Stezice ao glasilo učencev osnovne čole heroje Bračiča v Tržiču.
Uredniški odbor: Breda Lakner, urednica; Zdenka Valjavec, Janja Zibler in Milan Krsnik
Likovne priloge: Simona Zupan, 5.a Vida Pavšek, 5.c Marjana Ribič, 5.a Iztok Dacar, 5.a Maja Zagorc, 2.b Nevenka Štalec, mala šola
Za glasilo odgovarja Zvonka Pretnar, likovne prispevke Je izbral Kamilo Legat
Tiska delavska univerza ^'omo Brejc v Kranju v nakladi 570 izvodov
Beograd, 30. maja 1071
UCiiNICxMA OJ lOV'Nf. oKoLJ "aJluJA JIOU IČ\"
T p Ž I Č
Dragi moji pioniri,
Srdaöno zahvaljujem na iskrenim čestitkama koje ste mi uputili povodom mog rodjendana i Dana mladosti.
V3AK JE 3VOJE 3REČE KOVAČ
Življenje - in v njem udarja kladivo, ki bije, bije. Kujem si srečo, kujbm si ljubezen, znanje, Življenje in sebe.
Čeprav jo kladivo taklo že petnajst let, udarja dalje. Udarja in na svoji poti drobi vse.
Včasih zastane, zaškriplje in noto steče. Kot moje življenje je kladivo.
In sedaj... je obstalo! Zamišljeno je obviselo v zraku, sredi zamaha ae Je pogledalo v zrcalo in sl reklo: "Petnajst let!" Petnajst let si teklo, počasi in vztrajno ei drobilo težavice, ki bo ti hotele odvzeti in zagreniti ljubezen življenja.
In sedaj te je strah. S široko odprtimi očmi strmiš v svet, ki ta sprejema, ki te bo moralo sprejeti, te vključiti vase in ti dati smisel življenja. Strah te je, tako kot mene, čeprav si kladivo, moj jaz, sva vseeno dva. Ti si usoda, jaz sem jaz.
Jaz! Čudovit Je občutek, da živiš, da si, da obstajaš.
In jaz sem tu. Pred tabo sern, svet in čakam nate, da si bova delila, se sprejela in borilo,
Samo midva in usoda.
Si kdaj pomislila, da bi me lahko razbila? Na atome, na bitje, ki bi obstajalo - a ne bi Živel o.
Jss, svet In usoda. Tri bitja, trije pojmi, tri	sile življenja, ki sedaj	obstajajo, ki imajo
avoj biti in ki se bodo nekoč spremenila v prah	in pepel.
Strah me Je, ker ne vem, kam bi opredelila usodo, kam svat,	srečo in	življenje.
Strah me Je, ker tudi zaae ne vem, kaj sem, kaj	bom in !kaj	ne bom.
Sem samo človek!
Svet, usode in jaz!
Viki Fornazarič, 8.b
NAJRAJŠI bi ZAKLICAL; KAKOR SEM BIL SE OTROK: "BOG, DAJ MI UMRETI!"
(Ivan Cankar: Desetica)
Lojze je bil reven In/ko Je hodil v gimnazijo, Je to občutil v sebi kot sramoto. Zato se Je drugih součencev izogibal.
Jutro, v katerem se Ja prabudil v izbi, je bilo sivo. Zunaj je padal dež in megla Je visela kakor mora nad mestom. Njegovi trije tovariši so še spali. Tedaj se je med vrati prikazala debela gospodinja. "Alft, fantje, pokonci!" je zaklicala. Lojze se je potuhnil, kajti njega Je sovražila. Oni trije so se oblekli, nato pa so šli zajtrkovat kavo in kruh. Lojze pa Je šel mimo teh jedi in sline so se mu cedile. Izgovarjal se je, da zajtrkuje nekje na Šentpeterski cesti. To seveda ni bilo res. Stopil je skozi vrata na cesto, kjer so se prelivale velike luže. V čevlje mu Je takoj prišla voda. Knjige je skril pod suknjič. Šel je mimo pekarne, iz katerih je dišalo po svežih žemljah. Žalosten je bil, ker ni imel denarja, da bi sl kupil zajtrk. Jezik mu je bil trd v ustih. Peklo ga je, ker je sin ravnih staršev. Ni se družil s sošolci. Prišel je do šole. Okna so gledala še bolj strogo kot učitelji. Bil je na koncu obupa. S težkimi koraki se je napotil v razred. Pouku ni sledil. Vse okoli njega je bilo tuje. Bil Je zares obupan.
Lojze, kakor 'ßiöatelj Imenuje sebe, Je Sivel v težkih razmerah. Ni imel denarja, pogoato Je stradal. V tej črtici je lepo primerjal svoje razpoloženje z vremenom. Iz nje razbereš, kako slabe pogoje so imeli revni, čeprav nadarjeni dijaki. Pove tudi, kako so bili revni. To je ena najlepših črtic, kar sem jih kdaj prebral.
Jure ^ranko, 5. s
PRIŠEL JE TOVARIŠ IN JE REKEL: "TI, ZATE JE PISMO!"
(Ivan Cankar: Desetica)
Lojze Je bil rdVen deček. Z materjo sta živela na klancu. A bil je najboljši učenec, zato je ob slovesnosti deklamiral pesem. Bogati ljudje so mu obljubili, da mu bodo plačali za šolanje v Ljubljani, toda besede niso držali. Za šolo je morala plačati, uboga ravna mati.
Odmor se je pričel in Lojzetovi sošolci so š-li kupit klobas in so jedli. Lojze pa ni imel denarja. Tisti dan je bil Lojze žalosten, ker je bil tako reven in tudi dež Je povečal njegovo žalost. Kar na enkrat je prišel njegov tovariš in mu rekel: "Ti, zate Je pismo, pri vratarju ja!" V razredu je pismo odprl in kaj je vedel, kdo Je pisal. Pisala je mama, ki se Je pisati naučila od otrok. Da ne bi kdo videl mamine p-isave, se je skril za okno. Črke so bile zgubane in ni bilo gladko napisano. Najprej je bilo napisano: " Ljubi sin," potem pa še polno lepih besed. Prebral je pismo, ga obrnil, v roke pa mu je padla oguljena desetica. Vedel je, da je zadnja in čutil je ljubezen metere. Njegova žalost se je tokrat spremenila v veselje, v duši mu Je postalo lažje in tudi oblaki so se skrili, pokazalo se je sonce.
Takrat se mu je zdelo vse bolj veselo.
Iztok Horvat, 5. a
Obdale so ra misli, da Je sam, čisto sam. Zunaj je deževalo. Ni hotel videti, kako tovariši
zajtrkujejo. Sel je na ulico. Vlaga mu Je stopil» v Čevlje in zeblo ga je. Bil Je reven, sam, nihče ga ni maral. Sole se je bal.
Mojca Ovsenek, 5.a
Po mokri cesti je stopal počasi, kajti ni ae mu mudilo, zgodaj je še bil. Po tlaku ao sc prelivale velike luže. Če se je ozrl v nebo, je videl še komaj vrhove streh, kajti aesto jj preplavila gosta megla. Prišel je v šolo. Zraven njega je sede^deček, ki je neprestano J»<.u»l in jedel ter se s'krival za širok hrbet.
Ko je stopil na ulico, je bilo vse tiho, le dež je curljal. Ljudje, ki so hodili mimo( bili mračni, kakor da bi za čelom skrivali mračne misli. Preden je prišel do šole, je bil Že ves premočen in voda mu je brizgala med prsti. Bil je potrt. Spomnil se je, kal::. ?o mu gospodje iz Vrhnike obljubili, da ga bodo podpirali, pa tega niso storili.
V šolski sobi je bilo toplo, a duh je bil tuj. Počutil se je samega, čisto samega.
Misli so mu uhajale k svežemu kruhu.
Iz pisma Je padla desetica. Vidai je, kako je oguljena in vedel, da je zadnja. Ni bil več teko obupan, lakrat je zasijalo sonce in osvetilo učilnico.
Zgodilo se je nekega dne v šoli.
Pisala mu je mati. To je spoznal po njeni pisavi. Njene črke so bile neokretne. Stisnil se je v kot in odprl pisme. Iz njega je padla desetica. Bila je oguljena, ved«.1, je, da Je poslednja.
Prebudil se Je zgodaj zjutraj. Soba je bila v Somraku še bolj strašna. V njegovi duši je bilo mračno in strahotno.
V kuhinji je dišalo po kavi in ob njej je bil kos belega kruha.
Jožko Pogačar, 5*n
Tadej 5mid, 5.»
Marko Kravcar, ?.e
Irena Blažič, 3.e
Simona Zupan, 5.a
JAZ
Ko sem ae rodil, so vsi rekli, de bom priden. Po njihovem mnenju sem bil priden zato, ker sem veliko jedel. Tudi sedaj so ljudje takega mnenja, Seprav o tem sam nisem prepričan.
mišljiji vse mogoče. Zato me "farbajo" vsevprek. Pri nekaterih stvareh sem zelo nepremišljen, . pri drugih pa ne. Pravih prijateljev nlmam^ker so vsi hinavci in sem do vsakega nezaupljiv, zelo sem raztresen in pozabljiv. Kadar grem v trgovino, se često zgodi, da ne vem, pa kaj sem prišel. Več deklet je že pogledalo za menoj in še sedaj se sprašujem, kaj je na meni privlačnega, ali moji konjski zobje ali nroj trebušček. Po obrazu sem pegast, lasje ponavadi na vidijo glavnika in umivanja se bojim kot kuge. Rad Imam pustolovščine, fantastične zgodbe, knjige in tudi v kino rad zaidem. Sem zelo zapravljiv, ker se ne morem premagati, da ne bi kupil sladoleda ali stripa. Pa tudi len sem, za "jago" sicer na, pač pa za učenje in delo.
Tak sem jaz. Več o sebi ne morem povedati.
Sem bolj visok in debel. Rojen sem bil v Kranju kot vedno lačen otrok. Otroška leta sem preživel na Balosu, kjer smo marsikatero ošplčili. Oče pravi, da sem od svojega desetega leta naprej postal lump. To pa zato, ker sem, ko sem bil star deset let, prvič pobegnil od doma. Ker sem zelo navdušen nad sankanjem, sem z enajstimi leti dobil prve sanke. Na žalost sem Jih kmalu razbil.
Da v obraz izgledam bolj debel, mi pomagajo očala. Nekoč sem si pustil rasti lase do ušes. Mama je rekla, da sem huligan, lump in ne vem,kaj Še vse.
Stanujem T'Bistrici. Našel sem mnogo prijateljev, s katerimi se dobro razumem. Se vedno imam očala, ki me zelo motijo. Čeprav sem se malo poboljšal, mi oče še vedno pravi, da sem lump.
Pišem se Anka Šarabon. Stara sem deset let. Sem majhna in šibka. Hodim v 4.a razred. Šola se imenuje šole heroja Bračiča v Tržiču. V vseh razredih sem bila odlična. Uči me tovarišica Breda Bajželj. Imam tudi dve sestrici. Starejša hodi v šesti razred. Ime ji je Majda.
Mlajša sestrica pa je stara komaj dve leti in ne hodi v šolo. Njej pa je ime Vanja. Rodica sem se 27. aprila 1960 v Kranju. Imam kostanjeve lase. V šolo hodlih vedno čista. Oči imam zelenkastosive. Sem kratkovidna, zato nosim očala. Sem živa deklica in rada klepetam.
Narava-me ja ustvarila lepo, zato sem vesela.
Sem pošten človek čeprav.včasih doma kradem rozine. Ljudem rad nasedem, ker je v moji do-
Pavel Loc, 7.a
Zdenko Stritih, 7.a
Anka Šarabon, 4.a
Pismo prijatelju v tujino
Drafi Kanfred!
Zalo sem bil vesel tvojega pisma, za katerega se ti najlepäe zahvaljujem. Prav: posebno me veseli, da si priden v Soli. Mi imamo letos pouk do konca junija, ker smo imeli proste sobot®. Pri vas se gotovo Šolsko lato konča šele sredi julija. Nič nisi pisal, kam boš odšel na počitnice. Zelo bi me veselilo, če bi . iz Nemčije zopet prišel v Tržič.
Škoda, da te ni bilo tukaj, ko se je pri nas začela pomlad. Takrat je bilo pri nas zelo lepo« Skozi okno sem opazoval nad gričem sv. Jožefa bukve, kako so zelenele. Vsak dan več se jih je svetilo med smrekami. Na drevju pa so se oglasile ptice, ki nas že zgodaj zjutraj bude e svojimi pesmicami.
Odkar te ni bilo v Tržiču, smo dobili novo veleblagovnico in most čez Bistrico. Zaradi tega se je okolica precej spremenila.
Vabim te, da prideš k nam, kjer se bova skupaj kopala na kopališču in hodila na izlete po naših lepih planinah.
Lepo te pozdravlja!
Tomaž
Tomaž Madjar, 4.a
ŠOLSKA TORBA PRIPOVEDUJE
Obiskujem šesti razred osnovne šole. Za prenašanje svojih mnogoštevilnih knjig in zvezkov/ od doma v šolo in iz šole domov imam šolsko torbo.
Torba je že precej stara. Mnogo je že doživela in gotovo mnogo še bo. Dobila sem jo v tretjem razredu. Takrat Je bile lepa. Ko sem jo prvič napolnila s svojimi šolskimi potrebščinami, se je veselo smehljala in gledala na vse strani, da bi videla, kje jo nosim. Tako je bilo skoraj leto dni. Potem se je za mojo torbo začela žalostna zgodba. Ko sem prišla v šolo, sem jo vrgla v razredu na tla, da se je prevrnila. Doma se je ponovilo Isto. Vsak dan je torba postajala bolj žalostna, bolj grda. Jokala je ob meni v šoli, jokala je doma, ko je sama ležala v kotu. Toda spoznala je, da ne bo nikoli bolje in nehala je jokati. Sedaj je zmeraj žalostna. Če bi jo kdo kaj vprašal, bi gotovo povedala zgodbo o zanemarjeni učenki, ki ji je prišla v roke. Takole bi pripovedovala:"Stara in grda sem, vendar bila sem lepa in mlada.
Še danes bi bila lepa, če bi moja "pridna gospodične" z mano tako "lepo"' na ravnala. Ali veste, koliko madežev imam v sebi? Ali sploh veste, kej se pravi biti torba? Seveda. Vi ste gospodje in gospe, ki ravnate z nami, kakor bi bile Železne. Saj veste, da se tudi torba obrabi, kot človek ostari. Pa vseeno bi ne bila tako grda kot sem, če ne bi tolikokrat ležala na tleh, če se ne bi v m'eni polilo že ne desetine črnil, če ne bi po meni pisala paresa in svinčniki. Saj vendar nisem smetišče, da je v meni toliko papirčkov, nisem zvezek, da po meni pišejo.”
Tako bi pripovedovala, pa še kaj bolj žalostnega bi povedala, saj ve veliko , morda preveč.
Vlasta Cizel,6.a
BABICA JE IZGUBILA OČALA
Moja babica ima zelo rada očala. Z njimi bera, zbira fižol, skratka, z njimi lahko vidi.
Ko je nekega jutra vstala, nikjer ni bilo očal. Poklicala naju je s sestro in rekla, JSe Ji pomagava iskati očala. Midve s sestro sva ji res pomagali. Babica je tipala, a očal ni našla.
Tudi midve jih nisva mogli nikjer dobiti. Čedalje bolj sva postajali nervozni, babici pa so iz oči pritekle celo solze. S sestro sva pregledali že vse predale, a očal ni bilo. Razmetali sva obleke, perilo, pisma, razglednice, a očal še vedno ni bilo. Začeli sva se zaletavati druga v drugo, ker nisva vedeli, kje naj jih iščeva. Babica se je spodtlkala ob pručko. Obleke, razglednice in pisma so ležala po tleh in po postelji. Nastala ja taka zmeda, da že nismo vedele, kam naj stopimo. Med tem je v sobo stopil brat. Oblečen je bil v belo haljo, na nosu pa so mu tičala babičina očala. Rekel ja,da je zdravnik. Stopila sem k njemu in mu vzela očala, jih dal?, babici in babica je zopet videla. Potem smo vsi skupaj vse lepo pospravili.
Od tistega dne dalje brat ni nikoli več vzel babici očal.
Ivanka Švegelj, ^ e'
PISMONOŠA V KOVORJU
V	naši vasi živi veliko ljudi, toliko kolikor je Ijudljje tudi značajev. Tako so v vsaki vasi tudi ljudje, ki imajo posebne značaja, ki jih opazijo slej ko prej vsi ljudje.
V	naši vasi živi ženska, ki jo vidiš vedno na cesti, zdaj govori z eno žensko, zdaj zopet z drugo. Ta ženska prenaša novice, še večkrat pa neresnične^ z enega konca vasi v drugega. Večkrat sem že slišala, da jo Ijüdje imenujejo pismonoša Kovorja.
Ta ženska zna o vsakem človeku kaj povedati, samo sebe nič ne vidi.
Ljudje, ki hočejo -vedeti o drugih ljudeh več kot o sebi, mi niso všeč, zato se raje z njimi ne menim.
Zdenka Zupan, 5.a
MOJA ČUDEŽNA PALICA
Neko noč sem sanjala zelo čudne sanje. Sanjala sem o neki palici. Bilo je takole: pot me je zanesla v gozd. Sprehajala sem	se	po	gozdu*	Iz žepa sem vzela nož in si pri	nekem leskovem
grmovju odrezala palico. Čudno	se	mi	je zdelo, zakaj je tako trda. Nisem in	nisem je mogla
odrezati. Nato je le popustila.
Vračala sera se domov. Celo pot sem premišljevala, kaj bi moralo biti. Nato se mi je v glavi porodila neka misel, kaj če ima ta palica čudežno moč. Sama pri sebi sem se mislila:" Bomo že še poskusili". Odšla sem naprej. Na travniku sem zagledala skupino fantov* Prišla sem bliže. Kmalu sem opazila,da bo med njimi prišlo do pretepa. Malo sem počakala. Na to mi je palica skočila iz rok in tista dva fanta	je	palica	tepla, dokler ae nista umirila.	Debelo sta me
gledala in mi obl jubila, d a ae	ne	bosta več	pretepala. Nato sem odšla domov	s čudežno palico.
Marjana Ribič, 5.a
A.GL	^
Vrerae ja oblaCno ln megleito. Veliki črni obleki se plazijo po nebu. Vaa narava ja pokrita z gosto sivo meglo.
Moj pogled se je preselil na majhen oblaček, ki je bil skoraj prozoren. Zamislim se, če bi bila Jaz na njem:
"Že sem tam in zdi se mi, da je to drugi svet. Saj tudi je. Prej sam bila, na zemlji, o kako Je tam pusto, a zdaj sem visoko, visoko....
Moje oko zazre obzorje in celo ocean, ki je tako neskončno velik. Na oceanu je vse polno otočkov in na teh otokih so nastale države in posamezna mesta. V tem mestih so hiSe z rdečimi in sivimi strehami in v teh hišah živijo ljudje. Niti eden ni enak drugemu.
Pogledam naravnost pod sabo. Joj, saj skoraj nič ne vidim! Vse Je prepraženo s svetlo tančico. Hočem jo raztrgati, toda ne morem. Ne morem pogledati kaj je pod mano. Ugibam. Morebiti je jezero, polja, visoka gora, morda moja vas? Da! se razveselim. To Je moja rojstna vas.
Ne morem Je videti, o kako si želim, da bi bila sedaj doma, v svoji hiši...
Kaj pa je to, nekdo me kliče. Seveda, poklicala me je mama, ki me je rešila z oblaka in zopet sem vy hiši. In ja najlepše!"
Marija Tlšler, 6. c
V šoli premišljujem o daljnih krajih, o morju, o svetu, ki ga še nisem videl. Tudi no poti domov sem si mislil, kako bi resnično videl razne kraje.
Popoldan sem šel na vrh nebotičnika in opazoval mesto pod mano. Bilo je vse kakor na mravljišču. Naenkrat pa zagledam velik balon. Prišel je čisto blizu mene, oprijel sem se ga, potem pa sva že letela po zraku. Veter je balon nesel proti jugu. Potovala sva že do noči. Nisem bil še zaspan in tudi lačen ne. Pod mano so.1 bile lučke, avtomobili so bili kakor kresnice. Zjutraj se je balon spustil malo niža. Trgal sem drevesne sadeže in jih slastno jedel. Vprašal sem ljudi, ki sem jih srečal, kako se imenuje kraj, v katerem živijo. Povedali so mi, da živijo v predmestju Indije Koromandije. Takoj sem se razveselil in z balonom sem se peljal v Indijo Koromandijo. Po cestah je bilo polno bombonov, namesto vode so tekle vse vrste pijače. Namesto trave so rasli čokoladni piškoti in vse dobre sladkarije. Sonce je bilo močno in balon se je stopil. Pot sem moral nadaljevati peš. Prišel sem do letališča in prosil pilota, naj me pelje domov. Zelo hitro me Je pripeljal domov. Doma so me spraševali, kje sem bil.
Toda zelo sem bil zaspan. Ulegel sem se v posteljo in zaspal.
Leon Smolej, 6.c
MOJ "KONJIČEK"
Moj konjiček je "avto rally". Zbiram avtomobilčke.
Doma imam dvajset avtomobilov. So oznake: Ford, Ford Taunus OT, Volkswagen, Fiat 850 sport itd. Zbirati sem jih začel lansko leto. Enega mi Je prinesel dedek Mraz, veliko pa mi jih Je kupil oče. Ko sem šel za rojstni dan k teti, mi je tudi teta enega podarila. Zbiram tudi slike najnovejših dirkalnih avtomobilov: Ferrari, Metra simca, Fiat Abarth, Forsch in Alfa Romeo. Poleg tega pa še posnetke "Grand pri« a".
Rad bi imel še več avtomobilčkov in posnetkov avtomobilov formule ena in formule dve.
Branko Istenič, 5-b
Ta domiäljijski spia bom napisal zato, ker zelo rad potujem. Nekega dne, takrat ko so ae začele počitnice,sem se z balonom odpravil na pot. Seveda sem moral preskrbeti prtljago in vse potrebno za tako dolgo potovanje. Ko sem vse to preskrbel, sem se usedel na svoj balon in odpeljal.
Najprej sem slekel vročo obleko in sl oblekel kopolke. Vožnja z balonom je bila zelo zabavna in prijetna. Predvsem je bila prijetna. S svojega balkona sem ogledoval travnike, pačnike, morja, sadovnjake itd. Včasih sem ae sončil ali pa bral knjige.
Jedel sem zelo malo. Zjutraj jajce s kruhom, opoldne juho in krompir, proti večeru pa palačinke. Tako je, kot da bi mignil, tekel čas. Spal sem kar na prostem. Do tedaj je bilo vreme sončno.
Nekega dne pa se je na oblakih ziočilo.
Vedel sem, da je to znak dežja. Kmalu zatem je udarila strela. Zalo malo je manjkalo, da ni zadela moj balon. Kmalu zatem pa se je ulil dež. Vse stvari sem pokril z odejo. Na srečo sem imel dežnik.
Ker sem bil ta čas v kopalkah sem se moral preobleči. Dež je lil vso noč, tako du nisem mogel spati. Končno se je proti jutru zjasnilo.
Naslednjega dne sem se odpravil domov.
Doma so me komaj spoznali, kajti bil sem ves rdeč od sonca.
Stanko Avsenik, 5.o
Smo leta 5541. Prva ekspedicija na Mars.
Prvega maja zjutraj nas pelje raketno vozilo k izstrelišču v Houstonu. Izstopimo iz v vozila in stopimo v dvigalo. Obda nas tema. Tema nam je pri srcu. Dvigalo se ustavi. Stopimo v dvanajststopno. raketo. Začne ae mrzlično pripravljanje na polet. Priprave so končane. Primem za krmilo ter pritisnem na gumb. Poblisne se in raketa kot puščica zdrvi v vesolje.
Posadka rakete šteje dvajst mož in dva mornarje, ki venomer klepetata.
Z očmi božamo zadnje obrise Zemlje. Švignemo mimo Lune. Pokrajina na njej je pusta. Ima veliko gora, ki dvakratno prekašajo Mount Everest. Na njej imamo zgrajeno pravo mesto.
Hitimo s hitrostjo svetlobe. Sedaj je najvažnejša točka Mars. Je krvave barve in trikrat manjši od Zemlje.
Potujemo tretji dan. Zašli smo v Marsovo privlačnost. opuščamo se na njegovo površino. Pristanemo aradi dinozavrov, ki se takoj razkrope. Po :tleh se plazijo praplazilci Opazimo tudi neko bradato bitje. Je človek. Vzamemo ga s seboj. Opravljamo meritve in poskuse. Podatki ae natančno ujemajo s podatki iz zgodnje kamene dobe. "11 se zgodovina ponavlja? Mi tega ne vemo. Ostanejo nam la teorije, o dokazih pa ni govora.
Vračamo se domov. Težko se poslavljamo od majhnega planeta, na katerem smo pršbili teden dni. Priljubil se nam je.
Na Zemlji nadaljuje mo raziskovanja. Odgovora no glavno vprašanje ni. Vemo la eno. To je, na vseh planetih se bo razvilo življenje.
Zrasel bo svet, podoben našemu, oklenili smo, da ne bomo pokoravali Marsa, ne drugih planetov, saj ima vsako živo bitje pravico do lastne samostojne poti, ki vodi v neskončnost.
Andraž Legat,,5.c
Nahajam se v našem malem klubu. Okrog mene so zbrani vsi člani in nestrpno pričakujejo, kdaj bom spregovoril. Pripovsdoval jim bom o svojem potovanju z vesoljsko ladjo Titanic III. Pripovedujem.
Pred dobrimi petnajstimi leti smo se zbrali v to nesrečno vesoljsko ladjo. Bili smo namenjeni raziskovat Plutonovo orbito. Leteli smo mimo. oaturna, Jupitra in drugih planetov. Leteli pa smo zelo blizu Merkurja, tako da smo se že ustrašili, da bomo treščili na ta planet. Naš navigator je ugotovil, da bomo zgrešili cilj.. Nastal je velik preplah. Na srečo in nesrečo obenem smo pristali na Uranu. Ker ladja ni bila narejena za pristajanje izven vesoljskih centrov, se je razletela.
Osteli smo samo še trije. Srečo smo pa imeli zato, ker nas ni odneslo v neizmerno vesolje. Začeli smo iz ostankov ladje delati novo vozilo. Pripetile se je nekaj nesreč, v katerih sta moja tovariša izgubila življenje. Tako sem ostal sem in srečno dogradil svoje vozilo.
Ko sem se po delu dodobra spočil, sem
v'-tljučil motorje in odletel. Prva teiava je bila Že pri Plutonu. Morol sem ai precej podaljšati pot, da sem oe iaoßnil njegovi privlačnosti. Imel asm izredno slabo vreme. Kometi ao stalno Švigali okoli mene. ludi sonSni veter je bil zelo moden. Nenadoma ml je odpovedal eden od treh motorjev. 141 sem v veliki nevarnosti. N e mojo srečo pa je odpovedal srednji motor in letel sem Se vedno v nespremenjeni smeri. Po dolgem iskanju sem vendar našel napako in jo odpravil. Tako sem nadaljeval polet z vsemi tremi motorji, ki so delovali s polno močjo, Po nekaj letih sem srečno pristal na kozmodrom v kraterju Tycho ne Luni. Zakaj nisem pristal na zemlji? Zato, ker bi se v prehodu skozi atmosfero sigurno vžgalo moje vozilo."
Mojo pripoved so člani kluba lažnjlvcev nagradili z velikim aplavzom.
Jure Franko, 5.a
A STA
Asta je bila zelo zvesta In ubogljiva. Bila je mesec dni starejša od mene. Imela nas je zelo reda, a starega očeta najrajši. Kadar je šel v mizarsko delavnico izdelovat kak predmet, se je ulegla pod mizo ih potrpežljivo čakala In če se je stsrl oče le spomnil nanjo, jo je poklical; "Asta, ta, ta!'* in Acta je pritekla k njemu. Pobožal Jo je in Aata je mahala z repom. Stari oče je dejal: "Asta, pojdi nazaj!" in Asta je ubogala.
Na ocenjevanju psov je dobila vedno odlično oceno. Nekoč pa, ko jo Je stari oče privezal v kočo, ki je bila ograjena z mrežo In odšel na lov, je na vsak način hotela priti iz tega prostora. Zaganjala in zaganjala se je proti vrhu mreže in končno preskočila, eli ni priletela na tla, prej se je bila ujela v sredini mreže, kajti vrvica ni dopuščala, da bi pristala na tleh. Drugi dan se je ata vračal s srnjakom domov, ki ga je uplenil na Vadiškem polju, a ko je zagledal mrtvo Astojje bil razočaran. Poskušal jo je rešiti, a bilo je prepozno, Agta je bila mrtva.
Zelo hudo nam je bilo zanjo, najbolj pa atet-remu očetu, zakaj tudi ne, saj je izgubil zvesto In ubogljivo pomočnico pri lovu.
Jožko Pogačar, 5.a
NA G 0 H 0
Bilo je lepo jutro. Z očkom in mamico smo se domenili, da gremo na Dobrčo. Treba je bilo pripraviti veliko st vari,•kajti-na Dobrči smo imeli namen ostati nekaj dni. Očka je pripravil nahrbtnik. V njega smo zložili najbolj potrebne stvari.
511 smo po poti na Zali rovt. Prečkali smo cesto in zavili na stezo proti domu onemoglih. Od tam naprej pa smo zavili v gozd. Pot se je začela strmo vzpenjati v hrib. Razveselili smo se, ko smo zaslišali kravje zvonce. Dospeli smo na Bistriško planino. Na planini smo se ustavili, se spočili in malo okrepčali. Nato smo nadaljevali pot proti Dobrči, Nismo bili še daleč, ko so začele padati prve deževne kaplje. Iz nahrbtnika smo vzeli dežne plašče in sl jih ogrnili ter kar najhitreje nadaljevali pot. Ker je vedno močneje deževalo in grmelo, smo se ustavili v stari zapuščeni planšarski koči. Zaradi mraka, ki se je že spuščal na zemljo, pa smo morali naprej. Utrujeni od hoje in mokri od dežja smo prišli do majhnega doma na Dobrči. Tam smo dobili sobo z dvema ležiščema. Soba je bila brez luči, le v kotu jo je - razsvetljevala majhna sveča. Utrujeni smo legli in zaspali.
Na Dobrči smo ostali nekaj dni. Proti domu smo se odpravili zgodaj zjutraj. Na nebu je bila zarja. Trava je bila rosna, zato nam je večkrat spodrsnilo. Ker je bila pot navzdol strma, smo bili kmalu v vznožju senožeti, od tam naprej smo nadaljevali pot proti domu.
Med potjo smo se pogovarjali o lepotah gora in prav žal nam je bilo, da smo se morali že vrniti domov.
Tatjana Rozman, 5.c
O
tt Ai'hstkA t In'
& pa, &Ć ?
MetuljCek ja nežna živalca, ki leta od cveta na cvet. -Srka medico iz osrčja cvetlic. Imamo ga radi, zato se sredi polletja podimo za njim. Metulji imajo na sebi vse vrate barv in se ti zdijo kakor pisanke, ki lete po zraku.
Če bi bil jaz metulj, bi se ves dan podil po travniku, dokler ne bi od onemoglosti obležal na zeleni bilki. Priletel pa bi tudi v šolo. Usedel bi se pod klop in nagajal učencu. Pa ne zato, da bi dobil slab red, ampak zaradi zabave. Ščegetal bi ga po roki in mu skrivoma izpod klopi odnesel fračo na klinčke.
Noč bi prebil na prostem,- kjer bi strahoma opazoval črno stran narave. Včasih bi se dvignil med oblake in v enem izmed njih opazoval človeSko žubodrenje, ki bi se spreminjalo v naraščajočo reko, dokler se ne bi ustavilo pred tovarno in se zlilo vanjo.
Dejan Bučinel, 6.c
če bi bila metuljček, bi poletela v širno planjavo. Letala bi po travnikih in se usedala na cvetove. Prisluškovala bi petju ptičev. A ko bi bilo slabo vreme, bi se usedla v cvet in tako zaspala. Drugo jutro bi pa poletela na šolsko okno.
Okno je bilo odprto, zato sem prisluškovala petju učencev. Bili so tako glasni, da me je bilo strah. S svojimi perutmi sem plaho zaplahutala in odletela s šolskega okna. Letela sem visoko v zraku in si ogledovala ljudi. Bili so čisto drugačni, kakor navadno. Čim više sem letela, tem bolj se je vse spreminjalo okoli mene. Kar nenadoma je priletel moj prijatelj metuljček, ki so mu pravili Cekinček. Skupaj sva poletela v planjavo, kjer sva se usedla na majhen cvet. Cvet je tako dišal, da naju je kar omamil, liho sva si šepetali, da naju ni nihče slišal. Nato je prišla tiha noč. Sladko sva zaspala. Nato sem sanjale o
cvetočih drevesih in o mali pikapolonici, ki se je zapletla v pajkovo mrežo. Zjutraj, ko sem se prebudila, sem se odpravila s prijateljem rešiti pikapölonico. Ko sva priletela do cvetočih dreves, ni bilo pikapolonice in prepoznala moje sanje. Nekega dne pa me je ujel neki deček in odnesel domov. Doma me ja zaprl v škatlo.
Marjana Štrukelj, 6.c
Nekega sončnega dne je priletel metuljček. Bil je zelo pisanih barv. Ta mteuljček sem bila jaz.
°once je sijalo, kakor poleti. Jaz sem letala po travi. Skakala sera od cveta na cvet in srkala sok. Ko sem se tega naveličala,sem zletela v gozd. Letala sem ob drevesnih krošnjah. Po gozdu je hodil lovec tiho, da si ga komaj slišal. Ozrl se je k nebu. Priletela sam ravno do drevesa, na katerem je bile veverica. Lovec je ustrelil v veverico. Veverica je mrtva padla na mrzlo zemljo. Tudi jaz sem se spustila na zemljo in se usedla na cvet, kpaj mrtve veverice. Lovec se je sklonil k veverici in me zagledal. Lovec me je zagledal in me vzel na svojo roko. Bil je dobrega srca. Hekla sem mu: "Zakaj si ustrelil ubogo žival!" Lovec se je zasmejal in me spustil na tla.
Vsa v solzah sem odhitela iz gozda. Pot me je vod, la v mesto. Priletela sem na okno neke hiše.
Skozi okno sem zagledala v klopeh sedeče otroke. Na koncu teh klopi je bila večja miza. Nisem vedela, katera stavba je to.
Eden od otrok je daja1:"Tovarišica, ali lahko narišem šolo?” Takoj sei$ se spomnila, da je ta stavba šola. Pritekla sem skozi okno in se usedla na rob neke slike. Nekaj časa sem sedela na robu slike, potem pa sem se .tako ustrašila, da sem padla na tovarlšičino mizo. Tovariš-ica me ni videla in me s peresi vred dala v torbo, ki jo je imela na mizi. Odnesla me je v drugo sobo.
Kmalu nato me je v drugi sdbi stresla na mizo.
Jaz pa sem v strahu odletela skozi odprto okno.
Majda Šarabon, 6.c
Sšffi®! sk&bg SS
tooa
li't:: S PS
SS'## Sa
Paa_
.i’- ''.•.'pQPQD'
»ona“ '■■<¥&'$% poQD^n
; ,
a;®s»
•fassv
teste
a '' 'v-.1
mm4
mm
PW
SI#
Istsa:
tea«
tmm
iPnc
3UDC
jag
J D
]Oa
\mß
lil
Sli
,1^:;
‘i7r '■ -.'v
'ri-av-i
mmm*
mm
-'■: Yv'Vv?
1«
«s.f;
tf.f;»;:':-
§ss
m
rn-mrn
k

MOJA PRIJATELJICA
Prvi jutranji žarki so posijali na cvet, na katerem sem ravno sedela.
Posijalo mi je naravnost v oči. Vprašala sem ae: "Le kam bi danes odletela, da bi se dobro imela?" Odločila sem ae, da poletim do prijateljice in skupaj odletiva na travnik.
Ko sem prišla do prijateljice, je ta še spala. Zbudila sem Jo in ji povedala, kaj nameravam. Tudi ona je bila zadovoljna in skupaj sva odleteli na travnik. Najina krila so se svetila v soncu kot zlato.
Kmalu sva prileteli ne travnik in sedli vsak na svoj cvet. Nedaleč od naju pa zagledava deklico, kako se je igrala s punčko. Odločili sva se, da ji nekoliko ponagajava. Jaz sem ji sedle na roko, prijateljica pa na nos in jo začeli žgečkati. Deklica je smehljajoče dejala:"Kaj, ko bi se igrali?" Obe sva bili zadovoljni in ves dan smo se lovili po i travniku gor in dol, levo in desno. Ko smo se utrudili, smo se poslovili in razšli. Naslednji dan pa smo se zopet igrali. Toda to veselje hi trajalo dolgo. Nekega dne, ko smo se lovili, Je od nekod priletela mreža in zajela prijateljico. Na vse načine se je hotela rešiti, toda nič ni pomagalo. Nikoli več se nisva videli. Odslej sem se še bolj pogosto družila z deklico(s katero sva preživeli lepe trenutke.
Mija Ankele, G.c
Vsak človek ima od ljudi, ki jih v življenju srečuje ali živi z njimi nekoga prav posebno rad. Tega spoštuje in ceni ter mu v nesreči pomaga. Zaupa mu vse težave in sploh z njim deli vse, žalost in veselje.
Tudi jaz imam dobro prijateljico. Ime Ji je Marjeta. Živi v istem kraju kakor jaz, zato se večkrat vidiva. Včasih grem k njej, da skupaj kaj delava. Ona je večja od mene. Ima svetle lase in modre oči. Vsak dan greva skupaj na avtobusno pcstajo. Med potjo se pogovarjava o nalogi in učenju. Tudi iz šole greva skupaj. Pripovedujeva si, kaj sva bili v šoli vprašani in kakšne ocene sva dobili. Nikoli pa se ne prepirava. Imava se zelo radi. Ko sem bila lansko jesen v bolnici, sem spoznala, da je Marjeta zares moja najboljša prijateljica. Med tem časom sem v šoli zamudila veliko pouka. Skrbelo me Je, kako bom vse to nadoknadila. Zelo sem bila presenečena, ko je bila vsa snov v mojih zvezkih. Mamica mi Je povedala, da Je zame v zvezke pisala Marjeta. Od takrat jo imam še rajši.
Rada bi videla, da bili z Marjeto vedno prijateljici.
Mojca Ovsenek,54,. raz.
ČE BI BILA METULJČEK
'Prišla je topla pomlad. Sonce je bilo visoko na nebu in se smehljalo rožicam na zelenem travniku. Tudi metuljčki so že prileteli na dan. Zmeraj sem si želela postati lep, bel metuljček in želja se mi Je nekoč izpolnila.
Dobila sem majhna, bela krilca z rumenimi lisami. Takrat sem se seznanila tudi z drugimi metulji. Vedno smo bili skupaj in se igrali. Prenočevali smo v gozdu, podnevi pa smo bili vedno na travniku ali pašniku. Letali smo od rože do rože in se skrivali drug drugemu. Vsak dan, ko so pastirji prišli past živino, smo prileteli na pašnik. Nagajali smo pastirjem, oni pa so nas lovili. Bilo je zelo zabavno.
Nekega dne pa nisem mogla več letati. Takoj sem se spomnilo, da mi je mogoče mati vzela krilca, ker jih nikjer ni bilo. Odšla sem domov in zagledala mamo, ki je v rokah držala obe krili. Bila sem zelo žalostna, saj sem bila tako rada metuljček.
Dragica Mirič, 6.b
SL-CTjGt.

<fvtŽa
Pri nes je mnogo ptic. Nekatere se selijo, nekatere tudi ne. Ptice, ki se ne selijo, oätanejo doma čez zimo. Tudi kukavico se je že vrnila v naže kraje. Njen glas naznanja pomlad. Ptice so zelo dobre matere in zelo skrbijo za svoje mladiče, dokler ne dorastejo, spomladi si opletajo gnezdeca, da v gnezdu odložijo jajčeca.
Ljudje večkrat lovijo ptice. Ta lov se imenuje lov na ptiče. Z očkom sva večkrat hodila v gozd nabirat gobe. Nenadoma sva zasliiala lepo petje majhne siničke. ?tOčka!" sem zaklicala. "Ujemi ml tega ptička." Očka	ga	ni	hotel. Nato sem ga prosila ponovno.	'Rekel mi	je: "Če boš pridna
in me tukaj počakala,	ti	ga	ujamem." Kmalu	se je vrnil nazaj. V	rokah je držal istega ptička,
ki Je prej sedel na veji	in	lepo pel. Nato	sva odšla domov. Na podstrešje	sem Šla po kletko.
Prinesla sem jo dol k	očku.	Očke je kletko	očistil in Jo obesil	na žebelj	v kuhinji. Vanjo Je
dal siničko. Čeprav smo jo hranili vsak dan, ji je nekaj manjkalo. Bila je bolna. Očka Je to opazil. Rekel mi je: "To ptičko morava izpustiti." Odnesel Jo Je na dvorišča. Ptička sinička je svobodno zletela med svoje prijatelja.
Boža Švab, 5.c
Jelkin oče jo šel v gozd na sprehod. Že se hoče obrniti proti domu, ko zagleda na stezi siničko. Čudno se mu je zdelo, da ne vzleti, saj Je Že dosti velika. Vzame jo v roko, ko jo predene na drugo roko, vidi na njej kapljico krvi. Hitro jo odnese domov.
Joj, kako se jo Je Jelka razveselila. Toda kmalu se je razžalostila, ko ji Je očka povedal, da Je ranjena. Hitro jo dajo na heko krpo. Očka pa se ta čas preobleče ter odide na trg. Tam odšteje nekaj dinarjev za kletko.
Po sedmih dneh se je sinička Že pozdravila. Bila je zelo vesela, da so Jo dobri ljudje pozdravili. Toda, že se je razžalostile, ko je videla, da je zaprta med štirimi tesnimi stšnami. Takoj Je vedela, da je zdaj še na slabšem kot prej. Ni več pela. Vedno, ko ji je Jelka prinesla hrane, je povešala glavico. Tudi jedla ni več veliko. Vedno je bila v enem majhnem kotu.
Kar na lepem pa nekega dne Jelka vpraša očeta:" Zakaj sinička nič ne poje? Poglej, kako lepo pojejo tiste zunaj. Pa še ne je. Vedno, ko ji prinesem vodo ali kašo, je zelo žalostna.
■‘'skaj vse to?" Očka pa ji odgovori:" Sedaj nekaj časa ne bo pela, ker Je pač žalostna. Boš videla, se bo že privadila." Jelki se Je sinifika zasmilile, kajti vedela Je, d a se ne bo privadila.
Nekega dne, ko sta bile očka in mame v službi, Je Jelka odprla kletko, in spustila ptičko. Jelki je zelo močno bilo srce, kajti vedela je, da jo bo očka kregal. Le ptički je storila dobro.
Marija Bešter, 5.c
Zalo rada Imam majhne živali. Posebno so mi vSeč veverice.
Ko sem bi]a 3e bolj majhna, sem nekoč staknila na podstrešju majhno kletko. Nekaj mi je padle v plavo in očka sem vprašala: "Očka, ali bi lahko dobila majhno veveričko?" Začudeno me je pogledal in dejal: "Ne vem! A^malo počakaj^ vprašal bom deda!" Zadovoljila aem se z odgovorom.
Nekoč pa je prišel k nam ded. Poklical me Je. Hitro aem stekla k njemu in od začudenja kar obstala. V rokah je držal majhno veveričko. Gledalo me Je z majhnimi očki. Vedela sem, da se me boji. Ded pa mi je rekel: "No, prinesi kletko, da jo zapreva!" Vsa vesela sem stekla na podstrešje po kletko. Ko sem Jo dedu pokazala, je rekel:''-Ca je premajhna! No, ampak za zdaj je dobra. Prinesel pa ti bom mojo, veš tako, ki ima kolo in bolj velika je!" Še bolj sem bila vesela. Veveričko sva zaprla v kletko. Bila je žalostna.
Kmalu se nas Je privadila. Ko je ded prinesel novo kletko, nam je pripovedoval, kje je veverico dobil. i<ekel je, da jo je dobil pod visokim drevesom, ko je padla iz gnezda. Veverica se Je v novi kletki dobro počutila. Kadar sem prišla k njej, sem videla, da je še bolj vesela. Imela me je zelo rada. Dobro ji je bilo pri nas, a vendar ni bila svobodna. Morala je živeti v kletki, ki je bila v primerjavi z gozdom zelo majhna. Vedela sem, de si želi skakati z drevesa na drevo in živeti svobodno življenje. Včasih je bila zelo žalostna, a ko je zagledala mene, je bila bolj vesela.
Zdaj nimamo več veverice. Nekoč smo Jo spustili, ker je postajala vsak dan bolj žalostna.
Zelo sem bila žalostna, ko je ni bilo več.
Mojca Ovsenek, 5.a
Bilo je nekega popoldneva. Sedela sem v kuhinji in brala knjigo. Kar naenkrat pa se vrata kuhinje odpro in vstopi bratranec.Milan. Mislila sem, da se je kaj zgodilo. Ko pa mi je povedal, da mu je stari ata prinesel majhno veveričko sem,se zelo razveselila. Hitro sem nataknila čevlje in tekla k njemu na dom. Ko sem odprla vrata kuhinje, sem res zagledala na mizi majhno veveričko v kletki. Bila je rjavega kožuščka in kosmatega repa. Takoj, ko sem jo zagledala, sem Jo bzljubila. Zato sem vsak dan hodila k teti in Milanu, da sem ji lahko nasila hrano. Večkrat sem jo pobožala po repku in smrčku. Videla sem, da me ima rada, kot sem jo imela tudi Jaz. Vendar pa sem iz njenih oči brala, kako hrepeni po svobodi, da bi si sapa iskala hrano, imela mladiče. Zelo se mi je zasmilila, če bi bila veverica moja, bi jo gotovo spustila v gozd - nazaj v svobodo.
Bedaj veverice ni več. čez nekaj mesecev potem Je poginila. Ko mi je takrat Milan prišel povedat to žalostno novico, sem postala Žalostna, sej Je bila veverica moja dobra prijateljica
Janki Opallčki, 5.a
/
/
/
^ rmoJto*
Arco*r
„.j.	«nJl*.
/iC/ rrvonA'ČAA»'
o A L *
D
O
L
E £ A
H
iiredi vročega poletja sem se a staro! odpravila no morje, norice je pripekalo in vožnja z avtom Je bila zares naporna.
V nejvefji vročini smo prispeli na morje. Kar naenkrat sem od daleč zagledala moža, ki je vozil sladoled. Pohitela sem k mamici in Jo prosila za denar. Ker je opazila, kako si želim sladoled, mi Je dala denar. Stekla sem k sladoledarju. Vzel je majhno skodelico in mi naložil mrzlega sladoleda. Seveda nisem pozabila pogledati, kakžen Je sladoledar. Oblečen je bil v dolgo belo haljo, ki Je bila zadaj zapeta. Na glavi je nosil belo kapo, na nogah pa velike črne čevlje.
Ko sem odhajala in z vso vnemo lizala sladoled, sem spoznala, da je zares okusen. Ker Je bilo zelo vroče, se mi je prilegel. Njegov okus je privabil Se mnoge druge otroke, ki so se igrali ob morju. Ko ml Je sladoledar dajal sladoled, sem pomislila, kako naporno je voziti sladoled in si s tdm služiti skromen denar. Zasmilil se mi je. Posebno zato, ker dobi tako malo denarja.
■Ko sem odhajala, sem opazila otroke, ki so z denarjem v roki hiteli po sladoled. Tako je sladoledar dobil Se veliko denarja.
Zdenka Kavar, 6.a
TIHO PADA MRAK NA ZEMLJO
Ko Je ura pet popoldne, ae otroci Se kar igramo in lovimo zunaj. Sicer Je v tem času že malo hladno, toda mi tega ne občutimo preveč med igro. čutimo samo, kako se potihoma in na skrivaj pritihotapi mrak na zemljo. Prve začutijo kokoSi in piSčanci. Pernata žival to najhitreje čuti in zato se vedno prva odpravi spat. Otroci to začutimo Sele, ko nas pokličejo domov na večerjo. Strahoma se oziramo okoli sebe In spoznamo, da Je vso prečudovito zemljo prekril že mrak. Padel pa je tako počasi in skrivnostno, da se tega nismo zavedali.
Branko Bujanovič, 4.a
CIN CIN CIN ZASPANCE BUDIM Pomlad se je začela 21. marca. Vsi se vesele pomladi.
V nedeljo smo odSle s prijateljicami v Ročevnico nabirat zvončke. Travnik je bil poln zvončkov. Videli smo tudi mačice, ki so lezle iz svojih rjavih popkov. Mimo drevesa, na katerem so bile m8čice(je žuborel majhen potoček. PriSli amo na jaso. Tam je bilo mnogo trobentic in jetrnikov. Okoli Jase je bil iglast gozd. Nabrala sem velik čopek spomladanskih cvetic in jih odnesla domov. Pomlad je naJlapSl letni čas.
Darja Gjorgieve, 4.a
PAZIMO, PA BO NAŠ KRAU Č/ST/
Stanujem ' v bloku. Okoli naSega bloka ni tako čisto in lepo, kot bi lahko bilo. Otroci skačemo po travi in jo uničujemo. Pripeljali so novo zemljo in jo potrosili po steptani travi. Po zemlji bomo natrosili same trave, da bo okolica ponovno ozelenela. 1'udi ovitke od čokolade in bonbonov mečemo po travi. V bodoče bomo bolj pridni in metali odpadke v posode za smeti. Tudi okrasnega grmičevja in drevesc ne bomo lomili. Skrbeli bomo, da bo naš kraj lep in čist, kot nas učijo v šoli in doma.
Vajda Bradač, l.b
Naša vas se imenuje Leše. To Je strnjeno naselje, zato morajo vaščani še posebno paziti na čistočo.
Ko sem šla v trgovino, sem videla, kako so otroci metali papirčke na cesto. Tega ne smejo delati. To je zelo grdo. Smeti, ki so na vaški cesti^ nihče ne pobere. Če bo na cesti veliko smeti, v našo vas ne bodo več prišli turisti. Nekdo gre po cesti in je jabolko, ostanek pa vrže na cesto. Ko Je nekaj časa na cesti, se zbere potem tam polno muh. Če so na cesti gnile reči, je to tudi za zdravje škodljivo.
Smeti in odpadke moramo metati v zaboje za odpadke ali kaj podobnega. Vsi otroci in odrasli moramo skrbeti za to, da bo naša okolica čista in prijetna.
Nataše Somih, 2. raz.
Če malo pogledam okrog sebe, vidim polno smeti na krajih, kjer ne bi smele ležati. Ljudje, posebno otroci, večkrat mečejo po tleh razne papirčke od sladkarij in lučk. Nihče ne opazi košev za odpadke, ki so namenjeni za odlaganje odpadkov.
Tudi v šoli ne pazimo dovolj na'red in snago. Povsod mečemo papirčke, včasih pa tudi kruh, kar Je najbolj grdo.
V parkih in nasadih je povsod dovolj smeti in vidimo, da so tukaj hodili ljudje, ki ne pazijo na red in snago. Da bo kraj, kjer živimo čim lepši, moramo vsi paziti na red.
Jana Primožič, 2.b
Ni lepo, da ležijo smeti vsepovsod. Najbolj pa me smeti motijo na cestah in pločnikih. Smeti ne mečejo samo otroci, tudi nekateri starejši mečejo odpadke. Največ pa je smeti ob trgovinah. Ob trgovinah so najrazličnejši odpadki. Pločniki so kar potreseni s papirčki, še posebej zdaj, ko se je začel čas lučk. Večkrat vidim, kako kak šolar vrže vrečko kar na cesto. Zato imajo čistilci veliko dela. Želim pa, da bi se tudi ti otroci in starejši poboljšali. Pa tudi, da bi bilo več košev za smeti ob trgovinah.
Marko Ručigaj, 2.a
Na cestah so smeti zelo nevarne. Nekateri peš-ci in avtomobilisti odvržejo odpadke kar na cesto ali kraj nje. Nekoč smo se peljali z avtom.. Pred nami je peljal avtobus. Nekdo je vrgel steklenico skozi okno avtobusa. Steklenica Je padla pred nasproti vozeči avto. Prerezalo je gumo in avto je zaneslo pod cesto. Bral sem v časopisu, da Je stara Čenica zlomila nogo, ko je stopila na bananin olupek.
Andrej Valjavec, 2. raz
Odpadki se morajo odmetavati v košarice.
Pri nas doma pa spravljamo odpadke v •plastične poaode. Vsak teden jih ati odnese na prostor, ki je zanje določen.
Grdo je, če mečemo smeti vsepovsod, imeti spadajo na smetičče.
Andrej Bučan, 1. raz.
Vsako mesto bi bilo lepo, če bi bilo snažno. Otroci mečejo razne odpadke na cesto, namesto v koč. Tudi sam sem šel z očetom v Tržič. V mestu sem videl polno otrok. Nekateri izmed njih so jedli bonbone, papirčke so pa metali kar na cesto. Oče mi je povedal, da se to ne sme. Pokazal mi je košaro za odpadke. Iz radovednosti sem pogledal vanjo in glej, skoraj prazna Je bila.
Janez Avsenak, 2. raz.
Smeti me najbolj motijo v gozdu. Ljudje prirejajo razne piknike. Večina teh ljudi pa odpadkov ne pospravi. Wed temi odpadki so tudi taki, ki nikdar ne segnijejo. Te smeti bi morali dajati v vrečko, ali jih pospraviti. Pokuriti Jih ne bi smeli, da ne bi zažgali gozda. Tudi, če so smeti v parku, ni lepo. Ljudje v parku bi morali odpadke metati v koše.
Alja Habič, 2. b
Velikokrat vidimo odpadke, ki ležijo na cestah. To je zelo grdo, ker mimo hodijo ljudje in gledajo odpadke. Zato naj se vsi, posebno pa otroci pazijo, da ne bodo odpadke metali afl'ceste. Zato so v mestu naredili rdeče košarice, na njih pa čitljivo piše odpadki.
Janez Papier, 1. raz.
čeprav Je bilo včeraj pouka že konec, nisem šla takoj domov. Čakala sem prijateljico, ki Je šla nakupovat. Mimo mene je šel cel razred učencev z učiteljico. Nekateri so lizali lučke. Papirčke so motali pa kar na tla. Učiteljica ja rekla, naj se Razred ustavi. Učenci so morali tisto papirčke pobrati in Jih nesti v koš za smeti. Nato so vsi odšli naprej.
Sedaj bodo učenci gotovo vedeli, kam se dajo papirčki. £e bodo ceste čiste, bo lepši tudi naš kraj. Vozniki pa bodo varno vozili.
Tini Vsljavecl.s
Naše mesto Tržič je hes lep kraj. Predvsem sedaj v mesecu čistoče, ko smo še posebno poskrbeli za lepoto in čistočo v našem kraju.
Za lepoto in čistočo lahko poskrbimo vsi.
Vsakdo se mora zavedati, da ne sme smetiti. Okolico svojega stanovanja je treba redno čistiti in odstranjevati vse smeti.
-	Za lepoto kraja lahko uredimo cvetoče vrtove.
-	Na okna in balkone pa postavimo okrasne cvetice.
Vse to uredimo, da bo naš kraj še lepši. Pri tem pomislimo tudi na turiste, ki tako redi obiščejo naš kraj.
Janez Hočevar, l.b
Moj kraj je majhna vas, eno uro oddaljena od mesta Tržič. Vaščani si prizadevamo, da bi bila vas čim lepša. Okna nekaterih hiš so okrašena z rožami. V šoli smo ustanovili pionirsko zadrugo zato, da bi še bolj okrasili vas z različnimi lončnicami in drugimi rožami ter grmički. Skozi vas teče potok Lešanščica. Tudi ob njem bi morali biti malo več čistoče. Čistoča bi morala biti tudi po cesti. Želim, da bi bila vas čira lepša in bolj čista.
Irena 5vab, 4. raz.
■jtunujem v i.>i3trici. Ta kraj je zelo lap In nonfen. ZpIo lopo bi bilo, če bi ljudje imeli na oknih in pred hišami veliko roz. Paziti bi morali, de bi bile vae ceste lepo pometene in steze posute z belim peskom, ie bolj pa bi morali paziti, da ne bi metali po tleh papirjev in vsakovrstnih odpadkov.
Tudi smetarji bi morali paziti, da bi iz smetnjakov redno pobirali smeti. Le tako bi bilo v našem kraju lahko vse lepo in čisto.
Lilijana Kutin, l.b
Zelo lepo Je živeti v čistem okolju. Zato se mi zdi pravilno, da so uvedli mesec čistoče. v Č.oll smo se z veseljem lotili čiščenja. Tudi doma smo odstranjevali nesnago. Ko bi vsi ljudje na ulici pazili na čistočo, bi bilo naše mesto veliko lepše.
Čeprav so namestili nove zabojčke za smeti, sem opazile, da leži precej več odpadkov poleg njih. kot v njih. Te smeti pa me zelo motijo tudi v šoli, ko se učenci obmetavajo s kredo, obrezki ter s tem kvarijo videz razreda.
Majda l'ekonja, l.b
\
\
PdVI POMADANbKI LAN
Prvi pomauanuki dan se prične 21. marca.
Zjutraj sem se zbudila v sončnih žarkih, ki so skozi zaveso sijali na mojo odejo. Oblekla sem haljo in odšla na balkon. Sarki so me ščegetali po nosu. Vse se mi je zdelo bolj romantično, kot druge dni. Nek čuden hlad me je pozibal v sanje. Dišeče rože, ptičje žvrgolenje in gozdna sapa me je vabila v gozd pod dišeči češmin, robidovje in grmovje. Oblekla sem oe in hitela v prvi spomladanski dan. V gozdu sem prisluhnila Žvrgolenju ptičev, ki me je pozibavalo v rahel sen.
Vse je tako lep, najlepše pa je to, da je pomlad.
Milena Fornazarič,3.b
NAJLJUBŠI DOGODEK V MOJEM ŽIVLJENJU
Pred dvemi leti je bil očka na potovanju in je prinesel ježka. Dejal je, da ga Je našel na cesti in bi ga skoraj povozili. Očka sploh ni vedel,kakšno veselje mi je naredil s to malo Živalico. Zame je ježek pomenil več kot kakšna igrača ali sladkarija. Moj bratec Tinček je takrat šele pričel govoriti. Ko ga je opazil je rekel, da je ježek Oma. Orna je bil zelo ljubezniv. Hitro se nas je navadil.
Pad je jedel sladkarije mleko in sadje. Če sem ga spustil po trsvi^je cvilil kot majhen
kužek. Tako smo imeli zabavo v hiši z Orno kake tri mesece. Nekega večera smo ga pozabili
zapreti v hišico. Oma je to izkoristil. Brez pozdrava je odkoracal v gozd na svobodo. Nikoli se ni več vrnil.
Meni Je še danes žal aa njim.
Tonček Umek, 3«b

V	äolsksm letu 1971/7? se bo začelo uvajanja nove notematike tudi v osnovno äolo. Prehod bo postopen, soj bo prvo leto zajel le učence 1. razredov, nato pa vsako leto en razred več.
Kaj Je nova matematika? To ni nek^J povoem novega, čeprav bo nekaj tudi tega, ampak predvsem popolnoma drugačen način poučevanja tega predmeta. Učitelj ne bo več razlagal različnih matematičnih zakonitosti in pravil računanja. Učenci bodo morali, nekateri aaml, nekateri s pomočjo učitelja z delom priti do novih matematičnih apoznanj in resnic.
V	nižjih razredih si bodo pridobivali nove pojme z različnimi usmerjenimi igrami, kasneje pa s samostojnim, zopet usmerjenim, raziskovanjem preprostih matematičnih odnosov.
Mnogo večji kot doslej bo povdarek na razumskem delu. Učenci bodo manj račutiali, zato pa bolj razumeli, zakaj se tisto/kar računajo, računa tako in ne kako drugače. Za lažje delo bodo imeli učenci vrsto pomagal. V nižjih razredih bodo to kartončki različnih oblik, barv in velikosti, v višjih pa skice, slike, tabele, grafikoni Itd.
Po novem bodo učenci torej lahko anmostojno, na osnovi lastnih izkušenj in dognanj, prodirali v neznana področja matematike.
Tone Ručigaj
Šolsko tekmovanje v matematiki
14. maja 1971 so se učenci od šestega do osmega razreda pomerili v znanju matematike. Od vseh učencev šestih razredov se je tekmovanja udeležilo 19 učencev, iz 7. razredov se je udeležilo 14 učencev, Iz 8. razredov pa 11 učencev. Tekmovalci, ki sq dosegli vsi 50% možnih točk, so dobili bronasto Vegovo priznanje. V 6. razredih je bilo podeljeno 8 priznanj, v 7. razredih 6 priznanj in v 8. razredih 5 priznanj. Zelo dobro so se odrezali učenci 6. razredov, saj so nekateri izmed njih rešili skoro vse naloge.
Najboljši tekmovalci vseh razredov so se udeležili občinskega tekmovanja, ki Je bilo Izvedeno 29. maja na naši šoli.
Vili Košnjek
TEKMOVANJE V VESELI SOLI
Tekmovanje v Veseli šoli, ki ga je organiziral Pionirski list, se Je udeležilo 70 učencev naše šole. Najprej so tekmovali na razrednih prvenstvih. Razredni prvaki so postali:
5.a razred: Primož Legat
3.	b razred: Uroš Plantan
4.	e razred: Anka Šober
4.	b razred: Majda Šarabon
5.	a razred: Janka Opalički
5.b razred: Andreja Meglič
5.	c razred: Matjaž Meglič
6.	a razred: Zdravko Križqj
6.	b razred: Robert Eler 7.0 razred: Breda Lakner
7.	b razred: Zdenka Valjavec
P.a razred: Vilan Krsnik B.b razred: Janez Pogn^nik
Na Šolskem prvenstvu so si mesta razdelili takole:
3.	razred: damo Janc
4.	razred: Toni Rozman
5.	razred: Andra.l Legat
6.	razred:	Robert Sler
7.	razred: Andreja Lemäar
8.	razred: Milan Krsnik
Občinsko prvenstvo smo izvedli na noäi goli. Tekmovalo je 23 učencev: 6 z osnovne Sole heroja Grejzerja, 6 z osnovne Sole Križe in 16 učencev nage šole. Občinski prvaki so postali:
3.	razred: Primož Legat (h. Bračiča)
4.	razred: ■‘■oni Rozman (h. Bračiča)
Dušan Borštnar (Križe)
5.	razred: Iztok üomazin (h. Grajzerja)1
6.	razred: Marjeta Gjergjek (Križe)
7.	razred: Igor Ribič (h. Bračiča)
8.	razred: Pavel Ahačič (h.Bračiča)
Občinski prvaki so se udeležili področnega prvenstva v Cerkljah na uorenjskem. Tam sta zmagala v svojih skupinah Iztok Tomazin in Dušan Borštnar.
Vsi zmagovalci so dobili diplome, šolski prvaki pa poleg diplom še značke Vesele šole, občinski prvaki značke in pisalne garniture, področni prvaki pa značke in fotoaparate.
Tekmovanje je zanimivo in koristno zato je želeti, da bi bilo drugo leto še več tekmovalcev.
Antonije Jakšlč
NEKAJ BESED 0 PROGRAMIRANEM IN POLPROGRAMIRANEM POUKU
Pri Iskanju uspešnih oblik učenja dobiva v svetu pa tudi pri nas programirani pouk važno vlogo, saj Je prav ta skupek najboljših oblik učenja.
Osnovna značilnost programiranega pouka je, da učenci ne osvajajo nove učne snovi naenkrat, ampak v manjših enotah, ki si slede v logičnem vrstnem redu. Učno temo dobe pripravljeno na listih, srečujejo se s problemi. Pri osvajanju znanja morajo biti aktivni, saj naučeno takoj uporabijo v praksi. Ko nalogo rešijo, ssmi ugotove, če so je pravilno rešili ali ne. Šele ko nalogo pravilno rešijo, lahko z ob vajenjem snovi nadaljujejo. Priprava gradiva za programiran pouk je naporno delo, dolgo, pa tudi ne poceni. Velja mišljenje, da je za eno uro programiranega pouka potrebno 100 ur različnih priprav skupine strokovnjakov. Zato je razumljivo, da iščemo ekonomičnejše možnosti izkoriščanja programiranega pouka. V Rusiji, Franciji in tudi pri nas se je prav zato rodila zamisel, da se učencem ponudi delno programiran pouk. To je pouk, kjer učencem dajemo na programiran način le posamezne enote učnega gradiva.
Do programiranega pouka na naših šolah je še daleč, mislim pa, da bi bilo dobro, če bi v bližnji prihodnosti začeli z delno programiranim učenjem, saj bi bil to za’učence zanimiv, pa tudi šolski uspehi bi bili verjetno boljši.
Vida Dežman
TURISTIČNO TRUČTVO NAS JS POVABILO NA IZLET
Vesela sem bila, ko mi je tovarišica Kodrova povedala, da pojdem na izlet in to nagradni izlet.
Kako smo skrbeli za Cistošo in red na šoli pred bloki, v stanovanju, o čistoši in snagi nasploh, naj bi bile vsebina nalog, ki smo jih pisali učenci vseh tržiških šol.
Turistično društvo nam je v posebnem dopisu sporočilo tudi naslove. Sama sem se odločila za naslov: Naše mesto naj bo vedno čisto.
Iz našega razreda sta bili izbrani dve nalogi, Bučinalova in moja.
Trideset učencev naše šole, med njimi so bili tudi učenci iz Leš in Kovorja, je odšlo na izlet skupno z učenci šole heroja Grajzerja in osnovne šole iz Križev.
Odpeljali smo se v soboto, 15. majo. Prijazen šofer je peljal skozi Kovor in Zvirče, da so učenci iz teh dveh vasi vstopali v domačem kraju.
Najprej smo se ustavili v Begunjah. Pretreslo nas je, kar smo videli.
Prvič sem si ogledala rojstno hišo pisatelja Franceta Šaleškega Finžgarja. Od 9. februarja letos je ta'kulturni muzej.
V	Žirovnici smo se ustavili pred rojstno hišo Prešernove matere in rojstno hišo Marije Čopa, velikana učenosti.
Zame je bilo vse to novo. Tako tudi Blejski grad. Vreme je bilo sončno, zato je bil pogled na jezero čudovit. Hribi so blesteli v soncu.
Nazadnje smo bili še v Čebelarskem muzeju v Radovljici. Tam smo videli panjske končnice. Posebno pa ml je bil všeč panj-Turek.
Ob 13. url, še nekaj minut prej, smo bili na domači postaji.
V	imenu vseh udeležencev se Turističhemu društvu v Tržiču zahvaljujem^ za tako lep izlet.
Irena Božič, 6.c
POROČILO 0 DELOVANJU PEVSKEGA ZBORA V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU
Na naši šoli delujeta dva pevska zbora: mladinski in pionirski zbor. Mladinski šteje 60 pevcev, pionirski pa 70 pevcev. Oba zbora vodi tovarišica Martina Puhar.
Mladinski zbor deluje na šoli že dve leti. Vaje imamo v rlsalnici^ vsako sredo in četrtek po eno uro. V zboru pojemo učenci petih, šestih, sedmih in osmih razredov.
Pojemo vse vrste pesmi: od slovenskih narodnih do čeških. Najraje pojemo: češko narodno Trava ne raste, pesem Zaklalo žena raco in Pesem bratstva in edlnstva.
Letos smo nastopili: pred spomenikom NOB skupaj s pevskim zborom šole heroja Grajzerja, 29. novembra v telovadnici, pred kratkim pa smo nastopili v kinodvorani na glasbeni akademiji.
Naš največji načrt za naslednje leto je, da bi še večkrat nastopili. Upam, da se nam bo želja tudi uresničila.
Mija Ankele, 6.c
Večkrat ss vprašamo, kaj lahko otroka naučimo v mali šoli. V predšolskih latih otrok prehodi zelo pomembne faze svojega razvoja, ki so važne za vse njegovo življenje, ie razvojne možnosti predšolske dobe je treba izkoristiti za oblikovanje otrokove osebnosti.
Mala šola je priprava na resno šolsko delo, na dolžnosti, ki čakajo prvošoloe. Treba jim Je razvijati veselje in voljo do učenja ter ga naučiti uporabljati različne vire pridobivanja znanja, ki ao mu dostopni: otrokovo opazovanje, njegova dejavnost, razgovor z odraslimi, radio, televizija in film. Najpomembnejša metoda predšolskega učenja je kreativna igra. Z njeno pomočjo si osvojijo učenci male šole pomembne pojme (velik, majhen, več, manj, zgoraj, spodaj, leve, desno), spoznajo barvno lestvico, prve osnove pisanja, izgova-rjave, tvorjenja stavkov, navadijo pa se tudi na šolski red.
Letos Je od 4. marca do 3. junija šestinštirideset otrok obiskovalo malo šolo. Prihajali so zelo redno in z velikim veseljem. V mali šoli smo se igrali, pogovarjali, risali, lepili, modelirali, pisali, peli, telovadili in hodili na sprehode. Osvojili s®° ogromno pojmov, ki jih bomo rabili v prvem razredu. Tako upamo, da bomo postali dobri in marljivi prvošolčki.

O UČENCIH, KI RADI PIČEJO IN OoJ^VLJAJO
Vaako soboto lahko v GLASU beremo spise učencev različnih šol na Gorenjskem, največkrat so v njem imena učencev šole iz Preddvora, Simona Jenka v Kranju in drugih: šol.
2e v prejšnjih letih in tudi letos smo prebrali tudi sestavek, zanimive spise učencev naše šole.
Največkrat se je oglasila Zdenka Valjavec iz 7.b razreda. Že naslovi kažejo kulturo njenega izražanja:
Kaj je zame svoboda Oj grešniki maziljeni, proč krono in škrlat, saj boste vsi prisiljeni ukloniti smrti - vrat! in
Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!
Tudi nekatere učence v petih razredih je treba pohvaliti.
Povsod je lepo, a doma je najlepše in Vas Zvirče je napisala Mojca Ovsenek iz 5*a razreda, iz istega razreda sta pisali äe Zdenka Zupan^ Če si radoveden in Na avtobusni postaji. Zanimivo je bilo brati, kako živahno je predstavila ljudi, ki čakajo, do jih odpelje avtobus; in Simona Zupan - Radovedna sem bila.
O Vorančevi materi je pripovedovalo Tatjana Rozman iz 5.c; Kraljico iz Čarobne piščalke pa nam je predstavil Darjo Plesničar, prav tako iz 5.c razreda.
Želeti je, da bi objavljali tudi med počitnicami. Sodelujte tudi ostali učenci, ki radi pišete, in napolnite "sobotno stran".' Verjemite, radi bomo brali, kar boste poročali in o čemer boste pisali. Veliko uspehe!
Jožica Koder
PRVE NA TEKMOVANJU V KOPRU
5. junije smo se ob 5.10n odpeljali izpred avtobusne postaje. Sli smo v Koper na telovadno tekmovanja.	Vozili smo se in zabavali. Malo pred Koprom pa se je pripetila pro-
metna nesreča. Avtobus se je zaletel v dvovagonski tovornjak. Na srečo se ni nobenemu nič pripetilo. Čakati so morali pol ure na drugi avtobus. V Kopru smo bili ob 11.30*1.
Iskali smo hišice, kjer bi bili dva dni. Našli smo jih. Vsaka hišica je imela ovoje ime. Dobili smo ključe. V vsaki hišici so bili po štiri tekmovalke. Hitro nam je minil dan ob kopanju in sončenju.
Drugi dan zgodaj zjutraj pa smo se odpravili v mesto. Šli smo proti šoli, kjer bo tekmovanje. Orodje je bilo že pripravljeno.
Začelo se je tekmovanje. Naša skupina je bila prva na vrsti. Trajalo je približno tri ure. Potem pa smo šli na kosilo v dijaško šolo. Ob 13. uri pa so bile razglasitve. Vsaka skupina se je postavila v vrsto. Najprej so bili na vrsti fantje, potem pa dekleta^. Tovariš, ki je mzglaševal^je rekel: "Prvo mesto je zasedlo ekipa TVD Partizan iz Tržiča. Ekipa je Šla proti mizi s pokali in kolajnami, ^odja je dobil pokal, potem pa so šli nazaj v vrsto. Nato so dobili kolajne posamezniki. Prvo in drugo mesto so zopet zasedle članice iz Tržiča.
Veseli in srečni, ker smo zasedli prvo mesto, smo šli na plažo, kjer smo se kopali. Ob 17. uri pa je odpeljal noš avtobus iz Kopra.
Za vse te uspehe se prav lepo zahvaljujemo tovariäici Miklčevi, ki nas je za tekmovanje tako dobro pripravile.
Vida PavSek, 5.c
TEKMOVANJA V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU
Športno življenje na Soli je bilo tudi letos dokaj pestro. Bilo Je veliko tekmovanj v različnih Športnih disciplinah, prav tako po je bile tudi udeležba velika.
V	septembru smo tekmovali v orientacijskem pohodu, v decembru pa so se začeli tudi treningi alpskih smučarjev, ki so trajali vse do marca.
Sedmi razredi so se udeležili pohoda na Triglav pod nadzorstvom tržiSkih alpinistov. V oktobru smo začeli urejati tudi igrišče za šolo. Tako smo dobili jamo za skok v daljino in višino in miniaturno rokometno igrišče. Učenke naše šole so sodelovale tudi na tšlovadni akademiji v počastitev dneva republike, prav tako pa so se udeležile tudi proslave ob 100-letnici rojstva V. I. Lenina s prosto vajo.
V	januarju smo imeli šolsko tekmovanje v vajah na orodju. Izkazale so se učenke, ki že dalj časa vadijo v telovadnici. Zato bi bilo v prihodnjem letu zaželjeno, da bi se še več učencev
na šoli vključilo v različna športna društva ter se pri tem telesno in družbeno izpopolnjevali. Telovadke so bile tudi na večdnevnem treningu v Ljubljani, kjer so se pripravljala na republiško prvenstvo v orodni telovadbi.
Tudi letos je bil na Zelenici smučarski tečbj, ki se ga je udeležilo 57 učencev. Drsalo pa je v tem času 15 učencev, na drsališču za Virjem.
Mlajši in starejši pionirji so sodelovali na smučarskem tekmovanju na Boltah in Vrhah, zasedli prvo mesto na Golteh ter drugo mesto na Vrheh. Križaj in Lukane sta bila na smučarskem tekmovanju v Italiji in Nemčiji! Več tekmovanj je bilo tudi v smučanju, udeležilo se je 55 učencev naše šole.
Zmagali smo tudi na občinskem prvenstvu - orodni telovadbi, na medobčinskem pa smo zasedli drugo mesto. Učenci so pomagšili tudi na tekstiliadi.ter pri drugih športnih tekmovanjih.
Upam, da bo tudi drugo leto sodelovala na šolskih tekmah veliko učencev in da se bodo tudi pri urah telesne vzgoje bolj prizadevali ter dosegali boljša rezultate.
Tonica Mlkič
Na nsäl Soli uspešno deluje uodelorsko brodarski krožek. Učenci izdelujejo modele čolnov, ki jih lahko daljinsko vodijo. Letos so sodelovali na državnem in republiškem tekmovanju z modeli na daljinsko vodenje, ki je bilo na žobcu. V kategoriji do 10 watov je dosegel najboljši čas Peter Jurkovič iz 7.b razreda. Kljub temu, da nimamo ugodnih pogojev za delo, jo takšno priznanje našemu učencu precejšnja vzpodbuda za nadaljnje delo.
SPREJEM V ZVEZO MLADINE SLOVENIJE
7. junija so bili v ZMS sprejeti učenci sedmih razredov. Naš mladinski aktiv je skupaj z mladinskim aktivom osnovne šole heroja Grajzerja pripravil prijeten program, v katerem so sodelovali pevci z Grajzerjevs šola, naša baletna skupina in recitatorji Breda Laknerjeva ter Milan Krsnik.
V imeiiu občinske konference ZMS je nove mladinka in mladince pozdravil njen predsednik tovariš Plajbes, ki je najbolj aktivnim podaril knjige. Ta priznanja so dobili: Viki Fornazarič in Milan Krsnik iz osmih razredov ter Breda Lakner in Tomaž Pirih iz sedmih razredov.
Škoda, da je prijetno razpoloženje motilo slabo vreme in izpad električnega toka.
Milan Krsnik, 8.a
9
.awuvcuA . i mijbjlio' xbvvvnAr /
Xuidi^	ikA
Amt	jjfirto «u
nr hwrJkjQt.	Xi.?
g»«AnAAXi£t.	|^HäM^«^v\äXsj /\J4A
"T ^ X' -P 4 iri .
4 JP®«	/m^vvw^>vm<s^aa/^u»A^ 0 Uaoi^vo' /vr^^nrxy^i^vUf
Ä JLvuärI . * Jw iz f^TfO / A>aAÄ^w sLwvJhcr. a^dhxäur
miu^ /tf.'rrv ^ /^ JiM/Ma* uAsm&mM/.
^joonoU ^WunrwxWM»


mw /juMitou MttfkßJ	.
JLrvfi*n/ JLL (M/vßU. Möm^du m^vrrv
(rvJ^ >Jmva(a/ ^iOUWAX^ ^|^/ru»^ (hf & fi}U>r*&
clft^dü^OJ^^i & ß*.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
Kadrovsko družbeni sektor
OBVESTILO
Obveščamo vse učenke in učence, ki bodo v tem šolskem letu končali šolanje, da imamo v Bombažni predilnici in tkalnici vrsto prostih delovnih mest za zaposlitev, kot so s
v Predilnici:
-	podvijalka,
-	predica,
-	mikalka,
-	raztezalka,
-	transporter,
-	mazalec strojev,
-	itd.
v tkalnici:
-	previjalka,
-	natikalec osnove,
-	natikalec votka,
-	itd.
v oplemenitilnici;
-	zlagalka komadov,
-	adjustirka,
-	itd.
v konfekciji:
-	šivilje.
v vzdrževalnih obratih:
-	vajenci za elektrostroko,
-	vajenci za strojno stroko,
-	vajenci za avtomehanično stroko.
Štipendiste zai - tekstilno stroko:
a)	predilska smer
b)	tkalska smer
c)	kemijska smer
Vsi interesenti za takojšnjo zaposlitev ali štipendiranje nuj se zglase v kadrovsko družbenem sektorju podjetja.
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
Kadrovsko družbeni sektor