AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER m« 132 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 6, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. A države svare Francijo, naj iar ne pomaga Nemčiji »U daje razumeti, da bo pttierika zasegla vsa tfancoska posestva ob ^eriškem obrežju. BILO SAMO V KORIST FRANCOSKEMU NARODU Islington, 5. jun. — Vlada ■držav je danes resno posva. ^"ancijo glede posledic, če Ostala napadalno orodje za c0'o ter je namignila, da bo rika v bilžnji bodočnosti za. francoske otoke ob ameri-^obrežju. ^avni tajnik Hull je uradno "> da dobiva ameriška via-' Sčila sodelovanju fran-,e v'ade z drugimi državami /"enom napada in zatiranja. J, skuša dobiti ameriška vla-rekel Hull, dokaze o tej ^°Ve3ši politiki francoske Je dalje izjavil, da so bili aJi Zed. držav napram c'ji na podlagi zagotovila j.°8ke vlade, da njen namen Pega 1 ot ravnati se po do-5 A Mirovnih pogojev z Nem-£ Italijo. bi bilo pa skoro never-I' je dalje izjavil Hull "da * Paska vlada hotela sodelo-i Jufco drugo državo z na-^ napada, čeprav zagotav-pročila, d i je to resnica. hitro se pridruži P& kaki drugi državi, ki je j z demokracijami, potem ] ona orodje napada. Če 11 Amerika prisiljena stori-1; ^ korake in bo morala za-, francoske posesti, bo ; J1^ ne radi lastne koristi, i J za dobrobit francoskega l •---o- Lorain vabi! ^.l6deljo popoldne se vrši j [ ^'knik župnije sv. Cirila J iz Lorain, O. Piknik ' Nil na prostorih lovske- I II na clinton cesti- Vse i'^vljeno za najboljšo P^O in splošno zabavo. 6 Prijazno vabljeni. ^ Graduacija I bo graduirala iz Šhore , 1 [Sole Miss Margie Zgonc, i L ' in Mrs. Zgonc iz 885 E. * • Čestitamo! Mlade in lepe bi radi! Washington. — Kongresnih John M. Vorys, republikanec iz države Ohio zahteva, da. se nastavi v vojaških bolnišnicah samo mlade in lepe bolničarke. Za "dobrobit vojakov" vneti lcongresnik je izjavil, da bolničarke zadnje svetovne vojne niso bile nič kaj posebno dopadljive za oči vojakov in da so vojaki 19^1 upravičeni do boljšega srčnega razvedrila; kadar so bolni. Kongresnih Vorys je služil v zadnji svetovni vojni kot avijatičar in ima naj-brže z bolničarkami žalostne izhušnje. Kongresnik pa ne pomisli, da vojaki, katerim bodo stregle "mlade in lepe," nd, bodo hoteli zapustiti bolniških postelj, kar bi jim nihče ne štel v greh. -o- 10 bilijonov za zgradbo zračne sile Washington. — V poslansko zbornico je prišla zahteva od armade za $10,009,655,187, s katerim denarjem bi se zgradilo 40,-000 bojnih letal za armado. To je največja vsota, ki jo je še zahtevala armada v-mirnem času. V istem času pa armada svari, da niti ta vsota ne bo zadostovala. Nagrade še čakajo! Za Slovenski dan v Euclidu so trgovci darovali več lepih in vrednih nagrad. Teh nagrad se ni še oddalo, ampak se jih bo v bližnji bodočnosti. Sledeči trgovci so darovali, za kar naj jim bo izrečena najlepša zahvala: St. Clair Supply Co., Rose zdešar, Mlakar Grocery iz 200. St., Simens Dry Goods, Fred Jazbec, John Jamnik in Skuly gazolinska postaja. Zopet hčerka Družini dr. in Mrs. August A. Urankar so vile rojenice prinesle zalo hčerko, že drugo. Vse je zdravo in zadovoljno, čestitamo ! V bolnišnico V Woman's bolnišnico se je podala v svrho peracije Angela Arh, 16215 Huntmere Ave. Rojakinji želimo, da bi se kmalu dobrega zdravja vrnila domov. cuyahoga bo dobil ves ■Ar od standard trust banke !^nd, O. —. Kaj pomeni |Ta likvidacija zaprtih pk slučaj Standard Trust vloge, ki jo je imel uyahoga v tej banki. Ko |pka zaprla vrata 19. deli' !93l, je imel naš okraj jvanki vloge za vsoto $2,-. • Vsakdo je takrat rekel, dobil od tega denarja Toda pametna likvi-I1^ednostnih papirjev in 1 je zagotovila, da bo !>bil ne samo 100% od denarja, ampak celo i C banka zaprla vrata, je ^ aJU vrednostnih papir-J^njižb, ki so imele lcnji- i^nost $2,754,683. Toda i, * strokovnjaki so takrat j niso te vrednosti za \» tedne niti počenega gro-!>> okrajna blagajna lah- 6 pod nosom za svoj de- TAKI KORENJAKI BODO BRANILI AMERIKO Toda pokazalo se je povsem drugače. Danes manjka okrajni blagajni samo še $20,836 in dobila bo 100% za vso svojo vlogo. In za teh $20,836 ima okraj na rokah vrednostnih papirjev in vknjižb za vsoto $147,-300. Tako bo dobil okraj ne samo vso svojo vlogo nazaj iz propadle banke, ampak bo napravil pri tem še $150,000 dobička in poleg tega se je odštelo za stroške likvidacije $110,000. Ko je dobil od Standard Trust banke likvidator vrednostne papirje v roke, je res kazalo, da niso nič, ali vsaj ne dosti vredni. Toda položaj se je začel izbolj-šavati, denarni trg se je dvignil in cene raznim bondom in drugim papirjem so rasle. Likvidator je potrpežljivo čakal in kadar je je videl lepo priliko, je prodal ta bond ali ono zemljiško vknjižbo. mmm? ■ " ^^mmmi^' ffla IT/.'W.-ii Ko so peljali ta ogromni top iz arzenala v WaterLown, Mass., v trdnjavo Church, Rm l > so morali najprej napraviti poseben železniški voz za orjaka. Voz ima 24 koles, a'top je nove vrste z 16-palčno cevjo. Top so prepeljali pod varstvom močne mornariške straže. Hrvatski narod kaže vedno večje nezadovoljstvo napram Paveličevi vladi Jeruzalem, 4. jun. — Tukajšnji hrvatski krogi so dobili iz domovine zaupna poročila, da vlada v Hrvatski vedno večji teror, s katerim skuša Paveliče-va vlada potlačiti vedno rastočo nezadovoljnost med Hrvati. Vlada je ustanovila štiri vojaške sodnije, ki so obsodile že na stotine domoljubnih Hrvatov, ki so godrnjali proti obstoječi vladi. Nemci sicer trdijo, da se širi med HrVati propaganda proti vladi, v resnici je pa pristna manifestacija hrvatskega naroda proti Paveliču. Da Pavelič to dobro ve, dokazuje dejstvo, da še do danes ni objavil v javnosti imena delegacije, ki je nesla ž njim hrvatsko krono po- nujat v Rim. Hrvatski voditelji dobro vedo, da je novo hrvatsko državo ustvaril Hitler in jo izročil po Paveliču Italiji kot nadomesti-; 1 o za izgubljeno Et|fe)i j o in p*, ker Italija ni dobila zahtevanih krajev od Francije. Čeprav se je trdilo iz Berlina, da Hrvatje sodelujejo z osiščem, pa tega najbrže niso sigurni, ker je nemško in italijansko vojaštvo še vedno na Hrvatskem, a za vzdrževanje istega morajo plačati Hrvatje. Da bo Italija popolnoma izčrpala Hrvatsko, je gotova stvar, ker bo od tam izvozila ves les, a v nadomestilo nima Italija nuditi ničesar, ker sama nič nima. Brazilija bo nastavila nemške učitelje Rio de Janeiro. — Predsednik republike Brazilije, Vargas, je pooblastil ministra za šolstvo, naj nastavi tujezemske učitelje za pouk v raznih ročnih delih. Kot poroča časopisje, se bo nastavilo nemške, francoske in švicarske učitelje. Nekatero časopisje pa zahteva, da se nastavi samo učitelje iz Zed. držav in to radi prijateljskih odnošajev med obema državama. PA JE BILO RES ZELO POCENI Hanford, Cal. — Rekordi kažejo, da so tukaj leta 1881 prodajali žganje po 20 centov ga-lon. Zapisnik Hanford Water Co. namreč kaže, da se je takrat kupilo za delniško sejo 5 galon žganja, po 20c galon. O, srečni časi! Poroka V soboto ob devetih se bo poročil v cerkvi Brezmadežnega Spočetja v Bedfordu, O., Mr. Anthony Tomše iz 93 Nathaniel Rd., sin spoštovane Tomše-tove družine, z gdč. Frances Belak iz Northfield, O. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu. Euclid se pripravlja Na 11. junija bo v Euclid Beach parku "euclidski dan" z obširnim programom, ki ga bomo objavili začetkom drugega tedna. Glavni govornik bo sodnik Frank J. Lausche. Sinko je! Pri družini Mr. in Mrs. Edvard Pajk, 1219 E. 175. St. se je oglasila tet$ štorklja in jim pustna v nego čvrstega sinčka prvorojenca. Mati in dete se prav dobro počutita v Mount Sinai bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Mildred Vodnik. Naše čestitke ! Himen Jutri se poročita Miss Esther Gornick, iz 15310 LucknowAve. in Mr. Stanley Strekal, 18619 Arrowhead Ave. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd., Euclid, O. Vse najboljše v novem stanu jima želimo. Danes stavka v obram-beni industriji nič manj kot 52,800 delavcev Washington. — Splošno se pričakuje, da bo posegel sam predsednik Roosevelt v resno situacijo v obrambeni industriji, kjer je dunes na stavki. 52,800 delavcev. Včeraj je odšlo na stavko 9,000 delavcev v North American Aviation Corp. v Inglewood, Cal., kjer izdelujejo bojna letala, še noben dan, kar se dela obrambeni načrt, ni bilo na stavki toliko delavcev. Od januarja meseca je bilo izgubljenih pri obrambeni industriji že 2,253,216 delovnih dni radi stavk. Drugi večji spor je v lesni industriji, kjer je na pacifični obali na stavki 12,000 delavcev. Senator Connally je vložil v zbornici predlog, ki bi dal vladi moč zaseči vsako tovarno, kjer se izdeluje obrambena naročila in ki zastajajo radi stavke. Poslanec Lambertson je pa izjavil v zbornici, da bo naša dežela radi teh stavk uničila samo sebe prej, predno bo mogla napasti koga drugega. -o- K molitvi Članice podružnice št. 25 SŽZ so prošene, da se udeležijo nocoj ob osmih skupne molitve za pokojno Terezijo Spe-hek v Zakrajškovem pogrebnem zavodu; vežbalni krožek ji bo izkazal zadnjo čast. V soboto naj se pa članice udeleže pogreba. V ČETRTEK 12. JUNIJA BO V LORAINU KAMPANJSKA SEJA SDZ Hider je baje pripravljen, da razglasi "združene države" Evrope Baje ima za to že dovoljenje od Italije, Francije in Rusije. — Tozadevne vesti je prejel nadvojvoda Oto, ki se nahaja sedaj v Zed. državah. — Seveda, federacija evropskih držav bi bila pod nemško upravo. NACIJI HITE TO ZANIKAVA!! ler izjavil v svoji proklamaciji, da se s tem redom strinja tudi sovjetska Rusija, čeprav ne bo vzeta v to evropsko federacijo. Berlin, 5. ju:n. — Nacijski krogi na vse pretege hite zatrjevati, da so gornje vesti popolnoma izmišljene in da Hitler nima v načrtu nobene federacije evropskih držav. delovanje v kampanji. Zato bo prirejal skupne seje vseh društev v raznih naselbinah. članstvo lorainskih društev in tudi drugi rojaki in rojakinje, ki so že kdaj slišali o naši organizaciji, Slovenski dobrodelni zvezi, pa še niso pristopili zraven, so prijazno vabljeni. Glavni odborniki vam bodo povedali mnogo lepega in koristnega o tej naši domači organizaciji. Pa ne samo rojaki v Lorainu, ampak tudi drugod po državi Ohio, so prijazno vabljeni, da pristopijo k Slovenski dobrodelni zvezi in zlasti še, da vpišejo svoje otroke. New York. — V kratkem namerava Adolf Hitler razglasiti vso Evropo kot "federacijo združenih držav" pod nemško upravo. Tako trdijo poročila, ki jih je prejel avstrijski prestolonaslednik Oto iz Lisbone, Portugalska. Baje sta napravila ta načrt Hitter in Mussolini, ki sta se sestala Zadnji pondeljek na prelazu Brener. Nameri te proklamacije bi f>il v prvi vrsti ta, da bi se odvrnilo ameriško mnenje proč od Anglije, ker Hitler misli, da bi se Ame. rikanci ne protivili ustvaritvi "združenih držav Evrope." Ako bo Hitler res prišel na _______ dan s takim novim redom v Evropi, bo obenem izjavil, da so bili vojni cilji Nemčije doseženi in da zdaj ni nobenega vzroka več za nadaljevanje vojne. Glavne točke te federacije evropskih držav, ki se bodo ustvarile s privoljenjem Francije, Italije in Rusije, bi bile: 1. Evropa bo federacija raznih držav pod nemškim vodstvom. To se pravi, da bo politično, eko. nomsko in vojaško vodstvo v rokah Berlina, a posamezne države bi imele samo policijsko službo v svojih mejah. 2. Ta federacija bi imela skupno denarno valuto, nomSko marko. Vse druge valute kot francoski in Švicarski frank, jugoslovanski dinar, italijanska lira, ogrski pengoe, bodo izmenjani v "evropsko marko." 3. Med posameznimi državami ne bo nobenih carinskih meja. Vsa Evropa bo smatrana kot ena ekonomska celota in vsa trgovina se bo vodila skupno za vso federacijo. 4. Vrhovno armadno poveljstvo bo v rokah Nemčije, a Italijani bodo imeli nekaj svojih zastopnikov v štabu. Vojaški ustroj v tej federaciji bi bil nekako tak, kot je bil avstro-ogrski pred zadnjo svetovno vojno, kjer so bili polki raznih narodnosti, kot č^ški, madjarski, hrvatski, slovenski itd, pod dunajsko komando. 5. Nemčija, Italija, Francija in Španija bodo skupno določile glede rabe jezika v šolah po raznih državah v uniji ter glede narodnih tradicij, v katerih bo mladina vzgajana. Z drugimi besedami: razne narodnosti v tej federaciji se bo na ta način potolažilo, da bodo zadovoljne v tej novi sestavi. V tej proklamaciji bo Hitler izjavil, da se strinjajo s tem vse evropske države, čeprav danes še nima okupirane Švice, Španske, Portugalske in švedske, pa bo Hitler vseeno izjavil, da se tudi te države strinjajo z novim redom v Evropi. Dalje bo Hit- Nemci so zasedli Damask v Siriji; bombardiranje Aleksandrije New York, 6. jun.—Radio iz Evrope je danes poročal, da je povzročilo bombardiranje Aleksandrije v Egiptu zadnjo sredo po nemških bombnikih veliko škodo. Najmanj 150 oseb je bilo ubitih in več kot 200 ranjenih, velika je tudi škoda na poslopjih. Napad je trajal 90 minut in je bil največji, kar jih je doživelo to mesto, ki je glavno pristanišče angleške bojne mornarice v Sredozemskem morju. Iz Ankara, Turčija, se poroča, da so Nemci že zasedli Damask, važno mesto v Siriji, ki je oddaljeno samo 60 milj od Transjordanije, kjer je angleška armada. Damask je najstarejše mesto na svetu. Poročila tudi zatrjujejo, da je angleška- armada, kakih 500,000 mož, pripravljena, da v teku 48 ur vkoraka v francosko Sirijo, predno jo okupirajo Nemci. Iz evropskih diplomatskih krogov'pa prihajajo vesti, da se pripravljajo Nemci in Romun-ci, da napadejo Rusijo. Te Ve-? sti; sicer niso potrjene, vendar je pa znano, da ima Nemčija na ruski meji v bivši Poljski 100 divizij, v Romuniji jih ima 30 in Romunska sama je mobilizirala zadnje čase 25 divizij. •-o--— Japonei pošiljajo na tisoče ton živeža preko Rusije v Nemčijo Tokyo, Japonska. — Japonska pošlje v Nemčijo vsak dan najmanj 1,500 ton raznih življen-skih potrebščin in komoditet. j Zadnje čase se skuša, da se ta izvoz še zviša, živila gredo v Nemčijo po ruski sibirski železnici iz Japonske, Mančukuo in iz Kitajske, ki je v oblasti Japoncev, vsak dan. S tem Nemčija nadomesti to, kar ji zabrani dobiti po morju angleška blokada. V zameno za to dobi Japonska iz Nemčije kemikalije in razne 'znanstvene aparate, katerih ne morejo dobiti iz Amerike. Vse kaze, da imajo Nemci moč v Čile Santiago, Chile. — Dr. Paul Barandon, bivši nemški generalni konzul v Valparaisu, se je zopet vrnil na svoje službeno mesto. Pred več meseci je čilenska vlada izjavila, da je konzul Vargas nezaželjena oseba v deželi, ker je izdajal Sleparske potne' liste nemškim mornarjem, da so lahko ušli na Japonsko. Takrat je bil konzul odšel, a zdaj se je j nenadoma vrnil na svoje uradno! mesto, čilenska vlada lepo molči o tem, toda vidi se, da se je i vdala nritiskn iz Berlina. Slovenska dobrodelna zveza vodi v tem času kaj živahno kampanjo za novo članstvo, kot je razvidno iz glasila, to je Glasa SDZ. In da se zbudi med članstvom še večje zanimanje za kampanjo, je kampanjski odbor prišel na lepo idejo, namreč, da bo sklical seje zvezinih društev po raznih naselbinah. Prva taka skupna seja se bo vršila v Lorainu, O., v četrtek 12. junija, kamor so vabljena vsa tri zvezina društva: št. 21, 46 in 60. Glavnemu kampanjsk emu odboru je nemogoče obiskati vsa posamezna društva in jih navdušiti za kampanjo in so- r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: rta Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post OHlce at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. o 83 No. 132 Pri., June 6, 1941 Človek, kaj si! Še pred nedavnim časom, komaj 27 let je od tega, ko je bil Viljem Hohenzollernski najmogočnejši človek na svetu. Ves svet se je tresel pred njim, vse ga je častilo skoro' po božje. In danes pa leži na mrtvaškem odru, nem in trd. Okrog njega bo še par dni sijal blesk, zlato in srebro, v par dneh bodo pa njegove zemske ostanke položili v grob in ž njim bo šel v grob sij najmogočnejšega cesarskega dvora. Kakor je bil vedno obdan s sijajem in kakor so se mu klanjali milijoni, pa je bil ob istem času tudi zasovražen in preklinjan od milijonov, ki so morali radi njega umreti na bojnih poljanah, ne da bi vedeli zakaj. Stopiti so morale na noge demokracije, da so ga pognale s prestola, da je moral bežati v temni noči čez mejo svoje mogočne države v tujino, kjer je v sredo umrl. Bog ve, če ga je na smrtno uro zapekla vest radi tistih milijonov, ki jih je pognal v prezgodnjo smrt, ki jim je zažgal streho nad hišo, ki jih je pognal z domačega praga, da še danes tavajo ko brezdomci po svetu? Tudi Zed. države so bile močno odškodovane in doprinesti so morale velike žrtve, ko so pomagale zlomiti leta 1918 nemško moč. Več kot 23 bilijonov dolarjev je moral plačati ameriški narod za zadnjo vojno. Vrhu tega je posodil več kot 10 bilijonov dolarjev zaveznikom, kateri denar ne bo ves najbrže nikdar povrnjen. Dva milijona vojakov smo poslali na francosko bojišče, več kot 100,000 jih je padlo ali umrlo na posledicah vojne. Rekli smo, da naš boj ni boj z nemškim narodom, ampak boj proti kajzerju. Pomagali smo streti njegovo moč. Ne samo pomagali, ampak naša je bila zasluga, da je padel kajzer. Brez naših fantov in brez naših bilijonov bi ne bila Nemčija premagana. No, ko so zavezniki pirovali nad zmago, se je malokdo spomnil na Strica Sama, da bi mu bil dal zasluženo priznanje. Tisti, ki so prej obupno prosili pomoči, so potem oholo in prevzetno narekovali mirovne pogoje, a mi nismo imeli pri tem nobene besede. Takratni naš vodja, predsednik Wilson, je prišel domv strt na duši in na telesu. 1-rancija in Anglija sta pa delali meje novim državam, ne po vesti, ampak kakor se je državnikom dopadlo. Kdor se je znal bolj prilizniti, je dobil več. Kar se tiče nas Slovencev, moramo pribiti, da se nas je prodalo, presekalo našo slovensko zemljo na dvoje in jo polovico izročilo Italijanu. Če se računa iz materialnega stališča, ni Italijan dobil drugega kot kup kraškega kamenja, a slovenski narod je pa le izgubil svoje najzavednejše sinove. Toda kdo je smel ali mogel takrat oporekati! Kdo so bili Slovenci, ki bi se jih bilo upoštevalo, pa še ki so se vojskovali proti zaveznikom, čeprav prisiljeni. Predsednik Wilson je bil edini, ki se je potegoval za nas. Pa kot rečeno, vojna je bila že dobljena in ameriške pomoči se ni več potrebovalo. In prav tista oholost in prevzetnost se nekaterim danes oteplje. Če bi bil Wilson narekoval mirovne pogoje in delal meje leta 1918, bi morda danes ne bilo te vojne. Zato lahko rečemo, da so bile žrtve prve svetovne vojne zastonj in brez pomena. Veliko smo pa takrat zakrivili tudi mi oziroma nekateri ameriški politiki, ki niso hoteli videti Wilsonovih n&Črtov za trajen svetovni mir. Ako bi bile Zed. države pristopile k Ligi narodov, bi morda tudi ne bilo sedanje vojne. Toda naši politikarjr so takrat rekli, da se mi ne bomo vtikali v evropske zadeve. No, podobno pravijo tudi danes. In kakor niso imeli prav takrat, tako se bo izkazalo, da nimajo prav niti danes. Sredozemlje bo mejdan Letošnje poletje lahko pričakujemo velike bitke, morda celo odločilne. Tekom zime in še pozneje spomladi se je govorilo, da bo glavni boj na Atlantiku, okrog angleškega otočja. Zdaj pa vse kaže, da bo mejdan ali bojno polje Sredozemlje. Vojaški strokovnjaki vedo povedati, da sta se Hitler in Mussolini ustrašila odločnega nastopa predsednika Roosevelta in si ne upata napasti v Atlantiku. Računala, da v Sredozemlje ameriška pomoč ne bo šla. Pred par dnevi sta se zopet sestala Hitler in Mussolini na prelazu Brenner. To ne pomeni nič dobrega. Še vselej, kadar sta imela tak sestanek, sta nekaj skuhala in določila novo smer svojim vojskam. Saj tudi ne pričakujemo, da bi se bila črni in rujavi diktator pogovarjala o čem drugem kot o novem pohodu. Kajti njima ne kaže drugega kot vedno naprej in naprej. Šla sta že predaleč, da bi mogla nazaj, niti ne moreta ostati na istem mestu. Zato se ne vprašujemo, ko zvemo o takih sestankih drugega, kot kam bosta zdaj udarila in ne, če bosta udarila. Hitler in Mussolini se navadno sestaneta, kadar končata eno kampanjo in predno pričneta drugo. Zdaj sta na križ-potu na bregu Sredozemskega morja: ali naj udarita preko Gibraltarja v Afriko, ali iz Libije na Suez, ali v Malo Azijo, ali pa v vse tri smeri hkrati. Zavzetje otoka Krete se lahko smatra kot zaključek evropske kampanje in ne kot začetek kampanje v Sredozemlju. Zato sta se zdaj sestala, da se pogovorita o novih načrtih in predvsem pa, v koliko jima bodo nevarne Zed. države. Diktatorja ne vesta, kdaj in če bodo Zed. države aktivno posegle v vojno. Zato bosta najbrže udarila v Sredozemlju, ker računata, da Amerika tje ne bo poslala vojake, niti bojne BESEDA IZ NARODA »«.«»«. ««»».«.. i —--. ---------- . «■ - — Čestitke k 25 letnici Danes slavita Mr. in Mrs. Louis Lautizar iz 71. ceste srebrni jubilej zakonskega življenja. Pred oltarjem sta si 6. junija 1916 obljubila, da bosta ostala zvesta drug drugemu. Torej je sedaj že 25 let ravno na današnji dan. Odkod pa sta naša slavljenca doma? Louis je doma iz vasi Lanisče, fara Šmarje pri Ljubljani. Mati mu je umrla, ko je bil še prav majhen in oče pa pozneje. Takoj po končani ljudski šoli se je podal v Ljubljano učit mesarske obrti. Kmalu pa je pričel misliti na širni svet. Odšel je v Ameriko. Takoj ob prihodu je dobil stalno delo. Kmalu pa je sprevidel, da človeku ni dobro samemu biti in da je največje bogastvo le v srečnem zakonskem življenju. Oziral se jt na desno in levo, da bi kje ugledal srečo svojega srca. Samo en pogled je zadostoval in že sta stopila pred oltar z izvoljenko v cerkvi sv. Vida, Mrs. Lautižar, rojena Vičič. Sedanji msgr. B. J. Ponikvar ju je tako trdno povezal, da tista vez še sedaj prav dobro drži. Mrs. Lautižar je doma iz Cerknice na Notranjskem, od-kjer je prišlo ravno tista leta, kot ona, precej postavnih fantov in deklet, ki so danes že skoro vsi pridni gospodarji in vzorne gospodinje — možje in žene, ki skrbijo za dobrobit svojih domov. Glavna skrb teh je, pošteno živeti in delati, med temi je tudi naša slavljenka. Njeni starši so še živi in so slavili pred tremi leti zlati jubilej zakonskega življenja. Naša slavljenca je Bog blagoslovil s štirimi otroci in sicer imata v družini tiri hčere in enega sina. Starejša hčer Hermina je že poročena z Joe Babičem iz spoštovane Mr. in Mrs. Babiče1 ve družine v Madison, Ohio. Ostali trije otroci pa so še doma. Slavljenca pa imata tudi že vnuka ob 25 letnici, na katerega sta zelo ponosna. Ker vodita trgovino, sta šla v letih depresije skozi zelo slabe čase, toda njiju trdna volja je vse prenesla. Vedno sta rada podpirala cerkvene in narodne ustanove. K vsem številnim čestitkam, katere bosta prejela od svojih številnih prijateljev, se pridružujem tudi jaz in vama želim vse najboljše ob vajini 25 letnici zakonskega življenja. Naj vam sije sonce sreče in zadovolj-nosti še mnogo let in da bi uča-kala še zlati jubilej. Bog vaju živi! John Kadunc. --o- Organizirano delavstvo in Zadružništvo Vse, kar služi delavstvu služi narodu. Vse kar škoduje delavstvu, je izdajstvo napram Ameriki. Ako vam kdo pripoveduje da ljubi Ameriko in sovraži delavstvo, ta je lažnik. Ako vam kdo pripoveduje da zaupa v Ameriko in se boji delavstva, ta je tepec. Amerika brez delavstva je nemogoča, in izkoriščanje enega je oropanje drugega. Hvala Bogu, da imamo deželo v kateri ima delavec ptravico do stavke. — Abraham Lincoln. Gornje besede so danes bolj va^ne, bolj pomembne in svarilne, kot .kdaj preje. Bistro oko in razmišljevanje kaj pomenijo celi kupi novih zakonov, prisili človeka na glasno priznanje, da je Lincoln imel 100% prav in to kakih 80 let nazaj! časi so taki da moramo biti vsepovsod ina straži glede delavskih pravic, delavske ekonomije in ohranjenje tiste svobode, katero že . imamo. Danes, ko najbolj potrebujemo svojih zastopnikov v Washing-tonu, jih žalibog nimamo. Organiziramo se pa lahko med tem časom drugje — na Zadružnem polju. Sedaj, ko prihaja "navidezno" blagostanje v deželo, je nevarnost, da ljudje postanejo brezbrižni tam, kjer bi morali biti na straži noč in dan. Pribijmo takoj spočetka eno: vsako oboroževanje, kjerkoli na svetu, je najbolj zločesti proces obuboža-nja prizadetih ljudstev. Od kraja se to ne vidi prozorno, vendar tako je bilo, je. in bo. čas je da se otresemo največjega tiran-stva na svetu, ki je ekonomska! Prišli smo v štadij, ko bo treba več delati in manj jesti, temu se sedaj ne da odpomoči, ker smo že v vojni. V bodoče bo pa menda j a prav, da bodo delavski zastopniki imeli največ besede predno se začne kako vojno, kar ne bo potrebno, in ako bo, tudi zadnjo besedo, ko se konča. Zadružništvo ves čas uči, bodri in deluje, da bi iztrgalo iz rok naši»finančni oligarhiji tisto moč, katera prihaja s tem, da rabijo naše prihranke in kapital v svojo lastno korist. Verige, katere uklepajo in oklenjujejo delavca, so kovane iz ljudskega zlata, kar nas potem prisili v podhranjenje, brezposelnost in nezadostno produkcijo. Bistvo kapitala je pomanjkanje, malo :a velik denar. Kje smo v tem lanes, lahko vsak otrok vidi za--ie! In vendar kako lahka je na-'oga raztrgati verige, ki nas drsijo uklenjene. Dva lahka izhoda sta tukaj: Prvi, potrošite svoj denar v zadružnih trgovinah, gasolinskih postajah, itd.; Irugič, prihranite svoj denar v Zadružni kreditni uniji in potom nakupa zadružnih delnic in zadružne zavarovalnine. Vse kar potrebujemo danes je, da naku-pujemo vse potrebščine zadružno in da mobiliziramo naš denar na zadružni podlagi. Ne pozabite — mi ne bomo nikoli kontrolirali, kar ne lastu-jemo — in mi ne moremo lasto-vati ono, 'kar ne kontroliramo. Bistvo zadružništva je oboje: lastništvo in kontrola obeh — lastnine in denarja. ičias je prišel tudi za nas Slovence, da se bolj intenzivno udej-stvujemo v zadružnem gibanju sedaj in 100%! Ta navidezna prosperiteta bo šla, in vrste brezposelnih bodo daljše in gostejše. čas za postlati si je danes ne potem, ko ne bo s čim! Vi ste poklicani, da se organizirate v močne zadružne vrste, da bi Slovenci v bodočih 3 letih napredovali več kot v zadnjih 28 letih v Clevelandu. To je mogoče, le dobre volje je treba, čas je prišel, ko se moramo Organizirati v zavarovanju, organizirati na vseh ekonomskih poljih v vseh panogah, ki se materialno tičejo delavca. Političnih strank delavci nimamo, torej preostaja nam samo še Zadružništvo. Delniška seja Slovenske Zadruge ni spala, ko je sprožila idejo, da letos več kot kdaj preje mora iti na delo s predavanji, shodi in organizatoričnim delom v javnosti, časopisju in povsod, kjer se sliši naša delavska beseda. Prvi javni shod ali govor bo menda ob priliki našega piknika na Močilnikarjevi farmi, v nedeljo 13. julija. Ako ste za stvar, dajte lepo spisati dopis, pismo, karto ali «e pa naj spiše odobra-valno pismo ter da drugim prijateljem in znancem v podpis in potem pošlje na gl. urad zadruge na 667 E. 152nd St. Tako bomo videli koliko nas je, ki se brigamo za to stvar. Zadruga je pripravljena poslati svoje zastopnike na seje posameznega društva ali organizacije. Da, pripravljena je odpreti javni forum o tekočih ekonomskih vprašanjih v posameznem narodnem domu ali v vseh, da se razširi evangelij Zadružništva med nami. Pripravljena je storiti vse, kar bi znalo dati razmah in povečati delokrog med nami. Ako je volja, pišite do 16. junija na direktorsko sejo, kjer se bo nadalje ukrepalo o teh stvareh. Uverjeni pa bodite, da je končno to Vaše delo, da, Vi ste poklicani, da sami sebe rešite, ker nihče drugi Vas ne bo rešil ali pa Vam pripravljal pot v obljubljeno deželo! Premislite te besede, pogovorite se s prijateljem in znancem, odločite se ,da od sedaj naprej postanete aktiven na tem svobodnem zadružnem polju in organizirate v svoji okolici vse sile, ki vam bodo prinesle vsako-jake trgovine v lastne roke, ki bodo v drugem toku prinesle lastne tovarne in lastno blagostanje — kruh si bomo sami rezali in delovali bomo le v naš blagor, ne pa, kot trotje, za druge. Zadostuje, da se vas zbere mala peščica, se pogovorite in ako potrebno povabite enega ali drugega direktorja v Zadrugi, pa se bo lepo stvar peljalo naprej do materialnega izkaza vašega delovanja. Domovi so poklicani v teh časih, da dajo vsem našim skupi nam prost oder, posebno ob ne deljah zjutraj ali ob večerih, kjer naj se ob prostih shodih in predavanjih obdeluje sedanji položaj, pomen in namen vsega, kar se danes dogaja in kot javna pczornica naj se obdelava sploh vse, kar bi imelo hasniti delavski stvari — njegovi koristi Zadružništvo ima veliko prijateljev in simpatičarjev, dolžnost obstoječih zadrug je pa to strniti v aktivnost, pripraviti vse v Zadružni tabor za delavsko korist ravno tako, kot vojake danes v prilog zaveznikov. Za nas, ki šnio doma je to druga cronta in prav gotovo bolj važna, kot vse fronte, katere obstoje danes po svetu. Torej, de-'avec, apel je nate in od tvojega odziva bomo beležili faktični napredek koncem leta in bodočih let. Za slovenske zadružničarje, Joseph A. Siskovich, tajnik, •o Rainbow Hunting Klub Rekli so mi, da ne smem še javno povedati, da smo že odprli uradno naše strelišče, kajti prav uradno otvoritev našega strelišča bomo imeli šele v nedeljo popoldne obtdveh in do šestih zvečer. Zadnjo nedeljo smo se bili le malo poiskusili med seboj, kateri ima boljše oko. Reči moram, da odkar se je depresija skrila za ogalom, imajo naši fantje za 80 odstotkov boljše oči, kot pa prejšnja leta. Seveda pa nisem imel prilike natančno .poizvedeti, kaj je temu vzrok. Po mojem skromnem mnenju mislim, da je precej odvisno tudi od tega, kakšnega kaj človek "prediha" ob taki priliki, kakor jo bomo imeli zopet v nedeljo. Prav prijazno vabim vse nase cenjene prijatelje in sploh vse prijatelje lovskega športa, da nas obiščete v nedeljo pri Gori-šku. Za lačne in žejne bomo pošteno poskrbeli po naši stari navadi. Fortuna je rekel, da 30 tudi kamelo prignal na stre-išče in bo naprodaj. Nekoliko pa moram omeniti ,udi o izidu našega prvega stre-janja v tej sezoni. Kakor sem že prej omenil, je bilo to le malo za poizkušnjo. Iz poročila o našem prvem streljanju naših fantov boste lahko razvideli, da se ne bojimo nikogar, ne Kramarja ali Gradiška, ker imamo tudi pri nas precej takih fantov, ki so jih sklatili po vseh 25 in še celo dvakrat povrsti. Streljali smo tako-le: J. Russ...........20—21 F. Sirk...........19—23 A. Zrimšek .......18—20 J. Rangus ........19—23 L. Hochevar ......16—21 J. Kic ............14—19 J. Schultz •........25—25 J. Fortuna .. .•____24—25 J. Glavič .........21—23 S. Krapaj.........17—22 A. Krapaj ........19—23 A. Zabukovec .....22—25 Z lovskim pozdravom in na svidenje v nedeljo pri Gorišku, Tajnik. -o-- Junijska številka "Novega Svet" Ta teden bo izšla šesta ali junijska številka družinskega mesečnika "Novi Svet" s sledečo vsebino: "Pomagati!" (uvodni članek) ; "Pregled" (raznih dogodkov v svetu); Ivan Zupan: "Poroka in pogreb" (pesem); "Iz preteklosti Maribora" (zgodovinski opis Maribora); Ivan Zupan: "Očetom v pozdrav" (pesem); Ivan Zupan: "junijske rože" (pesem); "Družina Ivana Zupana" (življenjepis); L. Stanek: "Moj oče" (pesem); J. M. Trunk: Tihe ure—"Čudeži" (premišljevanje); S.: "Skrivnost obljube" (povest); "Nekaj o aluminiju" (članek); "Slovenski pionir" (zgodovinsko opisovanje slovenske naselbine in Slovencev v Clevelandu) ; "Dom in zdravje" (nasveti o zdravju, gospodinjstvu, itd.); "Za smeh in kratek čas itd.); "Za smeh in zabavo;" J. Premrov: "Zvesta srca" (roman). "Novi Svet" izhaja vsak' mesec okrog 15. dneva v mesecu in vsak mesec prinaša zbrano poučno berilo Slovencem v Ameriki. Ako v vašo hišo ta zanimivi mesečnik še ne prihaja, naročite si ga. Stane za celo leto samo $2; za Kanado in inozemstvo $3. Naročnino sprejema Uprava "Novi Svet," 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. -o- Petrolej vlada vojno Minili so časi, ko je bil glavni živec vojne denar, zlato. Tisti, ki vodijo danes vojno ali ki se pripravljajo nanjo, poznajo element, dragocenejši od vsakega denarja. To je petrolej, "črno zlato." In kakšen parad-kos: kakor v zasmeh velesilam je narava razdelila petrolejsko bogastvo samovoljno širom sveta, daleč od trenutno vojujočih se držav. Že v prastarih časih je človeštvo poznalo petrolej. S svetim strahom je predzgodovinski človek stal pred izvorom tekočega goriva in še danes hodijo pobožni romarji v Bakuju. Kir-kuku in Masžid-Sulemanu k neugasljivemu ognju, svetemu ognju, ki tu in tam plamti iz zemlje. Toda šele v času renesanse je dobil petrolej svoje ime "petrae oleum" — kameno mineralno olje. Ko je 1906. leta admiral Fischer nagovoril britansko ad-miraliteto, da je opustil premog kot gorivo ladij, in ga zamenjal z nafto, je bila Anglija nekaj časa v hudih skrbeh, kako bo nadomestila premog, ki ga je imela doma v izobilju s siro-vino, do katere je lahko prišla le po dolgi in nevarni poti . . . To je bil začetek dolgotrajnega in strašnega boja na drugi polobli, boja, v katerem niso sodelovali generali temveč siti gentlemeni, pogosto pod videzom kurtoazije in vljudnosti okrutnejši od orientalskih despotov. Anglija je morala napovedati boj strašnemu ameriškemu so vragu: Rockefellerjevemu Standard Oilu. Tedaj so trije možje ustvarili angleški petro- lejski imperij : Marcus San1". kasnejši lord Bearsted, ni Žid, ki ima zaslugo, prišlo do fuzije z družbo K^j Dutch, katera je z lordom1 terdingom na čelu nadzorov neizmerna nahajališča Pet1' ■ Ti ja na Borneu in Sumatri, ji je bil lord Winston ill, prvak v angleški adrnii'8, ti, ki je spravil v tek d1'"' Anglo-Persian Cy in je z e mahom dobil vsa perzijs^8 trolejska področja. , Krvavi in brezkončni s" boji, ki so jih bojevale P mezne petrolejske drUZ" mrzlični gonji za "črnim tom." Ustoličevale so nove de, postavljale kralje, od' ' o usodi posameznikov in j dov, sklepale kupčije z ze bami . . . v i Družba Royal-Shell J* ^ vredna 100 milijonov ^^ Imela je mornarico s tofl , milijonov in pol, to je 72/f . tovne tonaže. Družba ® ■ ard Oil je bila težka l50^ jard frankov ... Ko Je 1 Rusija z ameriško podP® { veliko izkoriščati svoje petrolejske vrelce in Ijala vedno več svojega P gt ja na evropski trg ter tak® j mogočila dviganje cen\,0ši s tem skaljeni dobri 0(1 med Rusijo in Anglijo- Moderna vojna pa ra/'^jjvi zadnjih meja najpretre^..lt šo dramo vseh časov J petroleja. Trije veliki ni tabori si stojijo tej novi vojni in vsi so ni na uvoz petroleja- ^ gočiti jim dovoz peti'0 ^ pomenilo torej prekini"' i lacijo krvi, smrt. jija11® Angleška vojska v ita 0( j vzhodni Afriki ima 113 ^rj očisti pot ob Rdečem ^J Oporišče na Kreti, s ka j lahko razpolagala An£ j vj meni zanjo še eno val" .^j na tej poti, ki jo z 0 ol nov ton za motori^1'^^! je? A kaj pomenito,ogtfle I niso zagotovljene i Č«1 ličine hran$ za nioto1'^ gul, so zagotovljene va'j ^ zemske in morske P0^ vdz te nove krvi! 1 dorf priznal, da Je ... ^ l|s morala Nemčija Pr°s' je i"! mir je samo zato, kcv -le še 1 milijon tekoč 1 va? .fj" Petrolej je kralj ^yoc'ij spodar petroleja je 11 ši gospodar sveta^^ IZ DOMOVI^pA —Duševne bolez«1 . ru. Lani je poslal meS duH> 14 ljudi v bolnišnico bolezni, in sicer 7 111 o^Tl žensk. Pri 2 mošk^ ^j'jt lo hereditarno obre^ . ^f* domači oskrbi se ^ Kfi( lo 6 duševno -bolni'h vft prišle v poštev za p0ti'T vod, 34 pa takih, ^ ^ tffM jejo začasno z»v°d' je mestni oskrbnišnic1 P duševno bolnih ljud1- ladje, ker bi bitka za Sredozemlje direktno ne ogrožala Amerike. Kmalu bomo videli posledice zadnjega sestanka obeh diktatorjev. m' i »J ay' SATAN IN IŠKARI0T val 'Tako —? Sklicevali ste se eile na mojo tenko vest —. 'ot)ro! če mislite, da se vam di krivica, si ne bom obtežil !t' in vas bom rajši izpustil Pa vlačil s seboj v Ures." "Da! Pa prej ko Indijanca!" 'Ne, z njim. Kmalu prispe-starejšine Yumov, posveto-" se bomo, se pogodili in po-^ili mir s calumetom. In po- j1 ga moram seveda izpusti-> me kar sedajle izpusti-1 'Ne morem. Saj ne vem, ali komo pogodili z Yumami. In !en tega je poglavitni pogoj toir, da jim izročim Melto- mučite se! Pa tudi bati v*m ni treba ničesar od me- ; Ne bom se vas dotaknil, , Pa bom poskrbel, da bo pravičnost položila na '8vojo težko roko." [jesno se je zadri: Niste • človek več, živ satan ' Ali vam še ni dovolj, kar 'lam že hudega storili?" Vam _? Komu vse?" ^eni in mojemu bratu Tho- ^ Vi ste krivi, da je nesre- ' Preganjali ste ga, v Fort ^rdu ste ga izročili voja-U » da—! Tistega potepu-Tistega, ki je v Fort lahu ustrelil častnika in |vojaka —? Tisti je vaš •"sem se delal nevednega. Svetneje bi bilo, da ste mol-0 njem! Tako sorodstvo ni v nič priporočljivo za vas! n'kak razlog, da bi vam prijel _ pa obrnite stvar! Uteg-'biti le vredno pomisle-" Krat je tistikrat srečno .j k Fort Edwarda, — ali ni ^e, da se tudi meni posre-iti1? Prepričani ste bili ti-/at, da je pri kraju z njim, ' 0 meni ste menda danes bičani, da bom umrl na ko-Toda prav kakor z bra-ij Se lahko zgodi tudi z me-i" Cisto drugače, nego mislili fle pozabite, da vas brat smrtno sovraži! Že ra-Lga> ker ste ga preganjali! Ce zve, kaj ste storili meni, Jegovo sovraštvo še hujše LN ne bo miroval, da se Nf " L, e bojim se njegova mašče-L?' Izginil je, ni več v dr-I " L L 6 na videz je izginil, še je L^vah." ^je?" I "T ' I vega vam seveda ne povem. Lživi, to ve med Eskimi in jt.Jeno zemljo le en človek |<5> sem jaz." še dva druga!" K^ejal se je. [c^o neki?'-' J'',"2 in vaš nečak Jonatan." j:;Jo ___j,, mu je zaprlo, in zavzet je strmel v I,e nekaj sekund in jecljaje i?aI: # i ^o — kdo vam je — po- 1 *' — da — da — imam — L^ečaka —?" L,'8to je postranska zadeva. I pa bodete polagoma, le precej več, nego si 1|| 6! Takih ljudi, kakor so |M0lli' ni varno izgubiti iz- 1 °či.! Paziti je treba na l'5er utegnejo biti marsiko- Iv^odljivi in nevarni." 1 barija, sama baharija !" IV Vsiljeno smejal. J,i6 res veste,*' je nadaljeval li^tkem molku, "pa povej- |vJe Je brat!" »v.Vstran Sredozemskega 'lv^trašen je hlastnil: Vstran — Sredo — zem-fS,^ morja —? Kaj mislijo s tem?" J, H morate iti po brata v j^, > če hočete, da vam bo 'Iv^al in se maščeval." J|k Orient—?" ' II,,a- Sicer pa niti treba ni, Jt l'6ste sami po njega. Prav- se spomnil, da bo v | i em potoval v Orient vaš nečak Jonatan. Lahko mu naročite, naj pripelje očeta s seboj." "Jonatan — v Orient — po cčeta —? Sanja se vam najbrž!" "Mogoče. In najbrž se mi tudi sanja o nekem Small Hunter ju, ki se peča z arabskim in turškim jezikom in bo v nekaj mesecih odpotoval črez Atlantik, bogato založen s čeki in z denarjem svojega skopega očeta. Take sanje niso samo sanje, ampak se v življenju tudi res dogodijo." Pognal se je kot bi hotel skočiti na noge, pa ni mogel, omahnil je, pljunil v mene in kričal v besni jezi: "V tebi tiči tisoč vragov —! Naj te pekel požre!" Vrgel se je na tla in mi obrnil hrbet. Pogledal me ni več. IV. Obračun. Ura je minila in še ena, Yumov pa ni bilo od nikoder. Že sem razmišljal, ali bi jim šel naproti, ko so Se pojavile na severnem obzorju črne točke. Bliže so prihajale, pešci so bili, Yume. Mimbrenja pa ni bilo med njimi. Zakaj ni prišel? Ali je ostal v taboru? Napeto sem čakal. Yume so prihajali po Mim-brenjevi sledi, sklonjeni in. z očmi vprtimi v tla. Vstala sva z Zvito kačo, da so naju videli. Oboroženi so bili, vkljub povelju svojega poglavarja. Pa na dve sto korakov so obstali in odložili loke, puščice in nože. Menda so se oborožili le iz previdnosti in za vsak slučaj, če bi spotoma naleteli na sovražnika. Prezrli so, da je bil njihov poglavar zvezan, me spoštljivo gledati, si pogledali tudi izseljence, za Meltona pa se niti zmenili niso. In to je bilo dobro znamenje. Prezirali so ga. Mimbrenjo je dobro opravil. Prepričal jih je, da je Melton slepar in lopov. Najprvo sem moral zvedeti, zakaj ni prišel z njimi tudi moj mlad ispremljevalec. Snel sem Zviti kači vezi, da bi mu pokazal svoje zaupanje, in dejal: "Moj rdeči brat bo sedel v posvetu starejšin kot svoboden človek! S posvetovanjem lahko koj začnemo. Zvedeti pa moram prej, kje je ostal Mimbrenjo." Najstarejši Yuma je odgovoril: "Jezdil je na zapad, da prižene Wellerja." "Wellerja —-? Kaka neprevidnost,! In čisto nepotrebno! Ne more nam uiti. Meni bi ga naj bil prepustil!" "Old Shatterhand je slaven bojevnik, moja slava pa je neznatna. Zato mi naj ne zameri, če je moje mnenje drugačno ! Weller je pobegnil." "Pobegnil —? Na poizvedovanje je šel —. Se je že vrnil?" "Da. In je videl sela." "Ste mu povedali, po kaj je prišel?" "Da. Vprašal je." "Kaj je rekel?" "Prestrašil se je, da mu je sapo zaprlo. Nato pa je zdivjal od jeze in zahteval, naj na-pademo Old Shatterhanda in njegove bele brate." "Pa ga niste ubogali?" "Naš poglavar Zvita kača nam je sporočil, da bomo sklenili mir s teboj. Poglavarja moramo ubogati, ne pa Wellerja." "Prijeli bi ga bili!" "Nismo smeli. Naš prijatelj in brat je še, pogodba še ni raztrgana, ki smo jo sklenili z njim, s teboj pa miru še tudi nismo sklenili. Zato ga nismo smeli zadržati, pa tudi Mimbre-nju nismo branili, ko je pojez-dil za njim." "Ali ima Weller dobrega konja?" (Dalje prihodnjič) Narodnost v japonskem verskem življenju Kako je bil rajni papež Pij XI. daljnoviden, ko je spet in spet nujno zahteval, da naj ,se v misijonskih deželah izšolajo domačinski duhovniki, je dokaz sedanji razvoj katoliške Cerkve na Japonskem. — Zaradi zunanjepolitičnega stanja in zaradi obnovljene narodnostne zavesti so na Japonskem začeli poskušati, kako bi se dala različna krščanska verstva povsem ponaroditi, vključiti v narodnostno zavest. Pri tem se je pripetilo nekaj, nam tujih primerov, ki pa so razumljivi zaradi posebnosti cerkvenih naukov v protestantizmu. Tako imenovana reformacija je v Evropi zaradi ločitve od papeštva privedla do tvoritve narodnih državnih cerkva, ki so jih zmeraj vodile državne oblasti. Iz tega se da tudi pojasniti — vsaj deloma, da protestanti prav do poslednjih desetletij niso bili nič kaj vneti za misijonsko delovanje. Saj — kakšnega pomena pa naj bi na primer bilo to, če bi se kje na Japonskem ali Kitajskem ustanovila kaka podružnica anglikanske cerkve? Ko se je slednjič pod vplivom disidentskih verskih ločin, kot so baptisti in metodisti, odločila za misijonsko delovanje, si je na Japonskem nadela ime "Nipon sei ko kvei," kar se pravi: "Japonska krščansko - katoliška cerkev"! S tem je bila pravica za pona-rodelost prav za prav že priznana in je bila lani, kot se dozdeva, tudi že izvedena. Po odredbi japonskih škofov "Sei ko kveja" pa so bili trije angleški tovariši prisiljeni, da se umaknejo. Slično so postopali tudi proti trem ameriškim škofom. "V bqdoče ne sme noben inozemski duhovnik v japonski cerkvi opravljati kako službo, po kateri bi imel kak vpliv na kakega Japonca; cerkev tudi ne sme iz inozemstva sprejemati nobenih,denairnih prispevkov." Ti ukrepi so nastali pač v zvezi z zaporom različnih inozemskih misijonarjev na Japonskem in na zasedenem kitajskem ozemlju, ker so bili osumljeni ovaduštva in ker so tako odredile državne oblasti. Te so kasneje tudi prodrle z zahtevo, da naj tudi angleška "reševalna armada" spremeni svoje ime in prekine vse zveze z Londonom? Iz teh ukrepov je razvidna čezmerna narodnostna občutljivost Japoncev, če ne celo "uradna mržnja zoper krščanstvo sploh." Tudi katoliška Cerkev je ne- mara prejela od japonskih dr žavnih oblasti slične zahteve Kakor nam poročajo (piše švi carski list), je apostolski vikai iz Hirošime, ki je po rodu Nemec, odstopil in ga je na odredbo iz Rima nadomestil neki japonski duhovnik. Doslej še ne vemo, ali so se tudi po drugih katoliških okrajih izvršile enake osebne spremembe. Takšni ukrepi pa so prav po navodilih katoliškega misijonskega delovanja, ki stremi prav za tem, da čimprej doseže po vseh misijonskih pokrajinah čim večje število domačih duhovnikov do-tičnega naroda. Papež Pij XI. je sam posvetil prvega japonskega škofa in je dal vodstvo več japonskih pokrajin domačemu duhovništvu v roke. Seveda se more kaka ponarode-lost katoliške Cerkve omejiti samo na osebe, ne pa na njeno bistvo in na notranjo organizacijo. Kakor se je mogel vrhovni poglavar katoliške Cerkve po modernih konkordatih zavezati, da bo po nekaterih evropskih državah imenoval samo tiste državljane za škofe in samostanske predstojnike, tako more papež tudi na Japonskem dati zasesti vsa vodilna mesta po japonskih duhovnikih, kakor toN zahteva zdaj politični položaj na Japonskem. Nad vse pričakovanje hitro je torej prišel čas, ko morejo japonski misijoni pobirati sadove svojega požrtvovalnega in nesebičnega delovanja za izšolanje domačih duhovnikov in da morejo odvrniti resno nevarnost, ki bi nastala s pomanjkanjem pripravnih domačih duhovniških kandidatov. Ker nastajajo skoraj po vseh misijonskih deželah slična narodnostna gibanja kot na Japonskem in bodo še zmeraj močnejša, si bo Cerkev iz takih dogodkov prisvojila dober nauk in bo po vseh misijonskih deželah z vsemi sredstvi pospeševala duhovništvo iz domačih vrst. V Nemčiji je zaposlenih do 50 tisoč italijanskih kovinarjev, ki so vsi zaposleni v municijskih tovarnah in pri izdelavi raznega vojnega materiala. MALI OGLASI Hiša naprodaj Iz opejke zidana apartment hiša za 6 družin na Bayliss Ave. in Addison Rd., vsako stanovanje po 5 sob, parna gorko-ta, se hitremu kupcu proda po zmerni ceni, ker lastnik odide iz mesta. Zglasite se na 1266 E. 71. St. ali pokličite HEnder-son 8726. (134) Gustav Adolf Hess, katerega nam kaže gornja slika, je nečak pobeglega nacija št. 3, Rudolf Hessa. Gustav služi v ameriški armadi pri 77 bateriji v Panama. Njegov oče, Rudolfov brat, je umrl 1920. Gustav je bil rojen v Bristol, V a., kjer še' živi njegova mati Mrs. E. L. Upchurch. SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 38c Fresh Selected Eggs, doz...............27c Kirkman's Soap Flakes Deal, 2 Large Boxes .33c Palmolive Soap Deal, 4 Giant Bars ......26c New Potatoes, 10 lbs. .29c New Cabbage, 3 lbs.. .10c Sunbrite Cleanser, 3 Cans.............14c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Naše posebnosti Očiščeni grahasti piščanci..31c Govedina za peč ................20c Fine suhe klobase, 3 lb.........80c London Ham, 1 lb.............29c Lamb Roast ........................21c Teletina za filat, lb...........14c Occident moka ................$1.09 Koruzna moka, 5 lb.........19c Sladkor, 10 lb.....................55c Pilsbury moka .....................95c Se priporočam L. Oswald 17205 Grovewood Ave. Proda se Naprodaj je hiša za 2 družini pri Gordon parku; 2 furne-za, rent $60; cena samo $4,500. Pokličite HEnderson 6054. (133) Trava naprodaj Kdor hoče lepo travo, Creeping Bent Grass, naj se oglasi na 1088 E. 71. St. (133) Tukaj je poceni in fina dvo-družinska hiša! Pet sob za vsako družino, garaža za 2 avta. Se nahaja med Lake Shore Blvd. in Grovewood Ave. Lastnik je prisiljen prodati. Cen^ Jp (samo $6950. Geo. Strainic 18000 Lake Shore Blvd. IV-6430.« (133) Dekle dobi delo Izkušena prodajalka v modni trgovini in lepotična operatori-ca dobi delo. Zglasi naj se v Grdina's Shoppe, 6111 St. Clair Ave. (132) Delo dobi Dekle dobi delo v slovenski gostilni. Mora biti stara 21 let. Dobra plača. Za naslov se izve v uradu tega lista. (132) RABLJENE in nove električne ledenice, floor samples, se dobi od $25 naprej. Norwood Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave. (Tues., Fri. Ju. 20) VENETIAN BLINDS WINDOW SHADES DRAPERY FIXTURES CLEANING & Repairing J. L. Venetian Blind Sales & Service 1058 Addison Rd. ENdicott 0448 Proračun zastonj. (Fri-x) Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina "MORRIS NAČRT" Prijateljska, Izkušena posojilna posluga Izposojevalcem pri Morris Plan banki ni potreba iti skozi mučno, dolgo-trajno izpraševanje, ki potrati mnogo časa, predno dobijo posojilo. Naša 23. letna izkušnja je že davno tega našla pot, da pospeši zadevo posojevanja denarja v petih do 10 minutah... kar v nekaterih krajih vzame par dni. Smelo rečemo, da je ni osebne ali družinske zadeve, ki bi^ bila nova za nas. Imamo pa tudi nizko ceno za sleherno posojilo na Morris Plan. MORRIS FLAN BANK 921 Huron Road 14006 Kinsman Road Lee Road in Meadowbrook Detroit in W. 117 St. St, Clair Ave. in E. 147 St. "Članica Federal Deposit Insurance Corporation" Ustavite se! Kadar obiščete svoje znance v Geneva, O., ustavite se v Max Bar 43 E. Main St. kjer boste fino postrežem. (Fri. x, June 13) Ignac Slapnik, st cveti jCar «10?. ST. CLAIK AVI. HEnderoon 113fl MOLLY'S TAVERN 7508 St. Clair Ave. PIVO—VINO—ŽGANJE —DOBRA JEDILA— Se priporočamo rTTYTTTTTTTTTirtrXXXXXXXTTl TREBUŠNE PASOVE iN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Ud.. Cleveland, O. „ PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE! THE MAY CO, BASEMENT Zaključna razprodaja! 10,000 TURŠKIH rstersi znanih6Cannon/4Haynes9 in 6Moore9 izdelkov! 19c 29c 39c vrednost vrednost vrednost 14 19 29 B9c vrednost 39c 79c vrednost 49c Vzorce — Splošne izdelke — Vse se razproda ® Čisto Bele ® Lepi Jacquards ©Obrobljene v V'guest' velikosti barvah , r i ®V 'bath' velikosti ®cno-barvne z w lepimi obrobi « V srednji velikosti Tu imate krasno priliko, da si nabavite fine turške brisače, prvovrstne kakovosti, po cenah, ki pomenijo nenavadne prihranke! Našli boste brisačo za vsako vporabo... v velikosti za goste, kopalnico in v srednji velikosti! Po teh nizkih cenah... kupite za darila, za neveste in za osebno vporabo! ^ v The May Co. Basement THE MAY COMPANY Mi dajemo in izmenjavamo "Eagle" znamke GENERAL ELECTRIC — saj je vsak lahko videl, da je mlajši menih hudo bolan. Starejši, brat Arngrim, je bil debel, majhen mož okroglega, rdečega in pegastega obraza, živih rjavih oči in lisičje rdečega kolobarja las okrog glave. Neprestano je govoril, zlasti o uboštvu, v katerem žive, bila sta bosa brata iz Skidana — njihov red je sicer dobil dvor v mestu, toda menihi so tako neznansko revni, da kmalu ne bodo več mogli opravljati službe božje, cerkve pa, ki jo nameravajo .sezidati, gotovo ne bodo mogli nikdar postaviti. Arngrim je za vse to krivil bogate nune v Gim'oyu, češ, da z zavistjo in mržnjo preganjajo uboge menihe prosjake in se pravdajo z njimi; zgovorno je pripovedoval o njih najgrše stvari. Kristini se ni zdelo preveč spodbudno, da sliši take besede iz menihovih ust, in njegovo pripovedovanje, da je njihova opatinja nepostavno izvoljena, da nune včasih zaspe svoje molitve, da opravljajo in pri mizi v refektoriju grdo govorijo, se ji je zdelo malo verjetno — da, o neki sestri je ce-' lo kar brez ovinkov pravil, da ljudstvo ne verjame, da živi blagonravno in pošteno. Toda Kristina je izprevidela, da je brat Arngrim sicer dobrosrčen mož, ki vsakemu rad pomaga. Dolgo je nosil bolnega otroka, če je opazil, da so se Kristini roke utrudile, in kadar je otrok preglasno vekal, jo je ubral čez njive, visoko dvigaje haljo, da ga je praskalo brinje po črnih kosmatih mečih in je brizgala močvirna voda, ko je tekel za materjo in kričal, naj počaka, češ, dete je žejno. Nato je stekel nazaj k bolniku, bratu Tor-gilsu; do njega je bil kakor najnežnejši in najljubeznivej-ši oče. " Da bi krdelo z bolnim menihom še za noči prišlo v Hjerd-kinn, ni bil 715 E. 103rd St. JP GLenvile 9218 ^^ Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash NIČ PREDPLAČILA DO OKTOBRA Razpis gradbenih (k' re- Razpisuje se natečaj gradbenih del prizidka novacije notranjih prostorov pri korporaciji Slo^11 ga doma na Holmes. Vsa pojasnila in načrte se dobi pri tajniku racije od pondeljke 9. junija naprej. 1*5 jU' Ponudbe je poslati ali vročiti do pondeljka, -*0, ni j a do osmih zvečer v roke tajništva. < direktor1* OBLAK FURNITURE CO. ^ 6612 St. Clair Ave. HEnderson & ^ CONDITIONER!