!*oftnfaa plačana t gotovini Leto X, &«. 262 Lfubliand. petek 8 novembra 1929 Cena 2 Drn UrataMtroi fctLT« »123. »123. 31M »26 ki »126. Maribor* AtefaModrov* acaU 11. Teklo« St 440 Cd)» Koccoova Ct Tddn Ker. 190. ButopM w M vračate. • CMM po U**m. hdcnm « (4 Taisto« te »122. 1123. 1124. »12». 1124 ■Ori addeteki Uuhtiaoa Prciemo* 4 Teletoa Ir 1492 Maribort Udaandrmt ust It 13 Teletu« it 466 PadraMca CeHai Koocoova attea *t t Teleb* It 190 ftataai prt polt tek urvoditai Ljubljana It 11.842; Prah* &sk> 74.180) Wlea Nr. 106.241 Zakon o organizaciji banske uprave Zakon je bil včeraj objavljen v »Službenih Novinah" in podrobno odreja delokrog bana in njemu podrejenih oddelkov Beograd, 7. novembra. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministrskega sveta in ministra notranjih del podpisal in proglasil zakon o banski upravi. Zakon se glasi: I. Ustroj banske uprave § 1. Ban je na čelu banske uprave in je odgovoren za vse odloke in odredbe, ki ji'h izda v mejah svoje pristojnosti. § 2. Pomočnik bana je pomožni organ in zakoniti namestnik bana. Zastopa ga v primeru, da je ban zadržan, v vseh poslih njegove pristojnosti. Pomočnik skrbi za skladnost in enotnost poslovanja in izvaja nadzorstvo nad vsemi oddelki banske uprave po delokrogu, ki mu ga določi ban. V primeru, da je pomočnik zadržan, ga zastopa načelnik upravnega oddelka. Pomočnik bana podpisuje vse uradne akte, ki si jih ban ne pridrži izrecno za svoj podpis in za katerih podpisovanje niso pooblaščeni načelniki oddelkov. § 3. Banska uprava se deli na oddelke. odseke in referate. § 4. Na čelu oddelka je načelnik; njemu je podrejeno vse osobje poverjenega mu oddelka. On vodi posle svojega oddelka, izvaja nadzorstvo nad vsemi odseki odnosno referati, skrbi za zakonitost, točnost, pravilnost in skladnost dela in je odgovoren za vse posle oddelka. Načelniik je dolžan: 1. voditi vse personalne posle poverjenega mu oddelka, 2. razporejati dodeljeno mu osobje. 3. skrbeti za pravilno izvrševanje poslov v oddelku po predpisih zakonov, uredb, pravilnikov in nared'b. 4. proučevati vprašanja izpopolnitve službe in poslov svojega oddelka. 5. zbirati podatke za oceno osobja svojega oddelka. 6. paziti ra točno evidenco o materijalu in inventarju, ki pripada oddelku. 7. skrbeti za zbiranje, urejevanje in proučevanje statističnih podatkov ter strokovnih in drugih pomožnih sredstev. 8. voditi evidenco o potrošnji predvidenih kreditov, kakor tudi o vseh podatkih za pravilno sestavo načrta letnega proračuna, v kolikor se nanašajo na dotičnl oddelek. § 5. Na čelu odseka je šef odseka, ki je praviloma neposredno podrejen načelniku in kateremu je odgovoren za vse posle odseka. On vodi nadzorstvo nad posli odseka in referatov Ban lahko odredi, da so posamezni odseki podrejeni neposredno njemu. V tem primeru lahko prenese na njihove šefe dolžnosti in pooblastila, ki jih sicer ima načelnik oddelska. § 6. Načelniki oddelkov banske uprave se imenujejo s kraljevim ukazom na predlog resornega ministra, a ostali državni uradniki banske uprave od ITI/1 naprej se postavljajo po resorih na osnovi zakona o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih civilnega reda. Resorni minister za III. oddelek je minister za polje del jstvo, za VIII. oddelek minister za trgovino in industrijo. Razvrstitev osobja po posameznih oddelkih odredi ban, vpoštevaje strokovno znanje vsakega uslužbenca. Razdelitev na oddelke in odseke § 7. Pri banski upravi se ustanavljajo naslednji oddelki: 1. splošni oddelek (I), 2. upravni oddelek (II); 3. poljedelski oddelek (III); 4. prosvetni oddelek (IV); 5. iehnični oddelek (V); 6. oddelek za socU jslno politiko in narodno zdravje (VI), 7. finančni oddelek (VII); 8. v posameznih banovinah lahko minister za trgovino in industrijo po potrebi ustanovi še oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII). Kjer te potrebe ni, se us lovi v splošnem od« delku poseben odsek za te posle. § 8. Splošni oddelek (I) vodi posle, ki mu jih določi ban. Oddelek ima a) tajništvo, b) personalni odsek, ki vodi vse posle službenih odnošajev banskih uslužbencev. V sestavo splošnega oddelka spada glavna pisarna in urejanje »Uradnega lista« banske uprave. § 9. Upravni oddelek (11) se deli na te-le odseke: 1. splošni odsek; 2. odsek javne varnosti in 3. odsek za samoupravne za« deve. § 10. Poljedelski oddelek (III) se deli na Štiri odseke: 1. odsek za poljedelstvo in ir-viaiorejo; 2. odsek za veterinarstvo; 3. odsek za agrarno^pravne odmošaje m 4. odsek za šumarstvo. § 11. Prosvetni oddelek (IV) se deli na dva odseka: 1. odsek za osnovno šolstvo im 2. odsek za srednje, učiteljsko in stro« kovno šolstvo in naTodno prosveto. § 12. Tehnični oddelek (V) se deli na tri odseke: 1. odsek za mostove, ceste in že« leznice; 2. odsek za hkftrotehnične gradnje ki 3. odsek za arhitektonska in elektrostroj-na dela (12). § 13. Oddelek za socijalno politiko in »arodno zdravje (VI). ima dva octee&u 1. odsek za socijalno politiko in 2. odsek za narodno zdravje. § 14. Finančni oddelek (VII) sestavljata računovodstvo in banovinska blagajna, ki vršita vse računovodstvene in blagajniške posle celokupne banske uprave ter njenih ustanov, kakor tudi vse posle proračuna § 15. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo (VIII) ima dva odseka: 1. odsek za trgovino, obrt in industrijo in 2. odsek za rudarstvo. Pomožni uradi § 16. Vsak oddelek banske uprave ima svoj pisarniški oddelek, ki vodi poseben delovodni protokol m register. § 17 Glavna pisarna je pomožna ustanova, preko katere se vodi, vrši in nadzira celokupno notranje, tehnično, manipulativ« no in gospodarsko poslovanje banske upra« ve. Na čelu tega oddelka je šef, ki skrbi za pravilno, točno in brzo odpravljanje pisarniške in manipulativne službe, kakor tudi za evidenco, izpopolnjevanje ter nove nabave pisarniškega materijala Pod njegovim nadzorstvom je ekonom. Ta nadzi« ra vse zgradbe in prostore, v katerih je banska uprava, in vodi blagajniške posle, v kolikor spadajo v pristojnost glavne pisarne po pravilniku, ki ga predpiše ban. Šefu glavne pisarne je podrejeno pisarniško osobje in sltužitelji celokupne banske uprave. § 18. Za nabavo materij alti ih potrebščin vseh oddelkov in ustanov banske uprave služi ekonomat. Ekonomat banske uprave je po racijonalnih načelih sestavljena pomožna ustanova za ekonomično nabavo in štedljivo potrošnjo pisarniškega materijala. Ekonomat oskrbuje po določbah bana tudi vse ostale urade in ustanove. Vsi posli ekonomata se vrše po posebnem pravilniku, ■ki ga predpiše minister notranjih del v sporazumu z ministrom financ. Ekonomat spada v sestavo glavne pisarne, a vodi ga ekonom. § 19. S sklepom bana in po odobritvi mi« nistra notranjih del se lahko ustanove kot samostalmj deli banske uprave še druge po« sebne ali pomožne ustanove, ki so neposredno ali preko že obstoječih oddelkov podrejene banski upravi. Na podoben način »e lahko ustanove tudi posebni zakladi (fondi) in ustanove za gospodarske, zdravstvene io druge koristne svrhe. § 20. Spajanje oddelkov v posameznih banovinah se lahko izvrši na predlog resor* nega ministra in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta Resorni minister lahko zmanjša na predlog bana in v soglasju z ministrom notranjih del števSlo odsekov, jih zamenja ali pa poveča, ako je to v pro= računu predvideno. Razvrstitev poslov po odsekih odredi ban. Enotnost banske uprave § 21. Oddelki, odseki, kakor tudi pomožne ustanove, ki imain odgovorne starešine. tvorijo enotno celoto banske uora-ve. Vse oosle banske UDrave. bodisi da se vrše kot nosli te uprave, bodisi da se z njimi izvršuie banovinski proračun, upravlja skupno uradno osobie Posle banskega delokroga razporeja ban po prirodi poslov na posamezne odseke in ustanavjja oo potrebi tudi posebne referate § 22. Za pretres načelnin vprašani in potreb, ki zahtevajo po orirodi svoega predmeta skladnost celokupne bansku uprave, se bodo vršile načelnlške konference načelnikov vseh oddelkov banske uprave. Načelniške konference bodo pod predsedstvom bana ali niegovega namestnika. Uradništvo 5 23. Ocena uslužbencev vseh oblastev. zavodov in ustanov, ki so na nodročiu posameznih banovin podrejeni banom, se bo opravljala po načelia in predpisih čl. 99. zakona o notranii unravi. Minister notra-n'ih poslov ie poobhščen. da predpiše v sporazumu z resornim ministrom podrobne določbe glede ocenjevan ia teh uslužbencev. § 24. Odredbe čl. 118. zakona n notran i upravi veljajo za vse uslužbence oblastev, zavodov in ustanov, ki so na nodročiu posameznih banovin oodre:eni banom. S 25. Predpisi poglavja Vili (odgovornost) zakona o notranji upravi veliaio za vse uslužbence oblastev. zavodov in ustanov, ki so podrejeni banom, v zmislu čl. 189. navedeneea zakona s tem. da prestane pristo nost resornih ministrov, kadar se v teh določbah navaja minister notranjih poslov, in v kolikor gre za uslužbence po 'oanovinskem proračunu. Banski svet § 26. V vsaki banovini se ustanovi banski svet kot posvetovalni organ bana. Banski svet šteje v Savski in Donavski banovini po 30 Članov, v Var-darski, drinskj in Moravski po 25 članov, v ostalih banovinah pa po 20 članov. Člane banskega sveta imenuje in odstavlja na predlog bana minister notranjih poslov. V banski svet se bodo postavljale v prvi vrsti osebe, ki lahlko s svojo strokovno izobrazbo in s svojimi nasveti koristijo interesom banovine. PravilnSk o organizaciji, delu. poslovnem redu in izdatkih za delo banskih svetov bo predpisal minister notranjih poslov. II. Pristojnost bana § 27. Ban sme v svoji banovini 1. izdajati v mejah zakonov in uredb pravilnike o ureditvi in poslovanju zavodov in ustanov, ki se osnujejo in upravljajo v samostojnem delokrogu bana; 2. predpisovati v mejah zakonov in uredb podrobne odločbe o upravi imovine občin in banovine ter njihovih podjetij in zavo* dov, kakor tudi o nadzorstvu nad temi upravami. § 28. Pravilnike, ki jih izda ban na osnovi § 27„ potrjuje minister notranjih poslov v sporazumu z resornim ministrom. Potrje« ni pravilniki se objavijo v »Uradnem listu« banske uprave in stopijo v veljavo s pri-občitvijo, ako ni drugače predvideno. § 29. Poleg poslov splošne uprave, ki preidejo v pristojnost bana, bo ban v okvirju svojega proračuna skrbel za gospodarske, prometne, zdravstvene, socijalne, in kulturne ustanove vsake banovine in njenega prebivalstva, v kolikor se nanašajo na naloge, ki po svojem pomenu presegajo pomen m potrebe posameznih občin in ob« segajo večje dele banovin, a nimajo pome* na za vso državo. V to svrho lahko ban na temelju potrjenega ban*-vinskega proračuna ustanavlja in podpira zavode, podjetja in ustanove za razvijanje in pospeševanje te« lesne in moralne blaginje in prosvetljeva-nj prebivalstva, za izboljšanje prometa, stanovanjskih, zdravstvenih in socijalnih riizmer ter za podpiranje kulturnih in gospodarskih potreb prebivalstva v banovini. § 30. Ban sestavlja predloge za državni proračun, v kolikor se nanašajo na bansko upravo in na ostale potrebe banovine in ki se vzdržujejo iz državnega proračuna. Ban odloča o banovinskem proračunu in je na« redlbodavec I. stopnje za vso službo, ki se nanaša na izvrševanje kreditov, odrejenih za bansko upravo. Kompetence v pogleJn uradništva § 31. Ban odloča o sprejemu bonskih uslužbencev za vodstvo poslov v banovinski h zavodih, ustanovah in podjetjih ter o tem, kateri uslužbenci in s kolikimi prejemki se vzdržujejo iz banovinskega proraču* na. Ban odloča o sprejemu pogodbenih uslužbencev Ban bo predpisal določbe o uslužbenskih odnosa j ih, kakor tudi o prejemkih teh uslužbencev. U služb enske prac vice in prejemki po teh odredbah ne smejo biti večji od pravic in prejemkov državnih uslužbencev iste kategorije ali ena« koveljavne kategorije, kakor tudi iste službe in istih rodbinskih odnošajev. Izjeme so dovoljene samo glede uslužbencev brez pravice do pokojnine. Imenovanja banovin« skih uslužbencev kakor tudi njihovo razvrstitev na Dosamezna službena mesta in njihove upokojitve izvršuje ban. § 32. Uslužbenci banske uprave in banu podrejenih oblastev in ustanov imajo v službenem pogledu enake pravice in prejemke, ne glede na to, ali so postavljeni na račun državnega ali banovinskega pro» računa. Za vse veljajo glede odgovornosti v zmislu člena 189. zakona o notranji upravi analogni predpisi poglavja VIIL nave« denega zakona. § 33. Ban se lahko poslužuje v vseh poslih, ki spadajo v njegovo pristojnost, svojih podrejenih oblastev m ustanov Za po* sle banskega delokroga ne morejo obstoja« ti ločeni uradi. Za te posle lahke ban do« deli splošnim upravnim oblastvom 1. stopnje strokovne referente iz banovinskega proračuna V tem primeru veljajo zanje določbe 61. 28. in 29. zakona o notranji upra« vi. § 34. Banska uprava vodi uslužbenske liste in evidenco vseh uslužbencev banske uprave in ostalih podrejenih oblastev in ustanov. Ban imenuje komisije za oceno uradiniikov banske uprave in vseh podre je* nih oblastev in ustanov. V te komisije spadajo kot člani uradniki iz stroke, kateri pripada uradnik, ki ga je treba oceniti. Ban odreja komisije za polaganje strokovnih iz» pitov, ki jo tvorijo kot člani uradniki stroke, iz katere se polaga izpit. § 35. Ban postavlja, premešča, povišuje, odpušča in penzijonira vse državne uslužbence do 2. skupine III. kategorije vključno. Pravico postavljanja in odpuščanja lahko prenaša na podrejene starešine. § 36. Ban odobrava bolniški dopust do 2 mesecev vsem državnim uslužbencem banske uprave kakor tudi podrejenih oblastev in Ustanov. V drugih primerih do enega meseca. Navedene starešine lahko pooblasti, da odobravajo dopust v tuzemstvu do največ osem dni. III. Delokrog oddelkov 5 37. V delokrog upravnega oddelka spadajo vsi posli iz resora ministrstva notranjih poslov, ki spadajo po zakonu o notranji upravi v delokrog bana, odnoeno posli, ki se nanj prenašajo na osnovi ČL 191. navedenega zakona. Kmetijski oddelek S 38. V delokrog kmetijskega oddelka spadajo: a) It poljedelstva in živinoreje: 1.) posli, ki so navedeni v § 8., odst. 1. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja z dne 3. oktobra 1929 flcmetij5rtvo, sadjereja, vinogradništvo, zelenjava. livadiTStvo in pašništvo), po zakonih in po splošnih navodilih ministra polje-. dektvai 2.) izvrševanje odredb zakona o živinoreji in zakona o pospeševanju poljedelstva, ki ee nanašajo na živinorejo; 3.) pospeševanje ribarstva v sladkih vodah in morju, čebelarstvo, svilogojstvo in sorodna področja proizvodnje; 4.) državne žrebčarne, nabava plemenske živine v tuzemstvu z državnimi in banovin-skimi sredstvi; 5.) izdajanje koncesij za uvoz plemenske živine, semen, umetnih gnojil in podobno, in znižanje transportnih stroškov in carin: 6.) izvrševanje ukrepov v §§ 20. do 29. zakona o pospeševanju poljedelstva, zakonov o vinogradništvu, sadjereji, o pobijanju rastlinskih škodljivcev in drugih zakonov podobne narave, ki niso izrecno pridržane ministrstvu poljedelstva: 7.) kontrolne in vzorne postaje, skrb za čista semena, agrokemični, enološki, pedološki in slični zavodi; 8.) izvajanje zakona o zadružništvu, neposredno nadzorstvo nad zadrugami, sodelovanje z zadružnimi ustanovami po zakonu o pospeševanju poljedelstva; 9.) neposredno nadzorstvo nad poljedelj-sko organizacijo okrajnih zakladov in agrarnih zajednic; 10.) nadzorstvo nad delovanjem poljedeli-skih šol, ustanavljanje in urejanje nižjih poljedeljskih šol, priprava strokovnih tečajev vseh vrst in drugih ustanov za razširjanje znanja o poljedelstvu, kakor tudi nadzorstvo nad njihovim delom; 11.) poljedeljska statistika v banovini; 12.) komasacija; 13.) poljska policija, posli o občinskih go-ljavah, ki spadajo po 51. 86. občinskega zakona iz leta 1903. v pristojnost ministra, posli iz odst. 1. § 46. zakona o ureditvi zemljiških zajednic z dne 25. aprila 1884, posli, ki so pridržani ministru z zakonskim členom XII. iz leta 1894. o poljskem gospodarstvu in poljski policiji, kakor tudi po zakonskem členu 10. iz leta 1913. o skupnih pašnikih; 14.) državna posestva in podobne ustanove z izjemo Belja in Topolovca; 15.) nadzorstvo nad privatnimi posestvi, ki so po §§ 25. in 36. zakona o pospeševanju poljedeljstva pogodbeno obvezana dobavljati semena, ali plemensko živino, ter nadzorstvo nad pravilnim izvrševanjem njihovih obvez. b) Iz veterinarstva 1. posli po zakonu iz leta 1928 o pobijanju in zatiranju živinskih bolezni, v kolikor niso pridržani ministru poledelstva, 2. bakteriološke in seriološke postaje ia podkovske šole. c) iz agrarne reforme 1. izvajanje agrarre reforme po veljavnih zakonskih določbah. 2 kolonizacija. d) šumarstvo, lov in hudourniki Izvrševanje zakona o šuman glede vseh državnih in nedržavnih suni. izdajanje n«^ redb na podlagi tega zakona in zakona o lovu. Predvsem pa spada v njegov delokrog: 1. nadzorstvo nad gozdarskimi šolami in teča i, 2. šumska in lovska statistika, 3 odobravanje šumskih cen. 4. odobravanje šumskih začasnih načrtov za nedržavne šume, za velika privatna šumska posestva, za šume zemljiških zajednic. plemen, sel, mest, fondov, cerkvenih dostojanstvenikov, samostanov, cerkva itd., b. odobravanje izjem od predpisov začasnih načrtov kakor tudi evidenca o izdanih do voljenjih, 6. evidenca o trgovini s šumski-mi proizvodi, 7. pogozdovan e. melijoraci-ia gozdnin zemljišč. 8. nagrade za pogozdovanje goljav, 9. uprava gozdnih drevesnic, 10. nadzorstvo nad šumskimi pogodbami in gospodarstvom samoupravnih šum, 11. nadzorstvo nad strokovno upravo in gozdnim gospodarstvom v teh gozdovih, kakor tudi uprava in gospodarstvo v gozdovih, ki so pod posebnim javnim dadzorstvom. 12. izdajanje službenih in strokovnih naredb za vse nedržavne gozdove, 13. dovoljenja za delitev gozdov do 50 ha, za večje gozdove ie pristojen minister za šume in rudnike, 14. izdajanje dovol enj za omejevanje gozdnin zemljišč, 15. uprava in nadzorstvo nad gospodarstvom imovinskih občin, 16. izvajan e zakona o lovu, 17. pospeševanje lova in zaščita divjačine, 18. dovoljenja za izvoz žive divjačine. 19. nagrade za zatiranje škodljive divačine, 20. nadzorstvo nad delom sodišč za razme'itev gozdov v Srbiji in Črni gori, 21 nadzorstvo nad delom podrejenih direkcij državnih gozdov, 22. posli po zakonu o ureditvi hudournikov, v kolikor niso pristojna že podrejena ob-lastva 23. sestava načrtov in proračunov za ureditev hudournikov in meliioracijska dela za gozdna zemlišča, 34. pregled in odobravanje načrtov, kakor tudi kolavda-cija izvršenih del. v kolikor ne presegajo 500.000 Din. Drugi oddelki V nadaljnjih točkah navaja zakon podrobno ie delokrog drugih .oddelkov banske uprave. V prosvetni oddelek spadajo osnovne, meščanske in nižje strokovne šole, izvzemši imenovanja učnega osobja, nadzorstvo nad delom in orobjem srednjih šol, nadzorstvo nad uporabo šolskih knjis in nadzorstvo nad vsemi prosvetnimi društvi. Kar se tiče posebej srednjih šol. odobrava banska uprava povečanje števila razredov od 16 do 20, določa šolsko področje, nadzoruje internate. sodeluje pri nadzorovanju kinematografov. sklicuje konference direktorjev srednjih in meščanskih -Sol in šolskih nadzornikov itd. Delokrog tehničnega oddelka obsega med drugim gradnjo državnih, oblastnih in samoupravnih cest in njihovo vzdrževanje, zgradbo ia vzdrževanje banovin&kih ia dr- žavnih poslopij, izvajanje melijoracij. izdajanje koncesij za izkoriščanje vodnih sil, nadzorovanje nad avtomobilskim prometom itd. V oddelek za socijalno politiko spada skrb za vojne invalide in 6irote ter sploh siromašno skrbstvo, zdravilišča, kopališča in letovišča, uprava bolnic in drugih sanitetnih ustanov, odobravanje zdravniške prakse in drugih zdravniških poslov, vse lekarniške zadeve, asanacija in uprava hi-gijenskih zavodov itd. Oddelek za trgovino, obrt in industrijo upravlja vse v to stroko spadajoče zadeve, izdaja koncesije za trgovske agenture in krošnjarstvo. nadzoruje gospodarske zadruge in vrši nadzor nad trgovskimi zbornicami in delniškimi družbami, izdaja uverenja za carinske ugodnosti, upravlja nižje strokovne šole in tečaje. V ta oddelek spadajo dalje vse rudarske zadeve. Druge določbe Nadaljni členi govore o podrobni organizaciji posameznih oddelkov, ki imajo več ali manj strokovni značaj. Tako je določeno, da se med drugimi ustanove banski sanitetni sveti kot posvetovalni organi bana. Imenuje jih minister socialne politike. Izse-ljeniški komisarijat v Zagrebu in centralni higijenski zavod se podredita kot centralni ustanovi direktno ministrstvu socialne politike. Poseben člen predvideva ureditev položaja strokovnega uradništva prve kategorije. Agrarne direkcije se ukinejo in preidejo njih posli na pristojne banske uprave. Poleg tehničnega oddelka banske uprave se osnujeoo tudi pri sreskih poglavarstvih tehnični oddelki. V prehodnih odredbah se določa, da služijo za namestitev banski,! uprav dosedanje župani:ske in oblastne zgradbe ter državna poslopja, za potrebno pohištvo pa bo dala država kredite v obliki posojila banovinam. Zakon stopi z današnjim dnem v veljavo* Lastniki angleških rudnikov odbili pogajanja z rudarji London, 7. novembra o. Društvo lastnikov angleških rudnikov je odklonilo udeležbo na skupni konferenci z zastopniki vlade in rudarjev, katero je sklicala za danes angleška vlada. Predsednik društva lastnikov Ewan Williams je poslal vladi pismo z izjavo, da se zveza delodajalcev ne more pogajati glede rudarskih mezd, ker odločujejo o tem vprašanju posamezne krajevne organizacije delodajalcev. Obenem nastopa zelo odločno proti znižanju delovnega časa, ki bi imelo po sodbi lastnikov rudnikov naravnost katastrofalne posledice v premogovni industriji. Ministrski premogovni odbor je imel snoči dolgotrajno sejo z zastopniki rudarjev, nakar se je sestal z zastopniki delodajalcev in jim izrekel obžalovanje zaradi odklonitve vladnega povabila. 18miii§onsko posojlo zagrebške občine Beograd, 7. novembra. £. Hipotekama banka je odobrala zagrebški občini kredSt v znesku 18 mi-tejonov dinarjeiv iz kalriecmonskega fonda. Denar se bo izplačeval sproti po stanju investicijskih del, ki pi namerava občina izvesta s tem denarjem. Prometno nnirastrstivo je vrhu tega odobri-o znaten pspust pri prevozu gradbenega m-ace-n3?ai!a. Odvetnik Kaoora pobegnil v Italijo? Sošak, 7. novembra, n. Poizvedovanja za iz-gimilžm slkopskflm odvetnikom Kaporo so u«ot'o-vilo, da se je mudi! več dni na Sušaku. Gibali se ije v majbcftši družbi ^in je posečai raizne zabaive. Nekega dne je brez sled.il izginil. V hotelu, kjer ije sitanovai, izjaivljaijo, da je odipotoval neizna-neikaim. Domneva se, da je pobegnil v Italijo. Navdušenje angleških politikov za zrako plovstvo London, 7. novembra, o. Za polet z zrakoplovom R 101 se je pniglasok) 159 poslancev spodnje zbornice. Ker pa je na raiz;poia.go le 80 mest. so ■ta mesta izŽTebail Poleta se bodo udeležile tudi poslanike. Polet se bo vršil naibrže 16. ns^. vembra. Sodišče oprostijo očetomorilca Reims, 7. novembra.. Včeraij se je vršila pred fakajšnjiim poroanSm sodiščem razprava proti se-dermnaostilctneirmi Bvgenu Maivshandu, ki je ustre-l'.jl svojega očeta s puško. Obtoženec še izjavi!, uidraHwi Sub-nAze4j s« je Mtir®aio darnes divrteato. UiMfitfi je osem radamrov, šfSmje pa so težko namkmi. Nevzdržni notranjepolitični položaj Poljske Socialisti organizirajo brezobzirno proMadno gibanje — Priprave za splošno starko v Gorenji ŠlezijS Pariz. 7. novembra d. Francoski listi po-sveča-io napetemu razmerju med maršalom Pilsudskim in sejmskim maršalom Daszyn-skim veliko pozornost ter opozarjajo na to, da je zavzel spor že tako velik obseg, da je mogoče računati z nepričakovano dale-kosežnimi odločitvami. Položaj je postal po objavi vladnega komunikeja o dogodkih v poljskem sejmu in po odgovoru Daszyn-skega na ta komunike, nevzdržen ter bo morala slediti prej ali slej ostavka vlade ali pa razpust parlamenta ter razpis novih volitev, ki bodo pokazale, da li uživa vlada Svitalskega ali pa maršal Pilsudski zaupanje večine naroda. Varšava, 7. novembra d. Poljska vlada zasleduje z veliko pazljivostjo pokret socialnih demokratov, *ki so po uspelih proti-vladnih demonstracijah pričeli širiti med delavstvom parolo, naj se pripravi za gene- ralni udarec proti vladi, ki Jo ie treba vreči za vsako oeno. če ne bo v kratkem sama odstopila. Glede na te priprave je odredil maršal Pilsudski obsežne vojaške priprave ter se nahaja večina poljskih gar-nizij v najstrožji pripravljenosti. Ker stoji vojska kot en mož za maršalom Pilsudskim. ie skoro gotovo, da se bo vsak poskus socialističnega prevrata udušij že v kali. Varšava, 7. novembra d. Socialisti so or-garnizirali v Gorenji Šleziji veliko stavko rudarskih delavcev. ki je trajala 24 ur. Stavkalo je 50.000 rudarjev, ki so zahtevali zvišan e mezd. Njim so se pridružili tudi kovinarji. Danes se je vršila seja zaupnikov socialističnega delavstva, ki ie sklenila proglasiti generalno stavko v slučaju, da ne pristanejo lastniki rudnikov v 10 dneh na zahtevano povišanje delavskih mezd. Težave Udržala pri sestavljanju vlade Udržal želi ohraniti staro koalicijsko vlado, pojačeno z madžar-. sko narodno stranko — V slučaju njegovega neusoeha bo poverjen mandat kakemu socialnemu demokratu Praga. 7. novembra s. Pogajanja za sestavo nove vlade so do sedaj potekla na tak način, da ne odgovarjajo niti priča-kovaniu socialnih demokratov niti izidu volitev. S sestavo' vlade poverjeni ministrski predsednik Udržal dela z vso silo na to. da bi prevzela vlado zopet meščanska koalicija. ki bi jo razširil z madžarsko narodno stranko, ki šteje 7 mandatov. Zastopniki stare meščanske koaliciie so imeli danes sejo. da odstranijo obstoječe ovire. Od slovaške ljudske stranke se zahtevalo jamstva glede njenega zadržanja do Tuke in do madžarske iredente. Od Udržala nameravana koalicija Da bi imela samo 147 poslancev ter bi bila torej še vedno v manj- šini. Zaradi tega bi bila pritegnitev socialistične stranke brezpogojno potrebna. Vendar pa je dvomljivo, ali se bodo socialni demokrati zadovoljili v bodoči vladi s podrejeno vlogo. Z ozirom na to se računa, da misiia Udržala ne bo uspela in da bo nato sestava nove vlade poverjena socialnemu demokratu. Zlata valuta na Češkoslovaškem Praga, 7. novembra, s. V starem od brni koa liicšjsttli strank narodne skupščine se je danes nadaljevala debata o vladnem predlogu glede korožnoveliiajvm« ureditve češkoslovaške valute. Vladni na-črt .ie b«I spre.jeit. Za načrt sta glasovala tudi slovaška kierikailca Hiieska in Buda.i, Vzroki fašistične kampanje proti nam Zanimiv članek ugledne londonske revije o ozadju in namenu puljskega procesa Beograd, 7. novembra, p. Londonska revija »Near Est« objavlja pod naslovom »Italija in Jugoslavija« daljši članek. v katerem pravi med drugim: »Kaj je razlog seriji napadov, ki so bili povsem nenadoma lansirani s strani Italije proti Jugoslaviji? Na to vprašanje se more odgovoriti le z naslednjimi argumenti: Nujni sklep italijanskih oblasti, da potegnejo Gortana in njegove štiri hrvatske tovariše iz zapora in jih obsodijo, še predno se je začel proces in da se sodba »streljanja v hrbet« izvrši nad nedolžno žrtvijo, Gortanovi tovariši obsodijo na 30 let in da predsednik sodišča s kopico očitkov otvori in-spirirano kampanjo proti Jugoslaviji. To so razlogi, ki predstavljajo premišljen poizkus s strani Italije, da poslabša od-noša.ie z Jugoslavijo. Verjetno pa ie, da je bil to samo izgovor, da bi se pozornost italijanskega naroda odvrnila od notranjih zadev Italije. Ce je bil to razlog. potem je bil trenotek za tako kampanjo izbran zelo slabo. Okolnosti, pod caterimi se je vršil proces v Pulju. razsodba. izjave, ki jih je dal predsednik vojnega sodišča pred procesom in ki so jazirale na plačanih informacijah fašističnih uslužbencev, besede predsednika Mariborski mestni proračun in gostilničar ji Maribor, 7. novembra. Tukajšnja zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev je za danes popoldne sklicala izredni zadružni občni zbor v vrtni dvorani ;»ri g. Ha!bwil'dlu. Na dnevnem redu je bi* o vprašanje občinskega proračuna, v ko» likor zadene zlasti gostilničarje in kavar-narje. Šlo je zlasti zaradi najvažnejšega predloga mestnega knjigovodstva glede novih občinskih davščin ter od večine občinskega sveta odklonjene predloge glede zo* petne uvedbe nočnega davka po gostilnah in kavarnah s finančnim efektom 300.000 Din, zvišanje veseličnega davka od 12 na 20 odst. s finančnim efektom 80.000 Din, uvedbe dhvka na žarnice s finančnim efek* tom 200.000 Din. davka na nezazidane parcele, vse to v svrho proračunskega izpad-ka l.^OOGOO Din na vinski trošarini in na drugih dohodkih, ki so povzročiti v mestnem proračunu okoli 3.300.000 Din primanj* kljaja. Nove obremenitve mestne občine so tudi uvedba mestne polici ie. ki bo občino veljala 3 in pol mil i'iona Din. Zasedanja se je poleg polnoštevilno zbranih zadružnih članov udeležili tudi ravnateli mestnega kniigwodstva g. Barle ter občinski svet* niki gg. Pušenjak, predsednik finančnega cdlseka, Kejžar. Senekovič. Žebot in Pfri-mer. Po otvoritvi občnega zbora je občinski -/•etnik Pušeniak s^kal stanje mes.lneea proračuna za leto lf)30. ki izkazuje nad 16 iliicnov D:n potrebščin torej za 2 in pol ili.iona več nego lani. Za kritie so dohodki iz lastnih oodietii v višini 5 700 000 Din, razne dok I ude in dohodki iz občinskih dlavščin znašajo 7fWOOn Din tako da je treba še kriti 3,300000 Din. Uvedba nočnih doklad tudi ni«mu n: simpatična, naiti na bo treba drug rzhod. Isto velia za uved* 1>o veseličnega davka, cfavka na žarnice itd. Naravno, da z novimi občinskimi davšči* nami ne smemo mestu ubiti tujskega pT)-meta. Razvila se je občima debata, v katero so noseči tudi Liipovščak, Kos, Klešič. Oset. Pfrimer im ki so vsi odklanjali z,l?sti no"no dokln-dlo v pnstilnah in kavar- f n 30 Din. kair b; ne«lo ohoVii 4» 000 D!novne šole. Predsednik Stanko Virant ga je o tvoril ob 10. in konstatiral sklepčnost. V svojem nagovoru je pozdravil navzočega s reškega poglavarja g. Frana Podboja in litijskega župana g. Hin^a Lebingeria ter nato med odobravanjem članstva sporočil. da je poslal brzojavki Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku generalu Živko-viču. Spominjal se je med letom umrlih odličnih članov JNU gg.: dr. Gregorja Žerjava, Tonike Schlegia in Sahiba Korkuta, katerih spomin so zborovalci stoje počastili s klici: »Slava jim!« Dalje je poročal o položaju našega časopisja in slovenskih novinarjev, ki se cd prejšnjega leta ni bistveno spremenil. Solidnosti in dobri organizaciji naših časopisnih porV°tij gre zahvala, da v Sloveniji med novinarji ni zavladala taka brezposelnost, kakor se ie to letos zgodilo po nekaterih drugih pokrajinah države. Tajniško poročilo je podal tajnik Rudolf Ožim, blagajniško blagajnik Drago Potočnik, nadzorstveno pa Ante Beg, ki je predlagal odboru absolutorij. Po kratki debati so bila vsa poročila odobrena in soglasno sprejet absolutorij. Živahna debata se je razvila pri posameznih točkah novih pravil, izdelanih in predloženih od odbora. Povsod ie bil dosežen sporazum, tako da so bila pravila naposled sprejeta soglasno. Po odobritvi pravil je poročal že prej izvoljen verifikacijski odsek, ki je imel nalogo ugotoviti, ali so pri vseli članih dani Pogoji, ki jih zahtevajo pravila JNU za članstvo. Po ugotovitvah verifikacijskega odseka, ki jih je občni zbor tudi soglasno odobril, šteje Novinarsko društvo v Ljubljani 61 rednih, 20 pripravnih, 7 izrednih članov in 6 ustanovnih članov. Z vzklikom so bili naposled izvoljeni še novi društveni funkcionarji. Za predsednika je bil zopet izvoljen Stanko Virant, za podpredsednika Viktor Cenčič. za tajnika Rudolf Ozim, za blagajnika Drago Potočnik, za odbornike: Božidar Borko, Stano Kosovel. Viktor Svaiger. Drejče Verbič in Josip Zupančič. Odbor se je konstituiral na svoji včerajšnji seji. .V "adz°rstvo so bili izvoljeni: Ante Beg, Adolf Ribnikar in Frani Zabret, v ra?sodi- (Dsa £}uh1}ana govori z navdušenjem le o bajni lepoti nepozabnega velefilma Žena brez sramu kjer žanjeta nove lovorike slave nepozabna St*eto S«rhc ftt (fohn Jf»ert Hitite in kupite si takoj vstopnice! Takega fiSma še iraste videti! Elitni kino »MATICA« Telefon 2124. šče pa Rasto Pustoslemšek, Fran Svetek in Aleksander Železnikar. Po rešitvi še nekaterih internih zadev je predsednik ob 13. zaključi! občni zbor, ki je potekel v vzornem redu in najlepši harmoniji. Litijska občina je sprejela novinarje za svoje goste. Župan g. Hinko Lebinger jih je pozdravil že na kolodvoru ob prihodu ljubljanskega in mariborskega vlaka, jih povabil pred občnim zborom na zakusko v restavracijo »Pri pošti«. Po občnem zboru pa na obed, ki so ga v bogato z zelenjem in cvetjem okrašeni šolski dvorani okusno in izredno ljubeznivo pripravile in servirale gojenke litijskega gospodinjskega tečaja. Poleg novinarjev in g. župana sta se obeda udeležila tudi sreski poglavar g. Franio Podboj in namestnik sodnega predstojnika g. losio Troie. Med neumornim sviranjem novega litijskega salonskega orkestra pod vodstvom g. Darka Briliia in ob vrsti resnih in šaljivih zdravic so, kakor bi trenil, minile ure do večernih vlakov, ko So se morali novinarji zopet odpeljati proti Ljubljani in Mariboru. Na občni zbor v Litiji in na prijazne Litijčane se bodo gotovo vedno z veseljem spominjali. ★ Ker se naši ponedeljski listi vedno bore s pomanjkanjem prostora, je bilo dogovorjeno, da izidejo poročila o občnem zboru šele med tednom v dnevnikih. Eden izmed gg. urednikov »Ponedeljka« pomotoma o tem dogovoru ni bil obveščen, pa je napisal kratko poročilo za svoj list. Toliko v pojasnilo, da ne bo napačnih komentarjev, zakaj ie objavil prvo poročilo le »Ponedeljek« in ne tudi oba druga ponedeljska jutranjika. tl ljudje poznali po« men vode za ljudJsko zdravje. Iz pradavnih pravljic nam je ohranjen spomin na boga mladosti, težnja človeštva za večno mla« dostjo. Poleg tega nam kaže fihn razne vera ske obrede, ki so bi Ji v zvezi s kopanjem in čiščenjem telesa Stari Hindi se umivajo v valovih Ganga m prosijo za odpuščanje grehov. Brahmanski svečeniki hodijo v rekah in opravljajo svoje molitve. Prebivalci tropskih krajev iščejo olajšanje pred pri-pekajočim solncem v hladnih morskih valovih. Že v starih časih naletimo na javna kopališča in zasebne kopalnice, to zlasti pri Grkih in Rimljanih, pa tudi pri Germanih in ves čas v srednjem veku. Isto kar vidi« mo pri evropskih narodih, najdemo tudi na Daljnem Vzhodu pri Japoncih ie Kitaj* cih. Želja po snagi in kulturi telesa je postajala pri človeku vedno jačja in dtanda-nes je kopanje eden prvih športov hn stebrov ljudskega zdravja. Vse nam predoču« je ta film v najkrasnejših slikah, a najznamenitejši prizori so posneti s tako zvamo »Zeitluppe«. Uvodno besedo k filmu bo govoril šef Higijenskega zavoda g. dir. Ivo Pire. Prva predstava se bo vršila v Elitnem kinu Matica jutri ob 14.30. Šolski zavodi naj zlasti opozore na ta filmski spored di-jaštvo in mladino, ki mora v prvi vrati skr* beti za svoje zdravje. r »JUTRO« št 262 ======= Domače vesti Petek, S. XI. 1929 ■■ "Življenje in svet" st. 19 Pravkar je izšla št. 19. edine slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino: Mravlje (Nova opazovanja zoologa g. Wel- lensteina — z dvema slikama) Telesne napake in genialnost (Ignotus) Kraljestvo mrtvih na Borneu (Erik Mjo- berg — s sliko) Tri mesece v avstralski samoti (s sliko) Boji in krize v sovjetskem duhovnem življenju (VI. Astrov — Konec) Dom električne smrti (Obisk v največji jet-nišnici na svetu. Opis Dimov — z dvema slikama) Fitzgeraldovo dvoženstvo (Ed. Stilgebauer) Čarovniški procesi na Slovenskem (dr. VI. Travner) Širom Korzike (s sliko) Ali ie hrana lahko strupena? Številki, ki jo krasi naslovna slika kipar-§a N. Pirnata, je priložena lepa umetniška slika Golnik »Življenje in svet« izhaja tedensko in stane polletno (•zaključena knjiga) 40 Din, četrtletno 20 Din, mesečno 8 Din, posamezne številke pa samo 2 Din. Naroča se v unra-vi: Ljubljana. Knafljeva ulica 5., pritličje. * Imenovanje v državni službi. Dosedanji inšpektor v kmetijskem ministrstvu z. Miloš Š t i b I e r je imenovan za šefa revizijskega oddelka Agrarne banke. * Izpit za rezervnega inženierja podporočnika kr. mornarice so s prav dobrim uspehom napravili podnaredniki dijaki inž. Fedor Švigeli v Djenoviču iz elektrotehnične stroke ter inženjerja Ivo Medved in Zivko Šumer v Tivtu iz gradbene stroke. Čestitamo! * V imenik Zdravniške zbornice v Ljubljani sta bila vpisana zdravnik zdravilišča na Golniku dr. Jurij Čarf in zdravnica istega zdravilišča dr. Božidara Her-kova. * Razpis zdravniške službe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuie na svojem ambulatoriiu v Ljubljani službo pogodbenega zdravnika-speci-jalista za zobno zdravništvo z mesečnim '«ionorarjem 2500 Din. Prošnje nai se vlože pri okrožnem uradu do 20. t. m. * »Uradni list Dravske banovine« objavlja v 111. številki uredbo ministra za notranje posle o ustroju in področju predstoj-ništva mestne policije in razglas o likvidacij županij in oblastnih samouprav '"n o prenosu njih poslov na banske uprave. * Na žensk! realni gimnaziji v Ljubljani se razpisuje stalno učno mesto za italijanščino in slovenščino kot glavna predmeta. Opremljene prošnje naj se vlože pri pred-sedništvu mestnega magistrata v Ljubljani v štirinajstih dneh. Priložiti ie treba potrdilo o iugoslovenskem državljanstvu in potrdilo mestnega fizikata, da je prosilec zdrav. * Novinarski dom v Beograd«. Udružs nje jugoslovenskih novinarjev v Beogradu je na poslednji svoji skupščini sklenilo, da zgradi v Beogradu čimprej Novinarski dom. Predvčerajšnjima se je v to svrho konstituirala uprava, ki bo takoj pričela s pripravljalnimi deli, tako da bo dom do prihodnje jeseni pod streho. * Plačevanie uslužbenskega davka v davčnih znamkah. Prejeli smo: Z naredbo finančnega ministra od 10. oktobra 1929 je odrejeno plačevanje tega davka pri vsen delodajalcih, ki zaposlujejo manj kakor 20 uslužbencev, od 1. t. m. naprej v davčnih znamkah. V smislu pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih k členu 95, se mora uporabljati iz tehničnih razlogov pravilo o zaokrožaniu iz člena 6. zakona tudi na ta davek, če se pobira po členu 100., v davčnih znamkah, dočim se sicer uslužbenski davek ne sme zaokrožati po navedenem členu, ker pri tej davčni obliki ni individualnega predpisa. Zaradi tega zakon tudi v svoiin stopnjah davka po členu 95. ne zaokroža posameznih postavk uslužbenskega davka. Te postavke so v parah na prav različne vsote, na prt. mer 32. 48, 64. 80, pa tudi 08. 51, 01, 99 itd. par. Najmanjši od natisnjenih kolkov je za 0.50 Din. Glede na opazko, da je iz tehničnih razlogov zaokrožati tudi uslužbenski davek po členu 6. zakona o neposrednih davkih, in pa, ker so kolki po 0.50 Din založeni, gotovo ne bo popolnoma jasno, kako je postopati v primerih, ko znaša uslužbenski davek v parah 50. n. pr. 7.50 Din itd. Ali je v tem primeru davek zaokrožiti na 7 Din, ali je plačati celin 7.50 Din, ker vzrok zaokroženia odpade? Če je mišljeno plačevanie uslužbenskega davka v davčnih znamkah tudi v kolkih do 50 par, pač ne bo predpisano, zaokrožati vso. te do 50 par n. pr. od 45, 30 ali 26 par na cel Din, temveč na vsoto 0.50 Din. Ker je treba jasnosti v vsakem pogledu in tudi ne morejo uslužbenci nositi več kakor predpisani davek, prosimo finančno direkcijo, da to zadevo pojasni. * Občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov za Dravsko banovino bo v soboto, 16. t. m. ob 10. dopoldne v Celjskem domu v Cel:u. Prošnja za običajne železniške olajšave je vložena. Člani se vabi;o na številno udeležbo, ker bodo na dnevnem redu važne točke, med drugimi tudi sprememba pravil. * Jugosiovenski dom v AntofagastJ. V Antofagasti, v južnoameriški republiki Chi-le, se je nedavno konstituiral akcijski odbor za zgradbo Jugoslovenskega doma, v katerem bodo nameščene vse tamka'šnie juzoslovenske institucije. Častni predsednik odbora je konzul Boško Babarovič, predsednika pa Mihovil Lukšič. * Izlet na Pohorje. Hrvatski turistični klub »Sljeme« priredi prihodnjo nedeljo 10. t. m. skupni izlet na Pohore k Mariborski jn Ruški koči. Odhod iz Zagreba v soboto ob 16.30 z glavnega kolodvora. * JAD »Triglav« v Zagrebu priredi 9. t. m. brucovski večer skupno s proslavo 40. letnice »križevačkin statutov« v Brežicah. Na sporedu bo tudi par pevskih točk poleg običajnega programa, ki se bo končal s plesom. Vabljeni so starešine in društveni prijatelji. Za člane obvezna udeležba. * Smrtna kosa. V Framu pri Mariboru je bil izročen materi zemlji najstarejši človek v te; župniji. To je bil g. Jernej Ra z-boršek, bivši prvi tesarski mo ster, star 91 let. — Na Vačah je zadela kap posest-r.ico Marijo Juvančič. ko je šla zvečer okrog gospodarskih poslopij, da vidi. če ie vse v redu. Našli so io mrtvo poleg kozolca. — V Ljubljani je umrla gospa Ivana Prosenc in bo nien Dosrreb danes ob 15. na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnim blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. * Štiristo hrvatskih kmetov poseti Srbijo. Prisrčni sprejem hrvatskih kmetskjh deputacij v Beogradu je našel v Zagrebu lep odmev. Po vesten iz Zagreba se bo v kratkem podalo 400 hrvatskih kmetov, večinoma iz Zagorja, z dvema km«tskima pevskima zboroma v Beograd, kjer osta-ne'o nekoliko dni in stopijo v stike z me-roda:nimi faktorji. Hrvatski kmetje poseti-io tudi Kragujevac in Kruševac. * Inženjer elektrotehnične stroke, ki nima službe ali jo pa želi izpremeniti, lahko dobi nameščenie pri večjem podjetju v Splitu. Podrobna pojasnila daje I. tajnik l ubljanske sekcije Udruženja jugoslovenskih inženjeriev in arhitektov. Trpljenje in borba črncev za enakopravnost z belci! Posneto po znamenitem istoimenskem romanu! Velesenzaciia Danes premtjera! 3., S« 7., 9. Dveurne predstave! Comova koča Najlepši ffflrn, toi je W! kidaj sninram — F.itaisko veledelo, za katero se je potrošilo nad 2,000.000 dolamjev. — Radii dofšime tirna, predstave dnevno ob 3, 5, 7, in 9 uri Kljub ogromnim nabaivnim stroškom nepovišane cene. To iitosko veledeio si mora ogledati sleherni, ki hoče videti kaj lepega. Danes vsi v Kino Ideal ——— * Dijak brez rok. V torek zvečer ie iz Orahovice prišel v Osijek neki dijak, ki mu od rojstva manjkata obe roke. V Ora hovici je dovršil ljudsko šolo, a sedaj se je vpisal na osiješkj realni gimnaziji Di ak pije. je in piše z nogama. Neko osiješko humanitarno društvo je prevzelo skrb za tega dijaka ter bo plačevalo stroške za njegovo oskrbo. * Nesrečen padec na koso. Na prav čuden način se je v Št. Vidu pri Planini pred dnevi ponesrečil 19 letni posestnikov sin Janez Stergar. Pri delu se je spotaknil in padel na poleg ležečo koso na ostrino tako nesrečno, da si ie na kosi prerezal vso muskulaturo in vse žile, tako odvodnice kakor tudi dovodnice. Izgubil je veliko množino krvi, preden je bil prepeljan v celjsko bolnico. V bolnici so mu zdravniki amputirali levo robo nad laktom, dober decimeter pod ramo in mu tako rešili živ ljenje, ki je bilo skoro že izgubljeno. * Aretacija pobeglega trgovca. Kakor smo nedavno poročali, je iz Novega Sada pobegnil žitni trgovfcc Marko Dosler, k; je obtožen, da ie svojim klijentom poneveril približno milijon dinarjev. Sedaj prihaja poročilo, da je bil Dosler aretiran v Niči. Neka novosadska banka je zaprosila, na} bi sodišče zahtevalo Doslerjevo izročitev našim oblastvom. * Živčno bolna žena se obesila. V Škr-ITevu pri Sušaku se je predvčerajšnjim obesila Josipina Vičevičeva, žena železniške ga uslužbenca, ki je že dalje časa bo'eha-la na živcin. Obesila se je pred hišo na nekem tramu. Nesrečnica zapušča dvoje nepreskrbljenih otrok. * Vlomi v Podnartu. Te dni so vdrli neznani vlomilci v gostilno Antona Pogačnika v Podnartu in odnesli v»č namiznih prtov, okrog 6000 komadov razih cigaret, več škatel cigar in nov klobuk. V isti noči so se vtihotapili tudi v Javorievo gostilno in ukradli neka' iestvin, tobačnih izdelkov ni več kosov obleke. Skupne škode so napravli neznani lopovi za okrog 7000 Din. * Obledele obleke barva v različnih barvah In pllsira tovarna Jos. Reich. Mesnico bom ofrvori'1 v soboto, dine 9. >t. m. v mestni briši Ahacljeva cesta št 10, Cenijenemu oboimstvu se najtopfeije priporoča Milko Slaraič. : 4 ===== Iz Ljubljane u— Opozorilo društvom. Novinarsko društvo v Ljubl.ani priredi tudi letos na narodni praznik 1. decembra svoj tradicionalni koncert v veliki dvorani Uniona. Nastopijo poleg naših najboljših pevskih društev kvintet, mladinski zbor in Orkestralno društvo Glasbene Matice. Opozarjamo vsa društva, naj upoštevajo tudi letos ta dan pri svojih prireditvah, ker je novinarski koncert vsako leto edina večerna prireditev na narodni praznik 1. decembra. u— Violinski koncert francoskega violinista Roberta Soetensa bo nocoj 8. t m. v dvorani Filharmonične družbe. Na klavirju bo spremljal virtuoza konservatorist g. Pavel Šivic. Uvodno besedo bo imel prof. Marcel Vey, lektor francoskega jezika- na tukajšnji univerzi. Virtuoz Soetens uživa v svoii domovini in v ostalih državah. k jer je do sedaj konccrtiral. velik sloves kot umetnik z veliko tehniko in globoko občuteno igro. Koncert bo vsekakor pomemben dogodek v našem koncertnem življenju. Predprodaja vstopnic po zelo nizkih cenah v Matični kn igarni. Večer priredi Francoski institut v Ljubljani. FOTOlIllIfe in potrebščine najceneje HjjMjtSfiMnl kanc, ljubljana mfe^plilll kan c (wouran), maribor CENIK GRATIS! j u— Davek na nezazidane parcele. Mestni magistrat razglaša, da morajo vsi, ki jim je bil predpisan davek na nezazidane parcele, dobiti potrebne informacije pri mestnem gradbenem uradu, oddelek V (Ulica 20. septembra št 2, prej šolski drevored), ki pa uraduje v ta namen izključno samo vsak torek in četrtek od 9. do 12. dopoldne. u— Pomagajte siromašnim barakarjem! Prejeli smo: V gramozni jami na Vodovodni cesti žrvi nekaj družin v barakah, zbitih skupaj za silo; nekatere barake so brez vrat in oken. Strehe ne drže dežja V teh barakah živi tudi kopica otrok, ki nima niti najnujnejše obleke. Zadnii teden ob dežju sem našel v eni teh barak na revni postelji tri otročiče pod strganim dežnikom. da ni teklo nanje. Pridite gledat, pa boste videli pravo bedo. Lepo prosim vse, ki imaio staro obleko, obutev, posteljno opravo, kake deske, stara vrata, okna ali kaj podobnega, kar bi lahko pogrešili, da podarijo tem revežem. Sporočite po dopisnici, pa bom poslal do darove. Hitra pomoč je potrebna. P Kazimir Za-krajšek, Dunajska 52. u— Opozarjamo na komorni koncert, katerega priredi Glasbena Matica ljubljanska v ponedeljek 11. t. ni. v1 Filnarmonič-ni dvorani. Koncertni program izvaja Brandl-trio (violina, čelo, klavir). Program je povsem klasičen. Predprodaja vstopnic v Matični knigarni. u— »Prodana nevesta«, s katero proslavi g. Leopold Kovač v soboto 9. t. m. svoj 25 letni jubilej, bo nudila občinstvu višek muzikalnega ugodja. Poleg tud' v inozemstvu priznano na boljšega Vaška, jubilanta g. Kovača, bo nastopila v vlegi Marinke ga. Nožiničeva, ki ie že lansko sezono gostovala pri nas v »Čarobni piščali« z izrednim uspehom. G. Marij Šimenc, ljubljenec ljubljanskega, beograjskega in zagreb škega gledališkega občinstva bo tudi to pot zadivil občinstvo s svojir.i blcstcčim glasom v vlogi Janka. Kecal pa bo g. Križaj, ki uživa pri nas nedel.eno priznanje in splošno priljubljenost. Ta idealni kvartet bo dopolnjevalo v ostalih vlogah naše operno osobje pod veščo taktirko g. Ba-latke. Pola Meiri! (Popolnoma novo t u— Iz gledališča, Drevi se bo pel v operi »Onjegin« s Primožičem, Križajem in drugimi, v soboto bo »-Prodana nevesta«, a v nedeljo (zvečer) opereta »Beneška noč«, delo znanega »kral:a valčkov« Straussa ml. — Uprava Narodnega gledališča vljudno prosi vse abonente, da plačajo III. obrok najkasneje do 14. t m. u— »Igra s smrtjo«. Druga repriza te izvrstne komedije na Šentjakobske^! gledališkem cdru bo v nedeljo 10. t. m. ob 20. Predprodaja vstopnic v trgovini Peter Šterk nasl Miloš Karničnik, Stari trg. Po-setite predstavo! u— Sliko ilirskega spomenika v Ljubljani je razstavil g. Franc Roic v Narodni knjigarni v Stritarjevi ulici. Slika, ki ima v ozadju križevniško cerkev in bi bila primerna za napravo barvanih razglednic, je naprodaj. u— Zgradba Trgovske akademije zagotovljena. L. 1923 je bilo ustanovi eno društvo »Trgovska akademija« z nalogo zgraditi šolsko poslop e za trgovsko akademijo in za dvorazredno trgovsko šolo. Društvo je že kupilo za 300.000 Din lepo stavbišče ob Bleivveisovi cesti in Gregorčičevi ulici poleg banske palače In novega Trgovskega doma. Vrh tega je zbralo še okrog 800.000 Din gradbenega fonda. Kakor nam poročajo, se je Pred dnevi vršilo pri mestnem županu dr. Pucu posvetovale zastopnikov občine, društva »Trgovska akademija« in obeh trgovskih šol. Sklenjen je bil aranžman, da bo občina preskrbela in 'amčila posojilo 2 milijonov, ki se bosta amortizirala z najemnino države za nastanjenje obeh šolskih zavodov. S tem poso!ilom, z že zbranim gradbenim fondom in s prispevki države, banovine in gospodarskih korporacij je zdTadba Trgovske akademije zagotovljena. Z delom bo- do pričeli že prihodnjo pomlad, šola pa bo dogotovl ena do pričetka šol. leta 1931/32. u— Mestna delavska zavarovalnica. Kakor poroča.o, se bo 17. i. ni. v dvorari mestnega magistrata vrši! prvi občni zbor novo ustanovljene Mestne delavske zavs» rovalnice, na katerem bo začasni upravni odbor podal svoje poročilo o splošnem stanju te zavarovalnice. Na dnevnem redu bo volitev načelstva in nadzorstva. u— Čitalnica v Šiški. Pevske vaje v čitalnici v Spodnji Šiški se vršijo vsak petek od 8. do 10. zvečer. Pevski zbor štsje nad 30 pevcev. Vabimo tudi starejše pevce, da se pridružijo mladini in dvignejo Šiško do bivšega slovesa. — Javna knjižnica v Spod. Šiški poslu e vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 8. zvečer. Kn ige si lahko izposodi vsakdo. Posečajte kniiž-r.ico! — Novi člani v šišensko Cita.n co se sprejemajo v njeni knjižnici. Š:škar;.. pristopajte k temu na.starejšemu društvu Šiške! u— Tovariši akademiki! Ponovno Vas opozarjamo, da si pravočasno preskrbite indekse in nabavite znamke, ki jih dobite v »Jadranu«, »Triglavu« In pri vratarju Akademskega kolegija. Navodilo za volitev priobčimo jutri. — Danes pa vsi na skupščino ob 'A 15. »Jadran« - »Triglav«. u— Jadranaši! Pozdravni večer novincem (brucovski večer) se bo vršil v soboto 9. t m. Zbirališče ob 20. v društveni čitalnici. Vsi udeleženci naj se predhodno podpišejo na deski v društvu najkasneje do sobote o P o I d n e. — Odbor. B u d d h a čaj je okrepčito. v sto slučajih ozdravHo: piješ trikrat ga na dan zdrav, vesej boš in moCan. Tea Import, Ljubljana. Aškerčeva uUca. u— Zadelan banket Pišejo nam: Levi barrket na Dunajski cesti nasproti tvrdke »Arbor« je že par mesecev založen z opeko pred stavbo, ki se zida. Na tisoče ps,-santov se "mora dnevno izogibati opeki na sredo Dunajske ceste v blato, kajti opeka je zložena še v cesto. Pasanti se že dolgo časa jeze na to brezobzirnost in se čudijo, da oblastvo ni kai takega zabranilo, posebno ker bi se opeka, preden se je stavba pričela zidati, lahko zložila v stransko ulico. Tudi so pasanti v vednfti skrbeh, da jim ne pade opeka na glavo ali da se kup ne prevrne, da jih avto ne poškropi ali celo povozi, ker je kup opeke zložen tako, da morajo pasanti prej pokukati izza vogala, ali ne drvi morda po cesti kako vozilo. Zadnji čas je vsaj zdaj. ko je stavba na grobo dokončana, da merodaino oblastvo takoj odredi, nai se odstranijo kupi opeke in se tako naredi tisočim pešcem prosta pot. u— Avtobus se zaletel v prečnice. Pred-sinočnjim se je pripetila na Celovški cesti večja nezgoda. Okrog 18.30 je privozil po omen eni cesti neki avtobus in se skoro v polnem diru zaletel v zaprte železniške prečnice, oziroma v mrežo. Mreža se je zaradi sunka poškodovala, trpele pa so tudi prečnice same. Zaradi zaleta k sreči ljudje niso trpeli in ni bilo nobenih zadevnih poškodb. Kakor trdi lastnik avtobusa, bi morala biti sredi prečnic prižgana opozorilna luč, ki je pa ob priliki nezgode nt bilo na mestu. u— Smrtna žrtev nesreče v Goričanah. Včeraj smo poročali o hudi nesreči 61 letnega delavca Franceta Zelnika v Goriča-nah Pri Medvodah, ki ie padel pod železen vagonček. Pri temu mu je vagonček odrezal levo nogo in je Zelnik dobil še več diugih poškodb. Prepeljali so ga z rešilnin. vozom v splošno bolnico, k:er pa je že ob 11. ponoči podlegel poškodbam. Nesrečni Zelenik zapušča vdovo in dva nepreskrbljena otroka. u— Vlom v izložbe Schwabove trgovine. Včeraj kmalu po 3. uri zjutraj je pa-truljajoči stražnik na Cankarjevem nabrežju začul žvenket šip, ki je prihajal z Dvornega trga. Stražnik je postal na žvenket pozoren, zaradi česar se je ustavil in zapazil istočasno na nasprotnem bregu moško postavo, plazečo se k ograji. Stražnik je odhitel takoj čez most in zagleda! moškega, ki je stekel med poslopjem kina Matice in Černetovo trgovino proti Kon- 1 (Pola SKe irif 1 (Popolnoma novo t | gresnem trgu ter izginil v temo. Kakor je stražnik ugotovil, je bil vlomilec na delu v Schwabovi trgovini, kjer ie odprl stenske viseče izložbe ter utrl šipo. ko je mož postave pregledal prostor ob Ljubljanici, je našel tam pleteno košaro, v katero ie spravil vlomilec 30 parov zimskih rokavic, 7 žemperjev, 36 parov nogavic in nekaj drugih predmetov. Te predmete ie policija pozneje vrnila tvrdki. Kdo bi bil drzni svedrovec, ki je zaenkrat odnesel pete, ni bilo mogoče dognati. n— Plesna vaja SO Preporoda danes ob Vi 8. v areni Nafodnega doma. 1417 u— Sokol Moste vabi na Martinov večer s plesom ter drugim sporedom, ki bo v soboto 9. t. m: v Sokolskem domu. Isti dan odDadeio plesne vaie. ki bodo v ponedeljek. 1407 Iz Maribora a— Carinsko-iinančna postaja pri Sv. Juriu ob Pesnici. Pri Sv. Jurju ob Pesnici bodo končno vendarle zgradili carinsko -finančno postajo, kar je bila dolgoletna želja obmejnega prebivalstva. Stavbna parcela je že kupljena in sicer od velepose-stnice Breznarjeve. Te dni je bila tamkaj tudi že uradna komisija. Z gradnjo poslopja prično najbrž spomladi. S tem bo vodila skozi Sv. Jurij dolgo zaželjena carinska cesta, kar je velikega pomena za razvoj obmejnega prometa. Tik ob meji stoji že davno avstrijska carinarnica, podobna pravi palači z uradnimi prostori in teiPtoz JU^ljUDLIANIKI* ^ Samo še danes! Zmaga linbe ni ur. riirker a Ljubezen dveh mladih src, ki ju preganja in zatira kruti oče, najde zatočišče pur: dobrem dr. Rinkerju, zdravniku te!esn?h in dnršnčh bolečan. Očetu, bi se je grdo maščeval nad njim, reši sina, ko v burni snežni noči trw$tarvi svoje življenje v smrtno nevan.vast. Vedno in povsod zmaga Ie ljubezen. Pridite in verovaffi boste! Ob 4„ četrt na 7, pol 8., 9. stanovanji za nameščence. Obmejno prebivalstvo pozdravlja novo in nujno potrebno ustanovitev. a— Poročil se je v sredo 6. t. m. v Mariboru bivši oblastni poslanec, znani narodnjak in sokolski delavec, posestnik in gostilničar g Joško Finžgar iz Sv. Marjete na Dravskem poliu z gospodično Mici Pleterškovo iz Jesence pri Račah. Vse najboljše vrlemu narodnemu paru! a— Rentniki in njihove družine, ki so si pridobili pravico do nezgodne rente v Nemčiji, a se jim ista ne nakazuje bodisi radi tega, ker bivajo na našem državnem teritoriju ali iz kakega drugega vzroka, nai nemudoma prijavijo svojo zahtevo pismeno ali ustno s potrebnimi dokumenti vred pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ali pri njegovih ekspoziturah (v Mariboru pri ekspozituri na Slomškovem trgu). a— Tečaj za prvo pomoč pri nezgodah. Kakor lani bo tudi letos mariborski gasilski rešilni oddelek priredil tečaj za prvo pomoč pri nezgoda n pod vodstvom dr. Karla Ipavca. Tečaj bo javen in se bo vršil v prostorih poslopja na Koroški cesti vsak ponedel ek in vsako sredo ob 20. —-Prvo predavanje bo v ponedeljek 11. t m. a— Samomor v valovih Drave. V sredo zvečer ob 17.20 je slišal brodar Ivan Mer-davs, ki je prepeljaval pogrebce s pobre-škega pokopališča na meljsko stran, ženski krik na pomoč. Predno ie priveslal na levi breg. ni utegnil videti ničesar, ker se je že temnilo. Delava', ki so priha:ali iz Freundove tovarne, so pa pripovedovali, da so videli ob iztoku kanala Kejžarjeve ulice boljše oblečeno žensko, ki ie skočila v narastlo Dravo. V mraku pa ie niso spoznali in ji tudi niso utegnili pomagati. Ni izkl učeno, da gre za nesrečo, ali pa je neznanka s krikom na pomoč hotela opozoriti bližnje pasante in brodaria na poslednji čin, za katerega se je odločila naibrž iz obupa. O samomoru so bile obveščeno vse orožniške postaje in občinski uradi vzdolž Drave. a— Samomori in smrtne nesreče v preteklih 10 mesecih v Mariboru. V preteklih 10 mesecih se je število samomorov in smrtnih nesreč v primeri z lani pomnožilo. Življenje si je končalo 15 obupancev, od teh se ia pet obesilo, 4 so se ustrelili. 4 zastrupili. 2 sta skočila v vodo. Razne nesreče so zahtevale 12 človeških žrtev, od teh je 6 prometnin. Iz Celja e— Prepoved Rapallskega dneva v Celja. V nedeljo 10. t. m. dopoldne bi se moral vršiti v veliki dvorani Narodnega doma v Celju velik zbor. ki ca ie sklicala Jugoslovenska Matica. Istotako bi se bil moral vršiti tudi »dinarski dan«. Vse te prireditve pa je celjsko sresko načelstvo prepovedalo. ^■■■■■■■HNmP« (Po/a 3>Ce€rit | iPopolnoma novo t I e— Predavanje dr. Vebra v Celju. V torek 5. t m. zvečer ie imel dr. Veber pred polno dvorano zanimivo predavanje o bistvu osebnosti. Prihodnje niegovo predavanje bo v ponedeljek 11. t. m. ob 20. in bo trajalo z vmesnim kratkim odmorom poldrugo uro. e— Opozorilo celjskim hišnim lastnikom. Mestni magistrat celjski razglaša, da bv v smislu zadevnega zakona od 12. t. m. dalje policijsko-požarna reviziia vseh stavb v mestu Celju. Vsi hišni lastniki se pozivajo. da najkasneje tekem 8 dni odstranijo vse eventualne nedostatke. ki ne odgovarjal predpisom zadevnega zakona. e— Kolo najdeno v vodi. K mlinarju Fiancu Pocajtu na Tehariib pri Celju ie prišel 30. oktobra zvečer močno vinjen neki okrog 30 let star moški, očividno delavec, od katersra je voda tekla v curkih. Videlo se mu ;e, da je v pijanosti zabredel v bližnjo Voglaino. Ker ie bi! nasilen. so ea postaviti na cesto. NasIedn'o iutro so našli v strugi Voelaine moško ko. Io znamke »Ideal« štev. 204.067. črno ple-skano in z znamko proda:alne Drago Gams v Celju. Naibrže je bilo kolo nekje ukradeno. e— Tatvina cvetja v mestnem parka. V mestnem parku sta bili pri'eti tovarniški delavki Marija in Antonija Č. rz Cel a. ki sta natrgali večjo množino lepih vrtnih dragih cvetlic, zasaienin v parkovih gredicah. Stražniku sta zatrjevali, da jima j« dovolil trgati cvetlice mestni vrtnar. Ko pa so vrtnarja vprašali, ali ie to resnica, se je izkazalo, da sta si ženski izgovor kratkomalo izmislili. e— S kropom se je polila. V Laškem je skušala v ponedeljek 5-letna rudarjeva hčerka Justina Pajkova potegniti lonec J kropom z ognjišča. Pri tem pa se ji !e lo nec z vrelo vodo prevrnil in io ie kroi oparil po desni roki. S strašnimi opeklina mi ie bila prepeljana v celjsko bolnico. f Iz Škofje Loke šl— Jubilej. Vdova bivšega šolskega upravitelja v Škof ji Loki, ga. Fani Papova, je praznovala v torek 851etnico svojega ■rojstva. Kljub visoki starosti m bolezni, ki priklepa gos>po na postelj, je jnbiilantka ob skrbni negi hčerke Marije in sina Fran* četa dokaj dobro razpoložena, Gratulan* tom se pridružujemo tudi mi in želimo gospe Fani še dokaj let. šl— Lep uspeh. Prošnji Gremija trgovcev v škof ji Loki glede carinjenja blaga na Jesenicah je ministrstvo financ ugodilo. S tem se bodo prevozni stroški zmanjšali, ker blaga v bodoče rte bo treba več voziti v Ljubljano na carino in po isti progi nazaj v Škof jo Loko. S— Trojčke je povila Marija L. iz Železnikov. Nebogljencki pa so živeli le krajši čas itn v presledku par minut drug za dru« girn pomrli Materino zdravje je dobro. Iz Litije i— Preselitev g. Zigona. V Ljubljano se je preselil dosedanji predstojnik litijskega okrajnega sodišča sodni svetnik g. Alojzij Žigon, ki je prišsl k nam pred devetimi leti iz Sevnice. G. Žigon se je kaj kmalu vživel v tukajšnje razmere in se je hitro priljubil ne samo v krogu inteligence, kjer je bil na glasu kot eeflen najbolj duhovitih družabnike v in debaterjev, nego ga je smatralo tudi preprosto kmečko ljudstvo za svojega dobrega svetovalca. G. svetnik je izboren jurist, a tudi dober ekonom. Vsaka naša gospodinja je vedela, da dobi na sodnijskem vrtu najboljše sadike in potaknjence in zelenjavo sploh. G. Žigon se je trudil, da se postavi naš kmet na zdrav temelj, zato je ustanovil predlanskim podružnico Sadjarskega m vrtnarskega društva, kateri je predsedoval. Kot vsestranski ekonom se je pečal tudi s čebelarstvom in je bil zaradi pičle čebelne paše, ki jo .nudi naš kraj, vnet propagator za to, da se vozijo čebele na pašo. Sam je vozil svoje panje ob času rese na Savo, kasneje na Dolenjsko, zadnja leta pa celo v Logatec. Žigonova mladina Milena, Uroš, Sava in Žarko, so bili med najpridnejšimi obiskovalci sokolske telovadnice. Žigonova obitelj pa je izgubila v Litiji svoje najdražje, do--o mamico, ki jo je pobralo tako naglo letošnje poletje. Odhajajočemu svetniku g. Žigonu, ki je premeščen k okrajnemu sodišču v Ljubljano, želimo na novem službenem mestu vso srečo! i— Službena vest. Posle namestnika okraj nega sodišča v Litiji je prevzel sodnik gospod Josip Troje. Iz Zasror ja z— Zadušnica za Vladimirom Gortanom. V farni cerkvi v Zagorju se bo brala v nedeljo 10. t. m. ob b. zjutraj maša zadušnica za istrskim mučenikom Vladimirom Gortanom. Po maši bodo skupna pevska društva zapela v cerkvi žalostinke. Občinstvo naj se je v velikem številu udeleži, da tako počasti spomin narodnega muče-nrka. z— Podjetnost obrtnika. Tukajšnji brivski mojster g. Štefan Podunajec je v svojem brivskem lokalu napravil radijski aparat. Stranke so prav zadovoljne, da med izvrševanjem dbla in med čakanjem poslušajo radio. z— Kmetijski tečaj se bo začel v nedeljo 10. t. m. na zagorski šoli. Razen domačega fcčiteljstva bodo poučevali tudi priziiani strokovnjaki na gospodarskem polju. Lansko leto se je stična šola zaključila z iz-rrstnim uspehom in bogato razstavo, ki je dokazala, da je vodstvo v pravih rokah, telimo najboljšega uspeha! z— Živahen sejem. V ponedeljek se je vršil običajni letni sejem. Prignalo se je veliko število živine. Cena lepih volov se je gibaiia od 8 — 9.50 Din za kg žive teže. z— Policijska kronika. Oblastva imajo posel z nekim 161etrom fantom, ki je oskrunil neko 71etno deklico. Še bolj pa razburja občinstvo dogodek 501etne Johane, pristojne v občino Kotredež. Johana, ki je malo slaboumna, se je pri nekem studencu umivala v Evini obleki. Prizor je videlo več otrok in tudi neki starejši mož. Po» rebno bi bilo, dla ženo spravijo v kak zavod. z— .Večna idila vdovca in vdove iz Trbovelj. Tudi ta dva sta prišla na zagorski sejem. Zvečer sta šla iz neke gostilne v Zagorju in zavila proti Toplicam namesto proti Trbovljam. Pri Ko risarjev i delavnici sta prišla nekaj navskriž in je začel vdovec z dežnikom mahati po stokajoči vdovi, -i je klicala na pomoč. Mimo je slučajno prišel strojnik Matija, ki je skušal razjarjenega moža pogovoriti. »Stran,« jte za-vpil vdovec, »sicer bom streljal Boš videl, kaj so Trbovci.« Takoj na to je pričel zopet mahati z dežnikom, da je zbil ženo na tla v blato. K sreči je prišel na pomoč orožnik, ki se je vračal iz službe. Šele tedaj je prenehal vdovec s tepenjem. Pozvan na zagovor je dejal, da je upokojen uradnik in vdovec, žena pa. tudi vdova po uradniku. Ko je trdil, da je to njegova ljubica, ga je žena zavrnila, da take barabe že ne mara. Pravijo, da je tega razburljivega (Jogcdka krivo letošnje močno vino. z— Ošpice so se med šolsko mladino silno razpasle. Priporoča se staršem, da popazijo na obolele otroke, ker ta bolezen rada pusti neprijetne posledice, če bolnik prehitro vstane. V Toplicah se je pojavil tudi primer škrlatinke. Iz Hrastnika h— Na naši postaji se gradi nad vhodom v prometno pisarno nekaj metrov dolga streha. Zelo umestno bi bilo, če bi se ta nova streha potegnila ob celem postajnem poslopju, da bi tudi potniki od tega nekaj tmeli. h— Na koncertu ob priliki lOletnice Glasr-benega društva Hrastnik dne 17. novembra v Narodnem domu se bodo izvajale skladbe naših komponistov: Adamiča, dr. Sch\ya-ba. ipavea, Sattnerja i. dir., ter tujih: Dvoraka, Straussa in Rubkrsteroa. h— Zborovanje učiteljskega društva za. srez Laško se bo vršilo danes v petek v Zidanem mostu. GJiavni poročevalec je urednik »Učiteljskega tovariša« g Dimnik iz Ljubljane, ki bo poročal o naši današnji zakonodaji. h— Tatu. ki je okradel g. Babiča na Do« lu, kar smo že poročali, so orožniki prijeli in oddali sodišču. h— Aretacija. V ponedeljek zvečer so orožniki aretirali pri stavbi nove šole na Dolu poliTja Semeta m dva zidarja, v torek zjutraj pa še 4 zidarje ter jih popoldne oddali sodišču v Laškem. Vzrok te aretacije je bil, da so v ponedeljek grozili zidarji s Jutra in v nedeljo se vrše v dvorani hotela Union Velike rokoborbe za prvenstvo Jugoslavije Nastopi okoli 40 atletov, med nsSirrti nekateri oLjmpiioraki. Predprodaja vstopnic v trafiki »Sever« v Šelenburgovi ulici. 13879 polirjem na čelu v vinjenem stanju ubiti župana g. Drakslerja in šolskega upravitelja g. Jurka, ki sta nadzirala delo pri stavbi. K sreči pa se obema gospodoma ni nič zgodilo, ker sta bila pravočasno na to opo* zorjena in ker so med tem že prišffi oro-2* niki in naredili red. Iz Novega mesta n— Jugcslovenska Matica priredi v proslavo 1201etnice Ilirije oživljene s sodelovanjem drugih društev spominski večer v soboto 16. t m. ob 20. v Sokolskem domu z godbo, petjem, deklamacijo, dramskima prizoroma v slovenskem in francoskem jeziku in živo sliko »Ilirija vstan'!«. Iz Ljutomera lj— »Španska muha«, ki jo je vprizoril dramski cdsek Sokola 3. t m., je privabila v Sokolski dom izredno mnogo občinstva, ki se je prisrčno zabavalo ob situacijski komiki burke in živahnem igranju nastopajočih oseb. Režijo je imel br Stopar, ki je tudi igral nesrečnega Zajca. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Odsek bo uspelo burko gotovo ponovil. lj— Bela veverica. G. zubar Reich je db-bil lepo, čisto belo veverico, ki jo je poslal društvu Zoo v Ljubljani. Redka igra prirode. Šport Gostovanje mariborskega V nedeljo 10. t. m. Ilirija : Rapid. V kolikor bodo dopustile vremenske pri* like, hoče SK Ilirija porabiti preostale jesenske termine za od igranje nekaterih zanimivih prijateljskih tekem. Tekom tega meseca bo predvidoma gostoval v Ljubljani še Hašk ter novoosnovani Gradjanski ŠK 1911, Ilirija pa bi imela še gostovati v Gradcu proti G. A. K. Za nedeljo 10. t. m. je povabila Ilirija na gostovanje mariborski SK Rapid, ki je predstavljal vedno eno najsolidnejših in najboljših nogometnih moštev v Sloveniji. Od lani, ko si je zgradil lastni, vzorno ure* jeni športni prostor, je Rapid že celo po* kazal velik napredek. Ta napredek zlasti ■ju je dejstvo, da je Rapid v jesenskem prvenstvenem tekmovanju premagal dolgoletnega prvaka mariborskega podsaveznega okrožja SSK Maribor ter zavzel njegovo mesto v prvenstveni tabeli. Gradcu SK Železničar v Mariboru je sprejel ponudbo Grazer Sportkluba za odigram je re< vanžne tekme v Gradcu za nedeljo 10. t. m. Grazer Sportklub je trenutno eno naj« boljših moštev Gradca in ima največ izgledov, da si osvoji jesensko prvenstvo Gradca. Prosilo nedeljo je po izredno napeti in lepi igri premagal svojega najhujše* ga nasprotnika in rivala Sturma s 4 : 1. Tudi v Mariboru je po koristni in lepi igri gladko odpravil nedeljskega nasprotnika s 6:1. Toda takrat je spremljala Železničar* je izredna smola. Nastopiti so morali« z oslabljenim moštvom. V napadu so bile tri rezerv e, ki se nikakor niso mogle znajti, kar je v prvi vrsti pripomoglo gostom do visoke zmage Topot pa bodo nastopili s kompletnim moštvom, z pregrupiranim In precej ojačenim napadom. Pričakovati je, da bodo Železničarji popravili v nedeljo slab vtis in neugoden re* zultat, ki so ga doživeli pred nekaj dnevi na lastnih tleh ter dali iz sebe vse, da do* sežejo čim lepši in ča-stnejšd rezultat. Rokoborba za državno prvenstvo V soboto zvečer bomo imeli priliko gle* dati najboljše rokoborce iz cele dTžave. Poleg državnega prvaka zagrebškega Her-kulesa se udeleže tekmovanja tudi Croatia (Zagreb), Radnički SK (Beograd), Hakoah (Sabotica), Somborski SK, Železničarski SK (Maribor) in SK Ilirija Edini od Slovencev, ki lahko resno konkurirajo, so atleti iz Maribora. Ilirija se prvič udeleži prvenstva in ima le same mlade neizkušene borce, katerim* bo sobotna in nedeljska prire* ditev izborna šola. Vsi navedeni klubi postavijo skupno 40 izbranih rokoborcev. Največ izgledov na uspeh imajo atleti Her-kulesa, ki so že večkrat v mednarodnih nastopih pokazali visoko k laso. Prireditev bo v veliki dvorani Uniona v soboto cb 20., v nedeljo pa ob 9. in 19.30. Olimpijski petoboi zi 1929. se bo vršil v primeru ugodnega vremena 10. t. m. db 10. na šsrišču Ilirije. SK Ilirija (lahka atilot/rka). Redni z-imstoi tre-jiiing vsoto sredo od 18.15 dajale in vsak pe. nirn in proti ločenim zbornicam. = Pritožbe »oper pridobnino. Davčni odbori so že skoro v vseh okrajih odmerili pridobnino za tekoče leto odnosno ocenili čiste dohodke, ki so podlaga za predpis tega davka. Kakor se čuje, so ocene dohodkov pogosto prav visoke in je naravno, da si bo marsikdo skušal olajšati breme e pritožbo. Po členu 122. zakona o neposrednih davkih mora davčna uprava vsakega zavezanca obvestiti o višini ocene in o predpisanem davku s posebnim plačilnim nalogom. Davčnim zavezancem pa je dana možnost, da v 30 dneh od dne vročitve vložijo pritožbo, bodisi pismeno ali ustmeno na zapisnik pri davčni upravi (dan dostavitve se ne šteje v rok, prav tako zakasnitev zaradi dostavitve po pošti). Rok od 30 dni ee sme v izjemnih primerih prekoračiti za največ 15 dni, če se v pritožbi navedejo posebni tehtni razlogi in ako te razloge prizna reklamacijslri odbor. Pritožitelj ima pravico v pritožbi dopolniti ali podkrepiti vloženo prijavo z novimi dokazili, ne more ee pa sklicevati na poslovne knjige tedaj, če jih na zahtevo davčne uprave ali davčnega odbora v pri-redbenem postopanju ni hotel pokazati. Pri davčnih zavezancih, ki imajo vež obratov ali podjetij, velja načelo, da se mora za vsako obvestilo vložiti posebna pritožba, za skupno obvestilo pa samo ena. V času, ko teče rok za pritožbo, ima davčni zavezanec odnosno njegov zastopnik ali pooblaščenec pravico pregledati ali prepisati vse akte, ki se nanašajo na njegvo odmero, da se mu tako olajša sestava pritožbe. Seveda mora za prepise plačati takso po zakonu o taksah. Dovoljeno je tudi vpogledati in prepisati izjave prič. mnenja izpovedan-cev in obvestila zaupnikov, ne sme se mu na dovoliti, da bi zvedel za ime zaupnika. Pritožbo samo je kolkovati e kolkom od 20 Din. Ker temelji večina ocen dohodkov na svobodnem prepričanju davčnega odbora (saj zavezanci večinoma zaradi pomanjkljivega knjigovodstva ali drugih okolnosti niso mogli vložiti take prijave, da bi bil davčni odbor primoran jo uvaževati). bo uspeh pritožbe v mnogih primerih dvomljiv, če seveda ne gre za očividne napake davčnega odbora ali za izrazito neenakomernost glede obremenitve pri enakih ali sličnih obratih. Ocene je seveda izpodbijati le s konkretnimi podatki, ki se tičejo obrata samega, nikakor pa ne kaže sklicevati se na razmere v družini, ki nimajo z obratom nikake zveze, ali pa na stvari, ki utegnejo položaj še poslabšati. = Jubilejne prireditve Ljubljanskega ve-Iesejma. Prihodnje leto bo Ljubljanski v?le-sejem praznoval desetletnico svojega obstoja in delovanja. V proslavo tega jubileja bo 10. jubilejni vzorčni velesejem (od 29. maja do 9. junija prihodnjega ieta) posebno privlačen ter bo predstavljal revijo naše domače produkcije. Ze sedai se vršijo priprave za ta velesejem. na katerem bodo razstavljeni vsi domači industrijski in obrtni proizvodi. Za jesen pa pripravlja velesejm-ska uprava veliko vsedržavno šuinarsko in lovsko razstavo (od 31. avgusta do 15. rep prih. leta), ki se bo vršila v vseh prostorih velesejma in bo vsekakor velika reprezentativna prireditev, ki oo vzbudila zanimanje tudi v inozemstvu. Razstava bo po programu zelo pestra. V preglednih tabelah, slikah, modelih in produktih ne bo pokazala samo šumarstva naše Iržave, racijonel-nega gospodarstva v gozdu, marveč bo nudila tudi pouk in spoznanje velika važnosti gozda za posameznika in državo. Lovski oddelek pa bo prikazal velik pomen lovstva v gospodarstvu, vse vrste naše koristne in škodljive divjadi, varstvo lova, kinologije itd. Razstava bo obsegala gozdarstvo (vrste dreves, vzgoja gozda, gozdni pridelki, oglarjenje, merjenje lesa, spravljanj2 les?, gozdno varstvo in ureditev gozdisgi gospodarstva), dalje gozdno inilust.-iio (6troji. žage, vse vrste rezanega lesa ir polfabrika-tov, izdelki iz lesa, statistika p-odukcije), zgradbo hudournikov, agrarne operacijo, gozdarsko literaturo, lovstvo (vrs e divjadi, njihova gojitev in zaščita, -analogija, lovska organizacija), Zoo (skupna favna naše države) in gozdno ter planiiidto floro. = V trgovinski register so 6e vpisale nastopne tvrdke: Iskra Mihael, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki v Hlebcah; Anton Petek, trgovina z mešanim blagom v Konjicah; Suševič Branko, razpečavanje mineralnih olj in kemijskih izdelkov v Mariboru; Trgovina z mešanim blagom Šentju-ro Stanko v Rogaški Slatini; Trgovina z^lesom in deželnimi pridelki Cimperšek Kari v Sevnici; Tiskarna »Jadran« Korenčin Franc v Slovenjgradcu. = Konknrz je razglašen o imovini Adolfa Korinška, trgovca v Rajhenburgu (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodiššu v Sevnici 20. t. ni., oglasitveni rok do 15. decembra, ugotovitveni narok 23. decembra). = Vprašanje stabilizacije španske valute. Kakor poročajo iz Madrida je tja dospel znani francoski valutni strokovnjak prof. Rist, ki je bil poklican od španske vlade, da skupno s španskimi strokovnjaki prouči vprašanje stabilizacije pezete. Kakor se zatrjuje, bo komisija predlagala takojšnjo stabilizacijo pezete na sedanji višini, ki se naj vzdržuje tudi potom oddaje zlata iz ogromnega zlatega zaklada banke, ki znaša preko 2.5 milijarde pezet. Banka pa se v soglasju z delničarji temu protivi, češ zlato je njena last in ne last naroda. Primo di Rivera namerava baje zatrsti tudi ta odpor, kakor je že pred tedni prisilil dosedanjega guvernerja banke k demisiji. člani komisije strokovnjakov so mnenja, da zlato, ki ga banka ne more uporabiti za vzdrževanje stabilnosti valute, nima za valuto praktično nikakega pomena. Borze 7. novembra. Na ljubljanski borzi je bil tudi danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na London, Curih in Trst. Tečaji so cetali v glavnem nespremenjeni, le devize na bunaj, Newyork in Prago so se nekoliko okre-pile. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda dalje stabilna. Pri slabšem prometu se je za aranžma trgovala po 430, za februar (ex coupon) pa po 407.50. Investicijsko posojilo je pri 85—85.50 ostalo brez promota. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni po 905. v Unionbanki po 202 in v Zemaljski po 120; med industrijskimi papirji pa je bil promet samo v Unionu (Oei-jek) po 125 in v Trboveljski po 465. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.83, Berlin 1,3.515—13.545 (13.53). Bruselj 7.9101, Budimpešta 987.82—990.82 (989.32), Curih 1094.4- 1097.4 (1095.9), Dunaj 793.84 do 796.84 (795.34). London 275.86. Newyork 56.44. Pariz 222.74. Praga 167.11—167.91 (167.51). Trst 295.14—297.14 (296.14). Zagreb. London 275.46 — 276.26, Nevyork 56.34 — 56.54, Pariz 221.74 — 223.74, Milan 295.132 — 297.132, Curih 1094.4 — 1097.4, Berlin 13.515 — 13.545, Dunaj 7.9384 — 7.9684, Praga 167.11 — 167.91, Budimpešta 9.8782 — 9.9082. Curih. Zagreb 9.128, London 25.1725. New-york 516.02, Pariz 20 3225, Milan 27-0225, Berlin 123.45, Dunaj 72.55, Praga 15.28. Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.17, Sofija 3.72, Varšava 57.90. Dunaj. Beograd 12.55875 — 12.59875, Berlin 16985 — 170.35, London 34.63375 do 3473375, Milan — 37-175 _ 37.275, New-york 709-65 — 712.15, Curih 137.53—138.03; dinarji 12.40875 — 12.55875. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 432 bi., za december 434 bL, Celjska 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den., Ruše 250 — 260. Kranjska industrijska den., Stavbna 50 den., šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna »škoda aranžma 430 — 431, kasa 430 — 431. za december 435 — 436. za februar ex 407—408, investicijsko 85 — 85.5, agrarne 51.5 — 52; bančne vrednote; Praštediona 905 — 910, Union 202 — 203. Srrska 156 den., Zemalj-ska 120 — 125, Narodna 8200. Ljubljanska kreditna 123 denar; industrijske vrednote: Narodna šuinska 40 den.. Gutmann 185 do 190, Slaveks 96 — 100, Slavonija 145 den., Drava 320 — 330 Šečerana 400 — 410, Bro l vagon 135 _ 150. Union (Osiiek) 122— 130, I« j s 19 den., DubrovaCka 430 den.. Jadranska 515 den., Trbovlje 462.5 _ 465. Beograd. Vojna škoda 429.50 — 430. za december 434.50 zaklj., investicijsko 84 50 zaklj., Narodna 8280 zaklj. Blagovna tržišča Žito + Žitni trg (7. t. m.). V zvezi £ polomom na ameriških efektnih borzah in zopet naraščajočimi vidnimi zalogami je pšenica na chicaški borzi včeraj zopet ponus':la, in sicer za december na 120 centov. Kontinentalne borze so Ameriki sledile v tendenci. Na budimpeštanski borzi ie danes pš°n:ca za marc popustila za nekaj točk r,a 23.05. Po včerajšnji delni .redukciji so danes cene na vojvodinskem tržišču ostale v glavnem nespremenjene. Producenti so dalje zelo rezervirani ter nočejo proda j iti pšenice po današnjih cenah. Pač pa dovažap precej pšenice na mletev v mline, ki so zelo zaposleni. Kupčija je dalie zelo slaba, le za koruzo je še nekaj zanimanja. Edino za moko >0« je več povpraševanja pri stalnih cenah. -f Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito mirna. Zaključen je bil 1 v. koruze. Nudi se pšenica (si. postaja, mlev. tar., plač. 30 dni): baška. 79 kc no 247 — 250; baška. 78 kg 245—247.50 baška. 77 kg 237-50—240 sremska, 80 kg 240 — 242.5, sremska. 77 kg 235—237.5; rž: baska, 72/73 kg 200—202.5; moka: >0« fco Ljubljana, plač po prejemu 355 — 365: koruza: baška, nova, umetno sušena, mlevska tarifa 197-5 — 200. navadna tarifa 200 — 202.5; činkTantin: umetno sušen, mlevska tarifa 255 — 260; oves: baški, ozimni, 66/67 kg 205 — 207; laneno seme: domače provenijence, pariteta Ljubljana po 5—6. + Novosadska blagovna borza (7. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 60 vagonov pšenice, 25 vagonov koruze. 4 vagone moke, 8 vagonov otrobov in 2 vagona ovsa. Pšenica: baška, 77 kg 185 do 190; 78 kg 187.5 — 192.5; banaška 182.5 _ 187-5; sremska 185 — 187.5. Ječmen: baški 125 — 127-5. Oves: baški 140 do 145. Koruza: baška in sremska 105 do 107.5; za december - januar 120 — 125; za marc ladja Dunav 140 — 145; baški, sušeni 137.5 — 142. Moka: baška :.0c 290—305; »2< 265 — 275; >5« 235 — 245; ?,6« 195 — 205: »7c 155 — 165. Otrobi: baški in banaški 100 do 105. -f Dunajska borza za kmetijske proizvode (6. t. m.). Nazadovanje ameriških in budimpeštanskih tečajev je neugodno vplivalo na dunajski trg. Navzlic temu je prišlo do nekaj večjih kupčij za švicarske, grške in italijanske kupce. Jugoslovenska polieka pšenica se je za november — december trgovala po 182—183 sh. cif italijanska lu':a. Za domači konsum je bila kupčija zelo sia-ba. Sremska plavajoča pšenica je bila ekse-kutivno prodana po 151 sh ex šlep Braila, Koruza je nekoliko popustila ter se je za marc — april nudila po 1.02 Kč. Uradno rotirajo: pšenica: domača 31.25 — 32, madžarska potiska 36.50 — 38: drž: marchfeldska 25.75 — 26.25, madžarska 24.75 — 25.25; koruza: jugosl. 25.25 — 25.75. Moka v trgovini na debelo: domača 59—61, madžarska 58—59, jugoslovenska 54.50—56. Les + Ljubljanska borza (7 t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni bukovih drv. Za drva je dalje povpraševanje, prav tako za oglje. V splošnem se tendenca na lesnem trgu v zadnjem času ni bistveno spremenila. Mali lesni producenti so sedaj precej zaposleni, zlasti vodne žage, ki so zaradi suhe jeseni in pomanjkanja vode morale mirovati skoro 3 mesece. Mnogo se proizvaja rezane bukovine. neobrob-ljene in obrobljene; produkcija testonov pa zaostaja, ker še niso izčrpane niti lanske zaloge in se sedaj še ne ve, kakšna bo potreba po tem blagu. Soominiaite se slenih! NOGAVICE i ŽJ60M Najboljše, naftrafnejše. zato 13 najcenejše! VREMENSKO POROČILO KeteeretflSki »»vod tr Ljubljani. 7. novembra 1929 Višina barometra 308 8 ro Kraj Cas Opazovanja UabOaaa Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dabrovntb SkoolJe 8. Bai-oco Temiw ea Smer vetra o o 2 Padavine o> O! in brz.na v m. to cclr U Vrs>a » B>m d» T 1*20 /610 76 7 /61 9 7 6 7 9 >•6 90 100 -5 N 2 NW 4 SE 2 S 2 9 9 10 10 Dež 55 40 5 3 763-3 10 93 mirno 5 4 760 2 11 mimo 9 19- 7 SpIH Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 10.8, najnižja 5.5. Solnce vzhaja ob 6.47, zahaja ob 16.40. luna vzhaja ob 13.25, zahaja ob 21.40. Dunajska vremenska napoved za petek: Večinoma zjutraj megla, sicer nesigurno vreme, na vzhodne mrobu Alp najbrž prehodno boljše vreme. / Izbruh ognjenika v Tihem oceanu Erupcija še vedno traja, vendar pojema in ne pustoši s takšno silovitostjo kakor v začetku — Uničena letina, neprecenljiva škoda Smrt iz ognjeniko-vega žrela Pogled na bruhajoči vulkan Santa M ari a in na ogroženo mesto Ouezaltenango, ki ie bilo pri erupciji poleg San Felipeja najtežje prizadeto. Kakor smo že pred dvema dnevoma poročali med brzojavnimi vestmi, je v nedeljo začel bruhati 3768 m visoki vulkan »Santa Alaria« na nabrežju Tis hega oceana v bližini Guatemale. Ta bližina je seveda zelo relativna, kajti vulkan je oddaljen od Guatemale ce« lih 110 km. Leži v Kordiljerah. Izbruh se je začel s podzemskim bobnenjem in strašnim tresenjem. Očividci pripovedujejo, da so bili učin« ki nepričakovane katastrofe strahovi* ti. Na stotine družin je moralo ostaviti domove in bežati s culo, da rešijo vsaj golo življenje. Izliv lave pa je bil tako silen, da je zahtevala nesreča tudi 400 človeških žrtev, čeprav so doslej agno« scirali samo 37 trupel. Erupcija je ena najstrašnejših, kar jih pomni zgodovina Sante Marie. Vsa letina kavovca je uničena, lava je na široko zalila ljudske naselbine in dva kraja dobesedno izbrisala z zemeljske površine. Izbruh so spremljali nenava« dni pojavi. Tri reke: Turna, Bador in Animas, čijih vrelci leže v bližini og« njenikovega žrela, so stopile čez bre« gove in začele poplavljati pokrajino. Voda je seveda vroča in prihaja zavo« ljo tega do strašnih eksplozij. Kar se je rešilo ljudi, so se zatekli v mesto Palmar, ki ni prizadeto. Iz Guatemale so bila poslana izvidna letala in reševalne ekspedicije, ki pa sj omejile svoje delovanje samo na pre« skrbo beguncev. Teh je na tisoče in so popolni siromaki. Rešiti niso utegnili ničesar kot borno življenje. Materijalna škoda znaša po doseda« njih cenitvah najmanj 100 milijonov Din naše vrednosti. Vlada skuša poma« gati nesrečnemu prebivalstvu 'iaen^rat / živili, obleko in zdravili, pozne ie do« be begunci skupna taborišča in zemlji« šča. kjer se bodo lahko nanovo nasta« nili. Beda je velikanska in tem bolj ob« žalovanja vredna, ker je izbruhnila ka« tastrofa baš pred obiranjem kavovih grmov. Po vulkanu opustošenj kraji so več metrov visoko zasuti s pepelom, ki se« ga ponekod 2 m nad zemljo. Zadnji kancler Viljemove Nemčije princ .Maks Badenski, je umrl na posledicah arterioskleroze v starosti 62 let. Maks Badenski je bil tisti kancler, ki je moral podpisati listino o Viijuiiovem odstopu in hkrati naznaniti tudi lasten umik iz javnega življenja. Usoda ge Zubkove Bivša princesa Viktorija, sestra Vi« Ijema I. in žena ruskega pustolovca Zubkova, je vložila tožbo za ločitev zakona, ker se je nje mož odločil, da se ne vrne k njej, temveč da nastopi novo karijero v baru nekega balkan« skega mesta. Zubkov je kakor znano ta čas za natakarja na Luksemburškem, Za privolitev v ločitev svojega zakona zahteva 50 000 mark odškodnine, med temi 10.000 mark, da izroči kakšnih 200 pisem nesrečni stari dami, ki si je ob njem uničila svoj družabni položaj in vse svoje imetje. Sežig lastne hčere na grmadi Pred porotnim sodiščem v Aleksan« driji se je pravkar končala obravnava proti bogati posestnici Mesedi«Layd in njenemu sinu Jusufu Aliju. Mati in sm sta bila obtožena umora lastne hčere, odnosno sestre, ki sta jo zvezala in po* ložila na grmado, jo polila s petrolejem in potem prižgala. Dekle je zgorelo ži« vo. Njena smrt je bila nepopisno straši na, kakor slične nasilne smrti za špan« ske inkvizicije. Mati in sin sta priznala zločin in sta utemeljevala dejanje z izgovorom, da je dekle silno škodovalo ugledu rodbi« ne. Zato jo je rodbina obsodila na sra« moten konec sredi plamenov. Pri se« žiganju so se odigravali nepopisni pri« zori. Grmado so naložili zvečer, jo po« lili s petrolejem in potem položili nanjo obsojenko, ki se je zvijala in se na vso moč branila storiti nasilen konec. Zato so ji še trdneje zadrgnili roke in noge, da ni mogla suvati in brcati. Zgorela je v nečloveških bolečinah, storilci pa so ves čas stali zraven in čakali, da se truplo izpremeni v pepel. Sodišče je zverinsko mater in brata obsodilo na petnajst let ječe v prisilni delavnici. Kot olajševalna okolnost se je upoštevalo dejstvo, da je rodbinska osveta v Egiptu še vedno ljudem v krvi. Kinematografi v cerkvah V Hersonu ob dnjeprskem izlivu so boljševiki zasegli vse cerkve in sinago« ge ter njihovo imetje. Herson je prvo sovjetsko mesto brez božjih hramov. Te bodo boljševiki spremenili deloma v kinematografe, gledališča in klube. Jetniki ledu Iz Vladivostoka javljajo, da je par« nik sovjetske mornarice »Stavropol« vnovič zamrznil v ledu 10 km daleč od Severnega rta. Moral bo potemtakem prezimiti že drugič v severnem ledu, Kar bo zelo neprijetno za ladjo samo, njeno posadko in potnike, ki so z go« tovostjo računali, da bodo letošnjo zi« mo prebili v domačih vodah. Na ladji se nahaja šestnajst duš bro« ječa znastvena odprava, ki je preiskala pokrajino v bližini reke Kolime. Polo« žaj je tem obupnejši, ker je kapitan vzel na ladjo tudi nekaj rodbin mor« narjev in ker je nekaj mož posadke zbolelo. Kakor človeška življenja je ogrožen tudi dragocen znanstveni ma« terijal, ki ga vozi ladja na krovu. Mo« skovska vlada bo skušala storiti vse, da ladjo oprosti ledenega obroča in bo v ta namen poslala »Stavropolu« na po« moč ledolomilca »Lidtkeja«, ki bo sku« šal prevzeti nekaj posadke in tovorov, ladjo pa založiti z živili in premogom. Realni radio Nedavno je prejela radiopostaja v Toulousu brzojav od .zdravnika dr. Richarda iz mesteca St. Michel na Savojskem. Zdravnik je javljal, da je zbolel neki otrok na nevarnem paleo« melitisu (otroškem mrtvoudu) in bi ga lahko rešila smrti samo posebna sirot« ka, katero razpošilja Pasteurjev ;nsfi« tut. A na nesrečo so odgovorili iz Pas riza, da baš zdsj nimajo te sirotke v zalogi! Zato je naprosil dr. Richarc po radiu bližnje zdravnike, naj mu v imenu usmiiiencsti odstopijo za cep« Ijenje potrebno količino sirotke iz svojih zalog. Radiopostaja je takoj posredovala poziv. Pet minut pozneje ie sporočil napovedovalcu dr. Da;>e iz Toulouse, da je Richardu odposlal si« rotko in obenem prosil, naj se u lem obvestijo ostah zdravniki. Prihodnji dan je prispeta pošiljatev v St. .Michel. Otrok je bil rešen. Zveza toulouških zdravnikov se je radiopostaji pismeno zahvalila za njeno postrežljivost in slednjo v potrebnih slučajih priporo« čila za vzgled tudi vsem ostai;m fran« coskim radio«postaj<'im. Ženska, ki je posodila svoj obraz za znamke Tragedlnja Ana Strantz-Fiihrlngova, katere obraz je sinžil za podobo Germarrije na nemških znamkah, je pravkar umrla v Berlinu, stara 64 let. Ugrabljeni diplomat Pekinški višji deseti tisoči so v velikem strahu zaradi neprestanih bandit-sikih napadov, ki se vršijo v tem mestu. Ob belem dnevu odvajajo tam otroke brigaitinov in ugledne osebnosti, za katere zahtevaio potem ogromne odkupnine. Tako se je predstavil pred ne koliko dnevi elegantno oblečen gospod bivšemu kitajskemu poslaniku v Berlinu Jang - Čengu in mu oddal pismo, s fcateifim ga je vab'l generail Ma - Čung-J,;ng k se/bi ma dom. Poslanik ie sedel, nič hudega sluteč, v pripravljen avto in se •ndipe^al. Dcmov se doslej ni vrni!, pač pa so prejeli njegovi svojci drugega dne pismo, v katerem so jim neznanci sporočali, da je diriomat »na varnem« in da se bo vrnil le nroti odkuD-nini. ki bi znašala v našp,m denarju približno 15 milijonov dinarjev. Tudi iz Šamga^a poročajo o podobnih del'h ne-.zno.rvih rerariev. 7ws>i~lnr> za Ikrtaitoke pri!;ke ie to. da zločinci zahtevane vsote običajno tudi prejmejo. Umetni krhelj Kakor poročajo iz Chicaga, je napravil mehanik Herman Sohulenberg izum izredne važnosti. Pred dvema letoma so mu morali zaradi raka odstraniti krhelj v grlu, tako da ni mogel več govoriti. S tem izumom, z umetnim krbljern, na lahko govorni, sicer monotono, a vendar razločno. Aparat, ki nadomešča odstranjeni organ, urejuje zračni tok in ga upravljaš lahko z roko. Po Schulen-bergovi metodi bo mogoče vrniti dar govora marsikateremu človeku, ki trpi na boleznih v grlu. Žrtev filmske ekspedicije v južnoameriških pragozdih Dr. 4. W. Ado Baessler, znani nemški raziskovalec Južne Amerike se je odpravil v še nsra*-iskpne kraje te dežele s filmsko ekspedlcijo in Izginil v gozdovih Velikega Čaka. Baje so nje?a 5n tovariše napadli Indijanci ter lih usmrtili s strupenimi strellcami. Cepljenje proti tuberkulozi Rumunski zdravnik prof. Cantacuze« ne je imel v Francoski medicinski aka* demiji predavanje o izrednih uspehih, ki jih je dosegel s svojim serumom proti tuberkulozi na otrocih. Cepil je 17.535 otrok s tem serumom, med rji« mi je bilo 1005 jetičmh. Uspeh je bil ta, da je umrljivost padla za več nego 50 odstotkov. Prof. Cantacuzene pripo« roča, naj bi to varnostno cepljenje uvedli obligatorično po vsej Evropi. Njegove izkušnje so potrdili -czultati tudi po drugih deželah, kjer so cepili z novim serumom že nad 100.000 otrok, zlasti pa na Francoskem. Spomenik požrtvovalnemu zdravniku Pred štirimi meseci se je zdravnik ar. Dupagne v Namurju med operira« njem nekega pacienta ranil. Postavljen pred alternativo, ali naj operacijo pre« kine m ogrozi pacientovo življenje, ali pa nadaljuje in ogrozi svoje lastno, se ie odločil za zadnje. Kmalu nato je tu« di res umri na zastrupljenju krvi. Na« murska občina mu je sedaj postavila spomenik, za katerega je prispeval vsak Namurčan po svojih močeh. Pr. hl»d influenca - gripa V obče pri v g a k i spremembi temperature masirajte telo t »ALGO«. Al«ra osvežuje, tem eratura popušča, spanje je lahko in zdravo. — V aipotekai in drogerijah stane ena steklenica z navodilom 16 dinarjev. Boj proti dolgemu krilu Po vseh deželah evropskega konti« nenta, zlasti pa na Francoskem in na Angleškem, je izzvala nova moda dol« gih kril srdite boje. Posebno ostro na« stopa proti njim francoska Liga za ženske pravice, ki je osnovala poseben odsek izključno s tem namenom, da bi se boril proti modnim diktatom dam« skih velekrojačev. Vsak dan izda ta odsek kakšen proglas na ženske, naj ne ostavijo kratkih kril. V to borbo je posegel tudi Faubourg«Club, eden naj« bolj odličnih v Parizu, ki je priredil za svoje člane in članice diskusijo o tem vprašanju. Debata je končala s spre« jetjem resolucije, ki veli, da bi morali kratka krila obdržati za čezdnevna oblačila, dolgim pa bi morali dati pre« dnost za večerna. Strašila, ki se še skrivajo po svetu Rusija le doslel edina evropska država, Id se z železno doslednjostlo pripravlja na plinsko vojno, zavedajoč se, da bodo igrali plini v bodočem krvavem spopadu velikansko, če ne odločilno vlogo. Na vseh ruskih postajah stoje že danes varnostne naprave za vojaštvo In civilno prebivalstvo. Pročelje takšnega zatočišča pred plini vidimo tudi na naši sliki. Pred vhodom stražila vojaka Rdeče armade v polni oprem j z maskami proti plinu. Policijska kazen, ki ustvarja karijero V našem listu smo že govorili o člo« vekoljubnem pariškem policijskem predsedniku, ki ozdravlja aretirane pijance na ta način, da jih da kot tak« šne filmati in jim da potem film pred« vajati, ko se streznijo. Malokateri vin« ski bratec prenese to drastično »ka« zen«, ne da bi se poboljšal. Toda ta metoda ima včasih še druge in povsem nepričakovane učinke, kakor oain do« cazuje slučaj tistega sedemnajstletne« ga dekleta, ki je te dni razgrajalo v veselem razpoloženju po pariških uli« cah in jo je moral stražnik odvesti na policijo. Deklino so filmali in pričako« vani učinek ni izostal. Drugega dne je ob gledanju svojega filma vsi pretre« sena obljubila, da ne pogleda nikoli več kozarcu v dno. Da bi ostala v svo« jem sklepu še trdnejša, ie prosila, naj bi ji film podarili za spomin. Ustregii so ji in tedaj je stekla prebrisanka na« ravnost do nekega filmskega režiserja, ki ga je bila zaman prosila, naj jo an« gažira, pokazala mu je film m efekt: režiser jo je uvrstil z dobro Dlačo v kategorijo bodočih zvezd ..." Prosveta Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek,* 8.: Zaprto. Sobota, 9.: Življenje je lepo. Izven. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob pol 20. Petek, 8.: Evgenij Onjegin. E. Sobota, 9.: Prodana nevesta. Proslava 25-letnice umetniškega udejstvovanja g. Leopolda Kovača. Gostuje Marij Šimenc, pevka ga. Nožinička in kapelnik Balat-ka. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: ob 20. Koncert Brandl - tria. Izven. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 8.: Koncert Brandl - tria. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODLIP. Nedelja, 10.: Igra 6 smrtjo. Kapelmik A. Balatka Jutri bo dirigiral v ljubljanskem opernem gledališču »Prodano nevesto« njegov dolgoletni kapelnik, sedaj dirigent češke opere v Brnu g. Antonin Balatka. V trenutku, ko ga imamo zopet v svoji sredi, kaže izpregovoriti katero »^isedo o njegovem dosedanjem delu na novem službenem mestu. Po informacijah, ki smo si jih preskrbeli, je g. kapelnik Balatka dirigiral doslej »Prodano nevesto«, »Carmen« in »Tosco«. Študira pa Kričkovo moderno jazz-opero »Bily pan«, čije premiera bo 27- t m. Dalje pripravlja »Rigoleta« in »Aido«, moderni balet Francoza Daria Milhauda »Brazilski ples« in »Lohengrina«. Uspehi, ki jih je g. Balatka dsegel takoj s prvimi nastopi, so častni. V pregledu brnskega muzikalnaga življenja, ki »a je priobčila praška ?A7ar. Politika« dne 17- septembra, ee posebej poudarjajo velike umetniške koristi, ki jih ima brnska opera, odkar se je uvedel novi režim z ravnateljem Zitkom in tremi enakopravnimi dirigenti Balatko, Bakalom in Cnalabalom. »Vsi trije dirigenti,< pravi poročevalec, jso umetniki, ki umejo v skupnih zadevah postopati % redko in res plemenito vnemo za stvar in vsak skuša kar največ storiti za razvoj gledališča.« Isti list 6odi pozneje o delu g. Ba-latke: »Njegov nastop je pokazal, da imamo v njem nenavadno izdelano dirigentsko moč. To, kako ume tvorno delati z orkestrom, kako obvladuje ves operni ansambl in pri tem uveljavlja številne zvočne in dinamične finese, pričuje, da je dirigent, ki ima sigurno kapelniško tehniko, vrhu tega pa tudi zdravo in bogato muzikalnost. Cela njegova osebnost se odlično ujema z ansamblom tukajšnje opere in se bo brez dvoma krasno dopolnjeval z obema ostalima dirigentoma.« Posebno sodbo so priobčili tudi listi »Prager Presse«, brnske »Nar Noviny« in »Lidove Noviny«. Delo, ki ga je izvršil g. Balatka v desetih letih za slovensko opero, ni in ne bo pozabljeno. Umetniška zrelost, ki si jo je pridobil med nami, dobiva zdaj tudi v njegovi domovini upravičeno priznanje, kar nas samo veseli in ga zato tem iskreneje pozdravljamo kot dobrodošlega gosta za dirigentskim pultom ljubljanske opere. Tuj gre mož j katerega muči ka- > šelj. Zakaj pa tudi i ne vzame Kresi val~a? i wr g i Priznani in okusni Bayer • J jev proizvod i N»»vi uspehi Zvonimira Rogoia v Pragi. Bivši član ljubljanske drame, sedanji igralec in režiser Nar. divadla v Pragi g. Zvo-nimir Rog oz, je nastopil v zadnjem času v dveh važnih vlogah: patra Pavla v Lomovem »Svetem Vaclavu« in v Marghamovem »Svetem plamnu«. Češka kritika je prinesla o obeh kreacijah našega rojaka prav pohvalne ocene. Tako je pisalo »Pravo Liduc »G. Rogoz se je kot pater Pavel silno izkazal«, dočim kritik »Nar. Politike« označuje isto vlogo kot »sijajno odigrana«. Tudi inozemski tisk je pohvalil umetniško višino igre v »Sv. Vaclavu« (»Vossische Zeitungc, pariška »Comedie? i. dr.). Prav tako velik uspeh je dosegel g. Rogoz v »Svetem plamnu«, kjer je izvrstno rešil psihološko globoko vlogo bolnika. Slovensko nredništvo »Nove literatnre«. Naprošeni objavljamo: V redakcijo znane kulturno-boine revije »Nova Literatura«, ki jo izdaja »Nolit« v Beogradu, je stopil književnik Bratko Kreft. Revija mu je poverila, da jo v Sloveniji popolnoma zastopa in naj se vsak Slovenec, ki bi hotel sodelovati, obrne nanj. Zgodovina prostozidarstva.. Izšla - je knjiga znanega zgodovinarja dr. Milana Prelo-ga »Istorija slobodnog zidarstva«. To je prvi poizkus v srbohrvatskem' jeziku, da se orišejo začetki in razvoj te pomenljive mednarodne organizacije, o kateri so razširjeni mnogi krivični predsodki. še ena dubrovniška revija. Prebujeno kulturno in posebej še literarno življenje v najstarejšem kulturnem centru Jugoslavije, lepem Dubrovniku prikupno označuje dejstvo, da je začela izhajati tu že druga revija. Imenuje se »Razvitak« in hoče biti ogledalo dalmatinske književne sodobnosti. V prvi številki, ki je pravkar izšla, so objavljeni prispevki esteta dr. Halerja, nova pesem Tina Ujeviča, esei dr. Bognera o pripovedniku Sibti Misičiču, sonet pokojnega Iva Vojnoviča in prispevki D. Glumca, Z. Oštriča, Dj. Storellija, Z. Vuličevida. A. Farčiča. St. Simiča, Mil. Milostiča, H. Kiki-ča, B. Bubala, Dr. Skattolinija, O. Stanišiča i. dr. Nov izraz prebujene dubrovniške kulturne aktivnosti iskreno pozdravljamo, tem bolj, ker nam dokazuje, da se začenja v provincialnih središčih znova razvijati živahnejše kulturno življenje, ker bo pospešilo niš celotni napredek. Wilson v srbskem prevodu. Beograjska »Behlioteka .iavnog prava« (založnika Geza Kohn) je pravkar izdala v srbskem prevo-nu najboljši spis neporabrr<"y Woodrowa Wilsona »Vlada Zedinjenih držav ameriških«. Wilson. ki je bil profesor pravn-e fakultete, preden je postal prezident svoje velike domovine, daje v tej knjigi pregledno studijo o ustavi in upravi ameriške Unije. Prevod je izšel v lepi opremi. Al. Teodor Balan. bolgarski slavist, je slavil nedavno 701etnico. Bil je učenec prof. Gebauerja v Pragi in je od 1. 1888. do 1. 1924. predaval slovansko jezikoslovje na sofijskem vseučiPšču. Velja zlasti za poznavalca češke literature. Bolgarom je spisal prvo zgodovino njihovega slovstva in največjo bolgarsko slovnico (v treh delih). Slovnica se pravkar tiska in predstavlja jubilantom chef-d'oeuvre. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«., je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0Cdor hoc® da se mu posije po postt naslov ali GaGo drugo informacijo tieočo me tnalih oglasov naj priloii v xnantGah a sicer ne bo prejel odgovora t ^ Z*WWWW CENE MAUM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. '.r+jSP 'JJL Pisarniško moč »ačetnico, inteligentno, Id »bvlada slovenščino, nem-liao in srbohrvaščino, po . možnosti tudi stenografijo, sprejmem takoj. Pi»mene ponudbe na ogla?, oddelek »Jutrac pod »Inteligentna »ačetnica«. 40010 Učenko sprejme motna trgovina A. Šinkovec nas-l. K. Soe«. — Več se poiave t trgovini. 40567 Dekle ki razurze kuho in Vta hišna dela. išče slovenska rodbina k S otrokoma — etarima 1 in 5 let. Vajene otrok, naj se javijo na naslov: »Labud«, Zemun — Jjavi-do-rio 2/1. Plača dobra 40523 Čevljar, vajenca sprejme A Mulej, čevljar, JečenSce-Fužino, Goreni-ko 404-10 Kovaškega vajenca krepkega, sprejmem takoj. Matija Terlep, Ljubljana VII. 404:» Učenca za trgovino sprejmem. Naslov v ogla?. " 40671 oddelku »Jutra«. Čevljar, pomočnik ki je vajen šivanega dela in gojzeric, dobi zajamčeno stalno delo z vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutrae pod šifro »čevljar«. 40644 Prodajalko Teščo ne-mšoine in nekoliko knjigovodstva, sprejmem. Pomifibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prodajalka«. 40673 Urar. pomočnika ftarejšega, za sam^ fino delo sprejme takoj Brača Fussmaan, Zagreb. Ilica 31 40641 Boljše dekle pošteno ir. pridno, sprejmem k 2 otrokoma. Znati mora nekoliko šivati in v slučaju potrebe pomagati pri gospodinjstvu. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ve-selje do otrok« 40456 Pridno dekle za vsa kuhinjska dela sprejme hotel Štrukelj. 40690 Šiviljo ki zna samostojno šivati krznarska dela na stroj, sprejme Ivan Knechtl, Kolodvorska ul. 26. dvorišče. 40693 Poslovodjo namestnika, tudi sroftpodiS-no, za otvoritev reaiitetne pisarne (podružnice) v Ljubljani. s primerno gotovino sprejme takoj Zagorski. Maribor, Tattenbachova 19. 40701 141eten fant šole prost, pošten in čeden se sjrrjme takoj v trgovino. Osiroteli imajo prednost. Dopise na podružnico »Jutra« r Mariboru »Bistroumen«. 40711 Plačilnega natakarja s 1. ali . 10. deo-embrom sprejme Tomo Majer, kolodvorska restavracija v M i-riboru. 40722 | pod »1030<. Potnika za prodajo gramofonov in piošč iščem. Ponudbe na Ogl. odd. Jutra pod »Visoka provizija«. 37^98 Obrača se pažma zastopnik jm in podzastop nikom d« dobe najugod nejše pogoje za prodajo državnih vrednostnih papir ie-r in zlatnikov na odpla čilo — k»kor tudi drugih uredmetov pri banki »Agra na« B»ogra1. Obiličev ve nac b' 25 206 Šivilja gre šivat na doni za 20 Din dnevno, v mestu Celju ali najbližji okolici. — Naslov pri podružnici »Jutra? v Celju. 40052 1. obl. kon. Šoferska šola Čamerntk, Ljubljana, Ounai-ska cesta 36 (Jugoavto). — Tel. 2236 Pouk i-n praktične vožnje. 251 Bivši drž. uradnik išče kakršnegakoli oame ščenja. Je energičen, za necljiv in soliden imožen samostojno voditi vse sod ne stvari izterjavo dolgov Kateri trgovec ali industrijalec me lahko zaposli ne-saj ur na teden proti pri mernumn honorarjur Sprejme tudi npraviteijetvo hiš Gre za nadzornika ali pa -prejn.f kakršnokoli pitat niško delo. ker je verziran v vseh administrativnih delih — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« »on »Bivši državni uradDik«. 36299 Skladiščnik z večletno prakso pri od-premi blaga, posebno verziran v trgovini s čajem, išče službo za takoj ali s 1. januarjem 1930. — Xa zahtevo jioloži tudi kavcijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Skladiščnik«. 40048 Kopalno banjo in peč dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Banja«. 40662 Komate srednje vrste, za težke vožnje, v dobrem stanju ku j-,; m. — Istotam sprejmejo konja v hlev z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddel' u Jutra«. 40700 Na Dolenjskem l. izu farne cerkve vzamem t najem za delj časa en 3 večjo ali dve manjši sobi t kuhinjo. Event. popravili napravim sam. ali pa lani nekaj najemnine naprej. Na lov v oglasni m o Idelku »Jutra«. 40681 Kontoristinja dobro izurjena s+enografi-nja in strojepiska, vešča korespondence in vseh pisarniških del, želi premc-fiiti službo. Ponudbe na oo povzetji:. najmanj 5 kg Potem čistu belo gosje kg po 130 Din m čist beli .ub po Din S00 kg — L iroiovič. kemička čistio na perja Zagreb. Ilica 82. 482 40448 • i— ■ Zofo in Sfotel. stolov dobro ohranjenih po nizki ceni prodam. Naslov v 0-2:1. oddelku 'Jutra«. 40061 Amaterji! Poceni prodam sestavne dele za Little-Casting in prvovrsten - zvočnik. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40GSC Kotel mesarsko vago. mesarsko mizo. Wolf hrizgalnico 32 in klešče za šunko z mar-omato ploščo prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40710 Ježice kosti, loj, vosek, baker, cink. svinec, litine in eni balaže kupujo Dion. društvo za promet siroviu.i v Zagrebu. 40700 Družabnika S 30—40.000 Din sprejmem takoj k mojemu dobičCa-n Osnemu podjetju. Do-pise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Celje«. 40668 Mlin s posestvom vsamem v najem, aH na pol, event. proti tretjini zaslužka. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 40634 Enonadstr. hišo z dobro vpeljano mesarijo in delavnico na električen pogon ter prekajevalnico prodam. Iliša stoji v zelo prometni ulici v mestu. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometni kraj«. 40688 20% ne kron. bone kupuje Pučka štediona. Osijek. 235 Trgovsko opravo iupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovska opravi«. 40217 LiZlZZl Damskj plašč črna seal kožuhovina. zelo dobro ohranjen, sa močno damo, ugodno na prodaj. Mestni trg 9./I. 4070u Zimska suknja moška, aobro ohranjena, visoki dekliški čevlji št 39 naprodaj na Cankarje vem nabrežju štev. 3/1 — vrata i. 40094 Gostilno oddam v prometnem kraju Prednost imajo samo sam ski, »možni kavcije. — Na--lov v oglasnem oddelku »Jutra« 40672 Gostilno dobro idočo ta deželi vzamem v najem ali tudi na račun. Sem kavcije zmo žen. imam osebno pravico, oženjen, brez otrok. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dober gostilničar«. 40702 Hrastove hlode in hrastov plohe od 55 mm debeline naprej stalno kupuje J Pogačnik, lesna industrija, škofja Loka ob kolodvoru. Opremljeno sobico oddam takoj gojpudu na 1 uijanski cc.-ti 3-1/1, vrata IS. 40606 1. Mlad pes se je zatekel. Lastnik ga dobi na Rimski cesti 12 11. 40658 Pes doberman se je izgubil. Najditelj naj ga proti nagradi odda v Metelkovi ulici 13. 40677 Pes doberman se je zatekel. Dobi se ga v St. Vidu 77. 401382 Pes bernhardinec rujav, ki sliši na ime Ri-dan, se je izgubil. Kdor kaj ve. naj sporoči na naslov: Lavrič, Št. Vid pri Stični. 40693 Uniforme s e h vrst izdeluje tudi proti mesečnemu odplačilu ter se najtopleje prii>oroča Simon KHmanek, Ljubljana, Selenburgova ulica 6. 40308 Zlat uhan starinski, se je izgubil. — OddaJi ga je proti nagradi v oglasnem oddelku Jutra. 4; tel r'Jt 239 Drva Dokler traja zaloga prodajani hrastove odpadke po 15 Din 100 kg iz skladišča in po 17 Din 100 kg naložena na vagon. J. Pogačnik. Skofja Loka kolodvor 40657 Bukov gozd oddaljen, težko destopen, kjer je debel les, ponudite ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Doge«. 40631 fSSSSSSSB Stanovanje 2 sob, kuhinje iu pritiklin takoj oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 402G1 Stanovanje 4 sob. kopalnice in velike predsobe, parket, plin in elektrika, I. nadstropje — v centru mesta od^Iain s *. februarjem 1930. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brez otrok«. 40685 Stanovanje eobe, kuhinje m kopalnice išče zakonski par brez otrok e 1. decembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »M;rno in čisto« 40703 <4 1 Sobo opremljeno ali prazne, po- (»olnoma separirano išče etarejša urailaica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« jiod »Soba 70«. 40503 Sobo s strogo separatnim vhodom oddam takoj zakou-skemu paru brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40487 Stružnik za železo dobrem stanju, cela dolžina 1.60 rn. proda Franc šušteršič. Vrhniki St. 97. 4069,« Avto šestaedežrsi, popolnoma v dobrem stanju, z električno razsvetljavo, samopogonom in novimi plašči naprodaj za 12.000 Din,- Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Šestsedežni«. 40328 Najem pekarne Na najprumetnejšem prostoru v Gos,piču dam v najem ali v zakup pekarno, ali smrejmem solidnega m marljivega poslovenijo s kavcijo. S prodajo kruha je združeno tudi točenje alkoholnih pijač. Po-jisnila daje lastnik Stjeipan 1'avelie, Gospič. 40631 Fiat 501 Spinto, v najboljšem stanju. garantirano brez poprav, z diobrimi gumi prodam. Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 36«. 40665 Osebni avto takoj vporabljiv. naprodaj za 12.000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40624 22. Mišji koeijaž je počil z bičem in kakor vihra so jo ubrali p« polju in pašnikih, čez hrib in plan. Veter je žvižgal bratcu Branku okoli ušes in gosti oblaki prahu so se valili izpod kočije, tako da so se pešci komaj umikali in srdito zabavljali aa gospodo. Vkljub nagli vožnji pa je bilo ie zvečer, ko so naposled dospeli v gozd. Pred visokim, prastarim drevesom je vila velela vozniku, naj ustavi. »Tu stanuje vilinji kralj«, je rekla in potrkala na drevo. Takoj je pridrsala , iz dupla med koreninami stara veverica-vratarie? Žensko kolo 1 leto rabljeno, rn zmerni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40723 Želod ježice, hrastov mali, čreš njevo lubje, arnikove korenine plača po najvišji ceni I. Stiiller. Vrhnika. 40537 Železna vrata dvoriščna, mr.jhna in velika kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vrata«. 4<>47o Gostilno na prometnem kraju v Ljubljani, ne zapuščeno, vzamem v najem. Po potrebi darn tudi nekaj kavcije. Ponudbe na oglasni oddelek Separirano sobo 7 2 po.«teljama oiidam bolj t'ma gospodoma ali zakonskemu paru. Naslov v ogl. oddelku »Jutru. 406O3 Lično sobico z lučjo, iščem. Ponudbe na oglas, cddplek »Jutra« i>od »Uradnik II«. 40678 Sobo solnčno in zračno oddam takoj gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 406bD Solidno žensko sprejmem kot sostanovalko v sobo s štedilnikom. — Cankarjevo nabrežie 3/IIT. 40691 Sobico ali kabinet i"-če gosipod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Soliden 44«. 40704 Ivo Srčna hvala zlasti M. duša in življenje je moje. Ti pa ne dvomi in zauipaj — ker preveč boli. Dal Bog, da nam bo usoda mila. — Z Irava. Milijon poljubov — M. 40630 Uradnica ki je žel tla prazno sobo v Gorupovi ulici 18, naj se zglasi. 40660 Bencin-motor £ k. s., nov, malo rabljen, ra vozu. s cirkularka prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40622 Vaša oblačila bodo poceni in kra-no izdelana v krojačnici Muršič. Stari trg 11/a. 40708 Prostovoljna javna dražba Pod^nsani vljudno naznanjam, da bom prodajal 12. t. m. v Zg. Bitnju hišo z gos>podar.-kim pos'»pjem — njive, travnike in go&kive. Na željo kupcev vse skupaj ali tudi na drobno. — Janez Pevec. Zi. Bitnje, pošta Stražišče pr Kran'.u. 40311 Preklic Svarim vsakega, kdor "bi od mojega fina Frenka Carman kaj kupil, ker on nima nobene lastnine in ne pravice kaj prodati, ka'-or tudi nisem plačnica za njegove event. dolgove. Neža Carman. pocestnica v Ljubljani, Ižanska cesta št. 27 40670 Izjavljamo da gosjod Ivan Kos ni več naš trgovski potnik in da ni upravičen sprejemati za nas naročil. Srečko Tot.nik in drug, Ljubljana. 40676 •Kavcija 64«. Lepo, prazno sobo z verando in posebnim vhodom takoj oddam. Na-Jutra« pod "šifro 'slov pove oglasni odde'ek Mlad podčastnik ieli živahna V«nqM*rience t tn'«4e n frvahm« dičn«. Dopb« ■ mtk« na oglas, oddelek yjwn* pod šifro »Ostroge«. 40655 Gospodično v rujavem plaišču. katero sem opazoval v Slomškovi ulici ob Vi 3. uri popoldne dne 7. t. m., prosim za sestanek pod šifro »I'og1"d — Kolo«.' 40723 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Avto 5, Amibicija in vztrajnost, Arpad, Lrezsikrbnost, Brez konkurence, B.ondin-ka, Bližina Ljubljane, A. Bučar. Cvetje, Cvetka v jeseni, Celi samotar, Cim-jirej 36120, Družabnica, Dobra plača, Diskreten, Di-sl-recija častna zadeva, Dobra gospodinja, Diskreten kavalir, Dva kotla, Dober promet, Dober komercijalist Dober predmet, Gorenje 40371, Goiipodinjski dom, Golovc, Harmonija, Hvaležna, Hitro, Helena, Hočevar, Harmonikar, Hitro 35, Individualno delovanje, Jugoslavija, Ingenieir, izurjena gospodinja, Intra, Ižvežbana moč, Ko-priva in bodeča neža. Krojač, Kuharica 20. Komerzaal Bttro Knjige,. Ljubljana. Lepa av-ba. Leipa provizija, Lej>a lega 32. Ljubiteljica otrok 1890, Ljubitelj rož. Mirna stranka 500. Maj 19:10. Mize. Mamifakturna 69, Mirno stanovanje, Marija. Mirni, Melanholija. Marjetica in vijolica, Mlada uradnica Mirna stranka 300. Maj 19:50 Nizka cena — nizka najemnina, Novo blago, Nujno 600, Orohov les. Obrtnik. Parfait, Ples, Prosto stanovanje, Pletilja. Potnik. Požten. Portal. Plin. Podružnica 101. Perfekt-na ste-nogirafinja, Podrožnik, Poštena kuharica. Priden in pošten. Planina. Plesni učitelj. Prč •.■kovanje. V>lm Geige. Pisarna. Patent .-troji. Potovanje. Pridne roke, Prijateljstvo. Red',a prilika. Roža. Rabljeno ž"!j'zjp S kavcijo. 'Pfjba 70. Srečna zvezda 45. Sočutje 60. Stalna eksistenca. Sreča in harmonija, Snažna so*>a. Raion za 1. februar. Sodelavci. Soliden trgovski pomnik. Skrajno marljiva. ?<.ilna "ksistenea. Snažnost. Sivi-lia na dom. Švica, šofira-nie. Šofer 30. štedilnik. Š-->nt,neter. Tehnika. Trg. v3:cnka. Tolažba 84. Trža-eanka. Takoj ali mzneje 2. Tovorni avto. Tračnice. Takoj 40"30. Tiha sreča. Trd les. Undcr\vood. IV.ndnik. Vzgoja. Vera in tipanfe. Visoka nroviEi'a. Vestna in poštena. Vrtnica. Verzirana 7ane«l:ir.i. A"«oka nostain. VrcroititelMca. Vin--l." i so,7i. Vrnitev sig-urna. V p tna 56 Večno hva1*,ŽTia. Vi'a pod Rožnikom. Y'V-v.'i. 7 r. I n velika liriiva Začetnik. Z->-sliirkinia. Zo^vvJ^b nik. 7a"»slwv. 7.na'dlUva in on^rcična. 7"ač"' N-^O-^l 100 nrvvi -|yi Preklic! Podpisana preklicujem vse žaljivke, ki sesn iiznesla o g. Ivam.u Rus^u, strojevodji v Mariboru, in se zahvaljujem, da je odsitopH od sodnega poistcpanda. Jožefa Lapuh. 40042 • »Jutra«. 4070C 3007. 37053. 13037. ^eloci kupim cele vagone Nujne oferte na Rudolf Keiner, Ljubljana, hotel »Slon« 13966 Otvoritveno na$naniCo 1 Cent občinstvu naznanjam, da sem pirevizel in na novo uredad restavracijo »ZLATOROG« v Gosposki ulici Točil bom najboljša pristna dalmatinska in vina z otoka Krka. Vsako sredo in petek sveže morske ribe! Priporoča se NIKOLA ŽIC, lastnik hotela Lucija, Aleksandrovo. dejana. Toda zdaj je cesta zopet popravljena in v tem pogledu ni ovire Veliko se je že govorilo in bili smo trdno prepričan:, da dobimo vsaj že to jesen stari vozni red za vso Žirovsko - Poljansko dolmo. kakor smo ga imeli v prejšnjih časih, da bo nam* reč pošta odhajala iz Žirov sredi popoldne okrog 16. in prihajala v Škofjo Loko proti večeru, iz Loke pa odhajala zjutraj od S. do 9. ure ter prihajala v 2in okrog 10. do» poldne. Po sedanjem redu vožnje pa dobimo pošto iz Ljubljane v Poljanah šele popoldne ob 15.. višje gori (v Gorenji vasi in ŽLreh) pa šs kasneje, zvečer ali pa šele naslednje jutro. Še slabše je s pošiljatvami od tod. V Ljubljano potuje pismo tri dni. Glede prevažanja pošte se bo v soboto vršila menda že peta licitacija. Bila je vožnja že zlicitirana, a poštni upravi je bila po* nudba baje previsoka in razpisuje novo licitacijo. N"aj se pomisli, da se poštni promet v dolini vedno veča in je dosegel vsaj že predvojno višino. Pri sedanjih poštno -prometnih razmerah pa pred vsem trpe tr« govci in poleg drugih tudi poštni uslužben« ci. Dasi sta v Gorenji vasi in Poljanah le pogodbeni pošti, vendar imata poštariei več službe kakor na eraričnih poštah. Poštna vožnja naj se odda zanesljivemu podjetniku, ki bo res skrbel za redni promet, če tudi bo za par tisočakov dražji. Red pa je potreben. ŽIRI. Na dan Vseh svetnikov je priredilo naše Sokolsko društvo primerno žalo-jgro v petih dejanjih »Bratje sv. Bernarda«, ki je bila podana izredno dobro. Žal smo imeli zelo slabo vreme, ki je preprečilo udeležbo mnogim zunanjim posetni-kom. Krasna scenerija, ki si jo je nalaSi za to prireditev zamislil in s pomočjo nekaterih acilnih bratov izvršil šolski upravitelj g. Edo Hribernik, je napravila ugoden vtis ter mnogo pripomogla do tako le pega moralnega uspeha. Želeli bi, da s« še večkrat poda občinstvu kaj takega. Sokol Zletni odbor za II. zlet v Beogradu letu 1930. je sestavljen iz slavnostnega odbora, ki ga tvorijo predsedstvo, starešinstvo JSS, zastopstvo vlade, beograjske občine, vojaštva in raznih korporacij. Odsekov za izvedbo podrobnega zletnega pripravljalnega dela je 13, ki so: tajništvo, finačni, gradbeni, tehnični, novinarski, železniški, stanovanjski, prehranjevalni, re-diteljski, zabavni, zdravniški, sprejemni in literarni odsek. Sokol ski Glasnik prinaša v svoji zadnji številki spominski članek o ustreljenem VI. Gortanu, dalje pa navodila starešinstva JSS glede praznovanja državnega in sokol-skega praznika 1. decembra. Važen je prispevek br. Kovačiča o telovadbi starejšega članstva. Pod slovansko rubriko je priob-čenih nekaj krajših notic o delovanju slovanskega Soko!6tva, izredno zanimivo pa je nadaljevanje podlistka »Pri lužiških Srbih«. V tej številki Sokolskega Glasnika je priobčen pravilnik zletnih odborov in odsekov za II. zlet v Beogradu, v ostalem pa ob= sega še mnogo objav starešinstva JSS, prosvetnega odbora in vesti iz žup in društev. Ta številka ima sedem slik. Jugoslovenska sokolska matica ima svojo letno glavno skupščino v prostorih JSS v Narodnem domu 15. novembra ob 17.30 z običajnim dnevnim redom. Članom »JSM« priporočamo čimvečjo udeležbo. Nova sokolska društva so ustanovljena zadnji čas v Mariboru za desni dravski breg (Sokol I). dalje v Beogradu društvo Sokol IV za okraj Čukarica, v Jajcu (žu< pa Sarajevo) in tudi nekaj manjših sokol-skih čet je bilo osnovanih. — In vendar je še širom cUržave, tudi v naši banovini še mnogo krajev, kjer so dani vsi predpogoji za uspešno delovanje sokolskih društev. Sckolska župa Sv. Miletiča v Novem Sadu ima od 5. do 19. t. m. v Novem Sadu župni vaditeljski tečaj, ki ga poseča 17 »članov in 7 članic. Vodstvo ima v rokah župno načelništvo, ki mu načeluje br. Milan Teodorovič, predavajo pa bratje in sestre: Vojinovič, Vojinovičevav. Teodorovič, Totovič, Ruškuc, dr. VI. Belajčič, dr. T. Jovanovič, dr. N. Mrvoš in Milan Kneže-vič. — Župa sc s polno silo pripravlja na zlet v Beogradu. Tik pred njim pa priredi župa v Novem Sadu svoj VIII. župni zlet. Literarna komisija JSS pripravlja izdan je obeh zvezkov »Priročnikov za vadi-teljske izpite«, ki ju bo prestavil iz češči-ne br. Drago Šulec iz Zagreba. Prva izbirna tekma zs Luxemburg za sestavo jugos'ovenske vrste se bo vršila najbrž pričetkom decembra v Ljubljani. Sicer pa še ni gotovo, ako se udeleži jugo-slovensko Sokolstvo navedene mednarodne tekme. Dopisi JEŽICA. Sokolsko društvo na Ježici priredi v nedeljo 10. t. m. otvoritveno predstavo »Slaba vest«. Začetek ob 8. zvečer. Društvo si je nabavilo letos nove kulise, tako da bo lahko uprizarjalo take igre, kakršnih do sedaj ni moglo brez primernih kulis. Zato upamo, da se predstave udeleži vsak, komur je do tega, da Sokol na Jezici napreduje. PODČETRTEK. V nedeljo 10. t. m. priredi naše agilno prosvetno društvo »Sotlac Tuei-čevo tragedijo »Golgatar. Premijera 6. oktobra je dosegla nepričakovan uspeh. Trdimo lahko, da so vsi igralci rešili svoje vloge zelo dobro. Le obisk je bil nekoliko slab, zato pa pričakujemo, da bo v nedeljo tem večji. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike. Prvotno je nameravalo društvo s to dramo gostovati v št. Petru pod Svetimi gorami, toda zaradi nezanesljivega vremena je In namero opustilo. POLJANSKA« DOLINA. Naš poštni promet v dolini od Žirov do Škofje Loke kar ne more priti v pravi tir. Posebno ima= mo slabe poštne zveze po zadnjih velikih povodnjih, ko je bila cesta na Fužinah raz- Izvleček iz programov Petek, 8. novembra LJUBLJANA 12.30: Reproduesrama sčes&a. — 13: Napoved časa, borza, raproduciraina glasba. — 13.30: Poročila .iz dnevnikov. — 17: Koroški fatutie -po-jejo koroške nar. pesnii. — 18.30: Go-sjpodijndska ura. — 19: Italijanščina. — 19-30: Prenos iz opere: Čajkovski®: »Evige-raii Onjcgin«. — 22: Napoveid časa an poročita. Sobota, 9. novembra LJUBLJANA 12.30: Reprod!Uc:Ta.na s'.»sba. — 13: Napoved časa, borza, rep-rodiuciraina giasba. 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert ■radSo-orkestra. — 18.30: Esperainto. — 19: Rodbinski večer. — 19.30: Nemščina. — 20: Prenos liiiudskega koncerta iz Delavske zbornice. — 22: Napoved časa an poročila. — 22.15: Koncert radiio-orkestra. ZAGREB 12.30: Reprodmcirana glasba. — 17.30: Glasbeni program za mladino. — 20.30: Koncertni večer Mozartove glasbe. — 21.30: Koncert orkestralnega kvarteta. — BEOGRAD 12.40: Koncert radio-kvarteta. — 17: Program za mladiko. — 17.30: Koncert pevskega kvinteta. — 20: Raidio-fcvaite.t im peitie. — 21.30: PoročiAa. — 21.45. Vesefciagra. — 22.15: Godiba za ples. — PRAGA 16.30: Popoldanski. konc««. — 20: Simfoničen koncert. — 22.20: Koncert lahke glasbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 17.25: f etje. — 20: Premcus programa šz Prage. — VARŠAVA 19.25: Reiproducirana glasba. — 20.30: OnkesitTaiein .m (peivsiki koncert lahke glasbe. — 23: Godiba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orikestra. — 18.25: Komorna glasba. — 20.05: Poljuden koncertni večer. — BERLIN' 1.30: Popoldanski koncert. — 19:mo se rudii gg. zdravnrikoni za vestno bri;go, rasm.ifieinrim sestram Sv. Vincemcija Pav lanskega za požnt-voivahno neigo ter častiitd duhovščini, pred-vse>m za toJažSine obisike njegovemu sošolcu in prijatelju g. kanoniku dr. Meriiacj«. Zahvaljujemo se tudli za mnogobrojne ieraee sočusbva, za spremstvo na zadnji poti pa zlasti Se predsedniku apelacifskega sodišča g. dr. Rogini, predsednik« oikirožiiega sodlišča g. dr. Rokanjiu, velikemu ž>upawu g. dr. Vodopiivcu, mastneintu ž-u-ipajMi g. dT. Pucu, podpredsedmilkiu odivcitirške zboroice g. dr. Ži^njk-u ter zastopnikom vojsike, Lm-skega d,rušiva in SokoJa. Končno se posebej še najoskrcneje zah-vaJjujetno i^e9cxv«m rajožjam in tranmfieS-širni prijateljem, ki so mu bili dese-ttetja zvesto udarni 4er njegovim stainoft^tn tovarišem, gg. sodtniikoim, ki so ga kcj-poi-acirrao sprentiK prav do grolba. Rodbina Viktorije Skabeme. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo v globoki žalosti, da nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, naša preskrbna, predobra soproga, mati in stara mati, gospa Is/ana Prosenc roj. Piniar Pogreb nepozabne bo v petek, dne 8. t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti, Škofja ulica št* 12 na pokopališče k Sv. Križu. Ljub!|ana-New Jersey, dne 7. novembra 1929. Žalujoče rodbine: PROSENC-MERTEL.