OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXX. — LETO XXX. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 9, 1947 ŠTEVILKA (NUMBER 70 DomaČe vesti Slovenski veteran utonil v Floridi Tekom ribolova v St. Andrews Bay v Floridi je utonil, ko se je prevrnil čoln, 28-letni vojni veteran Frank Cvelbar, čigar starši Mr. in Mrs. Louis Cvelbar bivajo v Brookfieldu blizu Sharona, Pa. Pokojni mladenič se je izza odpusta iz armade nahajal v Tyndall Air Base, blizu Panama City kot civilni uslužbenec. Naše iskreno sožalje! Pevsjci zbor Slovan Jutri večer ob osmih se vrši zelo važna seja pevskega zbora Slovan v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Ker se bo napravilo načrte za prihodnji koncert in ukrepalo o drugih podrobnostih, se prosi vse pevce in podporne člane, da se seje gotovo udeležijo. Zopet doma Po par-mesečnem bivanju v Tampa, Fla., sta se te dni zopet vrnila v Cleveland poznana Mr. in Mrs. Jerry in Lucija Lesko vec iz 20112 Lindberg Ave. Išče se rojakinjo Iz urada Ameriškega rdečega križa na 1227 Prospect Ave. smo prejeli prošnjo, da bi potom časopisa poizvedeli za naslov Marije Skerlj, rojene v Ribnici, stara okrog 50 let in se v Ameriki nahaja od leta 1925. Prošena je, da se javi na omenjeni urad, ali pa če kdo ve za njen naslov, je prošen, da ga sporoči. < Nov grob ANTONIA ZORMAN Včeraj zjutraj ob 6:30 uri je kot ponavadi Mrs. Antonia Zor-man, rojenj Cenčur, poklicala sina Petra Pikša za na delo. Pristavila je kavo na peč in sinu potožila, da se ne počuti dobro. Vsedla se je na naslonjač za nekaj minut, nato pa zopet Vstala in sla k peči. Vsedla se je na stol ob peči in skoro takoj izdihnila. Pokojnica se že mesec dni ni počutila dobro, toda ni slutila kaj hudega. Dom družine se nahaja na 991 E. 74 St., kjer je pokojnica živela s sinom in hčerjo Silvi jo, ki je pred dvema letoma odšla v Los Angeles, Cal. Njen prvi soprog Peter Pikš je umrl pred 25 leti, ko je družina stanovala na Gjlass Ave., pozneje se je poročila z Edvardom Zormanom, ki je umrl pred 18 leti. Bila je članica društva Svobodomiselne Slovenke št. ^2 SDZ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Grdi-novega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče. Ležišča uranija NAJDENA v POLJSKI FRANKFURT, 8. aprila—Le-Žišča uranija, ki je najbolj va-2en element pri produkciji atomskih bomb, so bila najdena v Sornji Šleski, ki je nekoč pripa-Nl)ON, 8. aprila. — Bivši podpredsednik Zedi-njenih držav, Henry Wallace^ je danes dospel vl^n-don, kjer bo imel štiri govore in poskušal najti progresivne sile, ki "trdno verujejo v enotnost sveta za dobro miru." Ko je stopil z letala, ga je pozdravila ve-jlika množica ljudstva. Časnikarjem je Wallace ob priliki svojega prihoda rekel, da je danes posebno kritična doba v svetovnih zadevah. V prvi izjavi je tudi povedal, da je dolgo v svetu olir stojalo vzajemno sodelovanje na znanstvenem in umetniškem polju in da to sedaj "nujno potrebujemo tudi na političnem polju." Pred odhodom iz Anglije bo Wallace nastopil v an-glesKem parlamentu, JNa svojem potovanju po Evropi bo obiskal tudi Stokholm, Oslo^ Kopenhagen in Pariz. Vse štiri vodilne stranke v Franciji so mu poslale uradno povabilo. Francoski levičarji napadajo De Ganila Označili so ga za voditelja reakcije PARIZ, 8. aprila — Levičarji so ostro napadli govor, ki ga je imel general Charles De Gaulle včeraj v Strassbour^gu, Komunistični list "Humanite" je objavil napad na De Gaullea, v katerem pravi med ostalim, da se je De Gaulle v svojem govoru "proglasil za voditelja reakcije." Bivši francoski voditelj je svetoval v svojem govoru, da se temeljito pregleda francosko republiko in je obenem ponudil sebe kot "voditelja nove Francije," ki naj bi ostala "dežela za-padnih narodov." Bivši premier in voditelj socialistične stranke Leon Blum je v uredniškem članku glasila "Le Populaire" izjavil, d^a je De Gaulleov govor bil poziv, "da se zbere večino naroda v korist ene same osebe." Toda ne samo levičarski tisk, ampak tudi glasilo popularnih republikancev, ki podpirajo zunanjega ministra Georges Bi-daulta, je stopilo v obrambo partijskih sistemov proti De Gaul-lovi izjavi za eno veliko "francosko stranko." La Salle, lil. — Pri zadnjih volitvah je bil Math Vogrich ponovno —že tretjič—izvoljen za krajevnega nadzornika. Izmed treh, kandidatov je dobil največ glasov. TA TELEFONSKI KLIC JE BIL RES NUJEN! WASHINGTON, 8. aprila. — Neki vojak, ki je v poročilu neimenovan, je poskušal dobiti telefonsko zvezo z Ft. Dix, N. J., ko se je stavka telefonskih uslužbencev nahajala že v polnem razmahu. Operatorica telefonske zveze za dolgo razdaljo mu je vljudno pojasnila, da se sprejemajo samo zelo nujni klici. "Stvar je takšna," je pojasnil vojak, "jaz sem danes sar-žent, toda če ne dobim te zveze bom jutri navaden prostak." To je pomagalo in saržent je zvezo z svojim višjim dobil. Vandenberg predlaga garancije za varnost Rusije v njeni sferi Preokret volivcev v Angliji LONDON. (O.N.A.) — Glasom zanesljivih poročil iz važnih tukajšnjih krogov, si je angleška delavska vlada na jasnem, da se je začela množica neopredeljenih volilcev obračat" proč od delavske stranke, za katero je bila večina teh volilcev glasovala o priliki zadnjih volitev. Toda nič ne kaže, da bi se ti glasovi obračali v smer torijev, kajti večinoma izgleda, da postajajo ti volilni krogi politično brezbrižni. Računajo, da spada približno le kakih 10 odstotkov britskih volilcev v to kategorijo, ker je politična zavednost ljudstva zelo velika. Navzlic temu pa v mnogih slučajih ravno te množice odločajo o tem, kdo bo zmagal. Pri zadnjih volitvah je le pristop teh volilcev zajamčil delavski vladi njeno popolno zmago. Trenotno to odhajanje volilnih glasov ne ogroža obstoja delavske vlade na Angleškem. Vendar pa je dodaten razlog za težko politično ozračje v tej deželi. Jasno je, da nobena demokratična dežela ne more zlahka prenašati velikega števila ' politično čisto neopredeljenih in brezbrižnih volilcev. Problem, katerega sta vi j a stvar, je naslednji: Ali je nastala ta brezbrižnost radi tega, ker je ta del volilcev doživel razočaranja tako od strani torijev kot od strani delavske vlade? Drugo vprašanje, katero sistav-Ijajo vsi politični opazovalci pa je, kam se utegnejo obrniti te množice volilcev ob priliki prihodnjih volitev in za koga bodo glasovale. Indonezija na poti v socializem BATA VIA, 7. aprila — Minister ekonomije nove republike Indonezije, ki je bila pred kratkim ustanovljena, je danes objavil desetletni načrt, po katerem bosta. Sumatra in Java postali pol socialistični. Minister A. K. Gani je izjavil, da .ie cilj programa, da se dvigne življenjski standard 55,000,000 Indonezijcev in da se izroči republiki vse industrije, javne naprave in da se zapleni vso japonsko imovino kot vojne reparacije. FAROUK SI JE ZVIL NOGO; NIČ HUDEGA CAIRO, 7. aprila—Kralj Fa-rouK si je ob priliki sprehoda zvil nogo. Njegovi zdravniki so izjavili, da bo moral ostati v postelji tri dni, čeravno je poškod-^ba lahke narave. (Upamo, da ne I bo radi tega prišlo do mednarodnih zapletljajev!) 9 OSEB UTONILO, KO KO JE BUS PADEL V REKO SEATTLE, 7. aprila—Potniški bus, vozeč proti Portlandu, je nocoj padel v reko iDumawish, pri čemur je utonilo najmanj devet oseb. število žrtev se zna zvišati, kadar bodo dospela poročila iz bolnišnic, kamor so bili odpeljani potniki po dramatičnem reševanju iz vode. Obenem pa zahteva garancijo, da "nas Rusija ne bo obkolila s svetom, ki je pod komunističnim vplivom" WASHINGTON, 7. aprila—Senator Arthur H. Vandenberg je danes predlagal garancije za "varnost Sovjetske zveze v njeni lastni sferi." Ti predlogi so smatrani za dokaz "dobrih namenov" Zedinjenih držav pri proženju finančne in vojaške pomoči Grčiji in Turčiji. V govoru, katerega je imel v*---- senatu, je Vandenberg opozoril, da bi odklonitev načrta, ki ga ■oredlaga predsednik Truman za Grčijo in Turčijo, "pokazalo odločno slabost" in da je sedaj čas, da senat odloči, če se s tem načrtom strinja ali ne. Med ostalim je Vandenberg L.udi izjavil, da se s tem programom ne prezira organizacije Združenih narodov, ampak da se jo celo "jača." Vandenberg je rekel, da bi takšen program za pomoč.Grčiji, in Turčiji bil pred Varnostnim svetom od strani Rusije vetiran. Organizacija ZN baje ni pripravljena za nalogo Telefonska stavka se nadaljuje Duluth, Minn. — V Eveletu se je nevarno opekla žena Franka Lenicha. Do nesreče jp prišlo, ko se je užgala tekočina, s katero, je čistila. — Dr. Perse-tu je v Iron Riverju, Wis., zgorela tovarna za konzerviranje živeža, v kateri je delalo okrog 230 ljudi. On ima večje podjetje iste vrste tudi v Duluthu. Vandenberg je zopet ponovil stara opravila, da organizacija Združenih narodov ni pripravljena za takšno težko nalogo in da bi pod sedanjimi prilikami Grčija padla pod komunistično oblast. Poleg tega pa bi se "uso-depolna verižna reakcija razširila na vzhod in zahod." Smatra se, da je v svojem go-voifu Vandenberg delno odgovoril ; na obtožbe sovjetskega zastopnika zunanjega ministra Andreja Gromika, da Zedinjene države v svojih predlogih za pomoč Grčiji in Turčiji enbstavno prezirajo organizacijo Združenih narodov. Predlaga "garancije" za varnost Rusije Vandenberg je rekel, da je že leta 1945 predlagal pakt za Rusijo proti novi nevarnosti "prerojenega osišča." "Mi lahko podaljšamo to ponudbo. Mi lahko podpišemo v Moskvi vse, kar bi jamčilo'neodvisnost Sovjetske zveze v njeni lastni legitimni sferi. Toda tu morata biti dva podpisa in oba morata biti boljša kot pa sta bila žal podpisa v Jalti in Potsdamu." Za te "garancije" je Vandenberg v .zameno z^^hteval "stvarne dokaze," da Sovjetska zveza "ne pripravlja zarote," s katero bi nas "obkolila s svetom pod komunističnim vplivom." Vandenberg je ponovil vsa opravičila, ki so bila podana ha kritiko glede "Trumanovega na-črta"*^ za pomoč Grčiji in Turčiji. Poudaril je, da se Grčija nahaja v nevarnosti, da bi podlegla komunizmu, s čemur bi bila povzročena nevarnost tudi za Turčijo in sicer na podlagi "verižne reakcije." Dejal je tudi, da bi v slučaju odklonitve načrta za pomoč Grčiji in Turčiji, dali "prosto pot agresiji povsod." WASHINGTON, 9. aprila — Navzlic "napredku v pogajanjih" se stavka telefonskih delavcev nadaljuje. Obupani "me-šetarji" se že drugi dan ukvarjajo s pogajanji, toda rezultati so iiičevi. Vlada pa je optimistična. Vladni uradniki so navzlic pesimističnih izjavah predstavnikov unijo telefonskih delavcev in preds^vnikov družbe izjavili, da pogajanja "dobro napredujejo.]' "Dobro smo napredovali," pravita Edgar L. Warren, pomirjevalni direktor, in John W. Gibson. "Napredovanje," ki ga javljata, se nanaša na neke točke, k J i,a: ais6 razkrite. "Poročani "dobri napredki" so po izjavi predsednika federacije telefonskih delavcev, J. A. Bierna, sicer "osvežujoči," toda, da ni bilo doseženo popolnoma nič. Bierne je pristavil, da so edino vladni posredovalci optimistični. Delo v rudnikih se obnavlja WASHINGTON, 8. aprila — Vlada je danes poročala, da se je obrat v 40 odstotkih premogovnikov v deželi zopet obnovil. Delavci se vračajo v rudnike v soglasju z naročilom John L. Lewisa, da gredo na delo, kakor hitro bodo vladni nadzorniki odobrili posamezne rudnike kot varne. Uradno se poroča, da je danes operiralo 1,368 premogovnikov, kjer je bilo na delu 107,-738 premogarje'v in da je produkcija znašala 900,000 ton. Vseh rudnikov mehkega premoga \ deželi je okrog 2;500. Arabska liga menda kupuje orožje LONDONCI POZABILI 34,000 DEŽNIKOV LONDON, 7. aprila—Med 277,-000 predmeti, ki so jih Londonci pozabili v transportnih vozovih v letu 1946, se nahaja 34,000 dežnikov. JERUZALEM. (O.N.A.) — Glasom tukašnjih vesti, so dobili diplomatični . predstavniki držav Arabske lige nalog, da skušajo v Londonu in Wash-ingtonu nabaviti orožje, ki bi bilo namenjeno Arabcem v Palestini. Ta odločitev je baje posledica nedavnega govora sirskega ministerskega predsednika, ki je izjavil, da morajo Arabci zdaj, ko Britanci očividno ne nameravajo razorožiti Židov v Palestini, sami poskrbeti za to, da bodo našli na Angleškem ali v Ameriki vire za nakup orožja. V "Enakovravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! STRAK2 I3NAK0PRAVN0S1I "ENAKOPRAVNOST" Owned and Publlabed by THE AMERICAN JUGOSLAV PMNTlNa & PUBLISHING CO. 3231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-lS laaued Every Day Except Saturday«, Sundays and Holidays _ _ . SUBSCRIPTION RATJiS—(GENE NAROČNINI) to Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: CPo raznaialcu v Cleveland In po pošti izven mesta): For One Year—(Z# celo leto) -——_ for Half Year—(Za pol leta) ----- for 8 Months—(Za 3 mesece) --- -$7.00 - 4.00 - 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:* (Po poSti V Cleveland, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto) -- For Half Year—(Za pol leta) -— For 3 Months—(Za 3 mesece)-- -$8.00 - 4.50 —2.75 For Europe. South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske draive): For One Year—(Za celo leto)-----——__$9.00 For Half Year—(Za pol leta) ----:_!_:_5.00 Entered as-Second Class Mattelr April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 18^79. 104 KRALJ JE MRTEV-ŽIVEL KRAU! Stara navada, ki vleče svoje poreklo iz davnih stoletij, ko je v Evropi vse mrgolelo raznih kraljev in cesarjev, je bila, da se je takoj po objavi žalostne novice o smrti kakega kralja objavilo tudi "radostno" vest, da je prestol že zasedel drugi kralj. S tem se je verjetno želelo potolažiti globoko pretreseno ljudstvo, ki je pred seboj naenkrat zagledalo nestalno bodočnost, bodočnost brez "našega ljubljenega vladarja..." Mogoče pa se je s proklamacijo izražala slutnja, da bi narod utegnil s smrtjo enega kralja in odlaganjem, da se takoj imenuje drugega, imeti nekoliko dni oddiha ob priliki katerega bi spoznal, da se navzlic temu tragičnemu dogodku zemlja še vedno obrača, sonce da še vedno sije in ptičice, da še vedno prepevajo .... Te iluzije je bilo pač treba razbiti ... / ^ '* Kralj Jurij II je torej šel, na grški prestol pa se je vsedel princ Pavel. Proklamacija teh dveh pomembnih dogodkov je morala v Grčiji brez dvoma povzročiti tisto mešanico občutkov, ko se prav za prav ne ve, da li da se žaluje ali pa praznuje. "Kralj je mrtev—živel kralj!" S tem nam se živo prikazuje pred očmi podoba Grčije, tiste Grčije, ki se je oblekla v črno, žalno obleko, in hodi po ulicah Aten s povešeno glavo izražajoč v svojfi okameneli bolečini vso tragedijo, ki je v teh kritičnih častih boja proti "komunistični nevarnosti" prizadela grški •narod. "Kralj je mrtev ..." šepeče v črno, ž^ino obleko oblečena Grčija. Toda naenkrat zašije topli, veseli in obetajoči žarek, ki razpršuje vse hude slutnje in dvome v bodočnost. V črno, žalno obleko oblečena Grčija razposajeno zapleše po ulicah in vzklika v radosti "Živel kralj . . ." To je dan tuge in veselja obenem za ubogo Grčijo. Tuge, ker je eden kralj umrl, radosti ker je drugi prišel, ali^ pa čisto obratno: radosti, ker je eden umrl, tuge, ker je Strugi prišel ... | Stara navada je isto, da se ob takšnih tragičnih prilikah še enkrat opiše življenjepis pokojnega vladarja, da še poseže globoko v osebne zadeve njegovega starega očeta in stare matere, da se natančno pove kdio je to bila | njegove stare matere, stari mati . . . Tako s mo ob ti priliki zvedeli, da je pokojni "grški" kralj vnuk danskega kralja Kristana IX, da mu se v žilah pretaka^ danska, angleška, ho-landska in nemška kri, daje zveze imel z Grčijo le v toliko, da je bil njen kralj. "Grški parlament je po revolti leta 1862 zaprosil Anglijo naj pošlje^Čirčiji primernega vladarja pravi življenjepis. Anglija,^je prošnji "grškega parlamenta seveda ugodila in je ponlala v Grčijo drugega sina' danskega kralja Kristana IX, kii ni bil nihče drugi kot oče Jurija II, Konstantin..', Gi.-sko ljudstvo je pa Konstantina dvakrat vrglo s prestola J kar priča o silni priljubljenosti, ki jo je ta vladar užival pri svojih podanikih. Kot njegov oče ni bil niti Jurij bolšje sreče. Njegov življenjepis nam pove, da je trikrat bežal iz svoje kraljevine in da je v 25 letih svojega vladanja JT let bival, v Atenah, ostala leta pa se je mudil v Monte Car^.u, Londonu in Parizu. 2% neomajano vero je zrl v bodočnost. Končno se je po drugi svetovni vojni "po želji nait^Ja" vrnil v Grčijo, kamor je prišel spremljan z angleškimi letali in tanki. Pristanišče je takrat bilo močno zastražer lo in isto tako u.ljce, ki so vodile v kraljevsko palačo. Uvjidevajoč v kakšni nevarnosti "komunizma se je "r^yego vo" ljudstvo nahajalo ni kralj Jurij II okleval, da stopi vi borbo za "demokracijo in neodvisnost Grčije. Obljybiil je, da se bo za te ideale boril, toda zaradi razmer v Grčiji,je b a borbo vodil iz svoje kraljtjvske palače, katero je le ^e-dkokedaj zapuščal. JTu je tudi umrl in nepravično bi 'oilo trditi,'da ni padel tia "bojnem polju." bilo pravilno, da se ne bi) poseglo tu4i v življe-njepisj njegovima brata Pavla, odnceno sedanjega grškega O njemu se ve povedati, da se je pojavljal v sloviti alnici Mohte Carlo in ostalih z abaviščah Evrope in da 'se 'je (ikvai-jal s.športom. Za časa/ vojne se je baje h»tel udeležiti "invazije na Francijo," t Ala so ga komaj odvrgli od tega nepremišljenega sklepa. /Td dejstvo ameriški časopisi, ki zagovarjajo intervencijo^/v notranje zadeve Grčije, prav posebno poudarjajo, ker ce se ni udeležil dejansko te inyazije, je vsaj pokazal dobijo voljo. Neka poročila pravijo, dal^ se je oženil leta 1938 "Angleško princezinjo Frederico Brunswick, toda časnikar Drew; Pejwson pravi v svoji koloni ("Cleveland Nev^f' od 5./aprilja), da "bo Grčija sedaj' dobila nemško kraljico," kaj^ti Freilerica je Nemka, ki je Zapeljanim Jugoslovanskim emigrantom je omogočena vrnitev v domovino (Posneto iz "Slovenskega poročevalca") Beograd.—V zvezi z repatria-cijo jugoslovanskih državljanov in z vprašanji, ki jih je postavila UNRAina misija za Jugoslavijo, poudarja komite za sacialno skrbstvo pri predsedstvu vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije, da so pristojni čini-telji FLRJ s svojo dosedanjo politiko glede kaznovanja kvizlin-govcev, kolaboracionistov in vojnih zločincev jasno naglasih načelo, da mora biti postopek z zločinskim vodstvom, ki je organiziralo in vodilo boj proti narodno osvobodilnemu gibanju, povsem drugačno, kakor pa z zapeljanimi in nasilno mobiliziranimi pripadniki jugoslovanskih narodov, ki jih je to vodstvo zapeljalo in nasilno spravilo v svoje vrste. V uporabljanju tega načela so odgovorna oblastva FLRJ izdala široko amnestijo, ki je zajela pripadnike vseh oboroženih formacij v službi okupatorja, razen vidnejših ideologov, ideoloških pobudnikov, organizatorjev in voditeljev. S tem je omogočilo tem pripadnikom, da brez ovir stopijo v normalno življenje naše ljudske skupnpsti. Enako stališče zavzemajo oblastva FLRJ tudi nasproti tistim, ki so pobegnili iz dežele. Držeč se teh načel in glede na čim dalje večje moralno propadanje beguncev, ki ima vzrok v posebnih razmerah življenja v emigraciji, hkrati pa v želji, da ne bi tudi nje zadela usoda ruskih belogardistov in njim podobnih, niso odgovorna oblastva FLRJ ravnodušna glede usode beguncev, kar je naravno, ampak si tudi same prizadevajo, da bi ukrenila vse, kar je potrebno^ da ibi se zapeljani jugoslovanski emigranti čim prej vrnili v svojo domovino, k svojemu narodu in svoji družini. Glede vprašanja, kdo ima pravico na repatriacijo, stoje naša državna oblastva na stališču, da ima načelno vsak naš državljan pravico vrniti se v domovino. Pravico do repatriacije imajo: a) vsi* bivši vojni ujetniki, borci, podoficirji in oficirji bivše jugoslovanske vojske razen posameznikov,, po večini višjih oficirjev, ki s($ sovražniku izdajali pripadnike narodno osvobo-bodilnega gibanja in s tem postali odgovorni za njihovo trpljenje, če se ti ujetniki niso z ničemer pregrešili zoper koristi svoje domovine, zaradi česar jih naravno izdane amnestije sploh j ne omenjajo. b) Oficirji in podoficirji, vojni ujetniki bivše jugoslovanske vojske, kakor tudi pripadniki kvizlinških formacij in ustreza-jočih političnih organizacij, ki ostanejo še po zakonitem roku dveli mesecev v deželi, kjer je repatriacija uradno že končana, izgube državljanstvo, če se ugotovi, da so podani tudi drugi pogoji iz 3. člena zakona o izgubi državljanstva z dne 23. oktobra 1946; glede na objektivne težave—bolezni, oddaljenost od zbiralnih taborišč in od naših diplomatskih in vojaških predstavništev in podobno, zaradi katerih omenjene osebe niso mogle v določenem roku podati izjave za vrnitev v domovino, pa določa zakon na povsem ja-' sen način, da te osebe ne izgube državljanstva. I Ker se ta zakon ne tiče tistih 'jugoslovanskih državljanov, ki žive v deželah, v katerih ni bilo objavljeno, da je repatriacija končana, njihovo državljanstvo sploh ni sporno. I < Sovražna propaganda je namerno napačno tolmačila navedene predpise, da bi napravila 'na naše državljane vtis, da so izgubili vse možnosti za vrnitev v domovino, toda iz zgoraj navedenega tolmačenja je razvidna vsa neresničnost te propagande. Celo tisti, ki so že izgubili svoje državljanstvo, pa so pozneje uvideli svojo pogreško, se lahko vrnejo v domovino. Dovo-. Ijenje za repatriacijo bo v takih primerih individualno podeljeno na podlagi vloženih prošenj. cj Vsi interniranci, deportirane!, prisilno in prostovoljno odpeljani na delo. d) Vse osebe, ki so ob umiku okupatorja nasilno ali pod vplivom propagande zapustile domovino. e) Pripadniki četniških in ne-dičevskih enot, enot slovenskega in hrvatskega domobranstva, muslimanske milice, šiptarskih oboroženih formacij in vseh ostalih oboroženih formacij, kakor tudi osebe, ki so pripadale ustrezajočim političnim organizacijam ali ustrezajočemu upravnemu ali sodnemu aparatu, nato pripadniki ustaške vojske, Ijotičevskih oboroženih oddelkov in pripadniki ruskega za časa vojne pokazala posebne simpatije za naciste. "Dva njena brata sta se borila v nemški armadi," pravi Pearson, "ona sama pa je v svojemu domu v Cairu obešale na zidove sprejemne sobe lastnoročno podpisane fotografije nacističnih uradnikov" (menda Hitlerja, Goebelsa, Goeringa itd.). Drew Pearson dalje pravi, da je Jurij II sicer bil znan kot notorni reakcionarec, toda kaj to! Pavel, to je pravi . . . "V demokratskih krogih sovražijo Pavla še bolj kot pa so Jurija. Pavel je poveljeval fašistični mladinski organizaciji pod bivši mdiktatorjem Metaksasom. V svojemu položaju poveljnika mladinskega fašističnega gibanja je Pavel poslal leta 1939 na svetovno razstavo v New York kot delegata gibanja nekega C. Papadakisa, ki je presenetil uradnike s tem, da je oddal nacistični pozdrav z dviganjem roke." "Tako je Grčija, ki je dol^o trpela, osedlana z še bolj terorističnim kraljem," zaključuje Pearson, Življenjepisi oseb, ki v današnjih časih prevzemajo težko nalogo, da rešujejo "demokracijo" pred nevarnostjo "komunizma" so izredno zanimivi, ker nam odkrivajo kakšni so vse karakterji vmešani v to borbo, za kakšno "demokracijo" gre in koliko so oljni interesi ameriških družb pomešani z p lavo krvjo raznih monarhov. Kralji so brez dvoma pozvani, da takšno borbo vodijo v korist svojega "priljubljenega naroda," ki jim izkazuje takšno nehvalež-nost, da jih večkrat pošilja v begunstva. Sedanji grški kralj Pavel je arneriškemu časnikarju John P. Leacocosu obljubil, da bo prijel za kranjp in lopato, ter vodil mlade prostovoljce na delo za obnovo'Grčije. Ker pa je njegov življenjepis, ki ga je podal Drew Pearson, dovolj prepričljiv, je za verjeti, da bo.prijel (čeravno ne osebno) za strojne puške in bombe ter vodil svoje mlade fašistične prostovoljce v razdejanje Grčije in v pokolj grškega naroda. V njegovi vladavini bomo kmalu videli vzorno garancijo, da bo v Grčiji res "prava demokracija." prostovoljnega korpusa, ki so bili mobilizirani po 1. januarju 1942. f) Osebe jugoslovanske narodnosti, ki so se med okupacijo uklonile nasilju ali propagandi in postale člani "kulturbunda;" dovoljenje za repatriacijo se bo v takih primerih izdajalo individualno na podlagi vloženih prošenj. h) Otroci—jugoslovanski državljani izpod 14 let ne glede na nacionalno pripadnost. h)Žene—tuje državljanke, ki so poročene z našimi državljani, kolikor dokažejo pred našim predstavnikom v inozemstvu, da niso bile članice fašističnih organizacij. i) Pravico do repatriacije imajo tudi vsi naši državljani nemške narodnosti, ki so bili pred vojno odšli v inozemstvo in ki so se med vojno deloma pokazali kot pristaši narodno osvobodilnega gibanja. O tem pričajo tisoči in tisoči emigrantov ,ki se vsak mesec vračajo v deželo, kjer ravnajo z njim kot s polnopravnimi državljani ; o tem priča končno tudi dejstvo, da je prišlo vseh, ki so bili doslej repatriirani ,samo 0.4% pred sodišče, namreč samo tisti, ki so počenjali zločin-stva. Pred sodiščem so bili obtoženi po zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo. Sovražna propaganda tudi širi vesti, da se emigranti, ki se vrnejo v deželo, sodno preganjajo, ker se poldrugo leto po končani vojni niso vrnili v domovino. Naravno je, da je to najpodlejša laž, ki ima namen ovirati repatriacijo. Potrebno je poudariti, da zaradi tega doslej, nihče ' ni bil obtožen, niti ne bo v bodoče za to odgovarjal. Postopek z repatriiranci v deželi je naslednji: Vsak naš državljan, ki ga re-patriirajO, ima pravico do brezplačnega prevoza in potrebne hrane vse do rojstnega kraja oziroma do kraja, v katerem se je sklenil naseliti. Po prihodu v domovino ostane repatriiranec dva do tri dni v obmejnem zbirališču zaradi nujnega zdravstvenega pregleda in osebne registracije. Po sporazumu z Unrino misijo v Avstriji prejme vsak repatriiranec iz te države po prihodu v domovino za šest dni hrane. Po končanem zdravstvenem pregledu in osebni registraciji odpeljejo repatriiranca na državne stroške, kamor želi. Repatriiranci imajo pravico prinesti s seboj neomejeno množino stvari in blaga za osebno uporabo in uporabo svoje družine. Lahko prinesejo s seboj tudi valuto, ki jo morajo po prihodu prijaviti, kar pa ni nikak izjemen ukrep glede teh oseb, ampak po pozitivnih zakonih FLRJ dolžnost vsakogar, ki pride v našo državo. Takoj po prihodu v našo državo je repatriiranec glede vseh svojih pravic in dolžnosti izenačen z vsemi ostalimi državljani Federativne ljudske republike Jugoslavije. živežna kriza v Porurju težak problem za Anglijo Britanija utegne bili prisiljena ojačiti okupacijske sile v svoji zoni ROBERT KOCH Slavnega zdravnika in znanstvenika Roberta Kocha, ki je našel bacile, je hotel nekdo v družbi poniževati. Vprašal ga je: "Kaj ne, vi ste živinozdrav-nik ?" In Koch mu je dejal: "Da. Kaj vam manjka?" * Robert Koch je pri izpitu nekoč vprašal kandidata, kaj bi storil, če bi ga kdo poklical, da mu ozdravi konja z zlomljeno ključnico. Kandidat je naštel celo ^ vrsto zdravilnih metod. Tedaj i mu je z nasmehom dejal Koch: : "Ne, ljubi moj, jaz bi tega konja i na vsak način kupil, ker to bi bil ' edini konj na svetu, ki ima ključnico." LONDON (O. N. A.)—Londonski krogi smatrajo, da so neredi, ki so nastali v britanski okupacijski zoni Nemčije, izredno resna zadeva—in to daje posebno velik pomen razpravam, ki se vrše v Moskve. Ako bi zunanjim ministrstvom ne uspelo, da ure-de nemško vprašanje na tej konferenci, je zelo verjetno, smatrajo ti krogi, da bo s tem odprta pot kaosu v Nemčiji. Morda najbolj neprijetno je britanskim krogom, ki te razmere v Nemčiji poznajo, da bi utegnilo nadaljevanje takih nemirov prisiliti Veliko Britanijo, da znova ojači svoje zasedbene čete v rajhu. Anglija trpi veliko pomanjkanje delovnih sil in tega pomanjkanja še nekaj let ne bo mogla premagati. To bo do neke mere tudi vplivalo na angleško politiko v Nemčiji. Morala britskih okupacijskih čet zelo padla " Ako bi se izkazalo potrebno, da Angleži zopet pošljejo vojaška ojačenja v Porenje in Po-rurje, bi bil to velik udarec za angleško javnost. Toda jasno je, da sedanje sile ne bi zadostovale, ako bi se nemiri in izgredi nadaljevali. Nekatera poročila pravijo, da je morala angleških čet, katerim bi take razmere naložile naj neprijetne j še dolžnosti, j ako omajana. Nekaj drugega, kar vznemirja Angleže je dejstvo, da so nemški upravniki, katere je bila nastavila angleška oblast za urejevanje nekaterih čisto nemških zadev, pokazali le j ako malo sposobnosti in navdušenja za svoje dolžnosti. Mar se nacisti nahajajo *a masnimi izgredi? Nekatere govorice pravijo, da je pričakovati, da bo mnogo nemških uradnikov kolektivno odstopilo, ker nočejo v teh razmerah prevzeti nobene odgovornosti. Mnogi so prepričani, da si bodo s tem svojim delovanjem le škodili v pogledu svoje za-slombe v narodu. Obenem poudarjajo, da imajo sicer velike odgovornosti, a nobene oblasti. Poznavalci Nemčije trde, da je ravno vzpostavljen je popolne zmešnjave cilj ostankov nacizma. Nekatera poročila, ki prihajajo v London pravijo, da dogodki v Porurju nikakor niso spontani, ter da so bili vprizorjeni s strani nemškega podtalnega gibanja. Dokazati je to seveda težko, kajti nezadovoljnost med ljudstvom je precejšnja. Uncle Sam Says §. aprila 194'/y| KdajboBevin položil ostavko? _ I LONDON, (O.N.A.) — Zdaj je tudi vlada prvič sama prizna', la, da prihaja pritisk iz krogom poslovnih unij, da naj se posve« ti Bevin drugim nalogam in si'^ cer na domačem polju. To dejstvo je v političnem pogledu tolike važnosti, da ga mi-nisterski predsednik Attlee po mnenju nekaterih izvedencev, ne bo mogel trajno omalovaževati. Malo verjetno pa je, da bi utegnila stvar postati predmet na dnevnem redu že v bližnji bodočnosti — Morrison se nahaja na oddihu v Franciji, Hugh Dalton še ni končal državnega proračuna, a Bevin je v Moskvi. Žele kadar se bodo ti trije zopet sešli v Londonu, je pričakovati, da bo prišlo do kake odločitve. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Eveleth, Minn. — Gertrude Lenich je podlegla opeklinam, katere je dobila vsled eksplozije nafte, ko je čistila zavese na oknih. Bila je opečena po vsem telesu in dva dni pozneje je podlegla v bolnišnici. Tukaj zapušča moža Franka, brata in dve sestri, v Jackson Heightsu, N. Y., pa sina. Doma je bila od Sodražice. Bila je članica SNPJ in SŽZ. Chicago. — John Martinjak, znan čikažan, se je zadnje dni vrnil iz Calif orni je, kamor se j 3 bil podal z družino pred dobrim letom. Postane zopet Čikažan, ker se mu tukaj bolj dopade kot v Los Angelesu. Eveleth, Minn. — Zadnje dni se je podala na Japonsko Frances Clair s svojo petmesečno hčerjo. Odšla je za svojim možem, ki služi v Osaki kot Warrant Officer. Vabilo na sejo čitalnice Slov. del. doma Cleveland, O. — Prihodnja seja čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se bo vršila danes 9. aprila ob 7:30 uri zvečer. Nadzorni odbor je naprošen, da pride malo poprej, da pregleda trimesečne račune in o tem poroča na seji. Prosi se člane in članice čitalnice, da se te seje udeležijo v velikem številu vsaj v tolikem številu kot se je udeležilo zadnje. Obenem se odbor čitalnice zahvaljuje društvu "V boj" št. 53 SNPJ za darovano vsoto $5. Spodaj podpisani naznanjam, da imam še nekaj iztisov "Ameriškega družinskega koledarja". Vsak, ki bi želel imeti ta zanimivi koledar, je naprošen, da mi se osebno ali pa telefonično javi. Moj naslov je: 14214 Wes-tropp Ave. Tel. LI 6603. A. Jankovič. Naročajte, širite in čiiajte "Enakupravnost!" This is setting-ready time for my farmer nieces and nephews. Today's nlowing and lnvestn-.t.it in money ind labor may or may not pay )» in rich crops. There's a big IF ti every farm family's life. If the un shines. If it doesn't rain too v.iich, if we have a drought—if, If, However, there's one crop which iK" no "if" side. It's a crop of Savings Bonds, which grows steadily, I'ain or shine,.wind or calm, year aftfr year urttil it produces $4 for ivery $3. My city nieces and nephews can plant this crop, too. by Join-ng and staying on the payroll sav-ngs plan or by arrangement with Iheir bank. L S. Treasury UtpartmčiU TRISTAN BERNARD Francoski pisatelj in dramatik Tristan Bernard je nekoč slišal, kako je v družbi nekdo pripovedoval o Pascalu, češ, ko je bil še šolar in če ga je bolela glava, si je ta mož odpravljal glavobol s tem, da si je izmišljal zapletene geometrične naloge. Tedaj je Tristan Bernard rekel: "Ko sem bil jaz še šolar, sem ^i iznebil glavobol, da sem se iznebil zapletenih geometričnih nalog." * WELLS Pisatelj Wells je v Ameriki nekoč kritiziral vse, kar so mu pokazali. Ko je pri zajtrku g mol nad gospodarstvom' raznih tru-stov, mu je nekdo dejal: "Master Wells, vam pa res ni prav nič všeč. Pohvalite vsaj naš kip Svobode." In Wells je rekel: "O, to pač! Saj ste tu edino menda sledili vzorom drugih narodo/, ki postavljajo najlepše kipe svojim mrtvecem," s. aprila 1947, ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Slovenski ameriški narodni svet 1 3424 W. 26th Street, Chicago 23, 111. Na sadnjl (prrl) konvenciji SANS, ki se je vršila 2. In 3. sept. 1944 T Clevelandu, so bili izvoljeni sledeči uradniki, gL odborniki in člani šir-iefa odbora: ČASTNI ČLANI: Častni predsednik: LOUIS ADA5ITC. Milford, N. J. Častna podpredsednica: MARIE PRISLAND, 1034 Dillingham Avenue, Slielioycan, Wis. Častni član: DR. F. J. Kern. 6233 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. , CLANI EKSEKCTIVE: Predsednik: ISTBIN KRISTAN, 23 Beech tree SL. Grand Haven,' Mich. I. podpredsednik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland 3, O. %. podpredsednik: FRED A VIDER, 2657 So. Lawndale Ave., Cliicago 23, HUnois. Tajnik: MIRKO G. KUHEL, 3124 W, 26th St., Chicago 23, m. Blagajnik: VINCENT CAINKAR, 2657 So. Lawndale Ave., Chicago 23, HI. Zapianitutr: JACOB ZUPAN, 1400 So. Lombard Ave., Berwyn, lU. Clanl: LEO JUKJOVEC, 1S4I W. 22nd PL. Chkago I, HL -ANTON KRATENO, 1636 W. 21rt PL, Cbleago S, IlL LEOPOLD KUSHLAN, 6409 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. DR. ANDREW FURLAN, 335 Buiton Ave., Waukegan, 111. FRANK ZAITZ, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago 23, Hi NADZORNI ODBOR: LOUIS ZELEZNIKAR, predsednik, 351 N. Chicago St, JoUet, IlL JOSIE ZAKRAJSEK, fios Cornelia Ave., Cleveland 3, Ohio. JOSEPH ZAVERTNIK, 309 Tenafly Rd., Englewood, N. J. SIRSI ODBOR: ANTON DEBEVC, 1930 So. 15th SL, Sheboygan, Wis. JOSEPH F. DURN, 15605 Waterloo Rd., Cleveland 10, Obio. JOHN TURK, 2026 Sheffield Ave., Chicago 14, 111. THERESA GERZEL, 334 Erie Ave., W. Aliquippa, Pa. ANTON HORZEN, 1239 First St., La Salle, Hi. ANTHONY JERSIN, 4676 Washington St, Denver, Colo. REV. MATH KEBE, 223—57th St., Pittsburgh 1, Pa. FRANK KLUNE, 604—3rd St., N. W., Chisholm, Minn. HELENA KUSAR, 1936 So. Kcnilworth Ave., Berwyn, 111. KATHERINE KRAINZ, 17838 Hawthorne Ave., Detroit 3, Mich. JOHN KVARTICH, 411 Station St., Bridgeville, Pa. JOHN POLLOCK, 24465 Lakeland Blvd., Noble, Ohio. LUDVIK MUTZ, 364 Menahan St., Brooklyn, N. Y. ANTOINETTE SIMCICH, 17410 Nottingham Rd., Cleveland 19, Ohio THERESA SPECK, 4658 Rosa Ave., St. Louis 16, Mo. VALENTINE STROJ, 1040 N. Holmes Ave., Indianapolis, Ind. JOHN M. STONICH, 1634 Cedar St., Pueblo, Colo. ANDREW VIDRICH, 706 Forest Ave., Johnstown, Pa. ANTON ZBASNIK, A. F. U. Bldg, Ely, Minn. JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave., No. Chicago, 111. ^Vonko A. Novak: Stremljenje po enem svetu (Nadaljevanje) Silna razdvojenost med vodilni m i krogi, nezanesljivost in Podkupljivost poljske žlahte, ti-(ti nesrečni veto, cerkvena tla-splošna zanemarjenost v ^^oji in popolno pomanjkanje ^stiovne izobrazbe, vse to je po-neverjetne pohlepnosti in ^^abežljivosti sosednih držav ve-prispevalo k tužni usodi na-! "^^rjenega poljskega naroda. Na Francoskem sta mladi ^Wj Ludvik XIV. in njegov ^■^evejani minister kardinal Ma-^^rin na podlagi, ki jiijia jo je ^'"'pravil kardinal Richelieu, ta-^ Utrdila absolutizem, da se je upiranje plemičev in trgov-docela izjalovilo in razblini- lo v nič. Po meščanski vojni so oboji sredi sedemnajstega poletja popolnoma ugnani. ^vor je odtlej neomejeno gospo-^oval v Franciji in aristokracija mu je postala pokorna in Poslušna dekla. Ampak to pa le visoko ceno, ki je bila usod-za francosko deželo. Plemstvo in katoliško duhovstvo sta prosta vseh davkov. Kralj naprtil vse davčno breme bi "^ezpravnim ljudskim množi- cam na pleča ter razmetaval tisti ljudski denar na levo in desno doma in v tujini. Veroval je bolj v podkupovanje kako* pa v bojevanje z mečem. Pri tem brezglavem početju pa se je flfancoski narod čimdalje globlje pogrezal v močvirje strašne revščine in razmere so postajale čimdalje neznosnejše. Težki oblaki hude ure so se začeli zbirati nad Francijo, a Ludvik XIV., ki se je vzdržal na prestolu celih dva in sedemdeset let (1643—1715), jih ni opazil. Slepile so ga sanje o tem, kako bo nekoč sedel na zlatem prestolu obnovljenega svetega rimskega cesarstva. Svoj dvor je obdal s sijajem, ki mu ga ni bilo tedaj para na svetu. K sebi je privabil najboljše umetnike, glasbenike, pisatelje in pesnike. Ti so mu uslužno ustvarjali po tehniki naravnost sijajna in po obliki popolnoma brezhibna dela. Ampak če se malo poglabite vanje, začutite takoj, kakor bi bila zasnovana po navodilu in izdelana po naročilu; zdi se, kakor bi bila vprežena in vklenjena, kakor bi bila plod prizadevanja ujetih ženijev — dela brez sme- lega poleta in kipečega zanosa umetnosti, spočete in razvite v svobodi. Voltaire je še najpro-steje šibal tedanje razmere. Ludvik je bil pripadnik katoliške cerkve morda bolj iz potrebe kakor pa iz nagnjenja. Toda cerkvena gospoda v Rimu mu je bila vseeno s papežem vred sovražna. To se kajpak ni prav nič skladalo z njegovimi drznimi nakanami, a še najmanj pa z njegovimi sanjami o obnovi svetega rimskega cesarstva, s sanjami, o katerih je dobro vedel, da se mu brez papeš-tva na njegovi strani ne morejo nikoli uresničiti. Zato se je skušal zlasti v kasnejših letih svojega vladanja prikupiti Rimu. In ker je bil papežu prote-stantizem trn v peti, se je on spustil v odprt boj proti protestantom na Francoskem. S tem si je pa le nevoljo svojih najboljših podložnikov nakopal na glavo. Siti do grla verskega preganjanja so se ti z umetninam; in industrijami izselili drugam, med tem ko so šle tiste sanje o oživljenju svetega rimskega cesarstva s starim kraljem vred za zmerom v grob. V Franciji je bila tedaj edi-nole katoliška vzgoja dovoljena. S tem je bil protestantovskim naukam zadan smrtni udarec in protestantje so postali katoliški brezverci. Verska preganjanja so tratila in ugonabljala ustvarja jočo silo tedanje francoske dežele. Temu kralju je sledil njegov pravnuk Ludvik XV., na čigar dvoru se je razpasla strahovita moralna gniloba. On sam se je prepuščal muham takih žensk, kakršna je bila na primer ma-dame Pompadour. In samo za-stran njih je često tekla nedolžna kri. V tedanji francoski družbi je kajpak vsekdo držal s katoliško cerkvijo. Ali v srcu se je le malokdo zrhenil zanjo, še manj pa veroval v njene dogme. Javno življenje Francije in Evrope je bilo eno samo velikansko močvirje moralne propa-losti in politične pokvarjenosti. Med priprostim Jjudstvom je bila kupa že skoro zvrhana trpljenja in huda ura, ki se je pripravljala nad Francijo, ni bila več daleč. Na Nemškem so vladarji vlekli vsak sebi. Princu je bil na poti vojvoda, temu princ, knezo-škofu pa morebiti oba. Deželni stanovi in trgovci so delovali proti deželnim vladarjem in cer- način. Nihče pa ni v sebi čutil nobene odgovornosti za blaginjo celokupne srenje. Vsakdo je napeljaval vodo na svoj mlin. Prostaki so imeli pasje življenje. Qarati so morali za vse, a se nihče ni niti malo brigal zanje in beda se jih je držala kakor klošč.. Verska zagrizenost je sejala razdor in mržnjo med ljudmi. Katoličani so črteli protestante, ti pa katoličane. Te žalostne razmere so tudi veliko prispevale k temu, da je prišlo do krvave tridesetletne meščanske vojne (1618—1648), v kateri so verni kristanje z vso slastjo pobijali drug drugega ter .razsajali in ropali po nemški deželi, da strah in groza, šele ko je bila Nemčija popolnoma opustošena in njeno prebivalstvo docela izmozgano, je bilo bojev konec. Prvi med nemškimi vladarji so si opomogli pruski kralji iz hohenzollernske rodovine in Friderik Veliki je že tako utrdil svojo oblast, da se je skušal meriti z Ludvikom XIV. v njegovem sijaju in mnogih drugih ozirih. Seveda ni bilo s tem prav nič pomagano priprostemu nemškemu ljudstvu, ki je polagoma skoro nevede zlezlo pod žezlo hohenzollernske dinastije te r tako prišlo pod železno peto pruskega samodrštva. Avstrijsko gospostvo se je le počasi večalo in širilo s pomočjo zakonskih zvez, političnih spletk ter diplomatičnih ukan. A če drugače ni šlo, pa tudi kar z ognjem in mečem, širjenje habsburške oblasti so v veliki meri ovirali turški navali in nemiri narodov pod krutim avstrijskim absolutizmom. Zato je Avstrija šele za Marije Terezije (1740— 1780) stopila v vrsto evropskih velikih držav. Njena samopašna politika pa je naposled tako daleč zašla, da je izzvala prvo svetovno vojno, ti ji je prinesla strahovit vojaški poraz in popoln politični razpad. Mnogi narodi — zlasti pa še slovanski — so se tedaj rešili stoletnega germanskega jarma ter postali deloma zopet samostojni, deloma pa se združili z brati, ki so bili že prej neodvisni. Tako so se na primer Slovenci zaeno z Hrvati pridružili Srbom ter skupaj z obojimi ustanovili kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, kraljevino, ki je prekmalu prišla najmalopridnejšim političnim ujedam v kremplje. To zlo je prišlo nad vse narode v deželi, a Slovence je pa še posebej zadela neznansko huda nesreča. Na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni je bila zamešetarjena cela Primorska in za skledo leče piodana s Trstom in Gorico vred Italiji. Več kakor pol milijona na cedilu puščenih primorskih Slovanov je tedaj prišlo iz dežja pod okap. Pol milijona Slovencev je bilo kvenim prelatom vsak na svoj-«eposredno odtrganih od svoje- ga narodnega telesa in s Hrvati vred prepuščenih podivjanosti in nasilnosti laških šovinistov pa fašistov na milost in nemilost. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v Enakopravnosti O delu naše repafnacijske službe Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" Ko so v mesecu avgustu leta 1945 zaškripale zavore velikega bolniškega transportnega vlaka, ki se je ustavil na Jesenicah, so vsakomer, ki je po,gledal v mrtvaško tiho notranjost vagonov, zamrle besede na ustnicah. Vlak, na katerega so z velikimi črkami interniranci iz Dachaua sami napisali ''Dachau-Jugoslavija," je pripeljal dolge ležeče vrste pol živih okostnjakov. Videl si ljudi, v cvetu mladosti, ki so tehtali kakih 25 kilogramov. Pošastno suhoto udov, na katerih ni bilo več niti koščka mesa, so poudarjali otekli, za otroško glavo debeli sklepi. Mnogi niso imeli niti toliko moči, da bi sami nesli žlico k ustom in jih je bilo treba pitati kakor dojenčke. Dan za dnem in mesec za mesecem so po osvobojenju prihajali transporti naših rojakov, ki jih je bil okupator interniral ali prisilno izselil. Prihajali so iz Nemčije, Avstrije, Italije, Belgije, Holandije in Poljske. Delo, ki ga je pri tem opravila naša repatriacijska služba, ki jo je organiziralo ministrstvo za socialno politiko s pomočjo Štaba za repatriacijo, je bilo ogromno. Skozi glavne zbirne baze na Jesenicah, v.Divaču, Ljubljani in Kamniku je šlo od osvobojenja do 1. januarja 1947 98,000 registriranih, po večini slovenskih, in 110,000 tranzitnih povratnikov, po večini ostalih Jugoslovanov. K tem je treba prišteti še 19,177 inozemcev, ki so odšli, prišli ali pa šli prek,o ozemlja naše republike. Repatriacijska služba je organizirala transporte, opravljala registracijo, izdajala dokumente, skrbela za prehrano in nastanitev v bazah, dajala vso potrebno zdravniško in socialno pomoč ter vzdrževala ves repa-triacijski aparata. Tu ne smemo pozabiti repatriacije prtljage, ki so jo povratniki leta 1945 v mnogih primerih morali pustiti v Nemčiji in katere je bilo okrog 30 vagonov. O tem velikem delu pričajo že številke same. Žalosten je bil pogled na transport osirotelih otrok, ki so jih v internaciji oddvojili od staršev. Mnogi izmed njih niso znali besedice slovenski. Lani je število vračajočih se izseljencev ter internirancev pričelo upadati, pojavil pa se je med njimi nov element. To so bili zaslepljenti, ki so pod vplivom belogardistične propagande ob osvobojenju pobegnili pred prodirajočo Jugoslovansko ar- mado, po večini starejsi možje in žene. Na Koroško so peljali s seboj precej imovine, vozove in konje, nazaj pa prihajajo večinoma prazni. Mnogi izmed repatrirancev so se ob prihodu nezaupljivo in plaho obnašali, šele po ovinkih so povedali, da so jih naši ljudski državi sovražni elementi skušali odvrniti od vrnitve. Mnogi taki zapeljanci so se glasno začudili, ko so zagledali bazo na Jesenicah, o kateri so onstran meje slišali, da je nekako strašno koncentracijsko taborišče, iz katerega se nihče živ ne vrne. V resnici pa baza sama nima niti ograje. Zapeljani begunci vedo ceniti svobodo v novi Jugoslaviji. Čeprav so bili prej naši sovražniki, jim je ljudska oblast šla prav tako na' roko, kakor vsem drugim repatrirancem. Priznati je treba, da so mnogi izmed njih bili toliko pošteni in dosledni, da so pisali svojim znancem, ki so še ostali onstran meje, da v Jugoslaviji ni tako, kakor trdijo pobegli narodni izdajalci, ampak je v novi Jugoslaviji dovolj dela in kruha. V zadnjem času je dotok repatrirancev znatno upadel, pač pa se je sedaj pričela tako imenovana ekonomska repatriacija tistih naših rojakov, ki so še pred vojno odšli v tujino, največ v Francijo, s trebuhom za kruhom. Po dolgih letih trdega dela za tuje interese se je preko naših repatriacijskih baz do nedavnega vrnilo že okrog 2,000 j Jugoslovanov, med njimi 1,085 j Slovencev. Letos jih bo prišlo še % 0# m security BUY YOUR EXTRA SAVINGS BONDS NOW PROTECT YOUR FUTURE kakih 20 do 30 tisoč. V svobodni domovini bodo delali za svoje in svojega naroda blagostanje. Zcistopniki "Enakopravnosti^^ Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 E. 76th St. ★ Za collinoodsko in euclidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17905 Grovewood Ave. KEnmore 8034 ★ Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Route 101 * * # Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana * * * PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJL ZA OBISK * * # Lastnika: Bili Sitter in Chas. Lusin bivša Clevelandčana in 'MYSTERY HOUSE' ... In the rubbish in the brown-avenue mansion of Langley and Homer Collyer, recluse Sost who have lived like hermits for almost 40 years, was this Sjjji?' more than two decades ago, urging the election of Alfred E. iiunk governor of New York. Police were digging through the -Packed "mystery house" in search for Langley Collyer. AMERICAN KIDS IN GERMANY . . . Children of American army personnel are looking at the ruins of the German Reichstag, which might now serve as the tombstone for the Nazi hopes of world domination« It was the burning of the Reichstag (now known to have been an inside job—a party job) that gave Hitler the excuse to grab power. Allied bombs wrought the real destruction of the building. : :: fV.i.--.w ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 DRUGA IZDAJA SMALLEST CAMERA . . . Built and designed for use by OSS agents and underground forces during World War II, this tiny "M.B." camera, no larger than its namesake, a matchbox—is now on the market. ENGLISH-SIOVENE DICTIONARY (Anglesko-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 STRAN ENAKOPRAVNOST 9. aprila 1947. PRE2IH0V VORANC: JAMNICA ROMAN SOSESKE , Spisan lets 1941. lik pred razpadom star« Jugoslavije «1 (Nadaljevanje ) "Hej, čujete, kolovrat ste pozabili . . . !" je še z močnejšim glasom ponavljal stari Munk. Tedaj se je v glabači zaslišal smeh, nato pa sinov skoraj porogljivi odgovor: "Oče, pustite tistega vraga, ker je za nič . . . !" Zaradi ropotanja voz in šumenja globače pa starec ni slišal sinovega odgovora in je zato 89 dalje vpil: "Počakajte, počakajte, kolovrat ste pozabili . . . !" Vozovi so se naglo oddaljevali'in stari Munk se je zaman poganjal za njimi. Z vsakim korakom se mu je trhlo in lahko orodje na plečih zdelo težje in čim bolj so se oddaljevali vozovi, tem teže je občutil breme. Bilo je, ko da bi Munk ne nosil trhlega kolovrata, temveč te žak, kamniten spomenik preteklosti. Kmalu se je od slabosti pričel tresti, dokler ni popolnoma omagal in se zgrudil na zemljo . . . Peto poglavje Po Jamnici je šlo, ko da bi veter nosil divja pisma naokoli: '"Podjuna' se je sprhala . . " "Podjuna", največja in najmočnejša tvrdka za lesno trgovino v vsej dolini, je ustavila plačila. Glas je udaril na prag, Mun-kove hiše in iz nje je odjeknilo: "Pet in dvajset tisoč . . . " Potem je udaril na prag Per-njakove hiše in iz nje je odjeknilo: -"Dvajset tisoč Od tam je glas letel k Zabe-vu, k Ložekarju, h Kupljenu, k Stražniku, k Podečniku, k Obadu, b Gradišniku in še k mnogim drujgim hišnim pragovom po Drajni, pp Hojah, po Sončnem kraju in od vseh strani je odmevalo: |j "Pri meni je šest tisoč, pri j meni je pet tisoč ... pri meni ; je za pet voženj lesa, pri meni ga je za deset, pri meni ga je samo za tri . . . " Odmev tega glasu pa ni trkal le na pragove kmečkih hiš, temveč tudi na okenca pokvečenih in samotnih bajt, kjer so prebivali Dovganoči, Bajnanti, Co-flovi Petri, Gačnikovi Cenci in drugi jamniški tesači. In od tam je odgovarjalo: "Jaz imam zasluženih tri sto kubikov . . . jaz štiri sto, jaz pet sto ..." In ko je ta glas obletel vso Jamnico ter so se združili odgovori vseh prizadetih hiš in bajt, se je nad kadunjo razlegal začuden in bolesten krik: "Tri sto tisoč, morda štiri sto tisoč ..." Podobno kakor v Jamnici je odmevalo tudi po vsej dolini, po vsem okraju, le da je odgovor, ki je prihajal od vseh strani, prestrašeno stokal: "Dva milijona, tri milijone, štiri milijone ..." Novica, ki je spravila na noge vso Jamnico, je bila kar neverjetna. "Podjuna" je bila podjetje, ki je po vojni imelo v lesni trgovini nekak monopol v vsej dolini; obratovalo je z milijonsko glavnico, zaposlovalo v časih gospodarskega razcveta nekaj sto delavcev sproti hrusta-lo in uničevalo male lesne trgovce ali pa jih napravijajo za svoje prekupčevalce; držalo je v svojih nevidnih krempljih stotero kmetij in nobena globača mu ni bila preveč oddaljena, da bi vanjo ne segla njegova sekira. Nikdar se ni slišalo, da bi "Podjuni" manjkalo denarja, in kmet, ki je imel les, je vedno lahko dobil pri njej predujem. Zadnja leta, odkar je nastopila kriza, je res tudi to podjetje občutno skrčilo obrat in parna žaga je včasih po cele tedne počivala. Njeno obširno skladišče je bilo tako nabito z zalogami, da nisi mogel na njem niti praznega voza obrniti. Toda to je bil splošen pojav, zaradi katerega nihče ni mogel kaj posebnega sumiti. Člani delniške družbe "Podjuna" so bili sami znani ve Ijaki, premožni posestniki in trgovci, ki so svoje obrti združili v močno, trdno podjetje. Navidezno je vladal v lesni trgovini velik zastoj, toda polom "Podjune" je pokazal, da je promet navzlic vsemu vendarle migal, ker so se mogle nabrati take vsote že samo v Jamnici. Mnogi Jamriičani so zato glasno dvomili: "Ne more biti res, kaj pa Obertavc . . . kaj pa Koroš, kaj pa Žačen . . . ? Saj so sami bogataši! Ti so še vedno tu." In kakar da bi se bili zmenili, so se prizadeti Jamničani že drugo jutro napotili v Dobri je k "Podjuni", hoteč zvedeti, kaj je prav za prav na stvari. Munk se je napotil po bližnjici čez Sončni kraj, toda že sredi poti je dohitel Zabeva. "Kam pa ti?" ga je pozdravil navidezno brezbrižno. "Tja kamor ti ..." mu je odgovoril ta. Pred trgom ju je dohitel še Obad in se jima pridružil. Molče so se vsi trije odpravili proti cilju. Bilo je še zgodaj in nad dolino je ležala mokrotna jutranja megla. Vreme je bilo pusto in dolgočasno in je neprijetne občutke še večalo. Na enem koncu trga je ležalo velikansko skladišče "Podjune" z žago, ki je včasih noč in dan požirala do-voženi les in na drugi strani bruhala iz sebe velikanske sto-ge desk. Danes je bila žaga tiha in mrtva. Na drugi strani trga, kjer je stala v soteski črna tovarna, je nabijalo nekaj kladiv. To je bil edini glas, ki je tisto jutro oživljal dolino. Pred "Podjuno" je bila že cela kopa ljudi, ko so prišli, prvi Jamničani. Bili so tam celo kmetje iz najoddaljenejših krajev, iz Koprivne, iz Tople, iz Javorja; ti so imeli od doma štiri, pet in še več ur hoda. Ob pogledu na to množino je bilo tudi vsakemu dvomljivcu jasno, pri čem je. Medtem ko je bila pisarna druge krati odprta točno ob osmih, jo je danes knjigovodja odprl šele proti deveti uri. Ko je zagledal pred durmi zbrano množico, je nehote vzkliknil: "Kje pa vas je še več . ., ?" Njegov hladni glas je zarezal kot oster nož. Odgovoril ni nihče in vsa kopa ljudi je pritisnila v vežo. Čeprav je bila zelo prostorna, vendar ni mogla sprejeti vseh čakalcev in so se mnogo morali stiskati pred vhodom. Knjigovodja je bil v veliki zadregi in ni vedel, kaj naj počne s kmeti, ki %o vedno glasneje rogovilili v veži in pred poslopjem. Prihajali so še vedno novi upniki. Bil je sicer pripravljen na vse mogoče težave, toda tako razdraženega navala takoj prve dni po nastali insolvenci podjetja ni pričakoval. Kmetje so bili kakor sršeni. Zdelo se mu je, da bi napravil najpametneje, ako bi odprl vrata in povedal kmetom, da njega vsa ta pod-Ija popolnoma nič ne briga, potem pa kratkomalo zaprl pisarno. Toda stanovska zavest mu tega ni dopustila. Moral je ostati na svojem mestu. Ves zbegan je strmel v pisarja, ki pa se ni hotel ganiti od svoje mize. V veži je vedno huje ' šumelo. Kakšna razlika med temi kmeti nekdaj in sedaj! Včasih so isti ljudje sedeli zunaj cele ure in mirno čakali, kdaj se jim bodo odprla vrata. Slišalo se je prerivanje in nekdo je nestrpno klical: "Kaj pa čakate tam notri? Jaz sem že vso noč na nogah." To so bili Koprivci, ki so imeli do Dobrij pet ur hoda. Knjigovodja se je naposled moral odločiti za nekaj. Napravil je kolikor mogoče prijazen obraz, odprl vrata in stopil pred kmete, ko pa je hotel spregovoriti, naenkrat ni imel kaj na jeziku, zato se je takoj spet umaknil. Kmetje so pritisnili za njim ter napolnili pisarno, tisti ki so stali zunaj pred poslopjem, sp se zda# pririnili v vežo. Desetero obt-azov se je uprlo v Jire-padenega ura(#nika, ki je čez ine-kaj časa dejal: , "Morkrno se zmeniti . . , , Ker mu nihče ni odgovarjal, je nadaljeval: "Ne razburjajte se, gospodje. Podjetje je sicer začasno ustavilo izplačevanje, vendai- tp še ne pomeniy da denarja, ki ga inlate pri nas, ne boste dobili. Kriza ..." Knjigovodja je bil že prepričan, da bo kmete obvladal, toda, tedaj je iz veže nekdo za-khcal: "Nismo gospodje, mi smo kmetje!" "... kriza tudi nam ni prizanesla," je skušal nadaljevati knjigovodja. "Denar hočemo, naš denar!" "Izgubili smo milijone, drugače bi do tega ne bilo prišlo," je naglo dopovedoval uradnik in preslišal "medklic. "Toda sedanje stanje ne bo dolgo trajalo. Kakor hitro bodo stvari urejene, bomo obratovali dalje. Tako velikega podjetja ne bo kar tako konec Tega ni treba misliti. Saj vidite, da je premoženje tukaj. Žaga, skladišče, polno zalog. Kmalu bodo prišli boljši časi ... " Kmetje so ga nekaj časa še dovolj mimo poslušali, v upanju, da bodo zvedeli to, kar jih je tiščalo. Ko pa so sprevideli, da govori knjigovodja bolj tjaven-dan z očitnim namenom, da bi jih zdaj pomiril in, se jih zlepa iznebil, ga niso marali več poslušati; naenkrat je nastal pravi vihar. "To ni nič, vse skupaj nič! Povejte nam rajši, kako je . . . Kdaj bodo dobili svoj denar? "Ali ga bomo sploh dobili, ali pa je že izgubljen . . . ?" "Ali smo zato vstajali opolnoči in bili šestnajst ur na cesti, da bomo zdaj izgubili, kar je naše? Ali smo zato pobijali sebe in svojo živino?" so vpili planinci. Knjigovodja se je zasopel. "Počakajte, z vsemi hkrati ne morem govoriti ..." Njegove besede pa se iz hru-šča skoraj niso slišale. Nekateri so začeli vpiti; "Kje pa je Obertavc?" "Kje je Koroš, Žačen in dru gi?" "Z njimi hočemo govoriti, z delničarji ..." "Ali boste zdaj že na ta način začeli . . •. ?" je vpil nekdo ves iz sebe. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vieh vrst radio aparatov Tubes, tiadios, Rec< Players delo )amč«no Green Beverage i 2$6 e. 156 StreeJt meid Gr^ovWood in Corsica Ave. IMAMO 25 RAZLIČNIH VRST P1V6 KAKOR TUDI ' RAZLIČNA VINA IN likerje ANTON IN PAULINE JANŠA Pripeljemo tudi na dom POKLIČITE KE 2570 Oni iz veže so vedno nasilne-je rinili v pisarno. Knjigovodja se je prepričal, da tako ne bo prišel nikamor, zato je stvar naglo zasukal: (Dalje prihodnjič) Razno Prodajalci. Delo Z fotografom; portreti ija domu; $1.50 za vsak sestanek. Najboljša prilika, SK 0208. OPREMLJENA SOBA Opremljena spalna soba v zasebni hiši se odda v najem slovenskemu dekletu, ki dela. Mora imeti dobra priporočila. Hiša se nahaja v okolici Lake Shore Blvd. in 185. cesta. Vprašajte pri TISOVEC REALTY, 1366 Marquette Rd., tel. EN 4936. Išče se stanovanje dveh ali treh sob, opremljeno ali neopremljene; za tri odrasle osebe, v clevelandski slovenski na-selbini. Kdor. ima kaj primernega za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu tega lista. Kupi imo od privatnih lastnikov avtomobile vsakršnega izdelka in letnice, ne glede na stanje. Plačamo takoj najvišjo ceno. ACE MOTOR SALES Vogal E. 73 st. in Euclid Ave., HE 6948 Dela za ženske BLAGAJNIČARKA za National Cash Register; 5Vž dni tedensko. Tedenska plača. Stalno, prijetno delo. — COLONIAL FURNITURE, 739 Prospect Ave. Dela za moške HIŠNA za lahka hišna opravila in oskrbo otroka, katerih roditelja sta zaposlena. Majhno stanovanje; 51/2 dni tedensko. Lahko gre ob večerih domov. V Euclid, O. Plača $25 tedensko.—REdwood 1644, NOVI GODBENI INŠTRUMENTI SO SEDAJ NA RAZPOLAGO OMEJENA ZALOGA Na rokah imamo trobente, saksofone, in druge godbene , inštrumente na pihala; tovarniško prenovljeni. King in drugih izdelkov. H, N. WHITE CO. 5225 Superior Ave. EN 5187 Dobra, cenena Iransportacija 1932 Plymouth Coupe, 4 oil. , $150 1931 La Salle Sedan :....._____,-.$175 1929 Packard Sedan —i._________-,-$150 1936 Ford Tudor ..... .........._.$200 1930 Ford Fordor Sedan .,„.,..$150 West 25th-Franklin Aulo Sales 1600 W. 25th St, — SU 4545 Stone Knitting Mills Co. POSEBNOSTI Moški vse-volneni slip-ons, preje $3.95—sedaj 49c Otroške, deške in moške športne in delovne srajce— 25c do 91c. Tudi mnogo drugih predmetov za družino. STONE KJNITTING MILLS CO. ' 75O0''Sitani6n Avenue, dva bloiea :s€vi}ino .bd Woodland Av%.r od E. 7*9 gt. , I RKO Keith's E. 105th St. Theatre 1 e. loslh st. in euclid avenue. zi najnovejše in najboljše filme ske m pf; 36*° tudi najnovejše novičar- obFlno udelIžIo katerih imamo vedno Farmer's Poultry žive in očiščene — domi CENE ZMERNE 4303 SUPERIOR NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE ite vedno pri nas POSTREŽBA TOČNA AVE. — EN 5025 NAZNANILO! NAZNANILO! NAZNANJAMO, DA BOMO OD sobote, 12. aprila 1947 servirali fine obede od 11. zj. do 2.30 zj. naša posebnost bodo kokošji in steak SERVIRAMO TUDI PIVO, VINO IN ŽGANJE Se priporočamo za obisk CROATIAN HOME KITCHEN ann smolie, lasinica 6314 ST. CLAIR AVENUE •rrfrr NAZNANILO! Naznanjamo, da imamo v zalogi vsakovrstno pivo, vino in mehke pijače za na dom. Ako želite vam tudi dostavimo na dom. Se priporočamo rojakom za naklonjenost! CENTER BEVERAGE & DELIVERY John Simčič, lastnik 22362 LAKE SHORE BLVD. Ml RABIMO PLYMOUTHS IN BOMO PLAČALI NAJVIŠJO CENO V GOTOVINI RncGic »4-4c.e3ao OP»«n C.V-E MI n a s Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tei: ENdicoii 3113 AVENUE SKIN CLINIC ZDRAVIMO RAZNE KOŽNE BOLEZNI Speclaliilramo na - ^ MOZOLJCIH IN OBRAZNIH BRAZGOTINAH Dr.-M. L. Near ing, D. M. Zdravnik Soba št. 691 — The Old Arcade Od 10. zj. do 8. razven ob četrtkah CHerry 2220 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo. DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 700 Prospect Ave. Pomelač za podnevno delo. 40 do 50 let star. Euclid Lamp Works, 1814 E. 45 St. Klepar in pomočnik izurjen na opremi iz medenine; plača od ure. — Pokličite MR. CLARKE, CH 3888. težaki—neizmjeni; 30 do 45 let stari. VisoKa plača od ure. — kemet laboratories 11901 Madison DELAVEC dobi delo na farmi pri kokšjerejcu v Genevi. Stalno delo in prilika za napredek. Tedenska plača. Izkušnja ni potrebna.— MU 4222. Zemljišča Posluga •naprodaj E. 65 St. in St. Clair Ave. okolica— zidana hiša s 7 sobami; 1 stanovanje s 6 sobami, 6 s 3 sobami; 5 opremljenih stanovanj. Mesečni dohodek $202.50. Cena $14,000. E. 47 St. in St. Clair Ave.—4 stanovanja po 4 sobe: 2 garaže, velika lota. $4800. MR. DE BRUCE desmone realty ma 8951 — su 3713 Razno VEČ ZA VAS AVTO. Plačamo najvišjo ceno. Eden največjih prodajalcev rabljenih avtov. Ohio Auto Sales, 4307 Euclid — EN 0952. Iz tovarne do vas—Prihranite 50% na vsemu pohištvu. Tudi nanovo tapetiramo in popravimo pohištvo. Damo $25 popusta za staro pohištvo. Mordus Furniture, 7020 St. Clair Ave. Pernata odeja izdelana v kovtre. Pridemo iskati in nazaj pripeljemo. Comfort Shop, 2020 East 105 St., med Euclid in Carnegie Ave. RA 2024. Lijaki s kabineti. Vodni grelci; nova in rabljena plumberska oprema in grelna naprava vseh vrst. 3528 St. Clair Ave., EN 3572 ZAKAJ BI TRUDNI VSTALI? FETH-R-TEX nudi čisto novo odejo za one, ki rahlo spijo, a nimajo radi mnogo odeje. Pazite za FETH-R-TEX. . THOMAS GUILT CO. 7501 Carnegie Ave., RA 5895 Specialisti la nove strehe na domovih. Prvovrstni materij al za nove strehe je sedaj na razpolago. Za takojšnjo postrežbo in ekspertno delo, pokličite MR. O'ROURKE. — Izognite se pomladanskega navala, poslužite se zmernih cen. Na odplačila. — MA 5590. Basement Remodeling. Skopamo, podzidamo stare domove, stop-njice, stene, garaže, itd. Vsakovrstna cementna dela. Rivellino Construction Co. — FL 8389. šola za letalstvo. Odobrena za veterane. Vozite se z letalom v prostem času. Nobene omejitve v starosti, — Horn's Flying School — RA 0077—FA 5373. Plumbing-Heating. Izvršimo popravila; damo nove inštalacije; tanke za vročo vodo, vodovodne naprave in ščistimo forneze. Popolna grelna in monterska dela. — HE 7943. mizarska popravila—Popravimo strehe in garaže; nobeno delo ni premajhno. Pokličite po 5.30 uri zvečer.—DI 5489. Prodajamo, popravimo in damo v najem ter preuredimo na elektriko vsakovrstne šivalne stroje.— Advance Sewing Machine Co., — GA 3288; ob večerih: EV 3953. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93V2C na uro Čas in por za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9th & Broadway TOVARNIŠKA POMOČ za lahko delo v pivnici na vzhodni strani. Stalno delo v oddelku za vlaganje v steklenice in razpošiljanje. Dobra plača od ure. Carling's Brewing Corp. of America E. 93 St. in Quincy Ave. Dela za ženske Hišna opravila, ženska od 25 do 40 let stara; lahka kuha, nič težkega pranja; mora ostati čez noč in imeti rada otroke. Ima Iqstno sobo. kopalnico, radio.—FA 6959. Ženska ali dekle za pomagati pri hišnem delu in oskrbo otrok, ali pa gospodinja za popolno odgovor, nost. če želite lahko tu ostanete. _FA 7433_ Hišna. Najraje vdova srednjih let, da bi ostala čez noč. Izvrstne delovne razmere. Dobra plača. — WA 0610. Stenografka-klerkinja. Zmožna, mlada žena; kino-industrija. 5-dnevni tednik; tedenska plača. — Paramount Pictures, Inc.. 1735 E. 23 St. Junior stenografka. Za urad izdelovalca na vzhodni strani; stalno delo. 5 Vi dni v tednu. Plača od ure. Saw & Knife Specialty Co., 6526 Carnegie Ave. Klerkinja-Tipkarica. Supply department poštni urad; stalno, prijetno delo. The Ohio Motors, 1900 E. 24 St., soba št. 202. Klerkinja nad 21 let starosti; nič "soda fountain." Plača od ure. Izvrstne delovne razmere. — Village Drug, 3427 Lee Rd., vogal So. More-land Blvd. KLERKINJA—Finance družba ima "■ službo za mlado dekle, v modernem downtown uradu. 5Vž dni tedensko. Izkušnja ni potrebna.— CH 5802. FUR FINISHER izurjena—za splošno delo. Prednost ima stanovalka na vzhodni strani. GA 6158. Ženska DOBI DELO ZA POMAGATI V KUHINJI TEKOM DNEVA OD PONEDELJKA DO SOBOTE. Vpraša se na 5238 St. Clair Ave. Dekleta za blagajničarke; prodajalke sadja in zelenjave ter mlečnih produktov v novi Pick-N-Pay Super Market trgovini v okolišu Fulton-Memphisa. Tedenska plača. 505 Woodland Ave. ASSEMBLERJI PRECISION ROČNO DEL,0 Za žene od 18 do 30 let starosti Jamčena minimalna plača EUCLID LAMP WORKS 1814 East 45tb St. COMPTOMETER OPERATORICA IZURJENA ZA PAYROLL Tedeaskt plaia Fairmount Tool & Forging Company 10611 QUINCY AVE., ©A 4313 MR. STARNER