, da se je bati nesreče in ker nase pri- vatne pritožbe nič ne pomagajo, obračamo se javno na načelnika cestnega odbora v Radečah, da skrbi, da se temu odpomore. Ce pa načelnik zaradi svoje starosti in bolehnosti ni več zmožen te službe opravljati, naj pa odloži to mesto in jo odda kakemu mlajšemu. Povemo mu pa danes na vsa usta, da te nemarnosti ne bomo več gledali in če se ne ugodi našim željam, obrnili se bomo naravnost na si. dež. odbor s prošnjo, da nam pošlje g. inženrja, da cesto pregleda. Predpogovor glede obdr-žavanja velikega shoda ljubljanskih c kr. državnih uradnikov v prilog zvišanju dajalnostnih oziroma dovolitvi draginjskih doklad za Ljubljano se vrši danes ob 8. uri zvečer v salonu hotelu „Ilirija4'. Opozarjajo se vsi gg. povabljenci in delegati, da se sestanka sigurno udeleže Samomor orožnika. V Trstu je skočil v morje 501etni orožnik Jakob Toleskov iz Sv. Hipo-lita in utonil. Vzrok samomora ni znan. Velika tatvina kave se je izvršila v Trstu. Tvrdki Vilnai so' neznani tatovi iz skladišča pokradli več vreč s kavo, da je škode nad 3000 K. Imeli so najbrž ponarejene ključe. Naročevalce knjige „Slovensko - nemška meja na Štajerskem ae opozarja, da ima knjigo v zalogi le Ante Beg v Ljubljani, kateremu se naj blagovohjo pošiljati naročila. Cena knjigi je 1 K, po pošti 5 vin. več. — Akademija. 8e enkrat opozarjamo na predavanje g. Antona Dermote v nedeljo, dne 7. t. m. zvečer o „Poglavju iz socializma". — Redna odborova seja je v torek, dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer v „Narodni kavarni11. Okrožni zdravstveni za-stop za idrijski sodni okraj je imel 4. t. m. v pisarni mestnega županstva idrijskega sejo. Pri tej je najprvo poročal načelnik Valentin Lapajne o računskem sklepu za 1. 1905., ki izkazuj t* dohodkov 8953 K 65 h, stroškov 2337 K 26 h, torej prebitka 1616 K 39 h. Račun se na poročilo župana Josipa Sepetavca odobri. Nato se jo sprejel proračun, ki ima 6287 K 67 h dohodkov in troškov 6100 K. Med slučajnostmi je načelnik Lapajne predložil odbornikom nova pravila za zasilno bol-niščnico zdravstvenega zastopa v Idriji, ki naj postane javna. Javna bolniŠčnica v Idriji je nujna potreba za idrijski in cerkljanski sodni okraj, ki sta vsled neugodne prometne zveze zelo oddaljen«, od deželnih bolniščnic. Pravo in uspešno zilravljenje je le v bolniščnici možno. Upamo, da zdravstveni sastoji idrijski stori vse potrebno, da to vprašanje povoljno Zverinski OČe. Pred tednom smo priobčili po raznih nemških listih razširjeno vest, kako je neki Mihael Tschonder v Kraj hamu pri Mariboru svojega sina imel zaprtega v kleti, kjer je revež shujšal do kosti itd. To vest moramo popraviti v toliko, daje zelo pretirana. Tsehondrov sin je božjasten in ga je moral oče vsled tega s silo zadržavati »loma, da si ni ob kakem napadu kaj storil. Da ga je pa oče do skrajnosti zanemarjal, vsled česar se bo zagovarjal pred sodiščem, se pa ne da utajiti. Toliko v pojasnilo. Silvestrov večer v Školji Loki. Piše se nam: Tukajšnje „Čitalnice- Silvestrov večer se je izvršil tako sijajno in ob tako velikanski udeležbi, da že ne pomnimo zdavnaj take udeležbe. Obširni in jako srečno izbrani program se je pričel vršiti ob 9. uri. Ob tem času so bili vsi prostori tesno zasedeni, a gostje so še vedno prihajali. Zavesa odra se je razgrnila in na odru je stal venec slovenskih pevk in pevcev, pred njimi pa s taktirko v roki dirigent Oskar Dev. Iz čilih slavskih grl je zadonela ljubka Adamičeva: „V gozdu". Po odpeti pesmi je viharen aplavz dal duška presenečeni zadovoljnosti vseh gostov. Za tem je bil komičen prizor z Urško in njenim ndragonarjein" s petjem in godbo, katera točka j o najboljše animirala poslušalce. Moški zbor je zapel dve pesmi dr. B. Ipa-vic: „Planinska roža" in H. Vogrič: „Lahko noč". Mešani zbor pa je pred-našal potem same narodne po skladatelju Oskarju Devu uglasbene pesmi. In kritik o teh pesmih je v zadregi, katero naj bi stavil na prvo mesto, ali: „Kako Te bom ljubila", ljubko erotično peseinco, ali smelo peto v najživahnejšem glasbenem žanru uglašeno: „Oj, tam za goro". Ocena teh dveh, kakor tudi ostabh peterih mešanih zborov narodnih pesmi, mora biti najlaskavejša, kakor za skladatelja, tako za vrle pevke in pevce. Kratko: Lepo uglašene pesmi so bile prelepo prednašane in pete. „Loški sramel" je spopolnil glasbeni del večera. Tudi temu godbenemu podjetju je bil voditelj g. Oskar Dev. Predstavljali so tudi burko: „Radikalno ozdravljenje". Ta točka večera je vzbu- dila pri poslušalcih cele salve smeha. So se pa zares tudi potrudili vsi, da je igra dosegla svoj uspeh. Pohvalno se mora omeniti vse osebe: gospodični Jesenko in LavriČ, ter gospode . Kramarja, Gabra in Sušnika. Nekaj minut pred polnočjo je imel gospod predsednik, dr. Zakrajšek, novoletni govor, v katerem je napravil nekako bilanco za preteklo leto in začrtal program prihodnjega leta. Omenjal je, »la se je čitalnica tako poživela, da mora vsak Škofjeločan biti ponosen na to društvo. In kdo je prinesel to življenje v društvo, vemo vsi. To je nas vrli gospod Oskar Dev. Nepopisno navdušenje je zavladalo med poslušalci in prostore čitalnice so napolnjevali klici: „Živio Dev!" Na to so pogasnile električne luči in na odru se je pojavila krasna živa podoba. Vse je očarano gledalo ta prizor, katerega je razsvetljevala bengalična luč: Novo leto 1906!! Za odrom pa je pevski zbor opeval novoletno odo. Zasvetile so zopet električne svetilke in znanci so si čestitali k novemu letu. Oez četrt ure pa so se že sukali pari ob zvoku godbe. Lep je bil ta večer. Prireditelji so dosegli lep uspeh, čitalnica si lahko zapiše v svoje anale ta večer, med najboljše uspelih. In kdo je dal ta večer največji obolus? On, ki je bil ves Čas sporeda predmet presrčnih ovacij, neumorni skladatelj, g. Oskar Dev. Čitalnica in Skofja Loka sploh si naj čestita na pridobitvi Oskarja Deva. Krepko so mu stali ob strani tudi pevci in dražestne pevke, ki so se zavedali, da poj o pod spretnim vodstvom. Ali naj hvalimo Še dalje? Ni potreba, ker udeleženci večera so odnesli najprijetnej.se spomine domov. Čitalnica naj pa gre še to pot dalje in dosegla bode vedno svoj namen. G. Katoliški duhovnik oderuh in če marsikaj drugega. V fari sv. Vida v Clevelandu v Ameriki pasti-ruje že 11 let katoliški duhovnik Vitus Hribar. Kaj je ta božji namestnik tekom teh let hudega napravil v svoji fari, je razvidno iz poročila, ki ga je izdal ondotni cerkveni odbor. Hribar je ljudstvo jako nesramno odiral in zahteval za vsako najmanjšo stvar plačilo: nekdo je moral v spovedniei plačati 2 dolarja za spoved, neki ženi je pa za pokoro za njene grehe naložil, naj skrivaj vzame denar svojemu možu in ga prinese njemu. Za poroke je zahteval denar naprej; ko se je pa poroka razdrla, ni botri denarja vrniti. Ako je bilo deset porok en dan in je vseh deset parov želelo peto mašo, zaračunal je Hribar vsakemu paru 5 dolarjev, doČim je mašo le enkrat bral. Kdor mu ni plačal, ga je dal zapreti. Ko je Škof o tem Hribarjevem početju zvedel, prepovedal mu je sploh kaj računati za kako cerkveno opravilo, razen za maše (navadna 1 dolar, peta 5 dolarjev), a Hribar se za to prepoved ni nič brigal, ampak drl svoje farane naprej, obenem pa se obrnil v svoji predrznosti na apostolskega delegata, kjer je črnil svoje farane in jih proglasil za n *-k a t občane. Poleg oderuštva se je vadil Hribar tudi v pretepanju in je svojo služkinjo pretepava! kot kak surov pijanec svojo ženo. Mnogim je odrekel spoved na smrtni postelji in marsikomu ni hotel podeliti zadnje popotniee. Dasi Slovenec, ki živi od Slovencev, j-* imenoval svoje rojake norce, predsednike slovenskih društev pa ljudi brez pameti. Hribar si je svest, da mora njegovo ravnanji« roditi oster odpor, vendar od svojega namena ni hotel odstopiti in se je celo izrazil, da n«» neha prej, dokler ne bo tekla kri! Res, božji namestnik, ki je vreden sotovariš naših kranjskih! — Ix Logatca se nam piše: Silvestrov večer, katerega je priredilo avojiiu članom tamburaško društvo rSloga" v Dol. Logatcu, se je nepričakovano dobro obnesel. Prostori hotela „ Kramaru že dolgo niso bili tako napolnjeni, kakor ta večer; bilo je še po pomoči toliko občinstva, da s** je komaj napravil prostor za ples. Vrli tamburaši so dobro rešili svojo nalogo. Najbolj sta ugajala komada ^Bogomilovo slovo", odlomek iz operete „Janska Ivanka" in valček „Savski valovi". Tudi veseloigra „Dobro došli! Kdaj pojdete domov V** je vzbudila občno zadovoljnost in precej smehu. O polnoči se je pri svitu bengaličnega ognja poslovilo staro leto od novega. Gospod predsednik se je nato v kratkih besedah zahvalil občinstvu za tako mnogobrojen obisk, dejal, da je Logatec ravno ta večer pokazal, kake simpatije goji do društva, izrazil željo, naj bi st* cenjeno občinstvo društvenim prireditvam vedno odzvalo v tako obilem številu ter je s tem podpiralo ter končno voščil v imenu tamburaŠev vsem najsrečnejše novo leto. Prišel je na vrsto za mladino najbolj zabaven del sporeda, ples, ki je trajal do ranega jutra. Bodi izrečena vrlemu tamburaškomu društvu „Sloga" srčna zahvala za tako lep večer, ki nam gotovo ostane dolgo v spominu. — Tovorni promet v Trst Zaradi preobilno nakopičenega blaga k Trstu se od danes naprej do pi> vlica ustavi sprejemanje blaga n Trst južne in c. kr. državne železnic in Trst prosto luko južne in državu železnice. Izvzeto je le: Živali, piv0 tobak, lahko pokvarjajoče se blago drva, premog, opeka, SOSOfc, špirit reservoirjih in les naslovljen na tj govno transportno družbo v Trstu. — M0sa". Deveta številka „0s* prinaša podobe „Oseu, ki se prav n bel in brez ozira na črno golazen v o Čestitat k veselemu in srečnemu no vemu letu. Druga podoba nam kai „0sou, izvršujočo svojo krvavo dol* nost. Izmed vsebine nam posobn* ugajajo ^Slovanski utrinki" iz perei jake nadarjenega in marljivega so trudnika. — Domobransko sodišče j« prestavljeno s 1. t. m. iz Trsta v Ljubljano. S tržaškega policijskega ravnateljstva. Policijski ravnatelj dvorni svetnik Krištof Busich jV Mopil v trajen pokoj. Na njegovo mesto pride okrajni glavar v Voloski, dr. Alfred Manussi pl. Montf. sole, ki je istočasno imenovan višjim policijskim svetnikom in dobi našlo? vladnega svetnika. Vepov spomenik. Doprsen spomenik Vegov kiparja Zajca je zdaj v umetniški livarni na Dunaju. Kij, je visok 1 V« metra in se postavi ? rojstnem kraju tega velikega učenjaki Izgubljene in najdene reči K. T. je izgubil na glavni pošti denarnico, v kateri je imel bankovec u 10 K, 2 K in nekaj drobiža. — Zofija Stegu je izgubila rjavo usnjat^ denarnico s približno 7 K in več listin. — Josip Tomšič je izgubil bankovec za 10 K. — Terezija SokliČj* izgubila rjavo donarnieo, v kateri j* bil zlat za 20 K in nekaj drobiža. Na južnem kolodvoru je bila najden* oziroma izgubljena palica s svinčenim držalom, žepni nož s škarjami in pv rjavih rokavic. — Franc Pogačar poštni sluga, je našel manjAo fiofc denarja. —- Josip Matijan je izjj bankovec za 100 K. Minka Gašp*-rin je izgubila usnjato denarnico g 1*» K in nekaj drobiža. — G. Leopold Grivnnfeld je izgubil srebrn obesek vreden 6 K. — Gdč. Olga Wisztov» je izgubila zlat prstan, vreden 8 K — Gdč. Ivanka Tornjeva je izgubili svitlorjavo denarnico, v kateri j<> imeli 38 K denarja. — Hlapec Ivan Kura!> je izgubil črno denarnico s H K. „Ljubljanska društvena godba11 koncertu]e v nedeljo zvečer t hotelu „Ilirija" (Kolodvorske uli Začetek ob B. uri. Vstopnina 40 vin. Šramel - kvartet priredi » praznike več koncertov, kar se naj blagovoli razvideti iz inserata. Kvan-si je pridobil pri občinstvu splošni simpatije. Svira res izborno in zaslug Asestrausko podporo. — Jugoslovanske vesti. Ub< iz političnih nagibov. V Var.i.-dinu se je v sredo pričela obravnav* proti ondotnemu občinskemu svetniki M i j u V u r a d i n u in njegovemu r*1-jencu Juliju Krišku, ki sta obdol-žena, da sta ob priliki shoda 5ista stranke prava v Varaždinu, ki so g* razbili opozieijonalei, ubila iz pobtii-nih nagibov Ivana Ilčiča. Obt ženca sta pristaša čiste stranke pra\ k, dočim je bil Hčič opozicijonalee. Pri obravnavi je Kriško vso krivdo vrl nase trdeč, da je on s krepeljeein udaril po glavi Ilčiča. Priče pa, ki so bile pri dogodku navzoče, zatrjujejo soglasno, da je usodepoln udar^ zadal llčiču Vuradin, dočim Kri>l > pri dogodku niti ni bil prisoten. Kakor se sodi, hoče rejenec vzeti nas* krivdo svojega krušnega očeta. lisi i obravnave nam se ni znan. ("ludno M nam zdi, da o tej obravnavi ničesar ne poroča *Hrv. Pravo". Vuradin j« namreč navdušen pristaš čiste strank* prava in je izvršil svoje dejanje ie strankarskega fanatizma. — Napredek nemštva * Slavoniji. Nemci v Slavoniji so >• jeli v zadnjem času izredno živahna gibati. Ne samo v Rumi, kjer je središče nemškega gibanja in kjer it-haja tudi nemški list, marveč tuli drugod po Sriemu so se jeli Neru> 2W Dalje v prilogi. 2. Priloga „Slovenstemn Narodn" št 4, dne 5. Januarja 1906 in da se uvede mesto Štiriletnega sedemletni pouk na vseh ljudskih Šolah — Afera Frank-P otoČnjak. Kakor smo že poročali, je tožil dr Jos. Frank, vodja Starčevičeve Čiste ptranke prava, dr. PotoČnjaka radi jaažaljenja časti, ker je le-ta pred meseci priobčil v „Pokretu* in „No-vem Srbobranu" odprto pismo nanj, v katerem mu očita razna nečastna dejanja. Ker sta za to pismo prevzela odgovornost tudi urednika imenovanih listov — VeČeslav Wilder in Jovan Banjamin, je dr. Frank raztegnil svojo tožbo tudi na ta dva. Sodni stol v Zagrebu je sedaj v tej zadevi razpisal obravnavo, kakor poročajo iz Zagreba, na dan 1. februarja t. 1. Ker ima afera Frank-PotoČnjak političen značaj, bo ta obravnava zbudila v hrv. javnosti mnogo zanimanja in pokornosti. — f J a k o b Frank. V ponedeljek je umrl v Zagrebu časnikar Jakob Frank, brat vodje hrv. čiste *>tranke prava — dr. J o s i p a F r a n k a. Pokojnik je bil dopisnik listov „Pe-ster Lloydu in „Neue Freie Prosse". V nasprotju s svojim bratom, ki je prestopil v katoliško vero in postal radikalen Hrvat, je ostal .Jakob Frank Teren svoji židovski konfesiji in ni zatajil svojega nemškega mišljenja. Pokojnik je bil izvrsten žurnalist, a je dosledno deloval v protihrvatskem in protislovanskem smislu. Z madjar-sko vlado tako pod Khuenom, kakor pod Pejačevićem je bil v najožji zvezi in ji pel slavo po nemških bstih. Z bratom Josipom Frankom, voditeljem hrv. StarČevičancev, je bil vedno v najintimnejših odnošajih in je delal aanj in njegovo stranko reklamo v tujih listih. Z Jakobom Frankom je legel v grob nevaren nasprotnik hrvatskih in slovanskih narodnih teženj na Hrvatskem, katerega bo zlasti pogrešal njegov rodni brat — dr. Jos. Frank! — Proslava srbskega književnika. V Vršcu se je osnoval pripravljalni odbor, ki si je na-dal nalogo, da priredi meseca maja tega leta veliko slavnost povodom stoletnice rojstva in petdesetletnice smrti znamenitega srbskega književnika Jovana Popoviča. Na to slavnost bodo povabljena vsa srbska in slovanska kulturna društva. — Naknadna volitev narodnega poslanca v Belgradu. V nedeljo je bila v Belgradu naknadna volitev narodnega poslanca, ki je bila važna zbog tega, ker je bilo od nje odvisno, da-li ostane še dalje na krmilu dosedanja samostalska vlada ali ne. Udeležba pri volitvi je bila i*redno živahna ; oddanih je bilo 3835 glasov. Od teh je dobil vladni kandidat — samostalni radikalec SavČič 1519 glasov, socialist Pavičevič 1403 glasov, naprednjak Pavlovič 432 glasov in narodnjak Radulovič 421 glasov. Ker po srbskem zakonu zadostuje za izvolitev relativna večina, je bil vladni kandidat izvoljen z veČino 56 glasov. S to volit-vijo je dobila vlada v narodni skupščini absolutno večino, s Čimer je Tvsen njen obstanek. — „Srbski Sokol" v Zagrebu. Kakor javlja „Novi Srbo-branu, je dobil dr. Gjorgje J okovi č, načelnik pripravljalnega odbora »a ustanovitev „Srbskega Sokola" v Zagrebu, obvestilo, da je vlada potrdila društvena pravila. V kratkem se sklice ustanovni zbor, na katerem se bo volil stalni odbor. — Škandali v bolgarskem sobranju. Povodom proračunske razprave je prišlo v bolgarskem sobranju, kakor poroča „Večernja Pošta", do silno burnih prizorov med opozicijo, veČino in ministri. Ko je poslanec Pasarov omenil neke nerednosti ministra Genadijeva pri prodaji gozdov, je vstal minister Petkov in kakor besno kričal: „To so neumnosti. To ne spada k proračunu. Vi ste osel vseh oslov!" — Jonov (vladni pristaš) kriči: „Vi ste narodnjaki, prekrasne maske. Vodja vam je Gešev, ki je okral svojo rodbino, v vaši stranki je Bobčev, ki je okral jetnike. Vsi ste lopovi!" Bobčev in Zgurov hitita k ministru Petkovu in zahtevata, da se seja prekine. V tem hipu zakliče posl. Todorov: „To je sramota za parlament." Jonov (k Todo-rovu): „Vaše roke so oškropljene s krvjo" . . . Todorov: „Vi ste razbojniki, požigalci, tatovi" . . . Jonov: rNisem tat kakor tvoj svak . . . prasec, lopov . . . Fej ! Vsi narodnjaki ste vagabundi in tatovi" . . . Todorov: rVi ste lopovi, šarlatani" ... V tem hipu se sprimeta Todorov in vnel bi se bil hud pretep, ako bi ne bili tega preprečili predsednik Halačev in poslanci Bobčev, Slavov in Zgurov. — Bolgarsko sobranje menda hoče glede škandalov konkurirati z našim avstrijskim parlamentom! * Najnovejše novice. Blazni bavarski kralj Oton je nevarno obolel. — Rusi proti Nemcem. Iz Slezije je prišlo 60 nemških mesarjev v Losnovice kupovat svinjsko mast. Na kolodvoru pa so jih pričakali ruski kmetje a gorjačanii ter jih zapodili domov. — Strahovit orkan je raz-djal mesto Albanv v Ameriki. 25 oseb je ubitih. Poroka infantinje Marije Terezije a bavarskim princem Friderikom bo jutri v Madridu. — Ustrelil seje bivši glavni nadzornik severne Železnice, cesarski svetnik S c h w a r z. — Liga proti prostozidarjem se je ustanovila na Francoskem. • MOVO eleparfttvo je izvrševala v Monakovem prav spretno neka ženska. Prišla je k nekemu mesarju, kupila 7 kil mesa, ter prosila naj ji dajo meso v pločevinast lonec, ki ga je nosila v predpasniku. Ko je mesar tako storil, se je spomnila da je pozabila denar doma ter obljubila, da pride takoj z denarjem. Mesar pa ji seveda ni mogel toliko zaupati, temuč ji je rekel: „Postavite lonec tamle na klop ter idite najprej po denar." Poslušno je postavila Ženska lonec na klop ter brž odšla, ž njo pa tudi veliki kos mesa, ki ga je odnesla v predpasniku, ker lonec — ni imel dna. • Moi s srebrno koto. V kli-niŠkem tedniku se pripoveduje, da je neki 401etni mož pred leti hudo trpel na nervoznosti. Zdravnik mu je zapisal kroglice, ki so imele v sebi srebrni nitrat. Srebrni nitrat, imenovan tudi hudičev kamen, je neka sol, ki se pridobiva z raztopljenjem srebra in sohtarjeve ki line. Kroglice so dobro vplivale in mož jih je tudi mnogo použil, ker so mu bolečine po vsaki zaužiti kroglici odnehale. Moževa koža pa je dobila v teku treh let tudi srebrni sijaj. Danes je koža na obrazu in na rokah taka, kakor da bi bila res iz srebra. V moževem telesu se je namreč srebrni nitrat razkrojil ter se je srebro izločilo in fino porazdelilo. • KaAllnfl prepovedano. Meseca decembra 1905 je bila v mestu Pima na Labi izrečena sledeča razsodba: P. p. Glasom ovadbe ste v noči 13. t. m. ob 2. po polnoči proti obstoječi prepovedi v tukajšnjih zgornjih ulicah iz razposajenosti preglasno kašljali ter se vsekovali, vsled Česar se je nočni mir močno kalil. Dokaz: pričevanje policaja Lam m a. Po § 360./11. drž. kaz. zakona se obsodite v globo treh mark, oziroma na en dan zapora. V mestu Pimi pač ni prijetno živeti ljudem, ki imajo nahod ali hud kašelj. • Amerikanski roparji. O dveh skrajno predrznih ropih se poroča iz New Yorka. V mestecu Suffield je sest maskiranih roparjev vlomilo v banko. Bančno osebje so privezali k mizam ter razstrelili z dinamitom blagajno. Vseli so zadolžnic za 200.000 dolarjev, docim so v naglici prezrhi predal z gotovino. Z zadolžnicami pa so imeli smolo, ker so bile take, da jih sme le bankir spraviti v denar. Razstrelba je bila tako močna, da so jo slišali v vse sosednje hiše, toda ljudi je bilo strah pred roparji, da ni upal nihče priti ix hiše. — Še pre-drznejši so bili roparji v North Ya-kimi. Tam vozi pacifična železnica počasi. Roparji so na tem mestu po-skak?li na vozeči vlak. Strojevodjo in kurjača so zvezah in dočim ju je en ropar z revolverjem v roki straži I, so drugi vlomili v blagajno, a dobili so le 2000 dolarjev. Roparji so manipulirali tako previdno, da izmed potnikov na vlaku nihče ni vedel za napad. • Vpliv bolezni na nohte. Za marsikatero bolezen je dobra diagnoza spremembe nohtov. Značilne sprememba dobe nohtovi posebno pri sifilisu. Pri bledičnosti so nohtovi navadno zelo bledi, pri motenem krvnem toku, pri srčnih boleznih pa modri. Splošna obolelost lahko tudi provzroČi, da nohti popolnoma izginejo. Tudi živčne bolezni vplivajo na rast nohtov; ako otrpnejo možgani, tudi nohti ne rastejo več, temuč se le zapognejo in razširijo. Po prestani škrlatinki ali ošpicah se navadno pokažejo na nohtih povprečne brazde. • Darovi svetnikov. Pariški „Figaro" pripoveduje, da je pred kratkim neki znan tat ukradel v nekem Španskem mestu nakit s kipa Matere božje v ondotni cerkvi. Ko so ga prijeli, se je izgovarjal pred sodnikom, da ni hotel krasti, nego da mu je sama Mati božja darovala na njegovo prošnjo svoj nakit. Sodišče pa ni uvaževalo izgovora, ampak obsodilo tatu na znatno kazen. Sicer pa ta slučaj ni osamljen. Pripoveduje se, da je v Benetkah ukradel neki vojak ravno tako nakit z bogorodnič-nega kipa v neki cerkvi. Vojak prijet je avditorju izjavil, da se je Materi božji smilil zaradi bede, pa mu je darovala svoj nakit. Avditor se je hotel pošaliti in je poslal v Šali vprašat škofa, Če je to mogoče. „Naravno," je rekel popolnoma resno škof, „Mati božja stori lehko še večji Čudež !" Avditor je predlagal zapo-vedniku posadke, naj oprosti tatinskega vojaka. Zapovodnik je to storil. Ko so se pa po tem dogodku tatvine v cerkvah vedno ponavljale, je izdal zapo v edink sledeči dnevni okas: „Kdor bode v bodoče sprejemal darove od Boga OČeta, Sina, sv. Duha ali od Matere božje, bo na mestu ustreljen." Seveda je to brez dvoma bajka, ker se pripoveduje v mnogih deželah. Ko je pruski kralj Friderik H. podpisoval obsodbo nekega tatu, ki je ravno tako trdil, da ga je Mati božja obdarila, napisal je na konci obsodbe: nNaj bode ta tat pomilošČen, ali zabranjujem mu, da bi v bodoče sprejemal kake darove od kakega svetnika, ker bo sicer obešen. Da ne pozabi na moj opomin, naj se mu našteje sto bat in." * Cenik za poljube, še pred kratkim je bila navada v Zveznih državah, da so sodniki na vprav ogromne odškodnine obsojali one, ki so zapeljani po lepoti mimoidoče Eve tej ukradli poljub. Nič nenavadnega ni bilo, če je en ukraden poljub stal 500 do 1000 dolarjev. Zdaj poročajo ameriški Časniki, da je neki sodnik v Buifalu uredil popolnoma nov cenik za ukradene poljube. Mis Eleonora, uradnica na pisalnem stroju, je tožila pri sodišču nekega Omfalija, ki je nedavno prišel v njeno pisarno in jo kradoina poljubil. Vsled razburjenosti in jeze po tem poljubu je gospica obolela in po odredbi zdravnikovi morala leči v posteljo. Vkljub tej „težki poškodbi" je zahtevala samo 500 dolarjev odškodnine. Obtoženi mladenič je zanikal vsako krivdo. On da je Eleonoro, svojo staro prijateljico, že velikokrat poljubil, ne da bi se mu branila, ali oni dan, za katerega toži teljica trdi, je ni poljubil. Sodnik je bil pa o nasprotnem prepričan in obsodil mladeniča na 41 dolarjev. In sicer: za zdravnika 10 dolarjev, odhod na zaslužku 10 dolarjev za pretrpljeni poljuc 15 dolarjev in aa sodne stroške 6 dolarjev. Mis Eleonora je dobila po odbitih sodnih stroških le 35 dolarjev na roko, a še s temi je morala plačati svojega zdravnika. Preostali znesek je bil tako majhen, da se ne izplača v Buffalu zaradi kakega ukradenega poljuba obesiti komu pravdo na vrat. * Najlepše novoletno darilo j ♦ izdala letos akcijska družba Haasen-stein & Vogler na Dunaju v obliki svojega velikega časopisnega kataloga. Njegova oblika, elegantna, praktična oprema je ostala od prejšnjih let, vsebina se je pa zdatno povečala in je katalog vsled tega potreben za vsakega večjega inserenta, ker obsega vse liste celega sveta, poleg tega pa še razne določbe glede poštnega prometa, bank, denarja itd. Tudi je pri-pridejan popolen register vseh političnih listov, tako da naročnika ta katalog v vsakem oziru zadovolji in razveseli. * Strašna nesreća se je pripetila v solinah Suranij na Rumunskem. Kakih 50 vašČanov je šlo ponoči v rudnik, da nakradejo soli. Dokler so kopali, se je odtrgala nad njimi velikanska skala soli ter podsula nad 30 oseb. Dosedaj so izkopali le 25 mrtvih trupel, in sicer tako zmečkane, da jih ni mogoče prepoznati. * Boj Z volkovi. Iz Szaszregena se je vračal 29. m. m. Vaso Csoban ponoči domov v Haduk. Na potu sta ga napadla dva volka. Csoban je potegnil nož ter prvega volka, ki se je zaletel vanj, srečno zadel v srce, da se je takoj mrtev zgrudil. Drugega volka je zgrabil za goltanec ter ga vlekel do vasi, kjer so ga sosodje ubili. — * Petrolejska žarnica? Kakor je razvidno iz inserata, dobiti je že v Ljubljani za nekaj kron svetilko, zvano „Abc", ki žge navadni petrolej, vendar daje luč prave Auerjeve žarnice. Priprava se da lahko pritrditi na vsako navadno petrolejko št. 10 ali 14. Stenj je le za srkanje ter ga ni treba nikoli nadomestiti. Gori le poseben stenjski obroček, ki zadošča za kakih 100 ur. Nadležno uravnavanje, snaženje in striženje stenja povsem odpade. Luč se regulira in ugasne s pomočjo posebnega vzdigala. Glavna stvar pri novi iznajdbi pa je posebno prihranitev petroleja. Liter petroleja zadošča za 18 ur, pri tem pa sveti luč za 70 navadnih sveč. Nova svetilka je tako poceni, da si bo mogel vsakdo priskrbeti krasno in očem zdravo luč. * Velikan is pradobo. V Mon- tani (Amerika) so našli okamenelega orjaka iz pradobe. Po sodbi učenjakov je velikan tiranosaurus, katera žival je živela pred kakimi osem milijoni leti. Tehtala je kakih 30 ton. Njegova noga je pokrivala površino 12 kvadratnih čevljev. Žival pa ni bila le močna temuč tudi gibčna, ker je imela noge kakor ptiči. Na dolgost je merila žival 40 čevljev, stegna so bila dolga šest Čevljev. Tiranosaurus je prav lahko hodil na zadnjih nogah ter se v tej pozi turu bojeval. Zobje je imel strahovito močne, nekateri so bili Čevelj dolgi, Čeljust je bila dolga 3—4 čevlje. * Izumitelj petrolejske svetilke. V Birmingh'emu je umrl James Hincks, skoraj 90 let star. Hincks je leta 1858. dobil patent za izumljeno prvo petrolejsko svetilko. Svojo iznajdbo je pozneje izboljšal in izpolnil ter si pridobil ogromno premoženja. * Hvaležen moi. V Massachu setis je nedavno umrli Welker zapustil štirim damam iz hvaležnosti, ker so odklonile njegovo aenitno ponudbo, vsaki po 25.000 dolarjev. * Is ljubljanske ljudske sole Učitelj: „Francek, spregaj mi nikalni glagol ,biti* v prihodnjem Času!" -Francek: „Naum, nauš, nan, nauma, na u te. nanj a. * Samomor vsled čitanja romana« V Johannesburgu je bila mlada gospa Pullinger ie po naravi melanholična. Zadnje čase pa je še Čitala romane, kar jo je tako razburilo, da je pred očmi svojega moža skočila skozi okno na tlak ter se ubila. Na njeni postelji so našli odprt roman tam, kjer se obširno opisuje samomor junakinje. * Pisaini stroj za slepo. Fran coz Dussand je iznašel pisalni stroj, s katerim bo mogoče tdepceva pisati in pisano brati tako lahko, kakor ljudem normalnega vida. Stroj je lahek, da ga lahko slepec s seboj nosi ter izvaja naglo in razločno pisavo. Nova iznajdba postane vsekakor velikega pomena, ker je na celem svetu kakih 2 milijona slepcev. * 0 prebivalcih na zvezdi Mars ve fantastični astronom Camille Flamerion pripovedovati sledeče: „Se-veda si ne moremo predstavljati, kako podobo imajo prebivalci Marsa. Vsekakor imajo velike prednosti pred nami. Za Človeško bitje bi bilo pač težko, da bi bilo manj pametno kot mi, ki se ne moremo nikjer prevladovati. Napredek je absolutni zakon, kateremu se ne more nič zoperstav-ljati. Prebivalci Marsa, ki so mnogo starejši kot mi, predstavljajo morda dandanes to, kar bomo mi po mnogih milijonih let. Marsovi prebivalci so na boljšem tudi zato, ker se od teže materije laglje osvobodijo kot mi. Marsovi prebivalci so lažji; njihova leta so se enkrat tako dolga kot naša, tudi kliinatiČne razmere so na Marsu najbrže mnogo ugodnejše kot na zemlji. Hipoteza, da so Marsovi prebivalci izobraženi, ki nas prekašajo, zadobiva Čimdalje več verjetnosti, kakor so astronomična opazovanja popolnejša. Geografijo Marsa poznamo natančneje, kakor smo poznali geografijo nase zemlje pred 300 leti. Isto velja tudi o meteorologiji in klimatologiji. Na zemlji ne more nihče z gotovostjo napovedati vremena za prihodnji dan. Za vsako pokrajino Marsa pa lahko zanesljivo napovemo vreme za prihodnji teden ali mesec. Njegova atmosfera je namreč vedno Čista in prozorna. * Dobrosrčen moi. Sodnik: Ali ste res morali takoj udariti. Par ostrih besed bi bilo tudi zadostovalo. — Kmet: „Ne, razžaliti pa ga nisem hotel." * Zagoneten napis. V Monakovem so našli, nedavno sledeči napis: „Ceux sans haut gout un dans du filfl d'avec si laquelle si". Neki redni gost mestne pivniceje j« napi*; razrešil sledeče: ,So, sans so gnt und tans die Fiiss* da weg. Sie Lackel Sie". * Is mladosti Napoleona. Oskar Browning opisuje v posebni knjigi zanimive podrobnosti iz Napoleonovih deških let. Po teh dokazilih je napravljal Napoleon že kot deček na svojo okolico tak v tisk, da so mu prorokovali veliko bodočnost. Njegov oče Karlo Napoleon je vzdihoval na smrtni postelji: „Kje je moj sin Napoleon, pod Čigar mečem se bodo tresb kralji in ki bo razpolagal s cehm svetom. Varoval me bo sovražnikov, rešil mi bo življenje." — Tudi Pasli, generalni kapitan Korzike je proro-koval Napoleonu veliko bodočnost. Nekoč mu je rekel: „Napoleone, ti nimaš ničesar modernega na sebi, ne dihaš s Časom so danje dobe. Bodi hraber in dosegel bos svoj cilj." — Slab poznavatelj Enačajev pa je bil uČitel Bauer, ki je poučeval Napoleona v vojaški šoli v Parizu nemščine. Nekega dne v letu 1785. je zapazil Bauer, da Napoleona ni pri njegovem predavanja, in na njegovo vprašanje somu učenci odgovorili, da je pri izpitih ia topništva. Ali se kaj razume na to? je vprašal Bauer. „ Naj boljši matematik je cele topniške Šole," so mu odgovorili. Nato je Bauer začudeno pripomnil: „Vedno sem bil o tem prepričan, da se samo idijoti dobro uČe matematike.* Književnost. — „Slovenski Sokol" ima v 12. Številki naslednjo vsebino: 1. Prešeren. 2. Prvi hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu 1906. 3. Vestnik slov. so-kolstva. 4. Zavedni Slovenci! 5. Prijateljem slovenskega Sokolstva! — „Učiteljski Tovariš", št. 1. Vsebina: Prihodnja glavna skupščina Zaveze" bo o Binkoštih v Šoštanju. — Novo leto — novo delo! — Naš denarni zavod. — Naprej! — Glas učiteljic. — Za naše sirote. --Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Listnica uprav- ni* tve. Uradni Inserati. — Listnica uredništva. — razpisi učiteljskih služb. — Telefonska in brzojavna poročila. Jesenice 6 januarja. Župan Klinar je odstopi). Njegov namestnik, svetovalec T revan, jo prevzel vodstvo županskih poslov. Dunaj 5 januarja. Danes so se začela pogajanja med ministrskim predsednikom Gautscbem in med poljskimi poslanci zaradi volilne reforme. V tej zadevi je pridal semkaj ludi ga liški namestnik grof Potočki. Razmere so jako napete. Dunaj 5. januarja. Nemci bi je jo zaradi volilne reforme plat zvona, zlasti Nemci na Čefikem. Vzlic vsem zvijačam in nasilnostim ne more Gautsch z volilno reformo ostvariti nemške veČine, dočim hočejo Nemci le tako splošno in zavito enako volilno pravico, da bi Slovani ne imeli večine. Po Gantschevem načrta bodo imeli Slovani 225 mandatov, torej sami zase veČino, in zato se pripravljajo Nemci na boj. Danes so imeli zaupniki nemških poslancev iz Češke posvetovanje o razdelitvi volilnih okrajev aa Češkem in so se močno jezili na Gantscha. Opatja 5. januarja. Deželno -sodni svetnik v Voloski, dr. Anton Perifiić, je imenovan predstojnikom civilnega oddelka dež. sodišča v Trstu Kdo pride na njegovo mesto, še ni znano. Budimpešta 5. januarja. V Debrecinu napadeni veliki župan Kovacs je ministrstvu naznanil, da je bila njegova demisija izsiljena in da je vsled tega neveljavna. Pripravljen je, povrniti se v Debrecin, kadar hoče vlada, in tam napraviti red. Ko je bil pobit in naložen na mrliški voz, ga je hotel kcčijaž peljati na pokopališče. Kovacs ga je prosil naj ga pelje na policijo, a kočija! je rekel: Samo če odstopite. Pri napadu je bil Kovacs tudi oropan; napadalci so mu vzeli uro in denar. Patrogrsd 5 januarja Iz Bahmuta se poroča: Vojaštvo je zavzelo postajo Sebaltovo in raz podilo vodstvo revolucionarjev Na postaji je konfisciralo mnogo orožja in dinamita ter 26 narejenih bomb. Petrograd 5 januarja. V mestu K o sto v traja že tri dni ljut boj med vojaštvom in revolucionarji. Mncgo delavcev Je bilo ubitih. Potrograd 5. januarja. V Rad omu je neznan Človek vrgel na policijskega zapoveduika bombo. Ranjenih je več oaeb, med njimi tudi policijski zapovednik, njegova z njim sprehajajoča se Žena pa je bila ubita. VVashington 5. januarja. Vul kan Sau Jego je začel bi j a vati; provzročil je potres, ki je uničil mesto M a saj a v Nikaragui. Gospodarstvo. Mostna hranilnica ljubi Jan- lioseca decembra 190o je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1135 strank 693.220 K 82 v, 905 strank pa dvignilo 784.215 K 44 i v. V IV. četrtletju 1905 dovolilo se je HO prosilcem posojil na zemljišča v skupnem znesku 4t>1.270 K, dočim se je 8 prošenj za skupni znesek 41.100 K odklonilo radi nezadostnega pokritja. - Mostna hranilnica v Novem mestu. V mesecu decembru 1905 jo 229 strank vložilo 184.147 K It*, v, 211 strank vzdignilo 105.968 K 72 v, tor, j več vložilo K 44 v, 14 strankam se je izplačale« hipotočnih posojil 4b.K*K) K. %2 podjetja za ženice „Ideal" DU«4J,n.lffailpa«J4. Cena lepa svetloba bree instalae^e in . nevarnosti. Poraba l14 kr. aa aro. ttbt 2»; Prsni sok napravljen Iz trpotcevega izvlooka x apnend. tolezom. Ubiaaajti kaaoij, .-.'k.w* abmo, iapuAoa vlagi*, odairaojuja hrip*-voat iu 1« caradi vr-4tti 44) k v«A b* aavaj im vosai l>«t (potituiuo ue Traomaii) Izdolovaliač« ia glavma ralaga. lekarna pri sv. Frančišku Dunaj V 2, 8ch6nbrunnerstr. 107 t l.jM^'; **-. gA prodaja: 1 . pl. Truaf?, Hl^MCtil iva *• Bol tolažeče mazilo. 3T1 To antirevmaUko maaiio a&pravijaao ia araaaatakih re«Unik>h Mror aairi miiiee ia liivce, krepka ia poživlja. Samo priatno • poleg stojećo oblaal-vno daooairaao varstreao aaaamk«. Origin»ln» .r- Len o« »tane i KL poaii 40 h vhć aa saroj ia vataa pismo i«i a-' vrmćunai). Ifniaiaraliičafiia ^LavaaVntlaga : leka a pri sf. Frančišku maj V 2, 8ch5nnrunneratr 170. Preti zobobolu in gnilobi m Izborno deluj* dobro znan« antiseptični* Melusine ustna in zobna voda ki otrdi dirana in oducrtatajaje neprijetno sapo Ia unt. 1 stelaleolea a oa»od»m I t4. Blagorcdnema gospoda 91. Lrvstlku, lekarnarja v Ljubljanu VaSa izborrja Melusine ustna in zobna voda ie najboljše sredstvo zoper zobobol, odntranjujb neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček prot« gnjile bi zob, zato jc vsakemu najtopl^ie priporočam Obenem pa pro-um, podrite če H ste^ten'c* Melue. ustne in zobno vo e. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1905. Del iskaraa M;i Leustsks i Ljubljani, Resijeta mi* ši. 1 lef» novozgrajenega Praa .lozetove^c itibii! mosta 48—1 LJUBLJANSKI Z VO X MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN TOVf.TiJ JETNIK XXV. (i9o5j Izhaja po 4 poln obuežoii v V9iiki or-tnors. po odeo pot aa ni^aes: v zvezkih ter stoj. ?ao lato o K ao b pol lata 4 K 60 h: (etri lata 1 i 30 tu Za vao naavstrijako dežele iiKsno na lete. Posamezni zvezki ae dobivajo po 80 ta ,. Narodna Tiskarna*' v Ljubljani. Ravnokar je izšla KORISTIM. Povest Iz gledaliških krogov ljubljanskih v polupreteklem času. (Ponatis iz nSlov. Naroda.) Ta povest je jako zanimiva ter izborne opisuje dogodke neke koristke izza časa Mondheimovega gledališkega rav nateljstva. Cena broširano 8O v., po posti 1 K. Dobi se v knjigami L SCHUENTNER V UuMJonl Prešernove u9«ce>. ^aaaaaaaaaaaaaaaVaaaaaaaaaaVflaaaVa^HH Kralj Matjaž. Pouat iz protestiftttaili časov H Krmjikim. (Ponatis is .Slov. Naroda-.) Lična brošura obsesa 563 strani ter obdeluje v lanimivi povesti kmetski punt ua Vrhniki in okolici ter napad na aa- euoaian krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, e poštnino 1 K 20 v.r* Dobi ae edino pn L. Schwentnerju, v Ljubljani, Prešernove ulice. Darila. Upravatatrn nagega lista («0 poslali : Za „Družbo sv. Cirila In Metoda": Gosp. V. B. Gravoaa 4 K. Gosp. Ivan Strava, Podbrdo f> K ca novoletno darilo. — Goap. dr. Alojstj Kraat v Kamniku 10 K, nieato venca na krato g Fr. Veriica, c. kr. notarja v Sevnici. Vesela druiba pri Pavlina v Trebnjem darovala na božični veeer f> K. Goap. Joaip Močnik, lekarnar v Kamniku 20 K, mesto venca na krato umrlega notarja Fran Veraca v Sevnici. — Kegljaaki klub „Sluga" tO K, nabrano na Silvestrov večer. Rodbina Pavel Skale v Ljubljani |t» K namesto venca na krsto blage gospe Josipine Počivavnikove. — Skupaj 64 K —Srčna avala nabiralcem ia darovalcem! Dijaški kuhinji v Kranju ao došli od SO. aeptembra do St. decembra 1^» *• aledeČi darovi, oziroma priapevki: prof. kolegij n« izleta v Podbreziah 34*10 K; kaa. zadeva Fr. Je-zerak-A. Zebre 10 K (aod. adj. Anttoga); prof. kolegij za okt. 12 K; ravnateU dr. I. Gaida-vec 1 > K ; Ant. Gabr^elči^ goatilnič r aa Brezjah £ K; nadinžener Fr Žužek iz Ljubljane i • K. namesto venca na krato pok. gospe Matajčeve; Bog. Krrnner iz Kosez, letai prispevek lo K; pri Šolski komisiji v Zahnici iS kron, darovali člani komisije, krajuega šolskega sveta, zastopniki občine Stara Loka z Županom Fr. Dolencom, nabral g. Lagonder; kaz. zadeva I. Miller-T. Kalinšek b K (sod adj Antloga); inženir V. Polak v Tržiču iJ K; Fr. Kovale, poslovodja v Kranju, od prvega dobitka na kegljišču lo K in napitnine 1 K ; mestna ob-čiua Škofja Loka h K ; kranjski meščani za več mesecev skopaj t* 20 K; župniki: V. Aljančič na Dobravi 10 K, L. Čebašek na Trati 10 in J Raraovaš v Poljanah po K; K. Ekel. dež vladni tajnik v Kranju SO kron; K. Kavčič, trgovec v Ljubljani 1" kron kot del dobljene stave, izkazane v .Slov. Narod-;- z dne 1*. okt ISO*; kaa. poravnava Nadižar-Grosa 1 kron (po dr. Kušarju); stavbani svetnik Klinar v Rakovici na komisiji n kron (izročil nadinženir Blondek) ; volilo dne 4. aprila 1905 v Št. Vida pri ZatiČni umrlega vpok. g. župaka AL Jerse 4S* kron (izročil po dr. Pernetu župnik J. Viderg r v Št. Vidu); kaz poravnava J. Kopret-AI Griiec K (po dr. Štt-mpiharju); R. Kokalj, zastopnik Donava v Kranja 10 K* kaz. por. P*.djed Čehulj h kron (po dr. Kušarju); predsednik in priča krone; župnik G. Vilman v Ljubnem 1*86 kron kot prebitek lek računa; sodniadjunkt O. Dev v ŠkoQi Loki 10 kron kot darilo vsled neke kaz. poravnave; mesto venca na grob umrlega g. F. Sajovica so darovali: po 8 krone: prof Peter-lin in Zupan; po t kroni: kontrol Batagelj, rir. Kušar, nad nženir Bloudek, I. Rakovo, adj. Seliškar in dr. Štempihar; po l krono: prof. Bučar, dr. Herle, 1. Jane, Ant. Jersinovič in F. Polak, skupaj fA kron; meščani za november 57-rtO kron; dijaki za oktober 98"0 kron, prof. kolegij s* november 11 kron; Ant. Treven aa Jesenicab 1" kros; župan F. Košraelj v Železnikih 4 krone; trgovec I. Boncelj ravnotara s kron ; Župnik 8. Žužek v Vodicah 1« kron; župni upravitelj J. Pfajfar v Javorjah 12 kron; ljubljanaki kvartopirci v Fr nckovi kamrici i '2 1 kron; A. Pavlin ca c. kr. drž železnica 2S kron; kazenska poravnava radi motenja posesti, pU*nec t liro (l K); Bolča 6 kron; neimenovan g kroni; zavrnjena 1 krono; aod. adjunkt I Toporiš v Kibnici 10 kron, mesto venca na grob avoje dobrotnice gospe E. Mata jc; Fr. Šavnik za zdramila 1*4*1 kron; zasebnik Fr. Okornovec v DraŽg('šah 4'l-< kron, M. Poč v Komendi > kroni; G. Fuchs v Kokri ') kron; prof Peterlin I krono; (pozabljeni, a vendar plačani dolg); kaz. poravnava Kuralt- Piatar 4* kraa (aa 4r Kalarja); dr Daade Majaraa ia Ljabljaae So kroa Cpe poal. Cirila Pirca); Fr. Beaedek aa Sv. J o« t a 4 K; adj. O. Dev ii Škofje Loke 9d kraa kot proate-voljae globe v aeki kaa .nadevi; ar dniki aae-stne h aailnice kranjske 1' kron, mesta vmea na krste F. S^jovica; ia istega namena ; tovarnar I. Kraus v feibercah IO kron ia P. Majdič v Celja 15 kron; občina Bled letni prispevek 9P kraa; meščani aa december yS60 kraa, prof. kolegij aa december 14 h K. veleč, gospod župnik trnovski I. Vrhovnik h K, gospa I. TeJ-kavih a K, goara I. Mallj 4 a, gospa M. Černe 2 K Slavaa I mestna ženska podružnica sv. Cirila in Metoda po gospej Fronji dr. Tavčarjevi 2 i kron. katere bo darovale č. č odbornice, in sicer: gospa Pranja dr Tavčarjeva 4 K. gospa Marija Graaselli > K. gos^a Fr dr -regoričeva v K, gospa Julija dr Fer-jančičeva 2 K, gospa Lina dr. Huduikova -< K, gospa Bcrta Kušarjeva S K gospa Marija dr. ZupaaČeva t K, gospa Marija pl. Bietweis-Tr-ateniaka 2 K, g<*apa Terezija dr. Jenkova t K, gospa 1'ršul.i Souvanova 2 K. — Slavna šent-jakobako-triiovska podružnica sv. Cirila ia Metoda po gospej I Šupančičevi Iv K, katere so darovale sledeče č. č. članice: Gospa I. Supan-Čieeva 1 K gospa I Vidmar 2 K, goapa Jelka Naglas 2 K, gospa M. Petrovč č 1 K, gdč Je-Uca Losar, Miuka Marout, Ant. Kadivec, Bri-gita in Vera Souvan vse po - K, gospa Trpin-1 krono. Slavnemu občinskima svetu, nadaije ... tu navedenim •>< žrtvovalnim darovateljem, kakor tudi gdč. voditeljici I. mestne slovenske dekliške osemrazrednice M. Maroutovi za nje trud pri nakupovanju daril in slednjič še vež-balcu gasilcev g. Daxu za kiočanje drevesca, se v imenu obdarovanih otrok Lajtopleje zahvaljujeta Zofija Zupan Marija Jerina vod. I. in II mestnega slov. otroškega vrtca-t Ljubljani, dne 2 i. decembra 19 j. Umrli so v Ljubljani. Dne 2. januarja: Elizabeta Boh, delavka, 68 let. Srčna hiba. — Anton Prelesnik, deželni knjigovodja, 67 let, Rimska cesta 11. Morbus Brighthii. Dne 3. januarja: Živa Marija Zupan, zasebnega uradnika hči, 4 mes. Zaloška cesta 13. Božjast. V detel ni bolnic?: Dne 1. januarja: Andrej Bernot, hlapec, 55 let. Kap. Dne 2. januarja: Alojzij Mergole, hlapec. 29 let. Jetika. — Fran Muss, čuvaj, 80 let, Ostarelost. — Josip Paniger, delavec, 72 let. Pljučni emphvsem. Dne 3. januarja: Fran Stenovic, dninar, 40 let. Jetika. Zahvala. 1 Povedan izredno bridke, nenadne izgube svoje nad vse Ijabljeae soproge, oziroma aeatfe, tete, vakinje i. t. d , gospe Josipine Počivalnik rojene Drobnič katera mi je bila od nemile usode ngrabllena baš v trenotku, ko se je na Silveatrovo poslavljala svečano-dno od starega leta, došlo mi je vsestransko toliko prisrčnega tolažil-nega aočutja, da roi ne dostaja beaedi, ae vsem dostojno zahvaliti, kakor si želim. Storim to po avoji akromni moči ter izrekam vaetu sorodnikom, priiatel)em in znancem iz Ljubljane in z dežele za izredno mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitka najiskrenejšo zahvalo. Zahvaljujem se dalje iskreno preč. duhovščini v Ljubljani, Loki pri Zidauem mostu in Laškem trgu za tolažilne posete, slavni Društveni godbi, go spodom pevcem ca toUžbepolno petje, veleč načeluištvoma južne železnice v Ljubljani in Laškem trgn čast. gg zdravnikom za trudaljubuo pomoč, čast. gg. kolegom in slavni zadrugi gostilničarjev, vsem darovateljem pr kraanili vencev. Osobito pa bodi visoko-spoStovanim gg. atalnira goatom najpriarčnejŠa zahvala, da ao mi ob tem Žalostnem času izkazovali toliko simpatij. Vsem in vsakemu posebej iz dna srca najtoplejšo zahvale! Lj ubijana-Laš ki trg, dne X januaria !t06. 74 Karel Počivavnik. ISorzaa poročila. Ljubljanska raditna banka'4 v L|ubf)anl. CJradal karal dan. bone 4. ja aaaeia * • ttia«aq»*»ear£ >x? V ■ >«aa» I Klayr W 14 106 SD sjaavaa reats . . ■ > . us 10 »l« i*,0 avatr. kroaaka rauta , . 19« ta 100-8S ;-/, n alata 9 mHIS 4« # efrafca kraaaka .... M ta ts te 9 ala» . . . M4 74 • 14 f- > , aaeojtte daŠalo Sraalr&a , »t-aO 101- . • . aoMiSe mafija «n ■ . 1OO-S0 toi-to ' 0* • k m Izd* lfV> - ior.-— i%% aaa.-aara. aal.poa.IvOS ! 0»4 10'4 5 t«/t ^aka. dva. baaka k. «. . •VTS tt »a 'C/a m m S tf ■ */,*/„ aat, ptmaa gal. d, hip. h. ltl 2> ^/«•/1 hora. k. e. a. 10«/t a*...... %»te 10119 .* / , zrnat, »masa laaerat. kr. •«»o-sa 101-b«-' s.*?« /t m 0 saaas ica>— 100-se .V'.8/,, a. pm. aajr. aha. aaa. . •oo-is loi- ie i%% abL agr. lokalnih ia- lenla d. 4r. . . sala HO 50 iVaVs %UL 2e4k# tmA» baaka . oo-— 101'— .•/, pciev. Trat-Pereč« Lak. šal ^to Vi avtor. doL iai, ... 100--- m iai. kap- ' M 40 S't 4 > 1 %• avat. pet. aa -UL ■ e-T» 101*14 aVe«i > ^rsidMna m • « 481 9 asmaSka » . . 7S 2 Crakevake a «1 iO ft aizbijanako p St 68 — ivet. rad. krtla 9 . . , 4t 14 63 74 ^S*» a a a 1 — 44 - (»dalfava B , . et sr >lafenržke • — 74 so >anajaka ka*a. , za — SSS — &uat^ rJEna iataaaaaa • • - 'tt — 1*- reiavue iataaamja . . , SS^ TF> S«S 14 ivstr.-ograka baaiaa deiaia« t Sr-60 isil — kvatr. kredltaa baaka . . ««T4 40 676 at /ifrak« 9 • ^vaoeteaek* . . . 7"t — 7t0 — .as-— V47- »»raaegokcp v Mana 'FMIs' 47i- S7S~ U^oaake montaa . , M r— 6»l -raaka aei. tadr. «>.... • t — S S — riOia-Miroari , , r.-^vijafte praaa. itrtfhm . . it a T6 6SS7S 170 - 171 — ivatr. eroftae tovr. drofib« , . fS »*— 62 loške sladkorna dražba S4- — 66 64 aaamma. i kr. aekim...... 1' ss 11 88 10 traald . . , • * . lt*l7 it lt iO oaarka.... ta bi 13 SO VvarenfS« ... iS ts i4'- Carke . • lit Ss 117 74 a^ * t t sablji..... ♦Si — >B4Bfl$J. b*- Žitne cene v Bwtfi**?>4>fcfci, Dm S jaaaarf^a Itaa. T »- .-r-ama 9 m - z Vetrovi Maka 4. 9. et. V4SO — 28 al. acah oblačno 5 44 7 — 46 ai avzh. obtartno 742 S — 60 aljjzaiodde .aaaa Srednja včerajšnja temperatara: —3'7 normale: 15 7 . — Padavica v maa nO. Zahvala. Vsem, ki ao aam izkazali eb amrti našega ljubljenega, predobrega sopraga, očeta in tasta, goapoda Antona Prelesnka, deželnega knjigovodje, tolažeče sveie sočutje, posebej ae visokemu deželnemu odboru, v lespošto-vanim gg dež tnira nradnikom, slav nemu ^Obrtnemu pomožnima drnštvn* in vsem drugim darovateljem krasnih vencev, kakor tudi vsem, ki ao pokojnika apremljali na zadnjem potu, izrekamo tem potom presrčao aahvala. V Ljubljani, dne 4. jaa. 1909 Rodbini Prelesnik-dr. V dušek le 16 let obatojeca najatarej^a ljub!ja»afca iiOsreGovalmca stanovanj in siužet G. FLUX Gosposke ulice St 6 lA«e saaafmi o « prodajalko za trgovino i aešauin blagom v mestu, d.»tuo mmA ; vei kuharic ta l>|UOijaDo in zanai, tudi k poaniiiezui datui ali faapasla, nokaj sobaric, pestunj, kr&ćenc,; oteo-lenega koćijaia za ^raAćiuo pmsl isv hnun pogon, itd. itd. Vt*i> t pisarni. Odda se pod ugodnimi pogoji delikatesna trgovina z sWtifiski aie atuiuii odjemalci pod ugoduimi pogoji. Zunantim dopssm ji pritožiti ziaiki u tlgovor. JWZ 16 Ularja *a otrobi* is--atnt\ Glavni dobitak v vrednosti a*. Skapaj 3000 dobitkov, fflktljf Hirc-klitSt 28 »7 J»n. IOOS. I srečka velja I krono. Pabiva m v TBfi aarujalnicah, « kr. ;oba«aik trafika k ia loterijtikih nab ralaicak Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Twšrmtmwk v CELOVCU H Im giradaja eto vrsta rat, sastavnih pisem, prijoritsi, ko* monainib vbhjracij. arafik, d*Jriu*. vala t, novcev iti devi«. Promese Izdaje k vsakemu žrebanju. ■aaaflBaWaaaM»aaaatt^ Akcijski kapital K 2,000.000— Rezervni zaklad X 200.000'-. iiatrabane vrednostne papir)« tu Zavavruja »raCJM proti vnovčuje aapaiu kupone. 3arwLxa*xxl iaaaru."fc>i. Vinkviluj« in devlnkulujat vojaška žanicninaka kav volja toaapa li Pm4*u±nlom v SPLJETU. aa> Daaaaaraaa vi os« earejeaais ■Jfififi v takoeecn račana ali na violne knjižaoe proti ugodnim Mrestim. Vloženi denar obreecoje od dne v*oge do dne v&diga. S—9 Promet a oekl In nakaznicam; 1 asfnaa rimu mm m nm najboljši čaj surtn. faait* aa RUSKO carinsko baodrrolo origi-aatna aaviSkav aa aa varstveno znamk« K ^ C. + H'g. gumijevi predmeti + z vratne kakovosti, orig pariški, diekretni iEbori Tooreev, tacat St 1 po K 3H0, St. a K 3 60, 8». 4 K 6* ,3 vclefloi vaorci s cenovni kom, zaprto in franko, če ae pošlje K lm20 v pisemskih snamkah n. Rn'RBAkn. Dunaj EV Berggasse st 3 3Ž10--4 Za ponudbe at% ž1 iiiiiittta, adra (tla za sita) prosi (v nemškem jezika) 70-1 6. H. FLAMMIGER, Slebfabi k lo ■■**!htw»l kr. nlove brca nadeoratra do b Bivali eno noč, ne pa šČajo nobenega zoprnega duha za aeboj in ae nastavljajo same. Pasti za ščurke s pokrovom iz aluminija ulove eno noč tiaoč ščurkov in stanejo 1 gld. 20 kr. Povsod najboljši uspehi Pošilja proti povzetju Izvozna tvrdka LEON LATEINER. Dunaj I 16, VVollzelle 31. 5 kron in već zaslužka ra dan! Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati m Česar. — Oddaljenost ne škodi mČ in blago prodamo mi. Družba pfetilnlh strojev za domače delavce «477 30 THOS. M« WHITTICK eSc Go, Praga, Petrske namesti 7 156. Trst, Viaa Campanile 13 156. HOTEL „ILIRIJA". Knjigovodjo spretnega, zanesljivega in urnega delavca sprejme valjčni mlin 92 I v Špitalskih ali Prešernovih ulicah oz. ; na Sv. Petra cesti, na Mestnem trga I ah Pred škofijo. Ponudbe pod šifro ,!Đ06' poate restante glavna poŠta JLjubl|aoa do lf>. januarja. 23—a nemebiirana, z električno razsvetljavo, ; s p<»sebnim vbodom, svetla in lepa, se ceno odda kakemu gospoda Vinko Majdić Kranj b5—8 Beruh Marko na Poljanskem nasipa 14. Šivilja Učenec se priporoča častitim damam v hiše. Sprejme se tudi delo na dom. Zoa sa mostojno rezati je izarjena v belem perila in otroških oblekah. Poizve se pri gospe Janko Rožne ulice stev. 9. VABILO k plesni veselici katera ae vrli v nedeljo. 7. t. m v gost pri Ribicu Dolenjska caata št. 4 Svirala bode priliubljena godba na godala. Začetek ob 4. uri. — Vstopnina 15 kr. Skrbelo se bode za dobro kuhinjo in pristno domačo kapljico. K tej veselici vabita '1 z velepoštovanjem JKihael in Ivanka Jflajcen. se sprejme takoj v trgovino z mes. blagom. Stanovanje iu hrana prosto Al. Jeranćić v Isjubljanl 24—2 Karlovska cesta 8. Za Radgono se išče k 2 otrokoma v starosti 7 in b let otroška Marica, ki govori in piše nemško, igra klavir in se gladko izraia v slovenskem obče valnem jezika. Plača po dogovora. Vpraša naj se v npr. „Slov. Na oda' 4191— 3 Prostovoljna dražba bo v to-ek, 9. januarja ob 9. ari dopoldne na Starem trgu v nisi st. 19. — Prodajala se bo različna hišna in kuhinja*a oprava, stare slike, poree lan, lestenci s steklenimi prizmami, knjige itd. 7b najcenejše perilo, vence in kravate, šopke moderce za neveste J. Itd. itd. E?9 w a^f aatal|aital na Starem trgu št. 9 laa na Sv. Petra cesti št. 31 "V «oi4eđ«38jo« tirno 7. ;anunrj;i 1906. leta. velik koncert Društvene godbe pod 08ebnim vod ..... ' . . • . Vr_v- ' Največja izbira najbolj ih in MjeeMJaU dvokoles In šivalnih strojev za rodbino ln obrt. Pisalni stroji, a Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. IVAN JAX ,„ SIN I v LJubljani, Dunajska cesta !t. 11 Idealno pohištvo za Vsaki sobi v kras in Moderna oprema vsako stanovanje. v veselje gospodinji. Najboljše blago. | ■V Prihranitev prostora kakor tudi denarja! Uelesolldno i delo! i Zmerne cene! aA .irfV«**^-') iif Jb*---- r------'^i. . * * . 1 mm t- Podnevi: divan Ponoči postelja Izumitelj in lastnik patenta: „Postelja, preminjajoča se v divan" Avstrijski patent t«v 23.189. ■ DRAGOTIN PUC zalolnik pohištva, tapetniški in preprogarski mojster Dunajska cesta št. 18. Lijubljailca Dunajska oesta it. 18. Odlikovan a ilato medaljo in Častnim križcem v Parim 1904. Izjava. Podpisani naznanja slav. občinstvo, da on aa nerodnosti in dolgove svojega aina Milana ni odgovoren in tudi ne pleinik. 9_3 A. Cirman. 1 ali 2 učenca krepka, ne pod 14 let stara, • primerno Bolsko izobrazbo, ako mogoče zmožna tudi nemškega jezika, sprejme v trgo vino z mefisnim blagom V« Arka T Žattartno pri Utgj,_s-h Sprejme se dva aH tri na stanovanje v posebno sobo (na željo tudi a hrano). 88 Kje pove uprav. „Slov. Nar." trgovino z mešanim blagom na deželi ae takoj kupi. Ponudbe pod „Ugodni pogoji- poštno ležeče Ljabljana. ; 9 t V Rajem se da za naj malo solne a o stanovanje z uporabo vrta na Lončarski stezi štev. 6. Stranke, ki delajo v tovarnah ali trgovinah, imajo prednost, ker gospodinja b«>di skozi kontu jo. *; 1 malo rabljeni, se zaradi opustitve trgovine ceno prodajajo. 79—1 Poizve se na Starem trgu at. II. na Glincah 6t. 61 is proste roke s 8 stanovanji, lepim aaaajenim sadnim vrtom, vodn-a-kom ia hlevom aa štiri živine in eno njivo. Lep stavbni prostor. Koncem njire teče voda. Proda ae »kupno ali posamesno. Več pri lastnika Josipu Oblaku v Novem mestu. 65—1 Sluibe isće efeo3aao3aO^ atrogo zanesljiv, 1 diplomo, izšolan v Švici, slov. in nemSk. jezika zmožen, 22 let star ter vojaa; dosedaj cenilec poljskih in gozdnih parcel. Sprejme tudi kako drugo uradniško službo. 56-1 Naslov pove uprav. „Slov. Nar.« goatilno pri „Golobu" v Šenčurju pri Kranju oddam takoj v najem z gonpodankim poslopjem ali tndi brez njega. Natančnejša pojasnila daje Ivan Graiaer, posestnik na Primskovom, poeta Kranj. 409 —3 Vnajem ali na račun se da T I v Novem mestu. Več pove lastnik. ee—1 Dvorski trs Ht. 3 pod , Narodno kavarno". Od nedelje, 7. januarja do vžtete sobote, 13. januarja 1906: Tripolis Najbolj i I In najpopolnejši se knpi najcenejše aa takojšnje plačilo ali radi na najmanjše meaecne obroke, tndi ta ptovinc^e, aamo naravnost od tvorničarja jfenrika Bremltza, c. kr. dvornega založoika v Tretu, Via G. Boccacclo 3, Katalogi ia koodio. gratis in franko. 66 1 Kako si upaš mi prinesti kaj drugega, nego preizkušeno dobri ^\ „Ottoman" "Cigaretni papir ali stročnice. HCenjene dame!! Fini francoski moderci s pristno ribjo kostjo se dobe pri tvrdki 6*2-1 Senica i Zupan tjubljana, &elennnrrgowe aml. 3. Sprejme ae poslovodja aa večjo trgovino oziroma podružnico, ki bi jo lahko vodil popolnoma samostojno in 57-1 dva močna učenca iz boljše hiie. Prednost imajo oni, ki ao dovršili kak gimnazijski razred. J. Krašovic. Jesenice — Gorenjsko. Pvodam wma poziv. in pisalno mizo. Ogleda se lahko pri ga. grofiei A. Llchterberg v 8p. ftlekl pri LJubljani. 4% 1 Luka Sanica trgovec v Podgorju pri Sevnici. (Šlarjerasao.) Koledarja * ^ za kmetovalca spisal agr. dipl. J, Legvart je ie nekaj i z tiso v v zalogi. — Kdor si ga teli nabaviti, naj si ga narodi nemudoma pri I. Bonacu v Ljubljani šelenburgove ulioe. Cena knjižici K 1 80, a posto 2 K. Pri naroo Iu na skupaj 5 komad se eena zniža K 1 40 komad. na 4183—a Poživljam vse one, meni neznane gaspade, ki so na nesramni naein zahrbtno obrekovali v tiskarni g. Drag. Hribarja mene in moje podjetje ter «,menjali, da ao že vložili tožbe zaradi poravnave Izdatnih dolgov, naj se zgladijo v moji pisarni v Šelenhurgovih aiieah Št. 6 v II. nadstropja, da vsaj spoznam ljudi, katerim kaj dolgujem in poravnam dolgove. «6 VV. K. Nučić, 7alanda Predpust ne gledališke In poulične lasulje (baroke), kite, br. de, Lelchnerjeve šminke in puder, kakor tndi vaakovratno BasF* parfumsn^ ^aaj priporoča tvrd k a Senica * Zupan, L(nbllanat Seleaburuove uL 3. Laauljo xa druAtvane Igra ae tudi izpo-•ojujajo. 61—1 najbolje! daj na avetu. 3.-33-24 Dobi se povsod. Indra Tea Import Company, Triest. cejlonski čaj Znamka prve vrste posebne izdatnosti Naprodaj v zavitkih od 20 h do 2 K v drogerljah In Spe* cerljah. *xoi-e Na nobeni mizi bi ne amelo manjkati Strossmay8rjeve Me ■ r- = (letaatli t aa«) - prirodni pridelek prve vrste ia kleti ekscelenee pok. skota dr. J. J. Stro s s maverja, ki jo prodaja D. Reldumano sin o DlakoveiD (SlufonljHl. 3744 II Poštni zavoj z 2 litri (ranko K 8*—. Pri naroČilih naj se navede tndi kra kjer je pristojna finančna straža. Italijanski *7 Po dolgotrajnih obravnavah, ki so se naposled končale le z intervencijo c. kr. trgovinskega ministrstva, je državna zveza avstrijskih lastnikov tiskarn kot zastopnikov skupne tiskarske industrije Avstrije sklenila s pomočništvom novi plačilni tarif, ki je stopil s 1. januarjem 1906 v veljavo in ki ugotavlja pomočnikom poleg krajše delavne dobe tudi bistveno povišano plačo, ki se mora po dogovorih znova povišati čez dve leti. Podpisani lastniki tiskarn na Kranjskem so torej prisiljeni, tiskarske cene s 1. januarjem 1906 povišati za 15%- - ZDruLŠtvo la.strxi3s:oTr tiskana. xa.a, TTTTfvn jslrejaa.: = Ig. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg, 1. r. Narodna tiskarna L r. Dvakrat na teden. Honorar 6 BI mesečno. Jtari trg ZO, L nadstr. J. Blasnikovi nasl. 1. r v Ljubljani. Dragotin Hribar 1. r. v Ljubljani. v Ljubljani. Katoliška tiskarna L r. v Ljubljani. Zadružna tiskarna 1. r v Ljubljani. Iv. Lampret l. r. v Kranju. v Ljubljani Klein & Komp. v Ljubljani. KatoliSko tiskovno društvo v Postojni. 1. r. L r. 86 J. Krajec nasl. 1. r. v Novem mestu. Ant. Slatnar 1. r. v Kamniku. ® O a O n O • tsi m 5 oc «5 o © «r • m "O ^ "3 "7^ *r C m I O CD .«3 s "S jo 2 O o. a . §? i i Najfinejša vseh znamk j. < ■ .8 JEDILNA MAST! Najfinejše za pečenje, praženje in kuhanje. _ SUHOST £dino izvrstno sredstvo za okrepitev in o j učenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabij i v svoji lastni rodovini z izvrstnim uspehom je p?motogen Krepi!na in živllna mo*a za izpolnitev telesnih oblik vrlo uspešna. V 6 tednih 30 funtov konutatiranih. 11 najvišjih odlik tudi Grand Prix. Dokazno, da presega vsa druga živila. Originalni zavitek okoli 250 gr K 2*50. Dobiva se v lekarnah in drugerijah. Pazite na ime Demotogen, drugo zavrnite. Razpošilja centrala: 3B69-8 BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50. • nlsltani f»«-l M. .»»«51 «1 **«»§§ «~n*§f *a- O O C* A. O 3938-9 0 CZUBA-DUR0Z1ER S C* francoska tvornica konjaka Promontcr. !•« I'mnu'M'IJrun 1HH i t Parna Is Drtii ! Ljijaii! kupu e sledeče vrste smrekovega, jelovega, borovega, bukovega iu hrastovega ckroglega lesa (hlode), potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde, pripravljene za posekanje. — Ponudbe je naaloviti na 4166-2 Parno žaso Deghenshl v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico 47. ^isarna: Šelenburgove ulice 6. r Najkoristnejša božična darila so SINGERJEVI šivalni stroji. Naprodaj so v seh prodajalnicah s tem polegstoieČim kazalom. 53-1 L SSNGERCo., delniška družba šivalnih strojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. C. kr. pri v. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe V Trbovljah priporoča svoj pri poznano izvrsten l*«»a*tlaiacfi • ea^aMAni V vedno jodnakomerm, vse od avstrijskega druStva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glodć tlakovne in odnorne trdote dalre nadUrlijujocl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. »Priporočila ln spričevala rasnih uradov in oajsiovitejsih t v r d k ao na razpolago. Centralni urad: 3238-14 Đunajp I*s Masiml l*ix*.f$tjpr> st&& 9. i julijanski prodajalci premoga prodajajo premog od 2. januarja 1906 naprej po sledečih cenah: 1 cent potom hauziranja ... K 1*24 10 centov naročeno v skladišču „ 1 20 20 centov naroč no v skladišču ii 116 Požlep Ant Komenskega ulice st. 19. Progar Pili p Linhartove ulice st 7. Terdina Ivan Slomškove ulice št ZL Schiffer Lina. Resljeva cesta št 30. 22-2 Pavlin Anton Prule št 6. Kuočič Ivan Sv. Petra cesta št 49. Treo Oskar Marije Terezije cesta št 12. Treo Ivana Cesta na Rudolfovo železnico. Lampprt Martin Kolodvorske ulice. Svetel plamen! Dolgo gorenfe! Natbolj&e blago! Premno ge ponaredbe etiketiranja naših Že 70 let predobro uvedenih Milly sveč so nas navedle, da smo Izpremenili obliko etiket, kakor zdolaj razvidno. F. A. Sarga sin t tfruo. Bou. Ca. ti.II tanki : milici rv„ A.i loe... k■ 241 tlkett * rljeft m1lly" lakonom »Štićen« *' «J >t' t *■ . ■ i. It* • 'J m'.L.it 560 Srenura. Varujte se ponaredb! Naše etikete. beseda Milly, kakor tudi znamka zakonito varovane. solnce so 3480—3 Najvicja zaiufla omilil de aa|tlM)i1h otroških vozičkov In navadna do najfinejše zime. H. Pakič r Ljubljani. Isaasia Hre6nikoa u •stili* t tevratlea. ) i KEBER = -v J-.ji»t>lj»ni = na Starem trgu št. 9 I n na Sv. Petra cesti št. 31 i priporoča svojo tovarniško zalogoj suknenega, platnenega in! perilnega blaga 1 po Izredno nizkih cenah. I Potrebščine z. krojače I in šivilje. 6. CADEZ v lo ubijani Mestni trg št. 14 poleg Ortaočevs manufakturne trgavlaa priporoča 1 klobuke Cepiče, razno mošk Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. XXX XXX XXX XX* XXX XXX.___________ XXXXXXXXX XXXXXXXXX xxxxxxxxx K XX XXX XXX rxxx - urar - trgovec z zlatnino in srebrnino na Mestnem t;p št. 13 filijalka: na Jftesittem trgu it. 17 priporoča svojo veliko zalogo preHarlJ-aiUlh ur iz prvih tovarn, &>■•«!* II*, anenalilh, salansklh in nr ns «»ftftt»lo, l»rllJ»»Mov. zlatnine in srrbrninr. Namizna oprave* Iz kitnjMVfK» nr«*bra. Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.« i vv I Jv. Seunig trgovec z usnjem ia drobio In dobolo v Ljubljani, Stari trg št 7 priporoča prah dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurenca, brez isacaga duba po smamf aalafefaaa cenah: I It«. Mi H, vm * »O si9 pri oakupo večje množine se ceneje Jfovo! Patentirano JCovol nepremočUivo mazilo n pocrnanjo rujavih čevljev, usnja itd. IfkVITA lil natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, prcobUi scalaiCai MslUii, boltznlh mthar)a ia tt*Mc, katarjih sopit, prebavil, Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kaatnerju. Dobi se tndi v lekarnah in drogerijah. 7—1 VITA VITA . Si. •»8Hijs»e m C ki ravxtaul)sr*o drl. oratavne Zeiezmoa v Beoaka lar-^od. Iz. ^ozrLOg^si reda, ODHOD IZ LJUBLJANE fri*. kol PROGA NA TRBlZ Ob 12. an 14 sj peno«! aeorjil riak v Trbis, Beljak, Celovec Mali Glodnita, Pranzenafeete, l no m ost, MoĐakovo Ljubno 6es Belathal v Aoeae*, 8olnegrad, Čas Klei^-Reiniog v Stevr, v Lino, aa Dunaj via Amitettan. — Ob 7. uri & k ajotr*j osobni vlak v Trbts, Pontabel, Baliak^ Celovec, Moraa, Mjkatemdorft Fraaat^sfeste, Ljubno. Dunaj, aaa Selstaa » Solnegrad, laomoat, 6as Klein-Reifling v Stejer, s Line, Badejevica, Pisen, Mari)iae Tare, Heb, franeov? vara, Prago, Lipako cec Amatettm aa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne oeobn vlak v Trbia, PontabeL Beljak, Celevec Mali Qlo sjatraj, ob iO. uri 68 u dopoldne, ob 6. on 10 a avecso Ob 9. ari S5 :n ponoći sam ob sdeliar trasnikih in le v oktobru. — Sr^i^esrpoperki *as > p, *? *nJa .*re< i^rajev^lT,'* Isasai Tr* 1 m. m m i -m M M -a -« W m M m* Naprodaj je skoraj popolnoma nov Iricikel najbo Ijše kakovosti za prevažanje blaga. Istega si je možno ogledati vsaki dan na Hi m s ki cesti št. 16 v hiši g J. J. Kantza. 43-a Ponudbe pa je staviti na pisarno oskrbnika kon-kurznega sklada J. J. Kantza, dt?» Frun Tok« v ćič odvetnika v Ljubljani, kjer ae tudi poizve cena. ^ v^ 4^ 0^ v^ v^ v^' [Grandiozna priložnostna prodaja v modni trgovini Emest Torb. Plesne novosti, = in vsi predmeti po = enormno znižanih [cenah. as* 4i»9—4 Y6 8384 Jorgo urar 3961—5 • bi*. Modno aoprlaeaenl oonllee, trjrove« a drac«( nami, eloinlno In trebrnlno = na Dunaju, III 4, Rennweg št. 75. = samo 2 gld. stane pri meni pristna švicarska Roskopf remon- to arka na sidro, ki teče na kamnih. S aeknadnim kazalcem 25 kr. več. Zdriim ae vsake kričeče reklame, ker jc to poštenega trgovca nedostojno. Delavnica za nove ure in cena popravila Nova vzmet se vstavi v vsake vrste žepno uro aa 4o kr. Velik Uu-**%tmv»ni renovn'k grafe in franko Št. 83 Naprodaj je več različnih, novih, ln ia rabljenih late si je možno ogledati v jeaiaarni tvrdke Jo Jo Kantov Ko^OL^JltL pogoji pa se poizve do v pisarni oskrbnika dr. Fr. Tekavćič«, odvetnika ir Lsjtll>ljoxXla. 42-2 Sramel kvartet danes, 5. jan. ob 9. zvečer večerni koncert v Narodni kavarni. Dne 6. januarja ob pol 4. uri popoldanski koncert = v Švicariji. = Dne 7. jan. ob 10. dopoldne zajutrkovalni koncert t restavraciji G. Anerjevili Anini Dne 7. januarja ob pol 4. uri popoldanski" na Drenikovem vrhu. Dne 7. januarja ob pol 8. uri večerni koncert o restavraciji Narodn. doma. Vstop vsakokrat prost. „Šramel kvartet" ae tem potom gg reatavraterjem in gostilničarjem priporoča za prireditev koncertov in plesnih zabav. P. n. društva, strelski klubi, zaključene družbe itd. (tudi izven Ljubljane; se vljudno prosijo, Čim preje si osigurati šramelne tako, da bode mogoče vsestransko ustreči. Pojasnila daje: 8» Sramel kvartet ^ v Ljubljani. za postelje ia puh priporoča po najnilfih K. HITI IF^ed. žilcofijo St- £20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. <^nnnanannamamannnnnnV^ Uatono«iJen< loto i«ao. To I o Con •lev. 99. ▼e) Hodna trgovina J. s. Ljubljana, Premera«alice v novi zgradbi ..Mestne hranilnico" priporoča lepe moške in ženske klobuke fino perilo, kravate, kakor tudi vae v modno trgovino apada-joče predmete. Pri nabavi peri o mm opre nar MP* poiebea robot. ~*NI i g ea Za rselflo postrežba In strogo solidno blago jaači 2o " aoogo lat obstoječi firoa ===== Cementna zarezna strešna opeka Iz portland oa manta ln paska. 8tn»ka pribodajasti. Patentirana v 30 državah. Trpažnojea In bolj lahka streha kakor Iz vaako drugo vrata etreSvilto opek Iz llovloa. Bdini izdolovatolj aa Kranjsko JANKO TRATJN IzdelevatolJ oemtntnln Ollnce pri L t ubij ant « -i » a s L a a o T o p a o ■» L. Najboljši koametiAki predmeti so: A A A da m"° p° 6° h oream po I K sa olepsanje polti in telesa. da ustna voda _ zobni prašek po I K, za gojitev zob in ust. J g lasna voda iflftna pomada po I K, ca ohranitev in rast las. Ti izdelki „Aida", ki bo oblsstveno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarni Mr. Ph. Mardatscblager, kemik w Ljubljani. Nadomestka aa aAldoa aarrafiajte. Avgust Agnola Ljubljana Dunajska cesta 13. Izborna zaloga namiznih in nastropnih svetilk, najnovejše vrste po nizkih cenah. Dne 2. jaonarja 1906 izžrebano je bilo loterijskega posojila mesta ljnbljaoc in sicer: Št. po Irebalnem načrta 600 številk 40000 4000 1000 1000 1000 1000 1000 K 3326 z dobitkom ■ 8244 n . 3413 „ . 27127 „ . 31796 „ ■ 34985 . n 3292f» B St. 127. 200, 303, 362, 409, 475, 789, 806, 812, 814 849 1283, 1660, 1871, 2088, 2508, 2586, 2675, 2790, 3103, 3119, 3151, 3210, 3946, 4131, 4355, 4545, 4577, 4648, 4676, 4774 4882, 4922, 5493, 5599, 5833, 5966, 5973, 6043 6356, 6360, 6415, 6422, 6513, 6531, 6556, 6801. 6890, 7002, 7253, 7310, 7497, 7708, 7942, 7945, 8043, 8236, 8258, 8396. 8578, 8930 9088, 9155, 9721, 9796, 9882, 9961, 10008, 10210, 10264 10322, 10524, 10587, 10691, 10888, 12035, 12274, 12743, 13074, 1034, 1104, 1259, 3387, 5098, 6438, 7710, 9356, 10353, 11867, 13977, 15059, 16639. 17501, 18270, 19284, 20686, 21493, 22401, 23059, 24678, 25671, 26630, 27871, 28920, 30373, 31563, 32297, 33368, 34377, 35499, 36836 38715, 40567, 42031, 43833, 44998, 46380, 47357, 48751, 50613, 51537, 52725, 54179, 55591, 56434 58591, 60497, 61666, 62633, 63914, 64731, 66378, 66998, 68402, 69034, 70991, 72992, 3628, 5207, 6441, 7875, 9435, 10493, 11952, 14046J 15203, 16787, 17509, 18298, 19300, 14412, 14428, 14615, 15536 15670, 15946 16877, 17008, 17026, 17646, 17892, 17895, 18377, 18652, 18775, 14739, 16130, 17044, 17987, 10895, 13103, 14751, 16269, 17083, 18160 11206, 11564, 13395, 13534. 14827, 16292 17183, 18176, 14830 16386, 17184. 10328, 11676, 13862, 15011, 16391, 17367. 18782, 18790, 20785, 20800^,20829, 20879, 21665, 21759, 22591, 22679 23433, 23746, 24829. 24974, 25789, 26005, 18230, 18231, 18891, 19264, 20509, 20671, 21516, 21665, 22424, 22489, 23064, 23164, 24695, 24702, 25679, 25758, 18799, 19348, 19359, 19430, 19762, 20037, 20359, 21021, 21027, 21233, 21256, 21279, 21795, 21816, 22032, 22333, 22330, 22783, 22811, 22864, 22880, 24522 24559, 24560, 24665, 25182, 25296, 25399, 25580, 26232, 26430, 26506, 26616, 27110, 27130, 27141, 27180, 27937, 28087, 28378, 28410, 29028, 30436, 31778, 32349, 33635, 34668, 35526, 37431, 39167, 40605, 42113, 43876 29151, 30534, 31807, 32363, 33660, 34784, 35666, 37481, 39230, 40662, 42125, 29394, 30688, 32001, 32501, 33814, 34967, 35782, 37617, 39297, 41069, 42195, 29766, 31013, 32112, 32697, 33954, 35164, 35900, 30061 31131, 32211, 32736, 34002, 35199, 35921, 29418, 30760, 32074, 32569, 33835, 35033, 35789, 37814, 39415, 41132, 42275, 43888, 44034 44345, 45214, 45410*, 4562l', 45645*, 45732, 45820, 45885, 46493, 46572, 46606, 46637, 46703, 46719, 46911, 48049, 49432, 51229. 51934, 53099, 54936, 22688, 23953, 25058, 26046, 27419, 28487, 29527, 30903, 32083, 32599, 33888, 35117, 35809, 38134, 39945, 41313, 43005, 44481, 27421, 27423, 27763, 27863, 28574, 28763, 28791, 28830, 38220, 38457, 40118, 40246, 41368, 41706, 43184, 43473, 44779, 44866, 47445. 48920, 50691, 51572, 52777, 54348, 47706, 49001, 50732, 51677, 52902, 54426, 47840, 49364, 51071, 51761, 52953, 54519, 48056, 49557, 51258, 52026, 53449, 54985, 48156, 49591, 51275, 52251, 53553, 55077, 48194, 49698, 51294, 52477, 53609, 30160, 30334, 31242, 31443, 32239, 32295, 32757, 32956, 34107, 34170, 35259, 35288, 36253, 36369. 38573, 38663, 40288, 40455, 41739, 41800, 43643, 43774, 44949, 44980, 45896 46218, 47024, 47106, 48264, 48685, 49866, 50076, 51298, 51470, 52639, 52699, 53682, 53794, 55086, 55100, 55420. 55617, 55635, 55700, 55771, 55777, 55788, 55870, 56098, 56151, 56748, 57370, 57683, 57748, 58836, 58988, 58994, 59346, 60541, 60589, 60757, 60780, 61704, 61785, 62146, 62151, 62635, 62670. 62802, 62887, 64067, 64789, 66432, 67181, 68415, 69263, 64122, 64887, 66444, 67353. 68419, 69386, 71116, 71267, 73456, 73497, 74550, 74659; 74676, 64127, 64240, 64440, 65063, 65219. 65575, 66531, 667«-9, 66767, 67553, 67568, 67614, 68425, 68472, 68735, 69392, 69474, 69523, 69988, 71464, 71700, 72171, 72174, 73502, 73535, 73757, 73797, 74694, 57794, 57901 58004, 58090, 58472, 59402, 59454, 59859, 60086, 60344. 60829, 60954, 61035, 63487, 61522, 52189, 62260, 62287, 62329, 62379, 62918, 63434, 63509, 63721, 63813, 64635, 64669, 64675, 65893, 66068, 66131, 66843, 67943, 68804, 70301, 72296. 73854, 64445, 65849, 66785, 67829, 68763, 66912, 66989, 68026, 68121, 68826. 68969, 70745, 70996, 72422, 72507, 74157, 74324, 74715, 74718, 74837, 74846 z dobitki po 60 K. 4790, 6883, 9059, 10696, 12394, 13424, 14600, 16286, 17680, 19272, 19919, 21408, 23668, 25002, 26643, 27879, 29201, 30562, 32004 34106, 35005, 35882, 37019, 38322, 39352, 41468, 42625, 44617 46395, 48688, 51050, 52755, 54502, 57004, 58824, 60089, 61955, 63305, 64296, 65795, 66747, 68003, 70497, 72522, 74011, Od dosedaj izžrebanih številk niso ie bile vzdignjene sledečo: Št. 71763 z dobitkom K 50000' . 41027 „ , . 1000---. 46335 „ „ „ 1000*— in 552, 752, 757, 1090, 1252, 1362, 1382, 1951, 2084, 2105, 3015, 3163, 3316, 4020, 4027, 4066, 4353, 4704, 4758, 6002, 6218, 6313, 6401, 6453, 6665, 6693, 7713. 8376, 8392, 8671, 8794, 8819, 8867, 9701, 9735, 9744, 9770, 9855, 9929, 10060, 11287, 11480, 11579, 11641, 11877, 13209, 13223, 13243, 14093, 14338, 14442, 15798, 15921, 5590, 7521, 9429, 5707, 7647, 9635, 10774. 10778, 12687, 12873, 13441, 13470, 15682, 16578, 17924, 19539, 20366, 21900, 23775, 25485, 27048, 28025, 29417, 31038, 32367, št. 51, 135, 545, 2891, 2938, 2968, 4992, 5023, 6903, 6980, 9159, 9379, 10740, 12522, 13427, 14943, 15430 16423 16504, 17809, 17868, 19314, 19403, 20313, 20347, 21683, 21853, 23699 23735, 25233. 25345, 26691, 26847, 27880, 27885, 29301, 29320, 30627, 31007, J2190, 32255, 34129, 34414, 35018, 35028, 35937, 36032, 37059, 37349, 38694, 38712, 39367, 39425, 41513, 41S29, 42864, 43126, 44654, 45528, 46552, 46767, 48790, 51250, 52818, 54553, 57028, 58868, 60482, 61286, 61969, 61979, 63457 63613, 64420, 64479, 65800, 65846, 66904, 66909, 68104, 68363, 68368, 70627, 70695, 70883, 72526, 11272, 13019, 14003, 15691, 17036, 18014, 19738, 20426, 22012, 24191, 25564, 27092, 28238, 29510, 31277, 33145, 16065, 17198, 18621, 19816, 21299, 22M>2, 2454:». 25695, 27299, 28673, 3« 639, :;i760, 34694, 34706, 35109, 35136, 36143, 375%, 38800 40414, 41938, 43254. 45590, 46811, 48884, 48952, 49500, 50103, 51398, 51400, 51553, 51949, 53040, 53419, 55498, 55615, 57330, 57357, 59013, 59141, 61407, 62052, 63657, 64601, 64670, 66232, 66241, 67055 67238, 72543, 72699, 74141, 74203, 74392, 17077, 17161, 18032, 18464, 19745, 19775, 20484, 20713, 22506, 22755, 24197, 24277, 25609, 25617 27244, 27257, 28337, 2S482, 29602, 30194, 31348, 31535, 33563, 33641, 33672, 34723, 34775, 34785, 35180, 35433, 35658, 36279, 30323, 36464, 37891, 37934, 38168, 38867, 38977, 39063, 40665, 40811, 40909, 42467, 42477, 42533, 44123, 44270, 44275, 45856, 45908, 40041, 47569, 47734 47907, 50300, 50332, 52336, 5240,;, 53624 53646, 56107, 56396, 57544, 57892, 59492, 59542, 61540, 61652, 62109, 62471, 62704, 63149, 63700, 63957, 64043, 64081 64954, 65034, 65049, 60342, 66358, 67414, 67645, 67713, 68989, 69261, 09522, 71128, 71205, 71059, 72904, 73624, 73858, vsaka 3622«, 37500, 38862, 40425, 42109, 44118, 45655, 46907, 13315, 14447, 10069, 17561, 18763, 19870, 21382, 23027, 24683, 26382, 27037, 2S758, 30543, 31815, 33993, 34871, 35075, 36715, 3S214, 39115, 41231 42575, 44324. 46098, 48341, 50482, 52525, 13354, 14571, 16094, 17578, 19171, 19889, 21400, 23613, 24787, 26501, 27075, 2889% 3» »548, 31968, 34077, 34978, 35743, 37006, 3829% 39305, 4136% 42619, 44535, 46322, 48641, 50876, 52556, 53463, 53568, 55979, 56008, 57439, 57475, 59147, 59403, 61458, 61524, 53902, 54291, 56441, 56863, 58653, 58*22, 59804, 60019, 0803S, 71121, 72792, 74399, 61718, 63180, 64183, 65648, 60004, 677*:», 70005, 72030, 73950, 61815, 63285, 64199, 05055, 60094, 67907, 70302, 72124, 73976, 74722, 74920, po 00 kron. Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane dne 2. januarja 1906. Župan: Ivan Hribar. 5321 Sacieta aucRima par Ia utilizzaJons della farra id aullcba della Dolomla-Trlasta. Delniška glavnica K 8,000.000. Sedež v Trstu. Tvornica v Šibeniku. Primissima Calcii Car! Pri objemu najmanj 10) kilogramov po K xa mOO kilc»0raitaov 4.6 5 trti:- te ž t \wc fororto za netto) t zavojih po 50 ali 100 kilogramov, embalaža brezplaČao, z tseh postaj nvstro-ogrske monarhije, po povzetju ali če se naprej pošlje znesek. Gramuliraa Carbid v zrnih po »/„ Vai Vu in lVn 4 K več, t. j. po K SO'—. Specialni rabat za cele vagone od lt\000 kilogramov dalje.--— 1 v 'kv Želodčne bolezni pojeste eo sle dica zanemarjenega mo trnja proba vi lun J t* ki nastopa ponajveč kot ^tMuacejkunje MiiMSi, zacatenje Ifli-aa, »o*"•*•«»lea, naganjanje, s- aboAf H. wl»*f» «*9. ffl»voho( Itd. in se nemalokdaj izeinnjo iz tega hude motitve zdravja, če ne preprečimo tega o pravem času. Kot izvrstno sredsvo proti vsem nastankom pokvarjenega želodca bo se Žo več deaet-leUj kot Marijaceljske kapljice splošno znane in priljubljene Bradvjeve želodčne kapljice izvrstna obnašale kot tek zbujajoče, želodec krepeče in nalahko odvajalno sredstvo. Stekle-z Mfti««!l»'ni >r« d t*ianr SO v.: d\oJnafa Mieklt-iura Ia. 1*40. Pri nakupn v ^liornah zahtevajte izrecno pristne Br«itjje%e? želodčne* Itpnijlee ia si ne dajte vsiliti drugih. Pazite n- zavoj v rdečih za- y klopnih skatljicah z Marijino podobo kot zaščitno znamko in s podpisom *^7212Žtr * O nlralnu ztkloaro V. Brudijevu Irkama na Dunaju, I., Fleischmarkt Nr. 1/586 razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej za K 6*— žest matih ali K 4*6o kri velike steklenice franko brez daljuih stroškov. 3i»9-6 Novo! A- B- gorivec iziaal a ioki a • t t • Model 1906. t t • 0 stane samo K 8*— kompletno z žarno mrežo, cilindrom in stenjem. Gori tako svetlo kakor plinova žarnica in porabi v okoli 18—20 urah iiter petroleja. Stenja ni treba pristrigavati in snažiti, ker je nepremakljiv, rabijo se premenljivi obroči velike trdnosti. Ta luč je tako preprosta, da jo lahko opravlja vsak >ttok, zato ime «A. B. C.». Pristoja na vsako svetiljko 10"4 in 14'4t in 7. vmesnim obročem tudi na vsako drugo posodo. Anton Achtschin, VVolfove ulice 8, A gust Agnola, Dunajska cesta, Valent n Golob, Mestni trg IO, Fran Kaiser, Šelenburgove uhce. 47S1-1 Zolose u Ljubljani: nj e£ ■ - V. I P. n. obcinstvn naznanjava, da sva odprla v Selenburaovi ulici štev. 3 ter se pr poročava v blagohotno naklonjenost. Z velespoštovanjem. SENICA & ZUPAN. o> Pozor! Čitaj! \ Bolnemu zdravje! »e#oa«aaae H#4eeaoaaao##oa ♦ t i a o o ♦ o e X&M***2*"~ O m J: V *~—^ Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraške hapljlee In *ln-Ton«kn sel, to sta danes dve naj-priljubljeae.iSi padski zdravili med narodom, ker ta d »a leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta Bi odprla pot na vne strani sveta. Pakračke liapljler delujejo izvratno pri vseh želodčnih m črevesnih boleznih ter odstramujejo krče, bolesti i* želodca, vetrove in čistijo kri, poapeSujejo prebavo, zganjajo male in velike gliRte, odstrani u jej o mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajaj *. Z iravijo vse bolesti na jetrih in vranici Najbo'j&e sredstvo proti bole«ti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v Naj vsakdo na»v.či in naalovi: Peter Slavonija. — Deoar se pošilja naprej l S I JAVGUsrREPIGJ I aodar 2 LJubljana, Kolezljske ulloe 16 Trno vem 4 izdeluje, prodaja in popravlja v»a leo vrstne |# ode| I KAREL JANUŠ juvelir in zlatar priporoča dvojo veliko zalogo briljantov in diamantov, zlatnine, srebrnine, zlatih ln srebrnih ur, verižlo itd. itd. Popravila ln nova dela izvršuje točno in ceno v lastni delavnici v RožttJh ulicah štev 21. ir M M 01 s ♦i * M M M 04 o* *! 04 o <* * Pri nakupovanju (g = suknenoga = in manufakturnega — blaga = ae opozarja na tvrdko v Ljubljani v Špitalskih ulicah št. 4. Velika zaloga i suknenih ostankov. 0*>s***77aaa z: H M N K N N N # H m M ■» N e. Zdiibjij^^ Stari trg 11 priporoča buke cilindre, čepice itd. — m*j novejše faco ne == p z* r^a^nsf H coni. Optični zavod ncbeni rae^ča^sV:i in kme^nki hiši. Juralć, lekarnar v Pakracu št. I09, Ali s ifOŠtoim povzetjem. Cena ie bledeča (franko na vnako pnito): 12 steklenlčio (? ducat) 5 K, 24 stekleniolc (2 ducata) 8 K 60 v., 36 steklenlčio (3 ducati 12 K 40 v , 48 8teklenl0lo (4 ducati; 16 K, 60 steklenlčio (5 ducatov* 18 K. Marjj od 12 steklenic se >_e razpošilja Mux. iik ,4t se rabi s prav sij&inim in najboljStm uspehom proti zastare emu kafelju. bolečinam v pra^h, zamolKlost«, hripavosti v grlu, težkemu dbanju, astmi, proti bodeč ju, in odstrar)ju;e goste sline ter de>uje izvrntno pri v»eb, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bi.leS ja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: 3-92 12 P. Jurišić, lekarnar v Pakracu št. 109, Slavonija. F« P. Zajec, urar JL^ImRoltlainioa« fl Nagrobne vence In trakovt z napisi priporoma v najvacji izbiri FR. IGLIC, Ljubljana Me^tui trg štev. 11. J ■ X < 2. I <* AAA X V ^ |2Zunanja naročila 80 takoj Izvrše. ^ otTB— li S3C Varat. /..iamka : Sidro. Varst. znamka: Sidro. IT I L i Llniment. Copsici comp. _ _ nadomestilo aa *'399— ?4 P^m-Expelle]* s sidrom prisnaon kbarno , bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob pre-hlajsnju Itd.; po 80 b.. R 140 va K 2 — se dobiva v Vbeh lekarnah Pri nakupu tega splošno prUjnbjenega domačega zdravita naj ae jemljejo le originalne steklenico v skatljicah a našo varstveno znamko „sidre" jx>ten) je vt-iakdo prepričan ia ie iobii orig. u?delok Dr. Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi £l sčina c. s nova 1 BaaaoHBaoJo tmUi du. » m m o ^^^^^^^ 1' je afđaj patentnouradno zavarovano Ime za Sirom sveta sni- pri »dravuikih in občinstvu enako priljubljeno Vi i • • • Ml L no e o e Najboljše, najpopolaejše in najuspešnejše ribje olje. Pred vsemi drug mi nadomestnimi konkurenčnimi izdelki ribjega olja mu je zaradi okusa, slasrnosti, uspešno aH in dolbcnte: *3«.Joti pr«-«l-n«iwt. Nepreko^ljivega uč nka za zleze, škroflje, angi bolezen, Izpuščaje, protin, revmatlzem, vratne in pljučne bolezni, preMa-jenje, kašelj, dušljivl kašelj, za ojačenje In okrepitev slabokrvnih, slabotnih, bledičnlh otrok. Za okrepitev po prestalh boleznin, influenci, mrzlici, otroških boleznih itd. >td- kot M**a«»««i«> lioma««* t>n novini 4»avrtt«;ian«i z«lrs»vleo. Deluje energično, tvori kri, obnavlja sokove, pospešuje tek, ćlsti kri. V kratkem času povzdigne telesne moči. Let oa poraba raste od leti do leta. Rabi ee pozrr;i m poleti, ker jo naprodaj vedno sveže. C*e^o kro« iS 50 in 9*-. Bini izdelovalec lekarnar ILanosen v SSa««?mc&u. V izogib p. na-redbam kupujte odslej mo pod imenom ».Jodn'lla", ki mora biti vidno na veaki VOhodi zunaj lf 4) ca ■a^aaaaaaaj ***** g ag^a taaaaa^ e «• a «i a e e e « a * 4» * * * i aj m § li -09 CD to •<» i t 4» e i i *i;trft; J ravna s),!lkn, ne tšsc-^ £151 želodec, pri porod« v naiveo}! *'^heri Alojzij Perschi v Ljubljani ii Vsak dan svežs prlnorora J. Zalaznik Stari frg št. 21. 41 Važno! Ka Važno! gospodinje^ trgovce in živinorejce. Najboljša in najcsnsjša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine Itd. tud' po Knelppu, ustne voda In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpalne moke za otroke, dišave, mila in splob vse toaletne predmete, fo«»)iraUrne aparate in E>otrtrl»i0«'fn«*, klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za desin-fekcljc, vosek In paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega runta in konjaka. — Zaloga svežih ■»*»-nerulnlli vodi In sollj za kopel. Oblastv. koncem oddaja strupov. posebc priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, sollter, encjan, kolmož, krmilno apno Itd. — Vnanja naročila se i2VrSnjejo točno in solidno. ~hi Drogerija h- 1 Anton Kane Ljubljana, Židovske ulice SLI Kupuje po najvišji ceni razna zeli&ča (rože), cvetje, korenine, semena, skorio itd. itd. Lovske puško I St. 39098. 4fr Ustanovo za realce. Pri meatnem magistrata ljuKi«. fikem izpraznjeno je eno meeto eta • Franc Joiefnve ustanove na realer v zneska 100 K na leto. Do te ustanove imajo pravica Ljubljano pristojoi ali, ko bi takih p» silcev ne bilo , na Kranjskem rajem revni dijaki, ki oblikujejo a. kr. vil g realko v Ljubljani. ProŠuje za podelitev te a*tac» vlagati je s potrebnimi dokazili vrt do IO. januarja I906 pri *ol*k<-ravnateljstvu. Magistrat iti stolnega m sa Ljubljane. dne 20. decembra 190a. vseb eintemov, priznati" izdelki t>rve vrste t največjim strelnim nčmkom priporoča 597-46 Peter Wei*nig o. kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem. Ceniki zastonj in poštnine prosto. r Knjižna novost! ^5. ^ISkerc: jVSučeniki. Slike iz naše protireformacije. Cena: broS. s izvirno risbo na naslovni strani S K, eleg. t«. A K 5o ht po pošti So h vež. Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obBega petdeset epskih pesnite? iz agudovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizma je bila žarela že xa Trubarja. Ko p* je zasedel ljubljansko škofijsko stolieo Tomaž Hren, so se zaceli hadi rasi za hlovenske protestante To reakc^o nam s!ika A$k* ▼ plastičnih epekih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duLu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati ia zgodovino svojega naroda, torej tudi ia slov. protestante, ki so po dolgem opiranja podlegli kot pravi mučentki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje v^ak napreden Slovenec 61—2 Krjiga je :z^!a v založbi Lav. Schwentiierjći v Ljnbljani. ♦ I Bratje Stein v Fiorilsdorfu, Ustanovljeno 1872. SLIVOVKA TROPIHOUEC BR1HJEUEC In KONJAK t FloridsdoHu pri Dunaju 3040 18 priporočajo $.o,§ izv stne destilate. SL- Prva ljubljanska mlekarna. I Naznanilo. Slavnemu p. n. občiDsrvn u^ojam vljndno naznaniti, da som prodajalno mleka in druzfh mlečnih izdelkov v Prešernovih ulicah štev. 5 v Ljubljani i na dvorišču na levo z današnjim dnem xopet o cl p r 1. -m. t- K. K k- Vsem prejšnjim in novim cenjenim odjemalcem se zopet najtoplejc *3 priporočam in biljtiim z odličnim spoštovanjem -4: Drsg. Selišl- r K FRANC STUPICA v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1 == zraven Fig^vca ■■ trgovina z ielemiao,i;oijedelski