45. številka. Trst, v sredo dne 25. februvarija 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina zna&a : za v«e leto K. za pol leta 12 K. za četrt leta 8 K in za en meneč 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se npravniStvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posam^n? številke po 6 stot- '3nvč.); izven Trsta pa po 8Vst. Telefon številka 870. 0 glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moć ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo it. 3, H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Garintia £tev. 12. Dogodki v Ricmanjih. je za straži eeikve v Ricmanjih in Logu pustil nekaj orožnikov. V Trstu pa je bilo Interpelacija poslanca Plan ta na in tovarišev na med tem konsignirano vojaštvo, kajt' z £0 gosp. ministerskega predsednika dr. p'. Koerberja , ,. _ ., . , , . kakf r voditelja miniaterstva notranjih -tvari in na tovostjo seje račundo na to, da se prebi- goijp naučnega ministra glede postopanja c. kr. okr. valci v R omanjih in Logu upro a eilo tej glavarstva v Kopru in c. k. name*«iš.va v T ratu v , • ■ . ... v stvari prestopa okrmja Ricmanje pri Trstn it cUfln! Komisiji. rinj-ko-kat+ili^ke cerkve v gr£ko-katolWko cerkev. Le posebnemu taktu in razsodnosti R;c- (Daije.) manjcev se je zahvaliti, da ta dan ni tek'a Dne 3 februvarja 1903 ob 10. un do- kri, kajti le preveč umevno bi bilo, če bi polulne je prišel v R cm inje oddelek orož b li prebivalci svojo cerkev branili ter biii d kov 25 mož, ki 83 vsi pota zasedli. Prvi skušali preprečiti obešanje žabcic in peča obi-k 10 or 111 kov se je napravil pri obč^n- tenje, a odgovornost bi bili no- skem predstojniku, ki ga pa niso našli doma. sili pregoreči vladni organi. Vsled tega so ga šli orožniki iskat, kar Vse to se je zgodilo le V3led zahteve je b lo p >dobno pravcatemu lovu na div- tržaškega ordinarijata, in vsled odredbe tr- jačm<». žaškega naroest aištva od dne 16. januvarja Ko je pršel domov, so mu, vsled na- 1903, št. 160/pr., da bi izvršilnim potom iz- reibe c. kr. namestn štva v Trstu od dne silili odiajo cerkve po dosedanjem kapelanu, 30. januvarja 1903. štev. 259/,»r., iztočili oziroma po občinskem predstojništvu. dekret okrajnega g avarstva koperskega od Ravno tako so zaprli in zapečatili kape- dne 1. februvarja 1903 štev. 34/(>r sledeče lanijo v R cmanjih. vsebine: Toda se ni bilo dovolj grozne igre; dne >Na ukaz c. kr. name-tništva zahtevam, 20. januvarja tek. leta je prišlo zopet 60 da mi izročite ključe kaplanije v Ricmanjih, orožnikov, ki so brez vsakega povoda ob- ki ste jih dob li od kaplana dr. Pola rja. V stopili vas Ricmanje, da bi pa<" nihče ne ta namen sem naročil e. kr. orožniškemu ušel. Politični pregled. V Trstn, 25 februvarija 1903. O položaju- Med vsemi parlamentar-nimi k-pinami so »liberalcih — Bog nas reši njihovega liberalizma ! — vsako toliko najglasneji v klicanju po spravi s Cehi ! Faktično pa niti vredna dvojica Wolf-Scho-nerer nista tako strupeno nasprotna vsaki spravi, nego so ti liberale . Dokler dispozicije ne dopuščajo niti misli na spravo, dokler so v gotovost1, da ne pride do sprave, tedaj se hinavski slinijo po njej. Ali čina si oni le domišljajo, da so se dispozicije, in bedi res le za znamenje spremenile v pomirljivi smeri : pak jih Bpreleta strah in začenjajo spletkariti ti nemški liberalci in kričati kakor da se za Nemce v Avstriji bliža vesoljni potop ! To nevredno igro igrajo ravno sedaj zopet. »Neue Freie Presse« je doznala, da se inca miniBterstvo Koerberjevo rekonstruirati in da vstopita vanje dr. Kramar kakor češki in dr. Parschatta kakor nemški minister-ro jak. Verjetno je, da dunajski list nič ne ve in da ga je le omamil strah, da bi moglo kaj odposlancu, da te kljuke od Vas prevzame. S tem Vam naročam, da istemu t^koj izroči e ključe. O. kr. okrjjno glavarstvo v Kopru dne 1. februvarja 1903. Sehaffcnbauer m. p.« Obč nski predstojnik se je ud*l le sili, ob protestu i^ro^il ključe ter povdarjal ia reklamiral občinsko lastninsko pravico do kapetanije. To je bilo že drugič, da je imenovani okrajni glavar počastil prebivalec z orožniki. Jjt dne 18. januvarja t. 1., v najranejši dobi, je prišlo v R cman e do 70 orožnikov, ki so obstopili vas in kmalu prisil tiHi vsemogočni okrajni glavar Schaffenhauer v spremstvu okrajnega komisarja Gasserja, sod bit'... Zvija se v uvodnem članku, kakor da Ob 8. uri zjutraj je prišel vladni komi- ima sv. Vida ples, in ščuva Nemce, da vse bi sai v spremstvu nekega tujega duhovna, mogli oni prej dopustiti, nego da bi kakov enega ključarja in mnogih orožnikov ter je Nemec poleg enega dr.a Kramara sedel pri odklenil cerkev s ključem, ki je b;l dva dni ministerski mizi. In zakaj to besnilo v reče- poprej odvzet občinskemu predstojniku, na nem' listu ?! Zgraža se ob misli, da bo moglo kar je šla ta mešana komisija v cerkev, kjer res prit? do kakega pomirjenja duhov. Vse se je mudila dlje časa, dočim je zunaj orož- da — ssmo tega ne ! Dunajski list pretaka ništvo stražilo cerkev ter zabranilo vst ip v tudi hinavske solze za ministra Rezeka in ob- eerkev vsakomur, do'žuje Ćehe najgrse uehvaležnosti. Oeš, to- Ctrkev so pot m zopet zaklenili ter so hko je dr. Rezek storil za njih, toliko se žabnice znova pritrdili, na kar je komisija trudil, sedaj pa ga hočejo poriniti iz mini- odšla, dočim je komisar ncBel ključe škofu v sterstva, da bi naredil prostor enemu Kra- Trst. Istega doe je poslal potem škof ključe maru ! Naj la pustijo dr.a R-z^ka! Sedanje levega cerkvenegi stolpa obema eerkvenima miniBterstvo ni parlamentarno in dr. RJzek ni ključarjema, ki pa nista hotela vsprejeti ter zastopnik Čehov v ministerstvu. Njegovo po- zahtevala, naj se odvzeti ključi povrnejo. loženje je jasno: on je le nekak posredovalec Dne 5. februvarja t. 1 so že zopet prišli med vlado in Cehi. Le naravno bi bilo torej, orožniki ter zasedli vas, kakor da bi bili med <*a, ako bi se hotelo ministerstvo preustrojiti D^l V I" V » u " P5 " ' ' ■ • — - J — —----- J I — — j nega sluge in ključarja, ki je prinesel seboj sovražnikom. Pokazalo se je zopet kakih v bolj parlamentarno — bi tudi v ime Ce- veliko množino ključavnic in vetrihov. 60 bajonetov, in sicer, kakor navadno, pod hov stopil vanje kakov parlamentarec. Visoka komi« ja se je poda'a z enim vuhovnim poveljstvom slovitega okrajnega To ne bi bila nekaka nehvaležnost za del .m orožnikov v župnišče, od koder je šla glavarja koperskega. nikogar, ampak le sami ob eebi nmevna kmalu jakat cerkvene ključe. T,» l>ot 90 Prišh ŽDJim tudi en vladni konsekvenca spremembe v položaju in na- Jn od <>hČioskega prtd*fcojnika so se za- komiuar in trije rimsko-katoliški duhovniki, menih. Toda, kakor rečeno, dunajskemu listu htevali ključi, ki pa je'z vso pravieo odrekel *l«er kapelan iz Bo.-šta, Cvejn, od škofa je bilo le do tega, da vrši svoje prokleto kj n£e za R cmanje novoimenovani kapelan Krančič; rokodelstvo in da zastruplja politične vod- Vsled tega ie ključar odprl cerkev e in dolinski dekan Zupan. Razua tega je bil njake. Ti nemški liberalci potrebujejo zastru- p ^narejenim ključem: po tem so na vseh pe- v «nimivcm sprevodu se kopersk? ključar, pljenih razmer za življenje kakor r.ba vode. t h cerkven h vratih in na ob A stolpih pri- stalni ud visoke komisije, mežnar in In ko je dunajski list natrosil dovolj strupa, trdili žJ.nice in cerkvena vrata s, uradno občinski sluga iz Doline. ki naj zastruplja nemške duhove in položenje, zapečatili Spremljalo je to komisijo kakih 12 orož- pa si zopet nadevlje krinko in govori o — Ključe je vzel okrajni glavar seboj ter nikov 2 rataknenimi bodali. (Zvršetek pride.) potrebi eporazumljenja^__ PODLISTEK. Na rojstni zemlji. Spisal K«aver-Šandor-OJal»kl; prevel K- C. XV. — Tu ni druzega neg> da se rešimo tega. — Ha — kako se rešiti — o gospodine moj — kaj naj 44 in avstralsko konkurencijo — je moral sicer pritrjevati Mi kulašu, ali vendar mu ni prihajala m ael, da bi bilo najbolje, ako proda imetje. — Tako je — tako, in ni drugača — je — Nu, kaj! Jaz prodajam svoje To- govoril Mikulfiš. — Ni je več koristi od na- polje. Storite tako tudi vi ? To ste na VBe šh malih p >sesti. In na vse zadnje: tuli zadnje dolžoi sebi in svoji deci. Tako rešite storimo Xo, vz ic vsem neprilikam, vzlic veem slavonska velika posestva, komaj da života vsaj kapital. Blinjević se je v prvi hip oplaŠil, a m ikam svojegu trula, vspr čo neprestane rijo. Amerika, Avstralija — a pride na vrsto prave borbe v to, da se vzirž — veadar ni tud Afrika — južna Sibirija, saj to je še ni rekel ničesar. D?a trikrat je preko d'-iedaj n kdar resno mislil, da bi se mogel deviška zemlja —tam ne rodi ne osemnajst, 1 rakal prostor med oknom in Mikulašem. Ta rešiti vsega tepa in opust ti g. ep »darjenje ne dvajset zrn na eno zrno — kakor pri nas ter se preseliti v mesto. In ko mu je ne- le v najboljih letih, ampak zrno po dvesto davno M kulaš prviferat omenja' o prodaji, se zrn. In kam pride še ta konkurencija ! A nji- je le on zasmejal glasno ; tako čudna, tako bovo ceno obdelovanje — in ceno prevaže- ne prijet na — skoro neumna se mu je zdela vanje če s morje ! Prosim vas, — ni še dolgo ta m sel. Le v jezi je mogel priti na tako temu, ko sem bil na Reki. Videl sem paro- mi^el__a'i to le bolj v kletev, o kateri se brod — pravim vam — čulo velikosti, a ne m sli na tisto, kar se govori. Ia naslednjega doe niti mislil ni več na Mikulaševo ponudbo, kakor ni m slil na to tudi tedaj, ko je čul, da je kateri vlastelin prodal svoje im®t:e. Oj da bi storil to — kako — ksko bi ? Čvrsto ga je držala ta rodna zemlja — tako močno, da niti čutil ni njenih silnih spon. Te spone kakor da so bile del vsega nje govega rrganizma. Pa tudi sedaj, ko je M--kulai vedno naprej govoril o težavah gospodarja in je od filoksere prehajal na amo;iško ves je bil naložen s turščico. In ta turščica je za dve tretjini ceneja, nego naša. Ne — ne — nič več ni z gospodarstvom — je za-klical Mi kulaš. — Res — res — a davek — da ga ne moreš zmagovati. Propademo vsi pi vrsti — je dodal Blinjević povešene glave in bolestno skrbjo v obrazu . — Torej uvidevate ? — se je obrnil k njemu Mi kulaš živahno, a kmalu se je popravil zopet in je bil miren in hladen. pa je nadiljeval kakor popred. Govoril je tako razsodno — tako temeljiti, da stari Bl njević ni našel ni enega razloga, s katerim bi mogel pobijati trditve M'kulaševe. A na drugi strani mu j s bila vsa duša nasprotna oesedam, ki je govoril Mikulaš svojim trdim globokim glasom in ki eo se odbijale od starinskih sten doma kakor zrnje iz sovražnikovih topov. — Ne —! — je mogel kom »j spregovoriti starček. — Kako ne, za Bogi ! Pa čujie me ! Baron vam daje za Ltpnjak stotisoč. Jas mislim, da je to briljantna ponudba. To je že >pretium aff;ctionisc. Ali n* tako ! Ta svota je res nekoliko omamila Blinjević i. Sioro da se je začel tresti kakor od mrzlica. Bil je preveč resen trgovec, da ne Resnično, resnično vam pravimo, da je g. Schonerer plemenit pošteojak v primeri s temi — liberalci ! Hrvatje in Slovenci pa vojna predloga. Reški »Novi list« prinaša dolg dopis z Dunaja, v katerem opisuje podrobno dogodke med poslanci naše »Zveze« pred glasovanjem o vojni predlogi, in kako je prišlo, da so se isti vzdržali glasovanja. Dopisnik konstatuje, da eta vitez Vu-ković in dr. Šusteršič lanBko leto glasovala v delegacijah proti vojnemu proračunu, s kater.m je vojna predloga v zvezi. Poslanec dr. Ploj in Pogačnik sta v vojnem odseku tudi glasovala proti vojni predlogi. Prvi po svojem prepričanj «i, drugi pa da seje le podvrgel sklepu zveze. Ta zaključek pa je bil storjen le z devetimi proti 8 glasom, dočim predsednik te seje, dr. ivčević, ni mogel glasovati. Ali če bi bil glasoval, bil bi oddal svoj glas osnovi v prilog in bilo bi pol glasov z a in pol p r-o t i. Vsled sklepa »Zvezinega« je bil Koerber v veliki zadregi, ker tedaj so bili še proti predlogi toliko krščanski socijalisti kolikor nemška ljudska stranka. Dalje omenja dopisnik, kako je dr. Koerber po svojem odposlancu, grofu Pacetu, lovil naše poslance : kako se je poslednjim obečalo in grozilo- Ali Ploj in Pogačnik se nista udala in vsi pošteni Hrvatje in Slovenci so bili veseli, da so se naši poslanci enkrat emancipirali od vlade, ki je nasprotna narodu hrvatskemu in slovenskemu. Med razpravo o vojni predlogi v parlamentu je imela zveza dne 18. t. m. sejo,, da odloči, kako bo glasovala v plenumu. Te seje so želeli izlasti tisti poslanci, ki se nikakor niso mogli apoprijazniti z mislijo, da bi glasovali proti vojni predlogi. V seji so bila različna mnenja. Eni so hoteli, da se ostane pri sklepu in glasuje proti; drugi zopet, da bodi vsakemu poslancu svobodno, naj glasuje za ali proti, ali pa da Be vzdrži glasovanja. Prvi, ki so bili za to, da se glasuje proti, so povdarjali, da niso proti položaju monarhije kakor velevlast, ali pod pogojem, da je monarhija pravična vsem narodom. Ali ker ni taka, in ker ni jamstva, da postane bolja, in ker so bremena narodu itak že pretežka, da treba glasovati proti. To je tudi opravičeno stališče z obzirom na glasovanje v delegaciji in v vojnem odseku državnega zbora. Drugi so menili zopet, da ni smeti siliti poslancev, da bi glasovali v nasprotstvu s svojimi nazori. Vsakdo naj glasuje kakor bi bil vapričo take svote zapal v razmišlje-vanje in da ne bi se oziral na njo. — Sto tisoč, pravite ? A če jaz ne dam za stotisoč ? — je rekel že po navadi kakor človek, ki se pogaja na semnju. V nekoliko trenotkov je stala pred njim pred vsem jasna slika, ki je govorila za prodajo. S to svoto bi postal bogat človek, a nehali bi se trud — jeza — skrb. No, na drugo stran — doli niže v srcu — v Hrcu se je vse nekam treslo in trgalo od žalosti. — Ako ne daste za stotisoč — je posegel vmes dr. Rakoci — pa daste gotovo za sto in deset tisoč. — Sso in deset tisoč ! —je vskliknil Blinjević, ki je, naj je še tako visoko cenil svoj Lipnjak, vendar e vedel, da je ponudbah zares brilijantna. Tedaj pa mu je hkratu šinila misel — prav kakor pri kmetih — mise suma in dvoma, da-li ni Lipnjak še več vreden, ako S3 cel<5 Zidje tržejo zanj. — A če jaz ne dam niti za sto in deset tieoč ! — Ne bodite otrok — no, baron je silno bogat človek — pa dobro — dodati hočemo šb pet tiBoč- — razume se, da vi prepustite ves fundu3 instruetus. (Pride še.) Kakor je znano, je bila dalmatinska vlada prisiljena razpustiti laško irredentistično društvo v Zadru »Unione Zaratina«, ker je svojo irredentistično propagando vendar nekoliko preveč odkrito kazalo. Ta slučaj porabil je italijanski opozicijonalni poslanec Monti-Guarnieri v to, da je laško vlado interpelirjl, zakaj da se je dogodil ta razpust. Na to interpelacijo je obširno odgovarjal podtajnik v ministerstvu za vnanje stvari, Bacceli, in rekel, da se je dog«»dil razpust radi tega, ker je društvo prestopilo svoj de lokrog, ne pa radi katerega druzega uzroka. Interpelant pa ni bil s tem odgovorom zadovoljen in je trdil, da »laione Zaratina« ni nikakor prestopila svoj delokrog s tem, da je svojo dvorano okrasila eč slikama italijanskega kralja in kraljice. Obžaloval je, da Avstrija, ki je italijanska zaveznica, postopa na tak način pro^i italijanskemu elementu, med tem, ko se v Italiji goje prijateljska čuvstva do Avstnje. Povdarjal je tudi, da je avstrijski vladni komisar zavkazal sneti Bliko italijanskega kralja z besedami: [»Vzemite dol tistega Savojca !«, kar da je za italijansko dinastijo žaljivo. Ker je interpelant jemal tako toplo v sta bila na j obrambo laško dinastijo, so mu nekateri re-Vsi so se publikanski poslanei segali v besedo z oči-v zborniei tanji, da služi dinastiji. Vsled tega došlo je p t o- mefl nekaterimi pristaši posl. Monti Guarni- hoče ! Dopisnik reškega lista pa pravi, da bi bil takov sklep najnesrečneji. Čemu je potem zveza ? Razdelili bi se na troje : eni bi glasovali za, drugi proti, tretji ne bi glasovali. Oni, ki bo bili za to, da naj bi se vzdržali glasovanja, so menili : proti je težko glasovati z ozirom na gori; za je težko radi ozirov r-a postopanje vlade z nami. Prišlo je v seji do glasovanja o dveh predlogih : za glasovanje proti in za vzdrža nje od glasovanja. Prvo so glasovali o prvo imenovanem predlogu. Devet glasov je bilo za, devet proti. OdloČiti je imel torej predsednik *e svojim glasom. To je bil dr. Su-sterš č. S prvega ni vedel, kako bi. Slednjič se je odločil proti temu predlogu in bil je vsprejet predlog, da se je vzdržati glasovanja. Za predlog, da bi glasovali proti vojni predlog , so bili : Biankini, Ferri, Klaic, Peric, S p i n ft i e, Vukovio, P 1 o j, Ž i č-k a r in Gladiš jvski. Proti temu predlogu so glasovali : Ivčevic, ZatfVon, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Žitnik, Dluganski, Hruban in Stojan. Odločil je — kakor rečeno — pred sedmk dr. Šustersič. Odsotni z Dunaja bo bili : Borčić, Šupuk, Gregorčič, RobiČ, Ven-cajz, Bar\vmski, Mandiče\v-»ki, P.huljak in Koudeia. V seji msta bila, da si Dunaju, posl. Robič in Šupuk. držali storjenega sklepa in so se vzdržali glasovanja. I s t o t a k <» rili trojica naprednih cev, ki so bili na Dunaju. Tu i do ojstrih kontroverzij. Ko je hotel govoriti; povdarja dopisnik, da je tudi o tem glaso- republikanec G a t t o r n o, so poslanci cen-vanju vpiival prepir na Kranjskem. Govori truma in desnice proti temu protestirali in da se. da je dr. Šusteršie (potom\ so voditelji dc tenib strank ostentativno za-tretje osebe) dajal vladi na razpo- pustili sejo. Hrup je na to postajal vedno 1 a g o vse glaso ve kluba, akose veci in je predsednik na to prekinil sejo. | ista odloči za razpušČenje de- Ko se je seja nadaljevala, izjavil je predsed-želnega zbora kranjskega. To nik, da je zadeva glede interpelacije rešena, poetopaDje da je vsakako Čudno, ko je ven- na kar je zbornica prešla na dnevni red. Toj Balkansko vprašanje. Glavne točke reform, katere predlagati za Macedonijo Av-stro-ogrf-ko in Rusijo, so sledeče : Generalni inšpektor za Macedenjo se bo imenoval za določeno število let in bo mogel biti odstavljen le s privoljenjem velesil. On se bo lahko neodvisno od tuiske osrednje vlade posluževal turških vojaških čet za vspostavljenje in vzdrževanje reda. Vali-ji se bodo morali pokoriti odredbam generalnega inšpektorja. Na reorganizaciji orožništva bodo sodelovali inozemski izvedenci. Orožništvo bo Bestajalo iz kristijanov in mohamedancev v razmerju prebivalstva dotrčnih okrajev. Kjer je večina prebivalstva kristijanska, bodo tudi poljski čuvaji kristijani. Turška vlada bo morala storiti takoj konec roparstvu Arnatov. Y*e osebe, preganjane ali kaznovane radi političnih zločinov, bodo osvobojene. Za dežele, ki bodo podrejene generalnemu inšpektorju, se bo se-sSavljal samostojen proračun in se bodo vsi dohodki porabljali predvsem za potrebe dežele. londonski listi pišejo, da ruski generalštab razvije neDavadno vtliko delovanje. Vse one četer ki so o zadnjih vojaških vajah pod j ljudem Daj bi Cerkev delila sad njegove krvave daritve. Zato pa nikar ne zahtevajte od svojih dušnih pastirjev, da nekatere ljubijo, nekatere pa prezirajo, nekatere uče, druge pa zanemarjajo ; marveč duhovnika morate smatrati za to, kar je po svojem poklicu: »Služabnik Kristusov in delilec božjih skrivnosti lc in on mora z apostolom Pavlom govoriti : »vsem sem postal vse, zato da vee pridobim za Kristusa«. Zato ne metajte kamenja na svojo Mater, sv. Cerkev, katera vas polna ljubezni spremlja, kakor je spremljala vaše prednike, od zibelji do groba, .ter vas nikdar ne zapusti, pa tudi ne zahteva, kar bi utegnilo vam škodovsti. Seveda, Če tuintam opaža kaj škodljivega in skuša odstraniti to, t e d a j se komu zdi, da se mu godi krivica; in vendar sv. Cerkev noče nič drnzega, nego, kar heče dobra mati, ali previden zdravnik, ki tudi mnogokrat z navidezno strogostjo odstranjata bolezen, da rešita življenje. Ne iščite v medsebojnem občevanju k?:kor nalašč uprav to, kar vas razdvaja in ločuje, marveč na to glejte, kar vas združuje.« »Morda še nikdar v zadnjih desetletjih« b o poslan- eri-ja in nekaterimi republikanskimi poslanci so najvažnejši momenti te seje, kolikor smo mogli posneti po poročilih v laških listih. Ni pa izključeno, da je kak še bolj pikanten moment, katerega pa so laški listi modro zamolčali.. Sedaj pa nekoliko priponab. Pred vsem dar isti Šusteršič v delegacijah glasoval proti vojnim zahtevam in je odobraval postopanje dra. Ploja in Pogačnika v vojnem odseku. Če je to res — pravi dopisnik — bi bilo to nedostojno barantanje v strankarske svrhe od strani onega, ki bi moral največ gledati na j občne svrhe naroda — barantanje, nedo- moramo konstatirati, da, je po»2a»ee Monti, ki stojno nasproti tovarišem, a lažnjivo nasproti je provzrceil to irredei>tistično demonstracijo vladi, ker vsaj polovica tovarišev ne bi ga v laškem parlamentu, člen stranke, ki se na-1 bila »lupala 1 Ali pa se je morda dr. Suster- haja sedaj sicer v opoziciji, ki je pa bila ne- ! šič prestraš i groženj dr. Koerberja. To bi davno temu vladna stranka. Tako si stranke j bile — pravi reški list — prežalostno. v laškem parlamentu lepo zamenjujejo uloge : Dopisnik v »Novem listu« zaključuje : kadar ima »desniea« vlado v svojih rokah, Dejstvo je, da so vsi slovenski poslanci iz prireja irredentistiene demonstracije »levica«, srca Slovenije bili za vzdržanje od glase.- ko pa je sledrja na vladi, ogrinja si plašč vanja, a če bi bili proti vojni osnovi, če bi lojalnosti, zastopanje interesov irredente pa ne bilo razdora med konservativci in libe- prepušča »desnici«. S tem je dokazano, da so ralci v tej pokrajini, pokazali bi se bili Hr- vse stranke v Italiji irredentistiene in da le radi vatje in Slovenci kakor bi se bili edino mo- lepšega prikrivajo svoj irredentizem le tedaj, ko so na vladi. Nočemo danes| zopet govoriti o razpu-ečenem druitvu »1'nione Zaratina«, ker smo od glasovanja se smatra kakor prava ee s tem dogodkom bavili že dovolj obširno vojni vladi, Vzdr- rali, bili bi namreč glasovali proti predlogi, b tem bi izreki i nezaupanje kakor je i?ta zaslužuje v polni meri. zevanje slabost. Vendar pa mislim jaz, da seje nekoliko obrnilo na bolje, ker ni bil nobeden za to, da bi glasovali za vojno predlogo. Poprej so Hrvatje in Slovenci, ali večina njih, vedno bili za vlado, katero koli, vedno so poljubljali šibo, ki tepe njihov narod. Sedaj tudi niso odbili te šibe, kakor bi bili morali, ali vsaj poljubljali je rala niso. Oddaljili so se in to pornenja nekaj, kajšnja Na pol pota bo. Celo malo dalje smo proti pravi sn-čri, kajti, ako bi bili v zvezi in da ni bilo dvojice Cehov, bi se bili že sedaj odločili za glasovanje proti predlogi, vatje in Slovenci, ves jug n a r h i j e, niso za vlado! In in dokazali, da je bilo postopanje tega dru- j štva sramotilno za ntšo državo in dinat-tijo ; i a čim bolj sramotilno je bilo postopanje tega društva za našo drra\o, tem veča je predrznost poslancev v laškem parlamentu, ko zahtevajo, naj bi laška vlada protestirala proti razpuščenju »Unione«. Po tem takem bi mo-naša država mirno dopuščati, da tu-irredentistična društva propagirajo združitev naših obmorskih dežel, ki niti italijanske niso — in najmanje med vsemi Dalmacija — k materi Italiji. In kaj na vse zadnje briga italijanski parlament in italijansko vlado razpuščanje društev v naši državi, in tudi če bi bilo tako razpuščanje makar kortk dalje. Dalnji korak, ki ga store prej protizakonito ?! Take odredbe bo avstrijska ali slej, aso se vladni ziBtem ne spremeni, mterna zadeva, katera nikogar nič ne briga, bo to, da bodo glasovali proti vladi. Za to To bi bil moral zastopnik italijanskega mini-treba, da se brigajo tudi njihovi volilci.« sterstva tudi odgovoriti na dotičoo interpela-Tako poroča o dogodkih reški »Novi | cijo, ne pa da je dokazoval, kako je bilo list«. Njemu prepuščamo odgovornost; na onih dalmatinsko namestništvo opravičeno razpu-pa, ki so zadeti, je sedaj, da se opravičijo, stiti društvo »Uniono«. Odgovor vladnega Jedno pa moram) izjaviti: ako so podatki v zastopnika na Montije vo interpelacijo mora na redkem listu izkažejo resnične, pride trenotek, ; vsakogar napraviti utis, kakor da bi Dalmaeija ko bodo morali do enih poslancev iz Dalma- | spadala faktično že k Italiji in da jo avstrij-cije, ki so za odločnejo taktiko, in do —go ; vlada le provizorično Bpoda Spinč.<:a fctavsti resno vprašanje, kako račun Italije, kateri pa mora Kuropatkinovim poveljništvom tovorile južno armado, da so že od avgusta popolnoma pripravljene za vojno. Število časnikov v vsei. ni prišel od škifijeke kurije glas, ki bi tako južnih polkih da se je močno pomnožilo. — ; izrecno pozival na mir one, ki so tako pogosti Mnogo nezmožnia častnikov se je premestilo nasilni kalilei. Sicer fo bolj dvomljivim be-oziroma penzijoniralo. Dovršene so tudi pri sedam, svetujoeim mir in narodno enakoprav-prave za mobilizacijo 1 OU.00O reservistov pr- nost v cerkvi, j emali vrednost čin i,, vega in 1*0:(H)0 druzega razreda.. jnarekovani od drugačnega duha,. __ki fo se poprej in pozneje vršili in tolerirali in so bili naperjeni proti italijanskemu življu v@stj t mestu in po šktfiji. I>aDes pa ne le da j n o b e n čin ne nasprotuje bese- Politika t cerkvi. V nedeljo so čita« dam mon9ignora Nagla, marveč po cerkvah pastirski list Frančiška Kaaverija aarajkaterj aedanji simptom v pastirskem Nagla, škofa tržaško- koperskega. Očitno je— listu Famem kako n&vi škof ve, in ljudje so govorili to naravnost - da Je dia mir se ne pridobiva in ne list v prvi vrsti naperjen proti ohranja> ako se ne postavlja Slovencem in še posebej proti &aV0ra0nim, ki nočejo miru in. slovensk emu boafosluženju. No % kale!!« mi smo vendar molčali in ne bi tudi sedaj Petem povdarja »Pice^lo«, da je slovan- reagirali na to prvo beBedo vladike vernikom ^^ njkakor pa ne italijanska duhovščina v naši šktfiji — ker nismo hoUli razburjati j5riva (]a eo 9e razvile razmere, radi katerih itak že dovolj razburjenih duhov — ako bi noyi >kff pOV7(],ga svoj svarilni glas; italijanska duhoveč na da ni tiefca, ki zanaša narodne prepire na cerkveno polje in ki zlorablja vero v stbone nemene. Italijani da pričakujejo od novega šk< fa nadaljnih činov.. Sosebno ob sedanjem potovanju v Rim da bo mrgel biti isti zdravnik, ki odpravlja kali Predvčerajšnji »Piccolo* pravi namreč: bolezni in ozdravlja, in da postavi v pravo »V fje'gled postu je mons. Nagi izdal lug pr0Šaj0> predloženo od a g it a -do »veleeastite duhovščine* in »ljubljenih to.rjev za slovensko bogoslu-vernikov« obeh združenih škofij navadni pa- ženje v škofiji, stirski list, ki je prvi novega ški fa. Poleg ^ dela, ki je Čisto in strogo verski, je ves- pastirski list slavospev miiut in ni brez ko- V merito »Pircolov'h« Izvajanj se ne risti, ako pokažemo na nekatere odlomke: spuščamo in se omejamo na konstatacijo, da »Zakaj, odkar eem bil po nerazumljivem d o g o d k i z a d n j i h d n i p o t r j a j o, sklepu Previdnosti božje nepričakovano po- d a j e z a d o v o l j n o s t židovskega klican voditi združeni šksfiji, zavedal sem Lista o p r a v i č e n a. se jasno svoje više pastirske dolžnosti ; B I i ž n j a p r i h o d n j o s t p a kaže, posebno pa, ko mi je sv. Oče papež, ka kdo bo moral poplačati račun teremu ste Vi, preljubi verniki obeh škofij, nate m, da sta se sporazumela toliko pri srcu, zaklotlr B od i a n ge lj š k o f in — V e n e z i a n. nas ne bil glas sovražn«ga nam »Piccola prisilil v to, da govorimo. €e je bil morda še kdo v dvomu glede gori označene tendencije škofi»ega lista, danes ne more biti več, ko je čul — hvalo in zadovoljnost v »Pic-eolu« ! kakor nositelja miru te poši- Prav a propos nam priliaja pismo, ki H r- m o to je sodijo zvezi, v katsri se na- prav za prav hajajo ? ! Dalmacija v italijanskem parlamentu Ker bi mogel ta naslov vzbujati domnevanje, da Dalmacija že faktično pripada k Italiji, povdariti moramo najprej, da pripada Dalmacija še vedno k naši državi, kar pa posiance in ministre v Rimu prav nič ne moti, da ne bi Be na obširno bavili s stvarmi, ki se dogajajo v Dalmaciji in katere j Bvoje dolžnosti bi jih ne smele prav aič brigati. stije ? ! administrira na o svojih činih izdavati točna poročila, da more laška vlada potem natanjko odgovarjati na interpelacije irredente. Kdaj pa pride za našo vlado tre notek, ko začne enkrat razmišljati, da treba vendar tej laški gospodi iz oficijelne in ne-oficijelne Italije dokazati, da cesar avstrijski tudi glede primoifkih pokrajin ni še — namestnik laškega kralja ? ! Ali bo res še dolgo trajalo, da se avstrijska diplomacija zavfe te do manarhije in dina- miru; ----- --------------t _ ljamo!« ! n£m Je P58ala neka F°k°žna g0SPa> ^emka. »Živite v miru tu d i . z d r u g i m i ki pa zna tudi slovenski ^ ljudmi. Tudi to velja za vee, in je po- j Dane,, v nedeljo, sem hotela z globoko sebno važno tam, kjer razburja duhove in pobožnostjo prisostvovati sv. maši povodom neti ce'6 ogenj sovražtva neumestni papeževega jubileja pri novem sv. Antonu, narodnostni prepir. Brezdvomno Prišla sem še k zaključku italijanske propo-imaš pravico in dolžnost ljubiti in gojiti | vedi, kjer se je čitalo postno pastirsko pismo. &voj narod in svoj materini jezik. Toda ti1 Nekaterim lepim navodilom je po mojem nisi sam na svetu; tvoj arsed, ki govori skremnem mnenju (ker že dolgo let živim v drug jezik, ima jednano pravico, in kjer-! Trstu in poznem cekaj njega razmere) naslov koli se Bnideta, vtlja vama svetopisemska popolnoma zgrišen. No, in potem je italijan-beseda : »Karkoli nečeš, da drugi store >ki propovednik povdarja! s posebnim pathosom, tebi, tudi ti ne stori drugim«. S tem jej kako bo v bodi čem p< stnem čatu za vsevtr-izključeno huj-kanje proti drugim. Ohranite ; nike preskrbljeno. Za Italijane so določene si torej sveto priprostost ter živite in delajte tri propovedi na teden, ;*a Nemce istotako- tudi tri — in pr čakovala sem opravičeno, da za SLovence seveda tudi tri ! In vendar je bilo moje pričakovanje krivo. Gospod propovednik je nekoliko zaustavil in je potem nadaljeval — druga naznanila. Sveta jeza in globoka žakst me je obšla, ko me je prepričala tudi ta prilika, da za iajšttvilne_še svoje ovce ti g o-spodje nočejo ničesar vedeti! Tega nočejo pript znati javno, da je morda tudi za Slovence poskrbljeno ! Kar se tiče teb, se vrši le na tihem, da nihče drugi ne izve. Kakor da so Slovenci v pravo sramoto 'raaskih ceik\at jih oni slovesno zatajuj f jo in molče o tem, da se bo tudi za najbolj za puičeno ul ogo slovensko ljudstvo z-vrševalo dušno pastirstvo. Kakor vselej, tako so tudi ob tem času velik del, ako ne celo večina kršČan-ikem duhu ! Tudi to velja vsem, še posebno pa tistim, ki imajo več upljiva v občini. Nikdar pa ne smete zanašati narodnostnega nasprot-stva na cerkveno polje, ker cerkev je mati vsem kristijanom brez Fazi1"ke naord-nott;, ali pa v hišo božjo, kamor se shajate k službi božji. Ne ponižujte te Matere svoje, sv. Cerkve, d a bi jo hoteli zlorabiti za sebične namene! Cerkev nima pokl ca, da bi pomegala eni narodnosti do premoči nad drugo, marveč njen poklic je rešiti duše vseh. Cerkev j.e vzvišena nad vse narodnosti in je za vse narode in zato prava mati narodov. To nalogo jej je dal Gospod : »Pojdite in učite vse narode !«. Kajti Gospod je prelil svojo kri za vse ljudi in vsem vernikov Slovenci. In to vedo dobro vsi go spodje duhovni. Ali gospodje mislijo : č^mii bi se eksponirali radi tega neumnega sitnega ljudstva' Da se le pred gospodo izkažemo z cr?torskimi «fekti in ne ranimo fanatizirano občutljivega laškega ušesa. L)o*edaj sem, kakrr Nemka, vedno zahajala k nemškim postnim propovedim in sem svojce ter znance vabila tja, obžaluje, da ni tudi za Slovence tako poskrbljeno glede govornikov in glede primernega časa kakor je za Nemce in Italijane. Ali v deči, kako se začenja tako žalostna politika v g a njati v naših crkvenih hramih, in kako se ti gospodje ce'<5 javno bahajo in ponašajo žnjo, zagrenjeno mi je čut=tvo in sem sklenila, da, če je že res tako, da vbogo tržaško ljudstvo slovensko ne zaslužuje in ne potrebuje nobene postne pridige, mije tudi meni ni treba več. Mari so časi res tako primeriti v to, da trospodje žalijo pobožno in verno slovensko ljudstvo in je izganjajo iz cerkva? Globoko vk< renipjenfga verskega čuta mu sicer ise m'rejo iztrgsti, ali uničujejo mu e d i - o zaupanje, ki je še ima do postavljenih mu duhovnov. Odslej si bo vedelo samo izbirati duhovne. Le tako naprej ! Odgovor pa boste dajali Vi gospodje, ki ubogemu ljudstvu zapirate cerkvena vrsta kakor — v Ricmanj h. Seveda danes ne morete še umeti tega, ker Vas je omam la uljudnost oberžida Veneziana, ki je začel vabiti na cerkvene slovesnosti in delati škofu komplimeDte ! Dogodki t Ricmanjih. »Obzor« piše: » ... Stara prak=a dokazuje, kaka so katolicizmu dali nacijontlno, italijansko, rimsko barvo, pak si hočejo preko njega :n z njegovo pomočjo osvajati — ne raših duš — ampak naša tla in naše ljudi, in dušiti naša prepričanja in n: ša narodna čutstva. V n8j-noveji dob: so se zopet uprli. Na vse zadnje nem Ricmanje najbolje osvetljujejo te njihove težnje___Ali R cmanje so trd oreh. Zasfonj vse mahinacije cerkvenih in posvetnih oblasti, zastonj obiski orožnikov in — laž dimnikarjev, ki nagovarjajo narod, da bi se zopet oklen 1 btinetva. Narod v Ricmanjih niti ne p gleda teh gosto p, on se ne ozira niti na novfga kapelara, ki daruje sv. mašo vedno pred prazno cerkvfjo. Te dni je prišel v Kicmarje v obiske tudi eden kanonikov iz Trsta; prelje in — odšel. Prihaajo tudi razna ko; ersVa gosj o Ia, ali morajo slednjič konstatirati, kako uz rno se vide ta narod! Ricmai-jc se bavijo mirno Be svoj;mi opravili Ta m r in ta vstrajnost je najlepši moment v vsej borbi, aje tudi obenem jamstvo zmage! Tako bi moral postopati ves naš narod: udi na drugih linijah : dostojno, m ino ali vstrajuo! Javen shod priredi politično društvo »E 1'nost« prihodnjo nedeljo popoludne v narodnem domu pri ®v. Ivanu. Par podatkov in konkiuzija. (Dopis z dežele iz svečen šk h krogov.) V tržaške-koperski škf Hiji se propoveduje zdaj : hrvaški v 80 cerkvah, slovenski v 72 c-rk^ah, Jaški v 30 eerkvsb. To je jasen dokaz, da so v tej šketiji S'ovani v veliki več ni ; Italijani se sk >ro zgubljajo v primeri z njim'. Zato zahtevamo, da bodo v Trstu cd 7 kanonikov vsaj 5 Slovanov. D. kler se to ne zgodi, se dela Slovan m krivica. A to si zajomnimo dobro in bomo tudi izvajali posledice. Naj torej tržaški ordinarijat tudi tu pokaže svojo odi čnost, ako tu če, da mu bomo kaj zaupali ! Vsakemu svoje! Pa bosta mir in zadovoljno;-1. Se vedno po — starem. Pišejo nam : V kljub veem našim mnogoštevilnim tožbam in pritožbam je danes na našem c. kr. redar stvenem centralnem uradu še vedno v§e — po starem. Mi ne iščemo dlake v jajcu ; t>li, ako se stvari ne predrugač jo, bo že treba, da se bolj na drobno pobavmo s temi uradi. Že danes pa pravimo, da je na central nem redarstvenem uradu, osobito v tretjem nsdstrepju, precej — nereda. To dokažemo tudi o priliki, ako se ftvar ne uredi tako, da prenehajo prihajati sedaj prepogoste pritožbe. Uradnikov, ki ne znajo deželnih jezikov, naj bi ne nastavljali uradom na čelo ! Še bolj pa je ob ojati, ako na teh uradih poslujejo goapice nevešče slovenskemu jez ku ! V Trstu "mamo vse polno tudi tacih sposobnih žensk, ki 1 i bile v stanu opravljati one služb*, a so zravfn tega zm< žne tudi našega ezika. Le hoteti je treba, iskati je treba. Oaol/t? ni lepo, daje tam, kjer se izda-vajo strankam piijavni listki, ostba, ki ne zna niti besede slovenskega jezika \ Je-li to častno za c. kr. urad, ko mora slovenska stranka, ako ne zna laškega jezika, še le čakati na pomoč — kakega tolmača, ako hoče imeti par prijavnih listkov ? Kakor rečeno; mi ne tožimo le iz navade, kakor delajo to gotove stranke — mi tožimo, ker imamo ta to tehtnih vzrokov, ker smo siljeni. V nadi, da se nedostatki odpravijo, polagamo za sedaj pero. Kdo Izzivjje?! Pišejo nam: V nedeljo, dne 22. t. m. pem krstil svojega novorojenčka v župniji pri Jezuitih. Šel eem bil tja s prošnjo, naj v s'ovenskfm jeziku izvrše sveto funkcijo. Neki slovenskega jezika nezmožni gosp. duhovnik mi je odgovoril potom strežnika, da tega absolutno nestori! Na mojo opazko, da sem dal krstiti že več otrok, vse v slovenskem jeziku, mi je omenjeni g. duhovnik odgovoril: »To je bilo nekdaj, a sedaj je drugače!« Ali umejete sedaj za-dovoljnost »Piccolovo« z novo ero na naši šk-fiji?! Jaz sem rdločno zahteval le svoje pravo in da ni bilo kumov, ki so me prosili, naj ee vdam — bi bil dal odne3ti otroka brez krsta. Največ me je razburila trditev gosp. duhovnka, č«š, da sem prišel v cerkev vganjat politiko! Jaz eem dal sinu imeni Fran. Ognjeslav. ObČajno imenuje duhovnik pri krstu vsa imena, dana po starišib, omenjeni gospod pa ni niti eokrat imenoval ime Ognjeslava, pač pa me je vprašal, kaj da pomenja beseda Ognjeslav?! Povedal s* m muf da pomenja isto tolike, kolikor n. pr. kakov Rcmaio! Na opazko duhovnika, češ, da je Romano svetnik, Bem povedal go9podu — seveda potom tolmača — da je tudi Ognjeslav svetnik. Je-li lepo iii pravično, da nas, ko zahtevamo, Daj nam otroka krste v slovenskem jeziku, stavijo pred dilema: Ali v latinskem, ali v laškem jeziku?! V slovenskem — absolutno ne ! Verčon Fran. Nekdaj in sedaj. Kakor toliko in toliko t-tarh in zastarelih običajev, tako izginja v Trstu tradicijom lni pustni »korzo« . Pa ne samo v Trstu, ampak po vsej Evropi, kjer je bil v navadi. Da ni cn h tisočev radeved-n h, ki pustne dni zijaje polnijo u ico Corso in bi žnje ulice in trge, bi v Tratu ne bili te dni niti oj asili, da je — pust. Iz italijansk h mest prihajajo o pustnih zabavah poročila — slična tržaškem. Povsodi se mneže plesi in plesni venčki, med lem pa zginjajo nekdaj slikoviti in sloveči »korzi« in vse, kar je bilo v navadi v naših dedih in pradedib. Z odpravo pustnih »korzov« pa ne izgi-njj-jo le lepi zasližki izvoščtkov, ampak i7g nja tudi mn'go on h, ki so v prejšnjih časih po v«e leto pripravljali konfeture, katere so potem razprodajali zaboje tri pustne dneve ! Cvetličarji in ce'e vrste d i ugih obrtnikov tudi že cbčutjo ca svoji koži posledice propadanju onih dni, ki so jim v prejšnjih časih do-našali tisoče in tisoče lepih dohodkov. Kaj vee je pov^pešilo to propsdanje, o tem Fmo že govorili večkrat. Zato nt m Fedaj ne preostaja druzega, nego da rečemo, da je to j ropa danje — zat menje ča?a, znamenje sj ra-menjenih socijalnih in še posebno gosp odarskih raznif r. Pustna kronika. Pustni torek bi bil, kar se liče tradicijc nalcega tržaškega torza, izpal dokaj bolje od pustne nedelje, a sedaj se je postavilo vreme po robu in mi čoa ploha je razgnala maske, kočije in občinstvo, ki se je ubralo na Corsu. Tobko živahnejše pa je bilo življenje po gostilnah, kavarnah in plesiščih, kjer se je vse trlo ljudstva, ki je na vsak nt čin hotelo popolnoma izrabiti zadoji dan puste. Tudi sle venskih zabav je biio zadnje tri dni toliko v našem me tu, da nam je dants zbok ob'I'ce gradiva, ki se je nakti-pičilo, n< mr goče podati poročila o istih. Izlasti emo m< rali odložiti d< šlo nam poročilo o krasni »Sokolovi« nuskaradi in o oni divni zabavi barkcvljansk h rodoljubov. Prosimo potrpljenje. Najdeno Na naskcrfdi pevskrga društva »Kolo« sta ee našla dva ključa; lastnik istih naj ee oglasi v naši tiskarni. urašb« premftnin. V čstrtek, dne 26. feb. ob 10. uri r>r®dpolu iis^ se bode vsi -•ar«dl m tak. v kr. okrajna«?& sodiččs ea civila« stvari vršil* »ledeč« dr«*h» premičnin : ulica 6'ustinelli 5, hišna oprava ; ulica Vit torio Colonna 2, hišna oj rava ; ulica S Maurizio 10, hišna oprava in glasovir; ul ca Fcrni 7 p, hišna oprava in razno ; ulica Tor- ricelli 2, h;šna oprava ; ulica Squero Nuovo 13, hišna oprava; ul:ca Cecilia 3, hišna oprava ; ulica Arsenale 1, ura, barva, ftol in razno. Vremenski vestoik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 3.0, ob 2. uri popoludne 11.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 776.2. — Danes plima ob 7.7 predp. in ob 8.12 pop.; oseka ob 1 20 predpoludne in ob 1'29 popoludne. Kakor je splošno znano, dajajo MauLh-nerjeva semena za repo in klajo velik dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthnerjeva semena za zelenjavo in cvet-Ijice. Vesti iz ostale Primorske X ti leten fantič, ki je svojemu 17 mesečnemu bratcu s sekiro odsekal roko ! Iz Podgrada nam pišejo o nastopni grozni ' nesreči : 6-letni sinček Antona Ceka, posestnika v Hrueiei pri Podgradu št. HI, je svojemu koiraj 17 mesečnemu bratcu Franu s sekiro 'odsekal roko. Nesreča se je dog dila t'ko-le: 6-letni bratec je pred h šo »sekal« drva. ! Nesreča je hotela, da je v hipu, ko je ta I zaimhnil, da preseče palico, ubogi Francek sfgnil za isto in je vsled tf ga 6 letni deček, 1 mesto palice, oileekal bratcu desno roči ! co ravno čez dhn, tako, da je ubogemu detetu cd vseh prstov na roki ostal samo I palec ; drugi del roke pa mu je v sel na mf-jhrrm koeč« ku keže, katero je zdravnik ' moral prerezati, ko mu je rano ovil. Ko se ' je zgodila nesreča, bila ie otn kova mati doma v h ši, oče pa v gozdu. — Pred kak m mesecem pa ee je v is-tem kraju sin Antona Požarja, 12-letni Anton, ! igral s slamore-.nico in drugi otroci so obračali na isti nože. Bogve kako je fantu prišla r< ka med cože ! Morali so ga z mc čno ' poškodovano roko poslati v tržaško bolniš-' nico, -*z katere se je še le te dni vrnil. Ven-' dar roka ša ni zaceljena. Prsti pa mu 1 za vse življenje ostanejo deformirani. Grajat' ' morfmo veliko nfpako na kmetih, da pi ščajo 'taka o?tra in nt varna orodja na pisnem, ne da bi jih dobro pospravljal' vsaj pred otroci. Malo več pazljivosti, pa bi se ne dogajale pri ' otrocih tako pogo3toma uprav grozne nesreče. X Iz Duto^lj na Krasu nam pišejo: Dne 22. t. m. Biro ol-hsjaii zelo slovesno papeževo 25-latoico. Dne 21. t. m. zv< čer po Mar j nem zve- Razne vesti. Minister, ki se ženi. Madjarski 1'sti javljajo da se minister za Hrvatsko, Ervin pl. Cseh, zaročil z gospo Julijo Pappovo, udovo Ev-ginija Saške, posestnika v maranjski županiji. Ali ni to tudi signum tempo ris, da so madjaski lisi i prvi obveščeni o srčnih stvareh ministra za Hrvatsko ? ! In mlado mora biti to srce, kajti ekpcelenca se ženi — v tretje ! Društvo »Zvezda« na Dunaju bo imelo v nedeljo, dne 1. marca 1903 svoj zabavni večer v dvorani »W:ener Reesource«, I. Reieh9rat?8trssse 3. Iz pofebne prijaznosti bodo sodelovali blag. go?pa Pirčeva, gospica k^naertna pevka Ida Sehoatag in pevski zbor pod vodstvom g. Vinka Krušiča. Z°četek ob 6. uri zvečer. Prijatelji društva dobro došli I Brzojava pršila, Potres na Češkem. PRAGA 25. (B) V Graslicah i n okolici ter v saškem gt-rovju je Lilo občutiti včeraj močne zemeljske sunke, spremljane podzemeljskim l obnenjem, vendar ni provzročil potres nikake škode. Izjava kornejja poveljnika Galgotzy ja DUNAJ 25. (B) Vojno ministerstvo pri-obču;e nastopno brzojavko kornega pt veljnika Galg( t=yj a: »Zbok načina kakor se je na podlagi izkrivljenih dejstev zasramovalo moje ime v zbornici poslancev, in v zmi»lu splošre izjave, podane v zbornici od min'Btra i a dež. brambo dne 6. novembra 1902, da ob obsto-j< čih okolnostih zasramovanja ne morejo raz-žaliti vojske in nje pripadnikov, se ne čutim žaljenega in torej ne uit žim t' žbe proti po-tlancu Pernerstcrfer u radi razžuljeDja časti. Sodbo o mojem delovanju k*kor koruega poveljnika prepuščam rn m, ki ?o poklicani v to in ne manje srd bi svojih tovarišev in pod-rejencev. G&lgotzy, 1. r.« Tej brzojavki pridodaje vojni minister nastopro izjavo: »IzroČu'e to brzojavko javnosti, 'zjavljam, da F. Z. M. Galgotzv uživa v veej vojski največe soošt>vanje in da je zbok svoje praviČ-o-t' in toli toplega srca za blaginjo Bvojih podrejencev ne le vifoko spoštovan mpj vojaštvom, podrejenim njegovim poveljem, ampak naravnost ljubljen. Izjavljam nadalje, da se v obs žju 10. kora agitatorji in denunnic jaati bližajo priprdni-kom vojske, ki uplivajo Danje na način, da bi jih zaveli v dejan a, ki v intere3u discipline zahtevajo u:-> jveČo pažnjo najstri žje nastopanje nenju eo zagromeli topiči : vse hiše po vseh ! F. Z. M. Galgotzj- ni niti sam prekoračil duuovnji so bile razsvetljene. S h š so vihrale zastave ; crkev in zvonik sta bila pa čarobno rasvetljena, Mog» čni ki-esi so nam temno noč sprt minje vali v be i dtn. Godba je svirala pred erkvijo, < uhovn:ščtm in po tem po vas-i. L brsnemu zvone nju ni hotelo biti ko d ca. — Drugi dan ob zori so zopet zfdoneli tc-I tči, mej streljanjem je bilo zopet ubrano zvotenje, a gedba je po vasi svirala koračnice. — Qb 10. uri je bila slovesna služba božja, h kateii je prišla silra množica ljudstva od blizu n daleč. Propovdnk nam je živo opital življenje Le< na XIII in njegove za sluge. Med službo božjo je zopet obilno svojo oblast, n ti ni dopuščal, da bi je prekoračili njegovi podrejenei. Državni vojni minister P tre ch 1. r., F. 31. LT. zdajatelj in odgovorni urednik FRAN GOD N1K. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta mur MM*unx$tr n t m* n n M n x x n Svoji k avojim! ZALOGA n n pohištva« dobro poznane § streljale. Tudi g< oba je imela svojo ulogo. j Take rtztvttljave, in take slovesnosti ^ K tovarne mizarste zailrnie t Gorici (Solfcan) H vpisane zadruge z omejenim poroštvom 4» Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) S št. 1. hiša Marenzi. S Nu}yečja tovarna pohištva primorste dežele, g Solidnoat zajamčena, kajti lea se osuši ^ ^^ v to nalašč pripravljenih prostorih a tem- * ^ peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, mo- derni sestav. Konkurenčne cene. ^ Album pohištev brezplačen _ prej ^Tnton Černigoj še ni bilo do sedaj v Dutovijab. Čast prireditelju te krasne Blovescosti ! X Nesreča ali zlodio. — V nedeljo ee je zukasni 1 23-'etni mladenič Feliks Berlot iz Ajbe, stenoj 5i v Rodežu blizu Kauala, v Kan&lsk« m trgu ter odšel nekoliko »dobre vtlje« šele pozno v loč prt ti domu. Drugi | dan eo našli na cesti n'egov Ul ;buk, a o p jem Ui|t/>uut|yy||Mt|t||fl|y w ni do zJt) ne dtha ne sluhe. Berlot, takd j jjjjjjjjjjj^j J^J^^^JJS/SS se pripoveduje, je imel pri sebi rad ODO K i ®Mei§aiiif Levi Ilizf 1 denarja in več več drugih ' ažnih papirjev. Vesti iz Štajerske. — Politično društvo »Naprejc na dein. Politično društvo »Naprej« je sedt?j pridno za petami nemški stranki, ki bi hotela b< gati slovenski narod po celjski »kclici. Dne 22. t. m. je bil že četrti shod v poučevanje naroda in sicer v Lukrovcu. Zborovalo" so prisegli, da ostanejo zvesti ploven skemu pregr. mu. Soglasno &o sprejeli 4 resulucije, naperjene proti zvijačam celjskih Nemcev, s katerimi bi isti hoteli begati oko ličane. — Kri sije za str o pil voditelj sccijalnih d( mokratuv v Štoreh, Frischauer Ranil seje bil namreč na delu v levo roko. Prepeljati si gi morali v celjsko bolnišnico, kjer so mu roko odrezali. Pr»» Ja tovarna wsc.fc rr g t. •S r< s t TOVARN /V. VI* Tftt vogal VI« Ua!t*r,e i Piazza Reetrfe At 2 I (šolsko poe?ry;6) In Via Rlbcr** 2f Tviefor. št. 670. & ----^JM- Vsi*k ;%bu< .»pe-arij, xrcai u v, X»-»rl^j* trdi pO posebnih & .ccfjt^ (S Cesic ftjes & IlDinOfilJ Cfkik U3T0I1 ii fkiUu ISP Predrrst! puu^v^o so na ^t*. o-jra^l ah žamznioo 'raoKt. Sprejem« zavarovanje človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnici. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mit z zmanj>ujo<'iaii »e vplačili. Vsak <*lan ima po preteku petih let pravico do dividende „SLAVI JA" vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavarj e poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih ceaali. Škode eenjn e takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. TOUflRNfl POHIŠTVA IGNACIJ KRON Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848. H m 06 h ulica Cassa di Risparmio Tovarna na Dunaju. Novi eeniki. izvirni narisi, načrti za eobe na zahtevanje — ---— — brezplačno. — — — — — — Čast mi je i aznaniti j». n. s1, občinstvu n e#ta Trt?, t o^o!*«**, da prm te dm ot'-oril zalogo daimtn«kih naravnih vin. Prodajam p» zm rodi cenah na d-l>< lo in v atfkleni<'f>h. Z ■ gn n*hsja v h Emila grofa Alberti-ja. ulica Ghogs sl 8 zad«-j na dvoriš u. Namizna vina, črna, bela „Opollo" (scMlcher). Pn«b»'Bfn tudi naraven in priften tro p i n j e v e c in olje. Ker naša dalmatinska vina ne samo na glasu k^kor izvr-tn*«, amp U še znamenita, tud i k m k < r okreplj«i*»ča za bolnike in tu a I " k r i v n i k e. nad^ja-n se za trdno, da me 1*» občinstvo naimnogoptevilneje po^ašča'o se svojimi n*roč!>ami ter s»t«*m vršilo nas*1 n-rodno ge^'o : Svoji k »vojim ! O 'ličnim sj>«ištovanjern Mat ko Paić. Prodaja manifakturnega blaag SALARINI v ulici Ponte della Fabra št. 2. in jK>družniea „fi\h citta 9i fon3ra" ulica Poste nuove Št. 9. (Brunerjeva hišt * Velika zaloga izgotovlj^nih oblek za ®->5ke in dečke Velik izbor oblek za mo«ke od gld 6.50 do 24. za dečke od gld 4 do 12. suknene jope v velikem izboru od gld. 3. do 8. zimske močne in podrite jope z ovratnikom od astrahana. od gld. 5 — 14, ravno take podate b kožuhovino po gld 12. — Površne suknje v velikem izboru od gld 18 — 32 Jopice za dečke v raznih oblikah m barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, finej-e od gld. 5—9 Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 l»»t od gld 2J<0 — 10. Haveloki za moške in dečke pc Mj*d±iih analu Hlače od moleškitia (zlodjeva koža ta delavce izgr tovljene v lastn: predilnici na roke ▼ Knraainu. Črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Ve lika zaloga snovij za moške obleke na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki ne izgotovi z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 ur ali. V podružnic* » ulici Poete nuove se zprejeaiajo izdelovanja obleki po meri ter se še posebno vdobiva vsake vrste oblek t raznih ris anicah in merah za moške in dečk e. Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva Andrej Jug TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST priporoča svojim c-nien:m rojakom *voje uajlx>ljše in trpežno pohištvo, b »d si svetlo aii t* u no p» 1 t .rano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vd*kovratne iRUfclke jH> načrtu ali poprave, krtere izvrši v najsr^jšeiii ča-u in y polno zadovoljni »st naroči»elja. Cene brez konkurence. Za obilne naroebe se toplo priporoča svojim rojukom v mestu, okoljoi in na deželi v Linie.u ^esla : 8voji k svojim ! Pri svetem Antonu Padovanskem, prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst. Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo). Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, huroeral, roketov, kvadrat v, kol »rje v L-c, j rsniko*, micah v, brevirj'iv, ritua'ov, diur iov in n»številno na'«ož,iih taz ično fino \e?anh knjig, svečnikov, križev, evetilnic, kelihov, ciborjev se srebrno ku o. Jedina zaloga za celo Primorje kipov v \sakovr-tni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romanskem kartonu, pri,»< ročljivih posebno za vlažne cerkve. Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kak« r tudi m.šane sv« če 1. in II. * rt>te, podo'». » nncev. križe v in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm ir. umetnih cv*tlic in vsakovr-tnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezanju (ricami) najfinejša za za-tave, pregrinjala idr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. Ob nedeljah in praznikih je prodajal niča zaprta. Z odličn m spoštovanjem AlltOll J Vogrič. JAKOB BAMBIČ - trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št. 7. Priporoča svojo zulo^o jestvin, kolo-nijalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega. Najfineje testenine po jako nizkih cenah ter moke, žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo 11a debelo in drobno. Cenike razpošilja franko. K I L I J A L \ A c. ti uriv. avstr. kredita zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 21/« 30-dnevni odkaz 20!o\ 3-mesečni „ ž1,^0/. ♦Jfl/ o ° 14 < O ******************************** it * * * * * * * * * * * * * Paglianova pijača • • • prof. Ernesta Pagliano • • • nečak pokojnega profesorja Hleronlma Pagliano je bilo predloženo zdrav, vodstvu min. za notranje posle v Rimu, koje je dovolilo razprodajo. Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi 1900 z zlatimi kolajnami. Ogibajte se večino ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke, koji nosijo na IouČku in ovitkih našo varstveno znamko. Naročbe je nastavljati na tvrd k o proj. €rnest pagliano, jVapolj, Galata San jffarco štev. 4. * * * * * n * * * * * * * * ^a pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih ban-icovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne taks» / krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavati Okrožni oddel. t vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznice 3a Duuaj, Pragb, Pešto, Brno, Lv > f- Trop i v Reko kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablo-i^, Grade v Sibinj, Inomoatu, Czovec, Ljubljano, Line, pn^tori in pri ležeči m košče-kom zemljišča v Ilocolu st. r>s.r». (t>ri ^vljarju ..Kanarinu^b pristne le z rudečim napisom »J. Pserhifer^ na pokrGvcu vsake škatijice. Ž' iDDOj; 1 le! niršitj^ue, ^o te kiogljic r staro priznano, lahk.. odvajajoče i « od mnogih ><1 avnikov ol>5 iietvu pr.f oročeno zdravilo. Te krotrljjfte delu ej > t«kf» milo, da r>e n^ občut nikakih Hlahostij ter jih zamore o hrt-z skrLij vi vat tudi otroci. J. Pserhoferjeve odvajajoče kapljice, koje imenuje navadn . ohč.ns'vo »Pseth« IVr ve pin le« «e zdfiuj»-jo ž - Lad 1 (XJ let edino in pristne r J. PSERHOFERJEVI lekarni na Dunaju. I. Sinirerstrasse 15. Zavitek s 6 škatljicami stane K 2.10. W Manje oi ens^a zavitki ss ns m>?3 poslati. Ako ne denar predj>!a"a, ne ti jj> )šl e poštnine prv>et >: 1 zavitek........K 2 60 4 zavitki.......K 8 !>0 'J zavitka......... 4.70 5 /.ivitkov ......„10 50 zavitki........„6 80 10 « ......„18 50 Po-ebno priporočljiva zdravila : J. Pserhoferjev balzam proti ozeblinam, - lončka strneta franko, ak«> h«- pred(iiačH...................K 2.15 J. Pserhoferjeva grenka želodčna tinktura, krep*ujočega učinka zi želodec, truiko 12 nieki^nčic ako se predplača.....K 5.— J. Pserhoferjev balzam zoper rane, 12 rtteklenčic f.anko, ako se predplača.....................K 3.40 0 0 o trgovina z manifakturnlm blagom nI. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5. si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. U odjemalce, da je jako pomnožila svojo zal go 0 kakor tudi povečala prostore a tem, da je « ustanovila zgoraj omenjeno podružnico ni8\a 0 da more v polni meri zadostiti vsem zah oisz ce lj. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno blago najbolje kakovasti in najmodernejše iz 0 prvih tovarn, posebno pa snovi za mo*ke in ženske obleke, srtjce, o\ramike, ovratnice, tu 0 je velikanski izber platnenega in bombažnega Oblaga, prtov in prtičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okraski za šivilje in kitniČarke Velikanski izbor snovij za narodna zastave in trakov za društvene znake. a^T" Sprejema naročbe na moške obleke rt po meri, katere izvrši najtočneje in najnatan- y a neje po cenah, da se ni bati konkurence. q ^ Poskušati, za se prepričati ! a IOOO-oo—oo-ooo • Rinnioie Ailriatica ili Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekab in morju, proti toči. na življenje v vsih .kombinacijah. Glavnica in resen.: Mu dne 31. decesiHr 1892. : Glavnica društva..... Premij na reserva zavarovanja na življenje...... • n Premijna reserva zavarovanja proti ognju................t, Premijna rezerva zavarovanja blaga pri prevažanju..........r. Rezerva na razpolaganje . . Reserva zavarovanja proti premi- njan;u kurzov. bilanca (A) . „ Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . „ Občna reserva dobičkov . . „ Urad ravnateljstvu: gld. *i ,,000.000*—- .. 13,326.34698 1,63-2.248-22 4ti.465*07 500.(XX>— 243.331-8 500.000•— 1,187.164-86 Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiiij. Od c. kr. finančnega ministerstva določeno priglaševališče ljubljanska kreditna banka V LJUBLJANI. preskrbuje konverzijo skupne rente brez kacih troškov!