fr............... m m Uredništvo in npravništvo Glasila je v Chieagi, 111., 282.1 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vso rokopise, denarne pošiljatve, sploh vse, kar ima stik z listom. J* Celoletna naročnina za Zdr. Države in Canado je $1.00, za inozemstvo $1.50. .....7=-=^ SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE. Entered as second-class matter January 28, 1910, at the post office at Chicago, 111., under the Act of Congress of March 3, 1879. V združenju je moč! LETO - YEAR V. CHICAGO, ILL., 26. APRIL (APRILA) 1912. ŠTEV.—NUMBER 14. Svoboda in enakost. Neštetokrat so misleci in pametni ljudje povedali, da obstoji svoboda za ameriške delavce le na papirju. Marsikateri naivni delavec misli drugače. Domišlja si. da je delodajalcu enak, ako mu ni treba sneti pokrivala z glave. ko pride v pisarno vprašat za delo. Ta ameriška šega nima najmanjšega stika z enakostjo. Ako se delavcu ni treba odkrivati delodajalcu, še ni dokaz, da sta oba enaka in da svoboda enega sega le tako daleč, kjer pričenja svoboda druzega, da svoboda enega ne sme kršiti svobode druzega. Kdor za merilo svobode jemlje šege in navade in na podlagi teh izvaja, da živimo v deželi svobode. prihaja do krivih in napačnih zaključkov. Človek, ki je gospodarsko odvisen od druzega človeka, ne more biti svoboden. Kdorkoli gospodarsko odvisnemu človeku pripoveduje. da živi v svobodi in enakosti. je naivnež ali pa slepar, ■Svoboda je brez gospodarske enakosti nemogoča. Kdo pa je danes gospodarsko enak s svojim delodajalcem? Mar profesor na u-niverzi, ki za plačo podučnje druge v vedah in znanosti ? Ali inženir — stavbenik, kemik, elektrotehnik itd. —, ki je za plačo prodal svoje znanje in izurjenost delodajalci:? Ali delavec, ki s svojim umom in rokami gradi palače, železnice, delavnice, stroj_e, parnike, izdeluje obleko, prideluje življenske potrebščine in v življenski nevarnosti spravlja naravne zaklade iz podzemeljskih globočin na svitlo, za kar dobiva beraško napojnino v podobi plače? Dokler so podzemeljski zakladi obratna, produktivna in raz-delivna sredstva lastnina posameznih kapitalistov, se ne more pisati, da je enaka pravica za vse: kapitaliste in delavce z umom. ali rokami, bogatine in siromake. Vsak delavec — razumnik, rokodelec ali težak, ako noče poginiti gladu na cesti ali pa doma v bornem stanovanju, ali noče krasti in ropati, mora prodati svojo delavno moč kapitalistom za neko določeno plačo. S tem se je delavec podredil tuji volji, prenehala je njegova svoboda. Kapitalist ukazuje, delavec pa vboga. ako noče stradati in umirati počasi lakote, ali pa z hudodelskimi čini skrbeti za vsakdanji kruh. To razmerje med delavcem in delodajalcem je tako jasno, da se mora človek zdrave pameti čuditi. da so nekateri ljudje tako naivni, drugi pa zopet tako nesramni. ko vedno trdijo in učijo, da je delavno ljudstvo — ljudstvo. ki uči, gradi, proizvaja, razpečava izdelke — svobodno in uživa enake pravice s svojimi delodajalci. Prisiljena poslušnost in svoboda sta vendar dva popolnoma različna pojma. Svoboden je le človek, ki je gospodarsko neodvisen. Gospodarsko močan lahko zvrši, kar je siromaku zabran-jeno. Do danes še nismo doživeli, da bi linčali ali pa obesili kakega milionarja, dasiravno so tudi mi-lionarji zvršili umore in priznali svoje zločine pred sodiščem. Na-■ohratno so pa že obesili in linčali mnogo siromakov in nekatere izmed njih popolnoma nedolžne, ki niso zvršili druzega hudodelstva, kot da so se rodili kot siromaki. Ako se delavec pride potegovat pred sodišče za svoje pravice, se kmalu prepriča, da zanj ni pravice, ker nima potrebnega cvenka v žepu. Zanj so vrata v dvorano pravice zaprta, ker pravica vidi že skozi zaprte duri, da prihaja bosjak, nemanič, človek, ki ima sicer zdravo pamet in žu-Ijave roke, pa nič premoženja in je s svojim delom vedno le osrečil druge. Za te vrste ljudi dandanes ni pravice na svetu. Kaj nam pomagajo lepi zakoni in konstitucije na papirju, dokler večina ljudstva zdihuje pod žezlom kapitalistov in dela tlako tej peščici, ki kraljuje nad vsemi stanovi: profesorji, inženirji, zdravniki, pravdniki, malmi obrtniki in delavci? Nič! Zakoni in konstitucije so danes le sredstvo, da ta peščica, kapitalistov laglje doseže in izvede svoje cilje in na- mene, pa tlači in izsesava sebi v korist vse stanove — ljudstvo. Ako hočemo biti res svobodni, potem moramo odstraniti današnji gospodarski sistem, ki prov-zroča neenakost in gospodarskemu močnemu človeku omogoči, da tlači in izsesava gospodarsko šibkejšega in ga oropa njegove osebne svobode. Svobodni ljudje lahko živijo le v človeški družbi, ki prizna načelo gospodarske enakosti za vse svoje člane in da vsem članom enako priliko do u-norabe proizvajalnih, razdelivnih in prometnih sredstev, sploh do vseli svojh občekoristnili naprav, kakor tudi do vseh zemeljskih zakladov, ako se rabijo v splošno ljudsko korist. Brez gospodarske enakosti, ne da bi imeli vsi ljudje, ki hočejo delati enake pravice do uporabe proizvajalnih, razdelivnih. prometnih. učnih sredstev, sploh do vseh občekoristnili naprav, ne more hiti in ni svobode. Dokler ne ho gospodarstvo v človeški družbi preti strojeno» v tem smislu, dotlej ne govorimo in pišimo, 'da smo svobodni, ker s tem smešimo sami sebe, ker ne priznamo sebi toliko razuma, da se zavedamo, da živimo v neenakih razmerah in v sužnosti peščice kapitalistov, ki so in je zopet posledica današnjih gospodarskih nazorov in razmer! Ameriške vesti. * Preiskava o potopu parnika “Titanic” je dokazala jasno kot beli dan, da je strašno katastrofo, pri kateri je izgubilo nad 16 sto ljudi svoje življenje, zakrivil kapitalizem. S parnikom se je peljal I. Bruce Ismay.- direktor in delničar (lastnik) “White Star” družbe, ki je priganjal starega pomorskega kapitana, da je opustil o-preznost, boječ se, da izgubi svojo službo in drvil s pomorskim orjakom med ledenimi gorami na oceanu z največjo hitrostjo. “Hrabri” lastnik Ismay. ki se je izkazal za dobrega in izvrstnega priganjača, kedar gre za sveti profit, se je pri tej katastrofi izkazal za največjega strahopetca. Da je rešil svoje malovredno življenje, je skočil že v tretji rešilni čoln, da-si je bilo na parniku še mnogo žen in otrok, ki so čakali na rešilne čolne. Podlo dejanje tega strahopetca se pa kaže v polni luči, ako zaznamo, da sta se po izpovedi kurjača James McGanna skrili dve majhni deklici na poveljniškem mostu, izmed katerih je eno pograbil omenjeni kurjač, drugo pa kapitan Smith, ko so se bližali zadnji trenutki ogromnega parnika in ž njima skočila v morje. Kapitan je z deklico kmalu zginil v ledenem morju, kurjač se je pa še nekaj časa boril, dokler tudi njemu niso otrpneli prsti vsled mraza in je bil primoran izpustiti na pol mrtvo dekletce, ki je izginilo v oceanu. Tzpraševalna senatna komisija je tudi dognala, da je bilo na parniku premalo čolnov in da niso imeli nikdar vaj za slučžj nezgode. * V Bolivar, okraju Miss. je u-tonilo nad dve sto oseb. Narasla reka je razgnala jez pri Beulah in voda je vdrla preko vsega okraja, pogrezajoč ljudi, živino, hiše in hleva v svojih valovih. * Pri Mili Springs, Mo. je brzo-vlak štev. 11 “Iron Mountain” družbe skočil raz tir in padel po železniškem nasipu nizdol. Mnogo oseb je vbitih in ranjenih. Železniška družba dolži mokro vreme, da je zakrivilo nezgodo. Seveda je to prazen izgovor. Ako so železniški pragi zdravi in ne gnili, proga pa dobro posuta z gramozom, se ni treba bati, da bi mokro vreme škodilo železniški progi v toliki meri, da bi vlak skočil raz tir. Pripovedke o piokrem vremenu nimajo druzega pomena, kot omamiti občinstvo, da ne spozna pravih krivcev železniških nezgod, ki sedijo navadno v upravnem svetu in ne zahteva, da se jih kaznuje kot morilce in vbijalce. Profit . . . zlato telo : . . pa ne mokro vreme, je provzročilo nezgodo ! * Azilno pravo je v nevarnosti, ako bo sprejet dodatek senatorja Roota k naselniškem zakonu, ki se glasi, da se zabrani vstop v ■ ‘ Zdr. države ’ ’ vsakemu inozem-cu, ki se je udeležil zarote, da bi zrušil katerikoli inozemsko vlado. Davek za priseljence so zvišali tudi od 4 na 5 dolarjev. Vsa znamenj*1 kažejo, da je najbolj nazadnjaški senat, kar jih te imela do danes Unija. , * Trije predrzni roparji so oropali potnike v spalnem vozu na brzovlaku “Rock Island” železniške družbe blizo Scheffielda, 111. Po zvršenem delu so izstrelili svoje samokrese v signalno cev, ki tvori zvezo med strojevodjem in vlakom, na kar se je vlak vstavil. Seveda so roparji na to izginili, ne da bi bili tako vljudni in povedali, kam nameravajo s svojim plenom na oddih. Serif pa po stari ameriški navadi bahato trdi, da bo roparje imel kmalu pod ključem, kar mu pa ne verjame noben pameten človek. * Uradniki v njujorškem uradu za izmenjavo zlatega denarja, so stali pred zagonetko, ko je neki bolgarski priseljenec vrgel na mizo osem “srebrnih” zlatov in zahteval, da jih menjajo v ameriški denar. Ogledovali so jih od vseh strani in majali z glavami. Ker pa priseljenec ni imel druzega denarja in je hotel odpotovati na zapad, so ga izročili kot dozdevnega sleparja naselniškemn uradniku. Slučajno je pa uradnik nekaj razumel o kemiji in zablisnilo je v njegovih možganih, da so cekini prišli v dotiko s kakšno tekočino in pobledeli. Priseljenec, je v domovini delal v trgovini s kemikalijami. V svoji listnici je imel majhno stekieničico živega srebra, iz katere je odpadel zamašek in se je živo srebro razlilo po listnici in spremenilo cekine v Srebrnjake. V kemičnem laboratoriju na Ellis Islandu so Srebrnjake kmalu spremenili zopet v rumenjake, na kar jih je menjavec zamenjal za ameriški denar. * Silen vihar — vrtinec, ki je v nedeljo divjal preko nekaterih pokrajin v državi Illinois in Indiana je zahteval 16 človeških življenj. Nad dvajset oseb je težko ranjenih, na stotine pa lahko. Vihar je divjal s tako silo, da je obračal hiše ali pa trgal strehe ž njih. * Delavska zveza v Chieagi je lansko leto zvršila preiskavo na parnikih, ki plujejo na Michiganskem jezeru in prevažajo potnike. Preiskava je dognala, da je življenje potnikov in moštva v nevarnosti. Vsled tega je izdelala zakonsko predlogo za varstvo potnikov in moštva in jo predložila kongresu, kjer pa še danes leži pozabljena med zaprašenimi listinami in drugo šaro. Vspričo nezgode, ki je zadela parnik “Titanic”, se je delavska zveza zadnjo nedeljo zopet bavila s pozabljeno zakonsko predlogo za varstvo potnikov in moštva. Delegatje so sprejeli ojstro resolucijo, v kateri zahtevajo, da kongres takoj sprejme zakon, ki določa. da mora vsak parnik imeti toliko čolnov, da lahko reši vse ljudi na njem, zaeno pa izvežbane in izurjene mornarje, ki so v sili in nesreči kos rešilnemu delu. * Povodnji v dolini reke Mississippi se vračajo vsako leto in napravljajo vsako leto tudi večjo škodo in zahtevajo več človeških žrtev. Vzroke za ta pojav je iskati v opustošenju krasnih in veličastve-nih gozdov na severozapadu. Velike šume uravnavajo naravno odtok vode, ker preprečijo, da snež-niea ali dežnica ne more odtekati kot reka proti dolini. Ali kapitalistično gospodarstvo se ne ozira na take reči. Kjerkoli se izplača, tam posekajo, pravzaprav opustošijo gozd na milje in milje naokrog, ne da bi se brigali za nove nasade ali pa zauravnavo talnih in nad-talnih voda. Razne državne vlade, ki mirno gledajo, kako ameriški kapitalisti opustošujejo gozde, so ravno v toliki meri zakrivile vsako leto vračajoče poplave in ž njimi zvezane žrtve, kot kapitalisti, ki izgolj profitolovstva ne dajo nič, ako reka Mississippi ob svoji strugi vsako spomlad zvršuje svoje opustošujoče in vničujoče delo. * Meščanski listi dokazujejo z besedo in podobami, da se je z Rodgersom vbil sto in sedem štirideseti 'zrakoplovec. Gotovo je to ogromno število žrtev za osvojitev zračnih višin. Ali isto kapitalistično časopisje ni xusalo toliko, ko je v Triangle West tvornici v New Yorku zgorelo v enem dnevu toliko delavcev in delavk. * V Blomingtonu, 111. je pred kratkem umrla zamorka, ki je dosegla izvanredno starost 124 let. Rodila se je v Richmondu, W. Va. kot sužnja, katero so prodali sedemkrat. Bila je mati sedemnajstih otrok, od katerih so jih prodali deset kot živino na trgu, ne da bi bila kedaj izvedela, kaj.se je zgodilo ž njimi. Doba, ko so se vršile taka grozodejstva, ko so ravnali z ljudmi kot z živino, je dandanes za nami. Ali tudi takrat so se našli zagovorniki suženjskega sistema, kot imamo danes zagovornike kapitalistične tlake, ki so trdili, da se bo podrl svet, ako se odpravi su-ženstvo. Padlo je suženstvo in svet še stoji in ljudje žive na njem. Ali padla bo tudi kapitalistična tlaka kljub obrezanim in neobrezanim zagovornikom kapitalizma, ki ga smatrajo kot neobhodno potrebo za obstoj človeške družbe. Svet se giblje naprej in ne nazaj! * Dober nauk za stavkokaze. Neki agent v New Yorku. ki se peča s posredovanjem dela. je poslal v Chicago 150 stavkokazov, katerim je obljubil $5.75 na dan. da bi zasedli mesta štrajkujočih delavcev, ki pribijajo latnike in železno mrežo, da drži malto. Ali stavkokazi so imeli smolo. Ne le v tem oziru, da bi jim bilo nemogoče delati na stavbiščih v Chica-gi kot stavkokazi, marveč je bil tudi štrajk končan, ko so dospeli v Chicago. Zdaj prosijo in jokajo za pomoč v mestni hiši. ker so brez vseh sredstev. Delati ne morejo, ker noben pošten delavec ne dela z izdajalcem. nazaj v New York pa tudi ne morejo, ker nimajo denarja. Kdor drugim jamo koplje, pade sam v njo! * Ometači v Lowell, Mass, so iz-vojevali skrajšani delavnik (44 ur v tednu) in večjo plačo. Tesarji se isto tam še pogajajo z delodajalci in zahtevajo 5 c zvišanja plače na uro. * V Norfolk in Newport News, Ya. čaka do 150 ladij, da ukrca-premog. To je posledica premo-garske stavke. Rudarji so doma, njih pridne roke ne gibljejo, za to pa tudi premoga ni. Cekine v blagajnah kapitalistov je pa nemogoče spremeniti v premog, dokler rudarji ne bodo prijeli zopet za kramp in lopato. Ko bodo zaloge popolnoma pošle, bodo kapitalisti še radi priznali upravičene zahteve rudarjev. * V Mysic, Iowa so priborili tesarji zvišanje plače od 31 c na 40 c na uro, ne da bi jim bilo treba štrajkati. * Tesarji v Alamoosa, Colo. sa izvojevali povišanje plače od 35 na 50 c na uro, ne da bi jim bilo treba štrajkati. * Najvišje sodišče v državi Washington je priznalo zakoniti osemurni delavnik za ženske, ustavnim. Dokaz, da delavci zmagujejo, kjer so organizirani. Pred petimi leti bi bil tak zakon priznan protiustavnim. Tem krajši je delavnik, tem višja je plača in tolikor manj je brezposelnih delavcev. * Organizirani knjigoveški pomočniki so v Bostonu, Mass. izvojevali 44 urni delavnik v tednu. Za pol praznika v soboto se jim ne bo znižala plača. iz zgodovine narkoze. Že v pradavnih časih so si zdravniki prizadevali, da bi svoje bolnike pred operacijami uspavali, da bi ne občutili bolečin. Že pred 4000 leti so v ta namen uporabljali opojne učinke opija, trobelika in zobnika. Zdravniki pa so s temi metodami narkoze, ki so se prakticirale do najnovejšega časa, svoje bolnike spravili čestokrat v smrtno nevarnost. .Bilo je tudi toliko neuspehov, da je še leta 1832. francoski zdravnik Velpeau dejal: “Lajšava bolečin pri zdravniških operacijah je fata morgana, ki naš vek zaman hiti za njo”. In vendar je imela biti ravno njegova doba, ki nas je obdarila z iznajdbo narkoze. Bila sta dva amerikanska zobozdravnika, Horace Wells in William Thomas (jfreen Morton, ki sta leta 1844. pričela s takozvanimi poskusi. Wolfram nam podaja študiji “Der Kampf gegen den Schmerz bei operativen Eingrif-fen” (Boj proti bolečinam pri o-peracijah), interesantno zgodovino te iznajdbe in opisuje trpljenje njenih mož. Morton se je bil v družbi z Wellsom, pozneje s Henrikom Charles T. Jacksonom dalje časa bavil z medicinskimi in prirodoslovnimi študijami in je naposled v Bostonu ustanovil zobozdravni-ški zavod. Wells je takrat izvrševal svojo prakso v Harffordu. Y tem mestu je imel na večer 10. dec. 1844 potovalni govornik G. A. Coloton ekspirementalno predavanja o kemiji v kateri je razpravljal o lastnosti dušikovega oksidala, ki provzroča vdihavan veselo in pijanosti podobno razpoloženje. Y zabavo poslušalcev je Colton to lastnost omamnega plina poskušal na nekaterih navzočih osebah in pri tem se je zgodilo, da je mlad kemik, neki Cooley, ki je bil omamni plin vdihal v krepkih vdihljajih, padel na tla in v globokem spanju obležal. S pomočjo zobozdravnika AVellsa je kmalu prišel zopet k zavesti, začudil pa se je močno, ko so ga opozorili na krvavečo rano na kolenu, ki jo je bil zadobil pri padcu, ne da bi bil kaj čutil. Wells je takoj spoznal zvezo med brez-bolestnostjo poškodbe in učinkom vdihanega plina ter se je s tem spoznanjem takoj okoristil; dal si je drugi dan za poskus pod vplivom tega omamnega plina od svojega prijatelja in tovariša Riggsa izdreti bolan zob. Poskus se je popolnoma posrečil. Wells in Cooley sta na to ustanovila kompanijsko podjetje za brezbo-lestno izdiranje zob ter se preselila v Boston, da bi v to svrho prirejala javne demonstracije (poskuse) , pri čemur jima je asistiral Morton. Podjetje je po opetova-nih ponesreenih poiskusih narkoze končalo s popolnim fiaskom in “Wells se je popolnoma potrt umaknil v Hard ford nazaj. Morton pa je mislil drugače. Polovični uspehi narkotiziranja po Wellsovi metodi so rodili v njem misel, da bi dušikov oksidul nadomestil z močnejše učinkujočim sredstvom. Pri tem se je spominjal na dogodek, ki mu ga je njegov prejšnji učitelj Jakson o-petovano pripovedoval. Poslednji je namreč nekoč pri napravljanju klorovega plina padel v nezavest. Ko je Morton še slučajno dobil v roke neko razpravo Farada ja iz leta 1818., v kateri ta opisuje veliko sličnost omamnega učinka soparice žveplenega etra z učinkom dušikovega eksidula, se ni mogel več otresti misli, da dušikov eksidal nadomesti z etrom kot inhalacijskim sredstvom za brezbolestno izdiranje zob. Da se o njegovih učinkih prepriča, je napravil celo vrsto poskusov na ribah, kokoših, psih in na samem sebi. Vzel je v roko uro, se vsedel komodno v naslanjač, omočil žepni robec z etrom in je položivši si ga preko ust in nosu v par minutah zaspal. Ko se je bil preb.udil, je bilo preteklo osem minut. Bil je prepričan, da bi mu bili med tem časom brez bolečin lahko izdrli en zob, in tako je sklenil, da napravi pri prvi priliki poskus na svojih pacientih. Še tisti večer mu je slučaj privedel takega pacienta v osebi krepkega godbeni- ka Frosta, ki se je hotel iznebiti bolečega zoba. Pacijent se je drage volje podvrgel inhalaciji in po petih minutah je bil zob izdrt, ne da bi bil kaj čutil. Uspeh je dal Mortonu pogum k nadaljnemu delu na tem polju. Ne samo pri brezbolestnem izdi-ranju zob, temveč pri brezbolest-ni izvršitvi kirurgičnih operacij je imela njegova iznajdba igrati še veliko vlogo. Dne 16. oktobra 1846 se je etrova narkoza rabila pri operaciji nekega dvajsetletnega tiskarja Gilberta Abbotta, ki so mu morali izrezati neko oteklino na vratu. Občinstvo je bilo pri operaciji v velikem številu navzoče in je z nezaupnostjo opazovalo manipulacijo z narkozo, zlasti ko se je bolnik kmalu po vdihanju etrovega plina začel premetavati in brbljati nerazumljive besede. Ko je začel bolnik spati, pa je zavladala smrtna tišina. Vseh oči so sledile z napetostjo in rastočo preseneeenostjo gibanju zdravnikovega noža. ‘Zares, gospoda moja”, je zaklical operater Warren, z nožem v desnici s povzdignjenim glasom v molk zatopljenemu poslušalstvu. “Zares, to ni humbug!” in burno odobravanje je pretresalo celo dvorano. Proti koncu operacije, ki je trajala pet minut, se je pričel bolnik gibati in dajati od sebe glasove, ki bi se bili smatrali lahko za izraz bolesti, toda pacijent je izjavil, da je čutil samo nekaj kakor praskanje s topim nožem. Odločilna večja operacija s pomočjo etrove narkoze se je izvr-šila 7. novembra istega leta. Šlo je za amputacijo gornjega stegna 201etne jetične deklice Alice Mohan. Amfiteater je bil prenapolnjen z dijaki, zdravniki, duhovniki, juristi in drugimi radovedneži. Zdravnik je deklici prežagal kost, ji podvezal pet odvojnic, ona pa se ni genila. Šele čisto proti koncu operacije je jela nekoliko stokati. Ko se je pa iz narkoze probudila, ni vedela o operaciji ničesar in ni mogla nikakor verjeti, da ji je bila odvzeta noga. Vihar aplavza, se silnejši nego 16 oktobra, je naznanjal okolici in celemu svetu, da se je izvršila velika iznajdba. Od tedaj si je narkoza osvojila svet. Horace Wells triumfa svoje iznajdbe ni več doživel. Tragično je bilo njegovo življenje po ponesrečenih poskusih v Bostonu leta 1845. Preselil se je iz Hardforda v New ork in je tu znova pričel propagando za svojo stvar, toda tudi tu brez uspeha. Ko sta kmalu na to triumfirala eter in kloroform, ni nihče več hotel vedeti o narkozi z dušikovim oksidulom. Wells je poleg tega zblaznel. Da bi se maščeval nad človeštvom, ki mu je po njegovem mnenju kot dobrotniku izkazalo tako nehvaležno, se je plazil zvečer po new-yorških ulicah, polivajoč obleke mimoidočih dam z žvepleno kislino. Bil je ujet in je utekel obsodbi samp s tem, da je sam izvršil samomor. 24. jan. 1848, si je v kopel ji prerezal žilo utripalnico, vdihavajoč nato, da bi mu umiranje bilo lažje, klorove pline. To je bila edina dobrota, ki jo je narkoza prinesla možu, ki si je iztekel za njeno iznajdbo tako velike zasluge. Tudi najditelju etrove narkoze Mortonu je prineslo življenje prav malo veselih dni, nasprotno pa le preveč zavisti, sovraštva, bede in skrbi. Desetletja se je moral Morton pravdati, preden so mu priznali prioriteto njegove iznajdbe. Kot najhujši njegov nasprotnik je nastopil njegov bivši prijatelj Jackson, ki je hotel za par nasvetov, ki jih je bil dal Mortonu, priznanje, da je sam resnični iznajditelj etrove narkoze. Sodnijski boji Mortonovi za svojo pravico, so požrli njegovo premoženje in izpodkopali njegovo zdravje. Parlament v Washing-tonu je opetovano naprosil za denarno podporo, toda vselej zaman. Umrl je 15. julija 1868. v največji revščini, poiskavši si smrt popolnoma obupan v nekem ribniku centralnega parka v New Yorku. Meščani Bostona pa so na njegovem grobu postavili spomenik, na katerem ga slave kot iznajditelja etrove narkoze ... Stara usoda velikih mož, ki pridejo, v življenju preganjani in prezirani, dostikrat šele po svoji smrti do veljave! Grozodejstva v Perziji. Ko so v Hetipu (Bolgarska! vsled nekega bolgarskega bombnega atentata na mošejo moha-medanci v mestu umorili nekoliko Bolgarov, se je vsa evropska javnost razburjala nad tem. Toda danes ostaja tu javnost povsem mirna, v kolikor prihajajo v poštev dogodki, ki se odigravajo v Tebrisu. V Hetipu je nad grozodejstvom ogorčeno prebivalstvo storilo pregrešek. V Tebrisu pa so Rusi oni, ki so s pomočjo intrig in zavratnosti zagrešili zločin. Pregrešek se lahko odpusti, ta zločin pa se ne more, že zaradi njegove strahote ne. Nekaj Perzijcev iz Tebrisa, ki so prišli v Baku, opisujejo dogodke na sledeči način: Dosedaj so Rusi in Samad kan pogubili 280 oseb. 3000 oseb so ubili v boju in 300 so jih vrgli v ječe. Prebivalci, ki so vsemu temu ušli, ne vedo, če dožive še drugi dan, kajti roparski poglavar Samad kan, ki so ga Rusi imenovali za guvernerja, odreja kar poljubne usmrtitve. Tebris je podoben eni sami veliki ječi. Nihče ne more ubežati in konzulati civilizirane Evrope ne dajejo nikomur zaščite. Ubogi, razoroženi domačini so brez pribežališča in ne najdejo sredstva, da bi se branili proti grozodejstvom Samad kana. Tiste, ki so ubežali vešalam in ječi, večinoma oplenijo in oropajo njihove posesti. Vsak trenutek morajo biti pripravljeni, da vidijo svoje najbližje sorodnike usmr-. cene. Ječe so napolnjene e ljr ? mi, obremenjeni z verigami, čakajočimi v mukah usodepolne ure, ko bodo žrtvovani evropski civilizaciji. Več izmed njih ne morejo prenesti tega večnega smrtnega strahu ter umirajo na vlažnih tleh in pod bremenom verig v ječi. Tem jetnikom dajejo samo vsaki drugi ali tretji dan košček kruha ali kozarec vode. Pri tem jim pravijo: “Jejte, da boste mogli hoditi vsaj do vešal!” Vsak dan prihajajo v ječo felalii (telesna straža) Samad kana in pripovedujejo jetnikom grozne epizode pri usmrtitvah njihovih tovarišev. Pri tem ne pozabljajo pristavljati, da bo sedaj tudi na nje (na jetnike) kmalu prišla vrsta, da bodo na sličen način poklani. Mnogo jetnikov je umrlo, ko so culi te grozne vesti. Temu trpljenju in tem grozodejstvom se je pridružil še strašni mraz. Vsega je kakih 1800 oseb že prej pobegnilo iz Tebrisa. Od svojih družin niso dobili nobenih vesti ter jih smatrajo za mrtve. In kaj takega se imenuje delo civilizacije! * Vsa nizkota kapitalistov — lastnikov predilnic v Lawrence, Mass, vidimo v tem, da hočejo Ettora in Giovanittija iz maščevan jaželjnosti, ker so podlegli'kapram štrajkujočim delavcem, spraviti na vislice. Našim čitateljem je znano, da sta bila Ettor in Giovanitti obtožena umora, ker je v rabuki neki policaj ustrelil neko stavkujočo delavko. Kapitalistični beriči so rekli, da sta Ettor in Giovanitti zakrivila umor, ker sta delavcem priporočala, naj vstrajajo v štraj-ku. Ali ko so delavci odločno izjavili, da se ne vrnejo na delo, dokler ne izpuste po nedolžnem zaprtega Ettora in Giovanittija, so kapitalisti obljubili, da jih izpustijo takoj, ko se delavci vrnejo na delo. Delavci so se vrnili na delo, kapitalisti so pa snedli svojo besedo. Jasno je, da bi kapitalisti radi spravili Ettora in Giovanittija na vešala po vzoru čikaške tragedije leta 1886 in 1887, da bi ostrašili druge delavce, da bi se nikdo ne upal v slučaju štrajka prevzeti vodstva. Ali kapitalisti se motijo dandanes. Njih temne in podle namene bo prečrtal glasen protest vseh ameriških organiziranih delavcev. Časi za samopašno justiene umore so minoli tudi v Ameriki. GLASILO Slovesne Narodne Podporne Jednote Ish&ja tedensko. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredništvo m upravništvo: 2821 SOUTH 40th AVE., Chicago, 111. Velja za vse leto $1.1 O R O A N! . v. n ki je zopet vrgla nekaj čistega ; prebitka društveni blagajni, i Na veselici smo se dobro zabavali, slovenska godba je pa s polkami in mazurkami skrbela, da se je mladina sukala na plesišču do ranega jutra. Hvala vsem bratom in sestram, ki so se udeležili veselice in pomagali delati na nji, kakor tudi godbi, ki je svirala, sploh vsem Slovencem in Slovenkam, ki so se udeležili veselice in tako pripo mogli do čistega dobička. Ob priliki bomo vrnili! Martin Novlan, tajnik. SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY Issued weekly. OWNED BY THE SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY OFFICE: 2821 SOUTH 40th AVE., Subscription, $1.00 per year. DOPISI. Franklin, Kans. Delavske razmere so zelo slabe. Nismo na delu in ne na štrajku. Z druge strani nas pa tare neznosna draginja. Cene za življen-šlte potrebščine gredo kviško, zaslužka pa ni nikjer. Ali jesen bo kmalu tu. Takrat bo glas delavca na volilni dan to liko vreden kot njegovega delodajalca. Delavec bo imel priliko, da glasuje za sebe, svojce in svoje tovariše, proti sužnosti in draginji Pameten delavec bo tudi glasoval tako, ker se zaveda, da ga zamore le njegovo lastno delo osvoboditi današnje mizerije in mu priboriti ves svet. V podporni organizaciji napredujemo prav dobro. Imamo šest podpornih društev. Sam sem član dveh: naše jednote in pa sv. Barbare. Vsakemu slovenskemu delavcu priporočam, ki še ni član podporne organizacije, da se ji nemudoma pridruži. Kako koristna so podporna društva, dokažem najbolje, ako opišem svojo lastno nesrečo. Pred tremi leti in 11 meseci me je ugriznil pes v levo nogo. Do sedaj sem še zaslužil svoj kruh z delom. Kako pa bo v bodoče, pa nevem? Ako se mi v 6 tednih ali dveh mesecih ne obrne na boljše, bo treba v toplice ali v bolnico, kjer bodo rabili nož ali pa žago. Kdo drugi naj mi pomaga, ako bi prišlo tako daleč kot oba društva, katerih sem član? Iz tega dogodka se lahko nauči vsak slovenski delavec v Ameriki, kolike vrednosti je zanj podporna organizacija v slučaju bolezni in nesreče. Kdorkoli še ni član kakšnega podpornega društva, naj ne odlaša niti en dan z vstopom, ker ne ve, kedaj ga bo lezen ali nesreča položi na po stelj ali pa še celo na mrtvaški oder. Pozdrav vsem članom in člani camSNPJ! Jurij Čerin. Joliet, 111 Zgubili smo dobrega in zveste ga člana društva “Jolietska Za vednost”, štev. 115, Jakoba Ho chevarja, ki je dne 17. t. m. od potoval v domovino, da se zopet združi s svojci. Člane našega društva pa opo zarjam, da se zanesljivo udeležijo seje dne 12. maja, ker imamo na dnevnem redu zelo važne točke ki so zanimive za vsakega člana Posebno tedaj, kedar se rešujejo na seji važne točke, je potreba da se vsak član udeleži seje. Ako ima kateri članov ali članic kakšno društva se tikajočo zadevo, ki potrebuje nujne rešit ve, naj se zglasi pri društvenem tajniku, ki je v društvenih zadevah vedno vsem na razpolago. Pozdrav članom in članicam naše jednote! Mike Likovich, tajnik. Frontenac, Kans. Vsem sestram društva “Spomladanska Vijolica”, štev. 164 izrekam najiskrenejšo zahvalo za segajoče 20.000—25.000 akrov nam ni treba nikakih agentov. Kupimo ga lahko od države ali od lastnikov. Ker so cene za aker pomoč in postrežbo tekom moje j zelo majhne po $2—1— si lahko Iz države Alabama, Ker sem takega meseca rojen, da rad ogledujem naravo, sem že par tednov na potu po Alabami in ogledujem razne naselbine, v katerih se nahajajo Slovenci. Na potu vedno naletim na kakšnega prijatelja moje vrste. Pred par dnevi sva se pripelja-a z mojim prijateljem Pr. Teste nom v malo mestece Adger, v katerem ni nobenega Slovenca. Ker se pa vlak omenjeni dan ni vstavil na postaji, kamor sva bila namenjena, sva najela visok far-marski voz, ki je bil podoben pripregi poljskega topništva v Tripolitaniji. Kakor dva topničarja sva sedela med visokimi kolesi. Velikanska kolesa so drdrala po trdem pesku in suhem prahu, da se je kadilo za nami, kakor da bi se Elija peljal v gorečem vozu. Vpreženi sta bili dve muli, podobni staroegipčanskim oslom. Voz se je počasi pomikal proti mestu in imel sem priliko ogledati slikovito pokrajino, delo narave. Večkrat je segel farmar z dolgim bičem po dolgi dlaki vtrujenih živali. Ali muli se nista mnogo brigali za tako izkazovanje farmarske rahločutnosti. Majali sta z dolgimi glavami in dolgimi ušesi, kakor da bi bila druga z drugo v pogovoru o zabitem farmarju, ki ju hoče s pretepanjem prisiliti do urnejših korakov. V bližini mesta sva sedla na voz ulične železnice, ki naju je odpeljal v Sagriton, da obiščeva ondotne Slovence, ki so pa bili na delu. Ali slovenske mamice so kmalu ugenile, kaj želiva. Postregle so nama z dobro vinsko kapljico in prigrizkom. Proti večeru sva se odpeljala v mesto Vylam, ki ima prijazno okolico, v katerem živi le par Slovencev. Obiskala sva rojaka L. Pavšiča, ki ima trgovino,. Zabavali smo se pri čaši ječmenovca, pa tudi s poljedelstvom. Ker so sadili krompir, sem prijel za motiko in poskusil, če razumem delo kot drugi. Ali kmalu me je opozorila gospodin ja, da zasipam prazne jamice. Priznal sem skesano svojo krivdo, vrgel motiko iz rok in se pridružil steklenici z ječmenovcem, ki je bila bolj pripravna za moje roke kot za orodje. V okolici je več tovarn in rudnikov. Delajo še precej stalno. Pozdrav vsem Slovencem m Slovenkam v Ameriki, posebej pa Slovencem v Yylam, A.! Jos. Ulčar, član štev. 89. bolezni. Vaše blago srce ni za.pu stilo mojih štirih nedoraslih otročičev, ko sem za pljučnico ležala v nezavesti. Stregle ste mi, kot le sestra zamore streči sestri, da ji olajša bol na bolniški postelji in jo reši smrti. V moji hudi bolezni ste stale ob moji postelji po noči in po dnevu in mi lajšale gorje. Sestre, tudi v prihodnje bomo hitele na pomoč vsaki bolni sestri, ravnajoč se po zlatem nauku: Ljubi svojega bližnjega kot sebe. Slovenske žene in dekleta, ki še niste članice naše jednote, pa ne-odlašajte z vstopom v jednoto Moja težka bolezen in prava se-sterska postrežba kot materinska oskrba mojih nedoraslih otročičev s strani sester, so jasni dokazi, da se v naši jednoti vsakdo v po trebi lahko zanese na pomoč i strani sester in bratov. Za ves čas svoje bolezni sem dobila en dolar na dan bolniške podpore, za majhni mesečni prispevek $1.25. Še enkrat vsem najtoplejšo zahvalo za njih trud in delo tekom moje bolezni. S sesterskim pozdravom. Mary Berk, članica štev. 164 La Salle, 111. Komaj je minol dober mesec, ko sem poročal o izgubi najboljšega brata V. Potiska, že nam je nemila smrt ugrabila druzega — Antona Smolnika. Bil je kratko dobo član naše podporne organizacije. Rajni je bil doma iz Lu-kavice pri Domžalah, star 29 let. V domovini zapušča ženo in mater. ' Dne 4. marca je prišlo med rajnim Smolnikarjem, Dalmatincem Math Matekom in Slovencem Vodopivcem, ki' so skupaj stanovali, do prepira. Nakrat Dalmatinec potegne samokres in ustreli Smolnikarja. Hotel je počiti tudi Vodopivca, ki mu je pa všel. Po končanem zločinu je obrnil samokres proti sebi in se dvakrat vstrelil v prša, na kar je obležal mrtev. Na velikonočni pondeljek je imelo naše društvo svojo veselico, W. Mineral, Kans Obveščamo vsa društva S N P J. v državi Kansas, da se vrši obletnica slavnostnega razvitja za stave združenih društev S N P J in zaeno obhaja prvi majnik kot delavski praznik dne prvega maja v East Mineral, Kans. dvora ni štev. 6. Splošno je znano vsem društvom, da bi se proslava imela vršiti v Frontenac, Kans. Ker so pa v Frontenacu preveč neugodne okolščine, se bo proslava vršila v East Mineral. Kans. Oskrbo za prireditev veselice je prevzelo društvo “Orel”, štev. 19 S N P J in jugoslov. soc. klub štev. 31. Na proslavo vabimo najuljud-neje vsa društva S N P J v Kansas. Prvi majnik ima za nas delavce kot delavski praznik še poseben pomen, ker protestiramo proti krivicam, katerim so delavci izpostavljeni v današnji družbi. Bratje združenih društev S N P J v državi Kansas na proslavo! S tem dokažemo, da smo solidarni in edini z delavci vsega sveta in nismo zadovoljni z današnjimi krivičnimi družabnimi razmerami. Točno ob desetih dopoldne prične sprejemanje društev. Ob eni popoldne se bo razvila zastava v dvorani, na kar nastopijo govorniki. Ker pričakujemo, da bo letos govoril brat Jože Zavertnik, urednik našega “Glasila” na naši proslavi, bo za vsakega proslava toliko zanimivejša. Po končanih govorih prosta zabava, ples itd. Vstopnina za moške je 50 c. Žene in dekleta so vstopnine proste. Bratje in sestre na svidenje dne i Razprava o rezervnem fondu. prvega maja! John Goršek, predsednik štev. 19. Brooklyn, N. Y. Veliko se piše v zadnjem času glede rezervnega fonda in vsak dopisnik zastopa po svoje v svojem dopisu: kaj naj se vkrene najboljšega za bodočnost vsakega člana in članice. Lahko smo ponosni, da imamo med seboj člane, ki se trudijo ukreniti, kar bi bilo v korist jednoti, nam članom in našim potomcem. Če pa hočemo le kritizirati in prerešetavati vsak dopis do zadnje smeti, ne pridemo nikdar do pravega zaključka. Prečital sem mnogo dopisov in končno uvidel, da je stvar zelo zamotana. Sklenil sem torej, da. izrazim tudi jaz svoje mnenje glede fonda. Naj omenim v prvi vrsti oni dopis, v katerem se predlaga, naj se združijo vse napredne jednote. Po eni strani bi to ne bilo slabo. Če pa stvar dobro premislimo, vidimo, da je kaj tacega skoraj nemogoče! Pričelo bi se sovraštvo, zgubili bi dosti članov in dosti bi jih ne bilo s tem zadovoljnih. Jaz tudi ne. Naj povem primero : Prihranil sem si $500 in sedaj naj vzamem tri tuje ljudi v hišo. ki naj mi pomagajo snesti te prihranjene groše. Ravno tako je tukaj! Naša jednota ima vendar $45.-000 premoženja. Druge nimajo toliko. Kar se drugega tiče imajo člani pri drugih jednotah dosti boljše. Pri nas n. pr. je bolniška podpora le za leto dni in sicer pol leta cela, pol leta polovična. Pri nekaterih pa traja za vedno. Vidite torej, da bi se ne mogli zjediniti. Člani tujih jednot bi ne bili zadovoljni z našimi pravili in mi sami bi ne marali sprejeti tujih jednot, ki nimajo primernih denarnih sredstev. Dalje je treba gledati na smrt-nino. Naša jednota je mlada in izplačuje sedaj komaj po 5% :smrtnine, malo starejše pa gotovo po 15%. Danes deset let bomo imeli starejše člane, a tudi število se bode gotovo pomnožilo za 20%. Zato je treba nekaj ukreniti za ponesrečence, onemogle Člane in članice, za udove in sirote! Nikakor se ne strinjam z dopisnikom, ki predlaga, naj se naloži denar v banke, čeprav za majhne obresti. Dopisnik gotovo ne pozna razmer in poslovanje bank. Ce naložimo denar v banke za majhne obresti, bogatimo s težkim prisluženim denarjem le tujca —• čifuta, ki dela z našim denarjem ogromne dobičke. Ako smo pametni, ohranimo lahko ves ta denar za se. Banke posojajo denar le proti zadostnemu pokritju na posestva itd. Ali ne moremo storiti mi enako? Prav lahko posojamo tudi mi denar na prvi “mortgage” in pomagamo s tem svojim rojakom do boljše bodočnosti. Prav dober se mi zdi nasvet br. F. Auseca, ki predlaga, naj plača vsak, ki je prekoračil 40 leto 50 c več vstopnine kot ostali. Ne ugaja mi niti glav. predsednika predlog, ki predlaga, naj se plačuje 4 c mesečno, niti predlog br. Auseca, naj se plača 10 c. Meni se zdi, da ni preveč, ako se postavi vsota 15 c mesečno. V naši jednoti je 8000 članov. Torej bi znašal mesečni prispevek $1.200, na leto $14.400. Ker so si naši člani mladi, počakamo lahko pet let. Po petih letih bi znašal rezervni fond $72.000 brez obresti. V tem času se lahko poizve za dobro rodovitno zemljo, 'če kupimo potem zemljišče ob- preskrbimo obširno zemljišče ter nam ostane še denar za nabavo strojev in orodja. Ker je vsak član jednote obenem tudi agitator (agent) in skrbi, da bi se zemljišče v kratkem času ne razprodalo. Gotovo se za slovenske naselbine prihrani najboljše prostore. Ko kupi jednota zemljo se rezervira zanjo kakih 50 akrov. S tem pogoji, da se ta prostor ne more nikdar prodati, in na tem 'prostoru naj se dvigne jednotin dom in se položi temeljni kamen poslopju, v katerem najdejo zavetje onemogli člani in članice, udove in sirote. Tu naj se jim da priliko izučiti se kakega rokodelstva ali šolstva. Vse to bo jednoti le v korist. . Poglejmo prostozidarje in druge redove, kako skrbe za svoje onemogle člane! In vendar se tudi ti niso zbrali svojega premoženja v jednem dnevu. Zakaj bi tudi mi člani S N P N ne pokazali, da se znamo združiti, ne samo v gostilnah, ampak tudi tam, kjer gre za našo in naših otrok bodočnost. Delegate pa, katerim bo društvo poverilo to čast; da ga zastopa, bi opozoril, da naj imajo pred očmi le koristi jednote, njenih članov in članic, posebno pa ubogih udov, sirot in malih otročičev, katerim naj se preskrbi lepša bodočnost. Od Vas je odvisno vse dobro in zlo. Ne glejte samo na čast, da ste delegatje, glejte, da ukrenete, kar je najbolj potrebno, namreč, da postavite rezervni fond po 15 c mesečno. S tem denarjem naj se kupi svet, na katerem se bo slišal slovenski glas. S tem nas rešite propada in nam odprete vrata v lepšo bodočnost. Z bratskim pozdravom pozdravljam vse člane in članice S N P J! Leo Štrukelj, član štev. 140. N. pr. Vzemimo trgovca, ki ima dobro razvito trgovino. Trgovina se dobro razvija in cvete. Nakrat pa vse zastane. Trgovec trpi zgubo in nazadnje pride na boben. Mogoče bi se tudi nam kaj takega pripetilo, ako bi se podali v špekulacije. Zaključki konvencije v Clevelandu so rodili dober sad. Delegatje so dobro prevdarili, predno so kaj zaključili. Ne glejmo, da bi nakrat imeli, velik kapital. Delajmo počasi, pa s premislekom, pa bomo tudi prišli do cilja. Ako bomo povišali visoko asesment, bomo zgubili mnogo članov. Danes imamo toliko slovenskih jednot, da si lahko vsakdo prebere. Če pride zopet gospodarska kriza, kako naj bratje plačujejo povišan asesment, ko komaj v rednih razmerah zmorejo sedanjega? Še enkrat priporočam delegatom, da naj nikar ne zvišajo preveč asesmenta. Ako bo treba, se v kratkem zopet oglasim. Pozdrav vsem bratom S N P J! Math Zadnik, član štev. 61. aprila t. 1. je društvo sklenilo, da predlagatelj novega kandidata ne dobi v bodoče nagrade enega dolarja kakor do sedaj. V prihodnje gre dolar v korist društveni blagajni. Zaeno naznanjam vsem članom, da še bolj redno udeležujejo rednih mesečnih sej. ker so vedno vazne reči na dnevnem redu. Bratski pozdrav vsem članom in članicam S N P J! Ant. Završnik, tajnik. Naznanila in vabila. Skidmore, Kans. Zelo me zanima razprava o rezervnem fondu. Zatoraj sem nekako prisiljen, da posežem vmes. Nekateri bratje se ne strinjajo, da bi jednota kupila svojo farmo. Med temi nasprotniki sem tudi jaz. Farma bi nas stala mnogo denarja in potrebuje zdravih in močnih ljudi, ki so sposobni za vsako delo. Take delavce je pa treba tudi dobro plačati. Ako pa pride slučajno slaba letina, bi ne pridelali mogoče niti za pokritje troškov. Po mojem prepričanju bi bilo boljše za jednoto, ako bi ustanovila konzumno zadrugo. V blagu je vedno vrednost in se tudi ne pokvari tako hitro, ker je navadno suho blago. Z nabavo potrebnega kapitala za rezervni fond se strinjam z bratom gl. predsednikom, da naj bi člani (ice) vplačevali po 4 ali 5 centov mesečno poleg rednega asesmenta. Vsako večje povišanje bi napravilo jednoti škodo. V tukajšni državi Kansas so člani večinoma v slabih finančnih razmerah. ker se malo kedaj dobro dela. Včasi nam preostaja komaj za navadni asesment. Kar se tiče bolniške podpore in posmrtnine naj pa ostane pri starem. Misel, da bi se vse napredne jednote in zveze združile v eno podporno organizacijo je res lepa misel. Kdo naj bi pa vrnil članom vplačane doneske, ki plačujejo že po več let v razne jednote in zveze? Najbrž bi morala prevzeti združena jednota ali podporna organizacija nalog, da tem članom izplačuje, kar so jim preje izplačevale jednote in zveze, katerih so bili člani. Seveda bi morali člani vplačati toliko, kot so preje vplačali pri vseh, pri katerih so bili zavarovani. To pa ne bo šlo. Plačevanje razrednega asesmenta nam pa ne dovoli ustava naše jednote, po kateri smo vsi enakopravni. Zatorej naj tudi vsi enako plačujemo. Pozdrav vsem članom in članicam S N P J! Fr. čemažar, Član štev. 76. Frontenac, Kans. Vsem članicam društva “Spomladanska Vijolica”, štev. 164. naznanjam, da se vprihodnje vršijo redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu točno ob dveh popoldne. Apeliram na vse članice, da se udeleže prihodnje seje, ker drugače bo društvo prisiljeno ravnati ž njimi po pravilih. Mary Skubitz, predsednica. Chicago, 111. Članom in članicam društva “Slavija”, štev. 1. na znanje! V kratkem razpošljem vsem članom in članicam našega društva vstopnice (tikete) za skupni piknik čikaških društev S N P J, ki se bo vršil dne 21. julija t. 1. v Willow Springs, III. IRiver’s Grove). Vsak član (ica) dobi pet tike-tov: tri po 50 c in dva po 25 c. Tiketi za 50 c so veljavni za vožnjo iz Chicage v Willow Springs in nazaj, pa za vstopnico na vrt. Vsaki član (ica) plača enega, o-stala dva pa naj ponudi svojim prijateljem in znancem na prodaj. Isto naj zvrši tudi shike torna po 25 c., ki sta veljavna le za vstop na vrt in ne za vožnjo. Vsem članom (icani) priporočam, da se potrudijo in prodajo ostale štiri tikete med prijatelji in znanci, da s tem pripomorejo do večje udeležbe in vspeha. Svoje tikete (to je enega zase) plačajo člani (ice) na prihodnji seji dne 12. maja, ker morajo bi ti tiketi plačani do 14. julija. Z bratskim pozdravom. Joe Verščaj, tajnik. predlog br. Ant. Škafarja sledeče r Ker se mnogo članov ne udeležuje društvenih sej, zaključuje-društvo, da se mora vsak član, ki biva v bližini udeleževati društvenih sej. To velja tudi za člane v Bulger, Pa in “Shau Mine”. Kdor koli ne bo prišel na sejo, ne da bi navedel opravičljiv vzrok, bo plačal za neudeležbo treh mesecev 50 c v društveno blagajno. Kdorkoli vzlic prvi kazni vseeno ne bo prihajal k društvenim sejam, bo suspendiran. Z bratskim pozdravom. John Nagode, tajnik. Winterquaters, Utah. Dne prvega maja bodemo obhajali obletnico slavnostnega razvitja prapora. Obletnico priredi troEvezno društvo: “Sava”, štev. 32 S N P J, sv. Barbara, štev. 72 Forest City, Pa in štev. 6 S S P Z. Veselica se bo vršila v dvorani Antona Mejaša. Začetek ob dveh popoldan. Vstopnina za moške 50 c. dame so vstopnine proste. Priredila se bo tudi tombola čisti prebitek od veselice je namenjen društvenim blagajnam. Na veselico vabimo najuljudne-je vse Slovence in Slovenke iz Scofielda, Clair Creeka, Kelen-wortha, posebno pa člane omenjenih treh društev. Na svidenje dne prvega majnika! Frank Markošek, tajnik. Gilbert, Minn. Ne izide “Glasilo”, da ne bi bilo v njem zanimivih dopisov o rezervnem fondu. Od vseh strani prihajajo predlogi za zboljšanje gospodarskega položaja in za dobrobit naše jednote. To je zelo vesel pojav in daje članom naše jednote zelo dobro spričevalo z ozirom na inteligenco in sposobnost za razmišljevanje in reševanje novih problemov. Načrt br. Zakrajška je dober, ali prišel je prezgodaj. Njegov načrt je dandanes po mojem prepričanju še neizvedljiv. Strinjam se pa popolnoma z br. Potiskom. Nikar ne povišajmo preveč asesmenta. Stari pregovor pravi, da je boljše trikrat premisliti, kot enkrat zvršiti. La Salle, 111. Naznanjam vsem sestram društva “Jutranja Zora”, da sem bila izvoljena društveni tajnici, ker je prejšna tajnica vsled preobile-ga dela odložila tajniški posel. Vse društva tikajoče zadeve naj se vprihodnje pošiljajo na naslov: Fany Novlan, 1237 Main Street. Vsem sestram . priporočam: Agitirajte in delajte za napredek našega društva. Pripeljite kot kandidatinje vse prijateljice in znanke, ki še niso članice podporne organizacije na prihodnjo sejo našega društva, da postanejo članice S N P J. Žene in dekleta, ki še niste čla niče nobenega podpornega društ va, pridružite se nam, dokler ste še zdrave in čvrste, ker ne veste za uro bolezni in nesreče. Naše društvo je znižalo vstopnino na tri dolarje in pol. Zdaj imate najugodnejšo priliko za pristop k društvu. Sestre naprej — na delo za na še društvo, našo jednoto, svojo deco in sebe! Sestrski pozdrav vsem članicam in članom S N P J! Fany Novlan, tajnica. Chicago, 111. Naznanjam vsem članom in članicam društva “Slovenski Dom”, štev. 86, da je društvu zaključilo na zadnji redni seji, da vsak član (ica) plača na prihodnji seji dne 5. maja 10. centov izvanrednega prispevka za podporo bolnih bratov K. Drganca in L. Kovasca. Toliko na znanje vsem! Z bratskim pozdravom. Fr. Slana, tajnik. South Bend, Ind. Prisrčno zahvalo izrekam vsem društvom in posameznim darovalcem, ki so mi priskočili s prostovoljnimi darovi na pomoč. Darovali so: Društvo “Francisco Ferrer”, štev. 131 $1.00; društvo “Slovenski Lovec”, štev. 143 $4.-65; pri društvu “Bled”, štev. 17 so darovali po $1.00: Fr. Justin, ml., po 50 c: Mary Lencik, Adam Sehildwachter, Fr. Petrič, Mihael Polutnik; po 25 c: Ig. Fortuna, Jak. Pomožič, Ana Kimel, Mr. Inkert, Ant. Mohorčič, Math Bizjak, Lov. Jemc, Fr. Kos, Iv. Svet, Jos. Mrarmor, Joh. Tomšič, Andi Pogačar, Fr. Vevar, Mary Muc, John Muc, Mihael Virant, Jos. Strosack, And. Bombach, Ant. Longler, Štef. Dolgan; po 20 c: Jos. Gregorik, Maks Mislej, Iv. Pivk; po 15 c: Ivan Rozman; po 10 c: John Novak, Al. Triplak, Iv. Prulich, Fr. Klinar; po 5 c: John Zrimc, John Klemen in Fr. Ažman 50 c. Skupaj $10.05; Joseph Geri-čan iz Chicage $3.15 (ni naznanil društva) ; društvo “Sava”, štev. 32 $5.00; društvo “Glas Naroda”, štev. 89 $3.00. Še enkrat izrekam vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo. Ladislav Kovasc, 1144 W. Division St. Aurora, Minn. V smislu zaključka redne seje z dne 7. aprila opozarjam vse člane društva “Aurora”, štev. 43., da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje dne petega maja ob pol dveh popoldne v navadnih prostorih. Na seji bomo razpravljali o važnih točkah, kakor tudi o prihodnji konvenciji, ki se ima vršiti v Milwaukee, Wis. Kdorkoli članov se ne bo udeležil seje, ne da bi navedel opravičljiv vzrok, bo plačal prispevek v društveno blagajno po določbi društva. Z bratskim pozdravom. Karol Jerich. Cleveland, O Vsem bratom dr. “Balkan”, štev. 133 S N P J naznanje! Prihodnja društvena seja še vrši dne 28. aprila ob dveh popoldne s. č. v dvorani brata blagajnika na 12002 Buckeye Rd. S. E. Asesment za mesec april $1.25,‘Glasilo 25 e v dr. blagajno 10 c. Skupaj $1.60. Bratje, poleg te svotice se pobira tudi $1.00 od vsakega člana za pokritje stroškov ob priliki dveletnice društvenega obstanka, katera se vrši meseca julija t. 1. To je zaključek seje z dne 25. februarja. Opominjam tudi vse one, ki so za mesec marec suspendirani, da poravnajo, kar dolgujejo društvu in jednoti, da ne bo treba izvršiti druge suspenda-cije. Bratje! Vaša dolžnost je, da se udeležite vsaj glavne seje. Na dnevnem redu so zelo važne točke za rešiti, kakor tudi predložitev trimesečnega računa. Bratski pozdrav vsem bratom in sestram naše organizacije — S N P Jednote! A. S. Pozarelli, tajnik. Rock Springs, Wyo, Vsem članom dr. “Trdnjava”, štev. 10. S N P J na znanje. Na redni mesečni seji dne 7. Barberton, O. Vsem cen j. Slovencem in Slova nom v Barbertonu in okolici naznanjam, da je društvo “Triglav”, štev. 48 sklepom redne seje z dne 7. aprila znižalo pristop nino na $2.75 za dobo treh mese cev: maj, junij in julij. Zdaj ima vsakdo ugodno prili ko, da se pridruži našemu društ ati. Nikdo se ne more izgovarjati, da je pristopnina visoka. Ne za mudite te ugodnosti in pristopite k društvu “Triglav”, ki je najmočnejše društvo v Barbertonu. Pa tudi društveni bratje izrabite to ugodnost za agitacijo. Pripe ljite svoje znance in prijatelje kot kandidate že na prihodnjo se j°. Dne 4. julija priredi naše društ vo “Triglav” veliko veselico, na katero vabimo že sedaj vsa sosedna društva. Program priobčimo kasneje. Frank Tonja, tajnik. Cleveland, O. Z žalostnim srcam poročam o nesreči, ki me je zadela na veliko soboto zjutraj. Moja žena je zlila lonec vrele vode v škaf, ki je bil oddaljen dva koraka od moje osemletne hčerke, ki je pomagala svoji materi pri pomivanju posode. Ko je mati prijela za škaf, da ga dvigne na klop, napravi hčerka hipno dva koraka nazaj in pade znak v škaf tako nesrečno, da je zadobila smrtne opekline, vsled katerih je izdihnila na velikonočno nedeljo ob treh zjutraj. Ne bi bil poročal o nezgodi, ki me je hudo zadela dne 6. t. m., da me ni prisilila do tega lažnjiva slov. žurnalistika, ki z napačnim poročilom sili slov. ameriško javnost do napačnih zaključkov o nezgodi. Ne bom polemizal z nikomur, ali le pribiti hočem, da je lagal, kdor je v javnosti poročal drugače. Z bratskim pozdravom. Ivan Mlakar. Midway, Pa. Društvo “Glas Naroda”, štev. 89. je na redni seji sklenilo na Breezy Hill, Kans. Podpisani se iskreno zahvalim vsem društvom, bratom in sestram S N P J, za njih dobrosrčnost in pomoč v moji dolgi bolezni. Darovali so: Pri društvu “Slovenski Rudar”, štev. 110, Chisholm, Minn, po 25 c: P. Knaus, Joe Maurin, Ant. Burja, Jak. Drobnič, John Gornik, Louis Gandi, Fr. Jež, L. Košir, Val. Kukec, John Kozliv-char, Ant. Lavrich, Mat. Lunka, Fr. Levstik, Fr. Noyak, Pet. Samsa, Louis Strmole, Louis Marin, Tom. Vidmar, John Janko; po 10 e: Fr. Kožmrl, Jos. Drobnich. Skupaj $4.95. Društvo “Balkan” štev. 133 Cleveland, O. $5.00. Dr. “Bratstvo”, štev. 6. Morgan, Pa. je darovalo iz blagajne $5.00 in na seji istega društva je bilo nabrano $6.35. Skupaj $11.35. Dr. “Zveza”, štev. 78 Manor, Pa, je darovalo $4.75. Pri društvu “Sloga”, štev. 16 Milwaukee, Wis. se je nabralo med brati $5.85. Pri društvu “Svoboda”, štev. 80. Brereton, III, so darovali bratje, $2.00. Prejel svoto $3.15 od Jos. Goričana iz Chicage, 111. Društva ni naznanil. Pri društvu “Planinski Raj.”, štev. 107 St. Louis, Mo. so darovali bratje in sestre $5.00. Društvo “Ilirija”, štev. 38. Kenosha, Wis. je darovalo $4.00. Društvo “Grozd”, štev. 77. Virden, 111., je nabralo na seji $5.30 in med nečlani Slovencev je nabralo vsoto $3.70; darovali so po 25 e: Ant. Stupar, Cecilija Stupar, Pet. Lebrič, John Vidergar, Mat. Januš, Fr. Sedlar, Mary Kaučič, St. Fistrovek, Karol Petrich, Frank Potisek; po 50 c: Frank Lesjak; po 20 c: Mary Dolar, Fr. Kumar; po 10 c: John Anselmi, Francika Stermec, Josipina Vidergar. Skupaj $8.90. Pri društvu “Ferrer”, štev. 159. Hanna, Wyo. so darovali po $1.00: Albert Mončilovič, Ant. Nerat; po 50 e: Albin Serdo-ner, Mart. Furek, Math. Snajder; po 25 c: Jos. Plaznik, Jos. Stropnik, John Pettek, Mike Luperovič John Kotnik, John Bregar, John Žnidaršič, Pav. Konic, Fr. Zeran. Skupaj $5.75. Pri društvu “Slovenski Lovec”, štev. 143. East Helena, Mont. so darovali bratje $4.00. Društvo “Bratje vsi za enega”, štev. 96. Livingston, 111, je darovalo iz blagajne $2.00. Pri društvu “Sokol”, štev. 20. Ely, Minn, so darovali bratje $4.68. Pri društvu “Javornik”, štev. 160 Newark, O. so darovali po 25 *c: Math. Janesh, John Bukovin-ski, Rud. Božeglav, Fr. Hitti, M. Standvnik, John Gabrovšek, Jos. Prijatelj. Skupaj $1.75. Pri društvu “Dobri Prijatelji”, štev. 172 Beadling, Pa., so darovali po 50 c: Jože Delač, Ant. Klančar, Jak. Rački; po 30 c: J ohn Safar, Fr. Wehar, Fr. Kranjc, Jos. Kranjc, Fr. Martinčič; po 25 c: Martin Klarič, Mart. Delač, Ant. Delač, Math. Miklich, And. Turk, Josip Čanzh Ant. Kuna, Jak. Ozanič, Jak. Martinčič, Mart. Cetinski, John Baver in Math Rački. Skupaj $6.00. — Hvala vsem! K. Drgan. Slovenska Narodna Ustanovljena 9. aprila 1904 Podporna Jednota Inkorp. 17. junija 1907 v drž. Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL. GLAVNI ODBOR: Predsednik: Martin Potokar, 1625 S Centre Ave., Chicago Podpredsednik : Jakob Miklavčič, Lock Box 3, W illock,Pa Ta.inik : Ivan Verderbar, 2708 S. Lawndale Ave., Chicago Telephone Lawndale 4635 Blagajnik: Fr. Korce, 6006 St. Clair Ave., Cleveland, O. Zapisnikar: Feliks Namors, 1834 Ashland Ave., Chicago. NADZORNI ODBOR: Vincenc Cajnkar, 4439 Hunt ave., St. Louis, Mo. Frank Cerné, 6034 St. Clair Ave., Cleveland, O. Lavoslav Zevnik, Neustadt Store, LaSalle, Ul. POROTNI ODBOR: John .Šarc, box 131, Cumberland, Wyo. Valentin Stalick, 302 Pilot Butte Av., Rock Springs, Wyo. Josip Bricelj, box 342, Conemaiugh, Pa. UREDNIK GLASILA: Jože Zavertnik, 2821 So. 40th Ave., Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: M. A. Weisskopf, M. D. 1842 S. Ashland Av., Chicago, 111. Denar je pošiljati naravnost na blagajnika, pritožbe giedo nerednega poslovanja na predsednika nadzornega odbora, preporne zadeve pa na predsednika porotnega , odbora Ivana Šarca, vse druge uradne stvari na gl. tajnika IZ GLAVNEGA URADA TAJNIKA. V “Glasilu” dne 23. feb. t. 1. smo opominjali društva,. ki še niso plačala društvenih bondov, katere je priskrbel gl. urad za vsa društva, da jih plačajo v najkrajši dobi. Na tedanji opomin se je odzvalo le nekoliko društev. Vedno jih je še 34, pri katerih nismo z opominom dosegli ničesar. Društva' katera niso plačala bondov so sledeča: Štev. 7. 22, 31, 32, 38, 49, 51, 56, 59, 60, 69, 74, 75, 85. 99, 100, 103, 106, 115, 118, 119, 122, 124, 127, 129, 130, 134, 135, 139, 141, 142, 170, 172, 173. Seja glavnega odbora dne 18. aprila je sklenila: ne poslati do-tičnem društvom nobene denarne pošiljatve, če ne plačajo svo-te $2, (dveh dolarjev) in pošljejo glavnemu blagajniku do 10. maja t. 1. Dotična svota je bila za plačati že meseca dec. 1. 1. in je bild o tej zadevi objava v “Glasilu”. Opominjamo društva tudi na točno pošiljanje mesečnih poročil in asesmentov. V smislu pravil je določen zadnji dan 10. v mesecu, do katerega mora biti poslano na jednoto vse za pretečeni mefeec. Dne 10. aprila je bilo nad 20. društev, ki niso poslala mesečnih poročil glavnemu uradu. Od teh 20tih društev so danes še 4, od katerih nimamo nobenega poročila za mesec marc, kljub temu, da smo že koncem aprila. V bodoče bomo opominjali vsa taka društva v “Glasilu”, ker pisati vsakemu posebej je nemogoče in stane denar. Ponovno opominjamo člane, ki so oddaljeni od svojega društva, da pristopijo k društvu v dotič-nem kraju, ako je tam društvo naše jednote. To zahtevajo pravila in za prestopek je kazen, da se ne izplača bolniške podpore. Nadalje se bo strogo postopalo z društvi, katera nočejo sprejeti članov s prestopnimi listi, ker si ti nočejo nabaviti uniforme. Zadnja konvencija je.iste popolnoma zavrgla in prepovedala. John Verderbar. javlja, da se je bolniška nakaznica zadržala radi društvene seje, se zaključi, da se mu prizna še ostala vsota. Predloži se zadeva društva štev. 138. radi sestre M. Novak, katera je bila ustreljena in zapušča del posmrtnine svojemu soprogu, kot se glasi v polici. Ker je bil pa njen soprog obenem ž njo ustreljen, se zaključi, da se zadevo odloži in se dobijo boljši podatki, predno se posmrtnina izplača. Predloži se zadeva društva štev. 72. radi br. Leop. Štravsa, kateri je umrl in društvo prosi, da se izplača društvu dolg, katerega je zapustil, ker je društvo plačalo zanj mesečni prispevek. Zaključi se, da se krije dolg iz pogrebnih stroškov, ako ni pri volji nobe-tden sorodnikov poravnati dolžnega zneska. Predloži se zadeva društva štev. 123. radi br. Lad. Kovača, kateri je že dlje časa bolan, a ker društvo prosi pojasnila, kaj naj bi se vkrenilo v tem oziru, se zaključi, da se ga še enkrat zdravniška preišče: V ta namen se pooblasti br. glav. tajnika, da ga obišče in da zdravniško preiskati, o rezultatu preiskave pa poroča na prihodnji seji. Predloži se zadeva društva štev. 7. radi društvenega dolga, kateri je nastal še pred zadnjo konvencijo in radi nagrade $10., katero je društvo priznalo sestri M. Dreftini ob času suspendacije. Zaključi se, da se društvu sporoči sklep jednotine seje, da glavni odbor ostane pri prejšnji tirjatvi in ima društvo plačati mesečno do prihodnje konvencije po $1.50 na stari dolg, za M. Dreftino pa ima povrniti takoj dolžno vsoto. Predloži se zadeva društva štev. 96. Po doposlanem sporočilu dela' društvo preveč površno pri bolnikih in bol. nakaznicah in se bolniške podpore nakazujejo članom, ki se ne ravnajo po predpisih jednotinih pravil. Zaključi se, da se društvu sporoči sklep jednotine seje. Nadalje pride v debato na pritožbo članov oglas “Cl. Am.” v “Glasilu”. Razprava se razširi na vse oglase. Zaključi se, da morajo plačati vse tvrdke oglase naprej, katere je treba večkrat tir-jati ali opominjati. ZAPISNIK jednotine seje, katera se je vršila dne 8. marca t. 1. v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Predloži se ponovno zadeva društva štev. 21. radi br. A. Lovšina, katerega je društvo dalo preiskati in prosi, da glavni odbor v kratkem reši celo zadevo. Zaključi se, da predloži dotični član zapriseženo izjavo od notarja. Na kar se bo storil definitivni zaključek. Predloži se zadeva društva štev. 43. radi br. M. Jugoviča, kateri je bil bolan in se je njegova bol. nakaznica zadržala. Po njegovi izjavi je zakrivil zadržek društveni tajnik. Zaključi se, da se dobijo boljši podatki, predno se izplača podpora. Predloži se zadeva društva štev. 123 'radi br. Aug. Črmela, kateri je bil na nogi poškodovan in se prijavil bolnim. Po poročilu je bil dotični član ob času bolezni na lovu. Po daljši debati se zaključi, da se mu nakaže bolniška podpora od 17. jan. do 31. jan. mesto do 12. febr., ker ni vpošte-val jednotinih pravil. Predloži se zadeva društva štev. 92. radi bob nakaznice br. P. Me-sojednika, kateri je prejel $7.00 bolniške podpore manj, kot se je glasila nakaznica. Ker društvo iz- Predloži se list “Jugosl. Zadr. Tiskarne”, katera vprašuje za cene oglasa v “Glasilu”. Zaključi se, da se ji sporoči sklep jednotine seje. Predloži se zadeva društva štev. 50, radi bolniške podpore br. Jos. Tratnika, kateremu se je odklonila bolniška podpora, ker je njegova žena pretepla bolniškega obiskovalca, ko je prišel obiskat dotičnega brata. Zaključi se tudi, da se ne sprejme nobenega dopisa kot dopis, v katerem dopisovalec hvali kako tvrdko, ali jo sploh priporoča. Ako pa dopisovalec vseeno želi, da se priobči tak dopis, se ga smatra za trgovski oglas, za katerega mora dopisovalec plačati kot za navaden oglas. Nato se zaključi sejo. F. Namors, zapisnikar. — Zadružna pekarija v Sp, Šiški je začela poslovati z delom. Člani konz. društva za Ljubljano in okolico bodo dobivali v vseh prodajalnah kruh iz lastne pekarije. — Lep napredek! Le tako naprej! Konzumentje delavci — podprite lastno podjetje! Pa lep dokaz, da delavstvo napreduje, kjer se zaveda svoje moči v gospodarski organizaciji. Dom za našo jednoto. Od raznih strani se čuje, da je nemogoče, da bi naša jednota postavila svoj dom. Proti domu se navajajo različni razlogi, med katerimi so taki, ki nimajo logičnega smisla, ali pa dokazujejo, da pisec ne čita nič druzega kot slovenske časnike, ali se pa ne briga za pojave med drugimi narodi ali pa strokovnimvorganiza-eijami v Ameriki. V dokaz, kako delajo drugi narodi, oziroma strokovne organizacije v Ameriki, hočem na podlagi resničnih faktov opisati dom, ki ga je postavila strokovna organizacija črkostavcev in tiskarjev v Colorado Springs za svoje onemogle, invalidne tovariše, ki lahko služi vsem delavskim strokovnim organizacijam, kakor tudi vsem podpornim jednotam in zvezam za zgled in vzor. Leta 1857 v mesecu maju je bil stavljen prvi predlog na zborovanju narodne tipografske unije v New Orleans, La. Proti predlogu so vstali nasprotniki in predlog je bil pokopan — spal je spanje pravičnega — do leta I860, ko so se zopet razgovarjali o njem in ga zopet zavrgli. Deset let je zopet minolo, da se ni raz-govarjalo o predlogu. Pa tudi leta 1870 so delegatje zavrgli predlog. V letu 1877 se predlogu ni godilo nič boljše. Še le leta 1882 so delegatje izvolili odbor, ki ima proučavati sredstva, da se zgradi za invalidne in od starosti onemogle črkostavce dom po vzoru vojaškega doma Zdr.< držav za invalidne vojake. Odbor ni storil nič. Življenje je prišlo še le v stvar, ko sta George W. Childs in A. J. Drexel darovala leta 1886 na konvenciji tipografični uniji deset tisoč dolarjev. Zborovanje je sprejelo dar in izvolilo pet članov v upravni odbor. Na prihodnjem zborovanju 1887 je poročal upravni odbor, da je sklad naraštel na $11.020.04 Na tem zborovanju je S. J. Triplett iz Austina, Tex po naročilu župana omenjenega mesta ponudil sedem akrov sveta brezplačno, ako unija zgradi tam svoj dom. Izvolili so zopet odbor, ki naj poroča na prihodnji konvenciji Leta 1888 je na konvenciji v Kansas City priporočal John D. Vaughan, da naj se sklad vporabi za subvencijo bolnicam v Austin, Tex, Denver, Colo. in Los Angelos, Cal., v katere naj bi se sprejemali invalidne in onemogle tiskarske delavce. Priporočilo so vzeli na znanje in odložili. V letu 1889 je predlagal Will. Lambert, da se dom zgradi v Austinu, Tex. G. Erich, elan trgovske zbornice v Colorado Springs je pa stavil ponudbo, da podari osemdeset akrov sveta uniji eno miljo vzhodno od mesta pod sledečim pogojem: Unija mora sezidati dom tekom dveh let v vrednosti 20 tisoč dolarjev. O predlogu so glasovali člani v jeseni leta 1889 in je bil sprejet s 4,828 proti 1,532 glasov. Na denverski konvenciji je u-pravni odbor poročal, da je v skladu $21,689,45. Konvencija ni zaključila, da se pobirajo posebni prispevki za gradnjo doma, marveč je izdala oklic za prostovoljne darote. Člani so se odzvali pozivu in so darovali do konvencije leta 1890 $4,199. Na tej konvenciji so sklenili delegatje, da vsak član unije vplača en dolar v sklad za dom v mesečnih prispevkih po deset centov in da uma upravni odbor moč izdelati statut za dom. Dne 24. sept. 1890 je upravni odbor vložil prošnjo pri tajniku države Colorado za inkorporacijo doma. Dne 19. nov. 1890 je sklenil u-pravni odbor, da naj se zgradi dom v vrednosti 50 tisoč dolarjev. V ta namen se je izvolil stav-binski odsek, ki je imel nadzorovati delo. Dne 19. maja 1891 so pa oddali pogodbo za glavno stavbo proti 60 tisoč dolarjev stav-binskemu podjetniku, zaeno pa zaključili, da se na rojstni dan Georg W. Childsa dne 12. maja, leta 1892 dom slovesno odpre. Na bostonski konvenciji leta 1891 je bil sprejet tudi predlog upravnega odbora, da člani plačujejo deset centov mesečno za gradnjo in vzdržavanje doma. Colorado Springs leži v zelo slikoviti pokrajini na gorski planjavi, ki se dviga 6000 čevljev nad morsko gladino. Kroginkrog se dvigajo gorski vrhovi, vmes so pa romantični prepadi. Voda, ki ima zdravilno moč, vre iz zemlje, zrak je čist, zemljina suha, ki bogato rodi, ako je pravilno in umetno namočena. Od glavnih vrat do vhoda v glavno poslopje vodi široka vozna cesta, na obeh straneh je pa trotoar iz betona. Cesta je dolga 650 čevljev, krog nje se pa razprostirajo travniki in livade v obsegu 12. akrov površine. Travniki in livade so zasajene s cvetlica-I mi in košatim drevjem. Glavno poslopje je delano iz belega lava kamna in okrašeno z izdelki iz peščenega karana. Glavno poslopje je dolgo 144, široko pa 44 čevljev, ki ima od za-dej prizidek dolg 85 in širok 40 čevljev. V poslopje vodijo široke stop- njice s težko ograjo. Vrata v glavnem hodniku pa vodijo v sprejemne sobe. Nad portalom je pa izklesan v gotičinh črkah napis: “Union Printer ’ Home”, kroginkrog pa krasijo sprednjo stran izklesana dela iz kamna. V poslopju je 75 sob, kuhinja, ledenica, shramba, obedovalnica itd. Ker se je množilo število jetičnih tiskarskih delavcev in zakon zahteva, da so ločeni od drugih, se je leta 1896 pojavilo na konvenciji vprašanje, da naj se za jetične sezida sanatorij. V ta namen je konvencija zaključila, da vsak član plača 50 c, ki se pobirajo v obrokih do 1. februarja 1877. Člani uvidevši korist doma za o-nemogle in invalide so hiteli z vplačevanjem posebnega ases-menta in kmalu se je južno od glavnega poslopja dvigal sanatorij za jetične, ki je zgrajen v dva nadstropja in je 95 čevljev dolg, 50 pa širok. Leta 1902 je upravni odbor dodal sanatoriju še eno nadstropje, arhitekti so pa izdelali načrte, da se razširijo dolenji prostori. Z razširanjem dolenjih prostorov so začeli v januarju 1903 in delo dokoeali že spomladi. Leta 1904 so postavili deset šotorov za jetične blizo sanatorija, ki so se izkazali tako koristni za zdravljenje jetičnih, da so jih leta 1907 postavili še deset. Te naprave so se izkazale tako koristo-nosne, da ozdravi 50 odstotkov jetičnih pod vplivom solčnih žarkov v Coloradi. Poslopje za pranje in ogrevanje vseh poslopij je 90 čevljev vzhodno od glavnega poslopja. Stroji za pranje, stirilizacijo in desinfekcijo so najmodernejši. Južno stoji pa strojnica, v kateri je prostora za dva dinamo stroja,-ki dajeta razsvetljavo domu. V prvotni knjižnici je bilo nad tri tisoč knjig. Večinoma so jih darovali člani tiskarske unije. Danes pa knjižnica obsega deset tisoč knjig. Dom dobiva danes 228 časnikov, med temi mnogo brezplačno. Nad glavnimi vrati je umetniško izdelan obok z napisom: “Union Printer’s Home and Maintained by the International Typographical Union” (Dom tiskarjev, katerega vzdržuje mednarodna tipografična unija.) Superintendent (upravitelj) živi s svojo družino v majhni hiši. Zgradili so jo tela 1900. Leta 1907 so zgradili hlev za živino, ki je kmalu pogorel in katerega so zopet zgradili za $3.-300. V hlevu je prostora za 25 glav goveje živine in šest konj. Troški za vsakega bolnika so znašali v letu 1911 $541.25. Za vsprejem v dom ima vsak tiskar pravico, ki je bil deset let član ti-pografične unije. Vsak bolnik ali invalid dobi poleg hrane, stanovanja, druge postrežbe, zdravniške pomoči še petdeset centov na teden, katere lahko potroši po svoji volji. Zdaj je tipografična unija kupila še 160 akrov sveta, da zniža upravne troške ž lastnim poljskim in vrtnim pridelkom. Upravo vodi nalašč za to nastavljen upravitelj, ki je pod nadzorstvom upravnega odbora. Dom za onemogle in invalide, ki je last tipografične unije, dokazuje, kaj zmorejo člani ene organizacije, ako so navdahneni z duhom bratstva in človekoljubja. Dom je marsikateri družini vrnil očeta, nad katerim so zdravniki že obupali. Otrl je solzo marsikateremu /tiskarskemu delavcu, ki ni imel prostora, da bi položil svojo trudno glavo, ko je postal za delo nezmožen in je zastonj prosil strehe ali pa dela pri delodajalcih, katere je obogatel s svojim delom, dokler je bil zdrav in čvrst. Dom tipografične unije nam bodi za zgled. Ne ozirajmo se, kaj delajo druge jednote in kako skrbijo za svoje onemogle in invalidne člane. Nas vseh veže dolžnost, da skrbimo za one, ki so opešali na trnjevi poti življenja, v boju za obstanek, in so postali nezmožni za delo. Ljubi svojega bližnji-ka kot samega sebe je jedro nauka vseh starejših modrijanov, današnjih ver, sploh vseh ljudi, ki vidijo v svojem bližnjiku človeka. Seveda nam v začetku ne bo mogoče vstvariti kaj takega kot tipografična unija. Ali vendar začetek se lahko zvrši že na prihodnji konvenciji s tem, da se izvoli tozadevni upravni odbor in se mu da potrebna navodila. Potreba lastnega doma za onemogle invalide trka na vrata. Izogniti temu velevažnemu vprašanju se ne moremo več. Clevelandska konvencija si je pridobi- la zasluge, ker je “Glasilo” spremenila v tednik, prihodnja si bo ■pa pridobila največje priznanje, j ki bo ostalo uvekovečeno v zgo-i dovini našega naroda kot človeštva vobče, ako bo dala direktivo in iniciativo za vstanovitev lastnega doma za onemogle in invalide. Ako nam druge jednote nerodo sledile na tem polju, bo očivid-no pridobila le naša jednota. Vsaki slepec bo uvidel, da je najbolje, ako se pridruži jednoti, ki po materinsko skrbi za svoje onemogle in invalidne elane in jih ne prepušča njih žalostni usodi, ko so postali za delo nesposobni. . Komurkoli bije srce v prsih in občuti gorje brata in sestre v jednoti, kot bi zadelo njega, se bo strinjal, da naša jednota potrebuje svoj dom za svoje onemogle in invalidne člane. Zategadelj na delo in ne odlašajmo ! Kdor pa ima še boljše nazore glede lastnega doma, naj se oglasi v “Glasilu”, ker le kratka je doba do konvencije. Hvaležen bom vsakemu iz srca. L. Demšar, Rock Springs, Wyo. ‘Išče se stalen in izkušen oženjen delavec”. (H. S. Packer.) Jeden naših dnevnikov je prinesel v koloni pod naslovom “Help wanted” sledeči oglas: “Išče se stalen in izkušen oženjen delavec”. Navedena je bila tudi hišna številka in ulica, kam se je obrniti. Takoj sem se podal na pot. Brez dela sem že dolgo in vrh tega tudi oženjen; izkušen sem pa tudi dovolj, da lahko primem za vsako navadno delo. V dobrem četrt ure me poulična kara pripelje na mesto, kjer se mora nahajati dotični delodajalec ! Stopim iz kare in ogledujem številke hiš. V par minutah sem bil tam; bila je veletrgovina s pohištvom, velikansko šestnadstrop-no poslopje, napolnjeno z blagom od vrha do tal. Pred vratmi, ki vodijo v supe-rintendentov urad, je že čakalo kakih dvajset delavcev. Istočasno kakor jaz prišla sta še dva moža; — pripeljala sta se z menoj vred na isti kari. Toda prihajali so še drugi — in kmalu nas je bila pri-lična četa starih in mladih, čedno in proletarsko oblečenih. Vsem je pa gledala iz oči ena in ista, nepopisna skrb ... Poleg mene je stal droben možiček z nagubančenim licem; na prvi pogled bi mu prisodil petdeset let. Tresel se je kot bika na vodi —■ bil je mrzel de-cemberski dan — in sočutno sem ga ogovoril. Povedal mi je, da je bivši časnikar. Služil je dolgo vrsto let kot časnikarski reporter; tekal je za novicami kot pes za divjačino dokler je bil čil in mlad. A sedaj, ko je ostarel in oslabel, — ga ne potrebujejo več. Da se znebim vsaj za trenotek težkih misli, jel sem šteti svoje tovariše. Bilo nas je z mano vred —■ dva in petdeset. Pomislite: — dvainpetdeset mož nas je čakalo na jedno samo mesto. In vsi smo bili “stalni, izkušeni in oženjeni”. Končno je boss odprl vrata in se začudil, da je nas toliko prišlo. “Gee wis!” dejal je — “kak naval, toda žal mi je (“I am very sorry”), danes ne morem uposliti nikogar. Manjkalo mi je pomočnika (“just two hands”) pri nakladanju blaga na vozove, toda dobil sem ga že včeraj. Dotični oglas je prišel v časopis po pomoti mojega asistenta. “I am very sorry” •— in prižgal si je smodko ter zaprl vrata. Užaljen in jezen sem se vračal domov. Ta gabna lopovščina! Dva inpetdeset delavcev je plačalo vožnjo na poulični kari in čakalo v mrazu skoro pol ure na jedno samo piškavo službo, ki nosi komaj $12 na teden, a na vse zadnje je pa bilo vse skupaj le pomota radi jednega smrkavega asistenta! Dvainpetdeset delavcev je bilo potegnjenih za nos. Tn na vse zadnje — kdo bi se ne jezil? To se je zgodilo v času, ko je cvetela prosperiteta na vseh koncih in krajih Amerike, ko je vse delalo razun lenuhov — kot nam pravijo — v tistem blaženem času, ko je gospodarska kriza — oblagodarila z blagostanjem in srečo na milijone delavcev — v tistem zlatem času, ko sta Carnegie in Rockefeller hodila od tvor-niee do tvornice za delom in slednjič poginila lakote za plotom ... Tableau! ' RAČUN med Jednoto in društvi od 1. do 31. marca 1912. * Delavske unije z zapada so poslale svarilo, da naj nihče ne hodi iskat dela v mesta ob pacifiškem obrežju, ker je mnogo delav-* cev brez dela. Številka društva Bol. Podpora Podškod. in odprav. Smrtnine i: pogrebi Skupaj 1 . 2 3 ! 4 . 5 . 6 . 7 . 8 . 9 . 10 . 11 . 12 . 13 . 14 . 16 . 17 . 19 . 20 . 21 . 22 23 ! 24 . 26 . 27 . 28 . 29 . 30 . 31 . 32 . 33 . 34 . 35 . 36 . 37 . 38 . 39 . 40 . 41 . 42 . 43 . 44 . 46 . 47 . 48 . 49 . 50 . 51 . 52 . 53 . 54 . 55 . 56 . 57 . 58 . 59 . 60 . 61 . 62 . 63 . 64 . 65 . 66 . 67 . 68 . 69 . 72 . 74 . 75 . 76 . 77 . 78 . 79 . 80 . 81 . 82 . 83 . 85 . 86 . 87 . 88 . 89 . 90 . 91 . 92 . 93 . 94 . 95 . 96 . 97 . 98 . 99 . 100 . 101 . 102 . 103 . 104 . 105 . 106 . 107 . 108 . 109 . 110 . 111 . 112 . 113 . 114 . 115 . 116 . 117 . 118 . 119 . 120 . 121 . 122 . 123 . 124 . 125 . 126 . 127 . 128 . 129 . 130 . 131 , 132 . 133 . 134 . 135 . 136 . 137 . 138 . 139 . 140 . 141 . 142 . 143 . 144 . 145 . 146 . 147 . 148 . 149 . 150 . 151 . 153 . 154 . 155 . 156 . 157 . 158 . 159 , 160 . 161 . 162 . 163 , 164 , 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 $123.50 $28.00 $ — $ — $ 28.00 181.25 74.50 . . 74.50 60.00 75.50 . . 75.50 96.75 - 10.00 . 10.00 917.45 127.00 . 100.00 227.00 144.90 19.00 . —.— 19.00 52.00 49.00 . —.— 49.00 57.50 . 9.00 . —.— 9.00 89.50 103.00 . —.— 103.00 176.00 84.00 . 600.00 684.00 94.75 98.00 v . 98.00 87.25 104.00 —Vr. _ 104.00 142.00 41.00 . . 41.00 138.45 6Z00 . , 62.00 136.25 28.00 . . 28.00 122.75 130.00 . . 130.00 125.30 66.00 . . 66.00 179.35 99.00 . . 99.00 128.75 46.00 v 100.00 146.00 106.25 41.00 1 —v— 41.00 56.00 116.00 . • —.— 116.00 57.50 43.00 . — 43.00 61.50 40.00 . —.— 40.00 106.50 • 45.0(0 . —.— 45.00 , 50.00 . / . —.— # 44.10 —. . —,— 47 40 00 88.75 i i'14.00 . # 114.00 103.25 118.00 v —.— 118.00 52.00 56.00 . —— 56.00 31.50 . v —.— < . ' 20.00 . • —.— 20.00 22.75 28.00 . —.— 28.00 75.00 28.00 . , —.— 28.00 85.75 . . —.— 54 75 * 64.50 56.00 < 56.00 17.50 , . —— 134.75 25.00 . —.— 25.00 85.50 27.00 . —f— 27.00 30 on 76.15 , 24Ï50 ,#, w 24.50 128.00 i 21.00 . 100.00 121.00 48.75 30.00 . —v 30.00 65.75 37.50 . —.— 37.50 46.25 . . —.— / 63 25 106.00 64.00 . . # 64.00 35.50 . . 500.00 500.00 47.00 . . .; # ' 37 25 19,7 35 00 2s!oO i 9.00 . 9.00 42.75 23.00 . 23.00 58.50 46.00 . . 1 46.00 106.25 28.00 . v 28.00 127.50 185.00 . 500.00 685.00 7 50 182.50 21.00 v 21.00 165.25 36.00 . 36,00 19.00 39.60 . 29.00 . v 29.00 28.25 i 103.75 23.00 v 23^00 55.00 v # 600.00 600.00 37.50 18.00 . # 18.00 53.75 87.00 . t 87.00 71.60 48.00 v v 48.00 37.25 50.00 . ■ . 50.00 21.25 16.00 —. 16.00 80.75 65.00 v . 65.00 79.25 12.00 . 12.00 68.25 21.00 v . 1 21.00 64.50 51.00 v — 51.00 153.25 50.00 v 50.00 42.50 31.00, . 31.00 86.17 11.00 # . # 11.00 146.50 1 86.00 86.00 99.00 68.75 78.00 v ; 7s!oo 56.00 15.00 v 600.00 615.00 66.50 98.00 . . * 98.00 203.00 « 17.00 . < 17.00 • 22.35 47.50 21.00 21.00 102.25 107.50 . 600.00 707.50 61.25 . 50.50 v . 50.50 127.75 ■ 16.00 . . 16.00 217.50 60.00 . . 60.00 12.50 . , # 31.25 • 8.00 . . 8.00 42.75 i 43.00 t > 43.00 47.00 10.00 —.— —.— 10.00 48.25 63.00 # 63.00 35.25 15.00 . , 15.00 70.50 59.50 . . 59.50 91.50 11.00 v . 11.00 68.75 92.00 ., 92.00 28.25 35.00 . . 35.00 122.50 31.00 . v 31.00 57.75 ’ 69.00 # . 69.00 52.00 . # > 1 16.75 8.00 66.50 20.00 ... . .. 20.00 26.25 . w w ?,Q ? 5 Ù.75 92^00 — —— 92^00 36.25 38.00 v —, 38.00 52.75 40.00 v —, 40.00 69.50 10.00 . —. 10.00 112.00 17.00 . —.— 17.00 42.75 9.00 v —v 9:00 26.25 38.00 . —.— 38.00 30.00 42.00 , —# 42.00 114.25 53.00 v . —v 53.00 113 55 . 25.00 1 , • 53.00 33.00 w 33.00 66.25 40.00 , —# 40.00 28.75 30.00 . -—# 30.00 45.10 20.00 . —, 20.00 47.50 25.00 25.00 47.15 15.00 v % 15.00 38.25 — 52.50 104.00 , ■ 104.00 22.50 114.25 76 75 120,00 120.00, 50.35 37.00 37.00 45.00 . t , 45.25 181.00 . —- 181.00 57.70 . # , 63.70 54.00 w # 54.00 67.25 23.50 , —.— 23.50 38.70 . % - . . 43.85 39.00 . —w 39.00 60.60 16.00 v 500.00 516.00 27.75 27.00 . # 27.00 15.00 . . 1 22.50 20.00 . 1 2o;oo 56.75 . v t 1 - ,t 30.00 72.00 t 72.00 50.25 13.00 . > 13.00 15.25 . v 25.00 . t . ■ 17 50 23.00 24.50 j 15.00 1Q 00 27.00 69.00 . 69^00 6.25 . . ( ; # 23.75 40.00 78.00 78.00 450 27^50 29.00 - . 29.00 23.25 22.45 38.00 t # 38A0 25.50 . . . , i 26.00 24.75 , - * 36.00 , . . , 45.45 v 50.00 13.00 v . 13ioO 18.75 . , , 23.75 . . 114.00 . , • 42.00 . . . . / w JOHN \BRDERBAR, glavni tajnik IVANHOE. tinman. Spisal Walter Scott Poslovenil J. Z. ( Nadaljevanje.) Med potjo je pa Front de Boe-uf govoril dozdevnemu menihu: “Gospod menih, ti vidiš ono čredo saksonskih prašičev, ki se drznejo oblegati torquilstonski grad. Govori jim o njih blaznem početju ali kom drugem, kar jih zadržuje za štiri in dvajset ur. Mej-tem pa nesi to le pismo — ne, duhovnik ali znaš citati?’’ “Jaz! — Ne poznam drugih črk kot v mojem brevirju, katere znam na pamet. Čast materi božji in sv. Vitoldu!” “Toliko bolje si sposoben za ta posel. To pismo odneseš v grad pl. Malvoizina in mu poveš, da ga pošilja templarski gospod Brian pl. Bois - Guilbert. Reci mu, da ga jaz prosim, da ga naj tako hitro odpošlje v York, kot zamo-reta hiteti konj in človek. Seveda naj bo brez skrbi. Našel nas bo zdrave in čile za zidovjem. Fe j, da se moramo skrivati pred tolpo ubeglih malopridnežev, ki so navadno že ob pogledu na naše vihrajoče prapore in zaslišanju peketa naših konjskih kopit spustiti se v beg. Duhovnik! Naročam ■ ti, da z zvijačo, ki je pri tvojih bratih v navadi te malopridneže zadrjiš na mestu, da pridejo naši prijatelji s svojimi suličarji. Moje maščevanje se je vzbudilo. Podoben sem sokolu, ki ne miruje, dokler se ne nasiči krvi.” “Pridnojem patronu”, je odgovoril Cedrik z večjo odločnostjo, ki je bila prikladna njegovi krinki, “in pri vseh svetnikih, ld so umrli na Angleškem, vaše povelje se bo zvršilo! Noben Saksonec ne sme geniti z mesta, ako bo v moji moči, da jim ubranim.” “Hm, menih, eovoriš nakrat predrzno in pogumno, kot da bi se veselil klanja saksonske črede, dasi si sam s temi prešiči v sorodu?” Cedrik je bil malo vajen v tihotapstvu in je potreboval Vam-bovega nasveta. — Ali sila je dober učitelj in zamrmral je, da sta može pred gradom izobčila cerkev in posvetna gosposka.” . “Despardieux!” je zaklical Front de Boeuf. “Govoriš resnico. -— Pozabil sem, da so malopridneži zmožni ostriči debelega opata, kakor da bi bili rojeni na jugu slanega zaliva. Ali niso privezali iveškega opata k hrastu in ga prisilili, da je zmolil dvajset “češče-nih”, med tem ko so spraznili njegove kovčege. — Ne, pri naši gospe — to je bil naš bojni tovariš Gualtier pl. Middleton. Ali fantje, ki so oropali sv. biško kapelico, so bili Saksonci. Mar ne?” “Bili so brezbožniki!” je odgovoril Cedrik. “Da, in izpili so vse vino, ki je bilo pripravljeno za meniško pijančevanje. Duhovnik, maščuj to brezbožno početje!” Stala sta pri vraticah v ozadju, ki so vodile na prosto in Front de Boeuf je zopet začel: “Pojdi in zvrši moj nalog, če se pa kasneje vrneš, se boš prepričal, da je saksonsko meso bolj po ceni, kot je bilo kedaj prešičje v Sheffieldu. Poslušaj me! Ti si veseljak. — Po boju se vrni v grad in nažrl se boš vina, kolikor boš hotel.” “Seveda se zopet vidiva”, je odgovoril Saksonec. “Vzemi to le”, in Norman je stisnil Cedriku cekin v roko. Saksonec je hitro odhajal, nakrat je pa obstal, se obrnil proti gradu in vrgel zlat proti Normanu: “Tihotapski Norman! Pro-klet bodi ti in tvoje zlato!’ Vitez ni mogel razumeti besedi, ali dejanje je bilo sumljivo. “Strelci!” je zaklical stražam na zunanjih utrdbah”, pošljite pšico skozi meniško kuto. — Ne je nadaljeval. “Zaupati mu moramo, ker nimamo druzega sela. Ne bo se upal izdati nas. — Zdaj pa hočem mešetariti s saksonskimi psi, ki jih imam v hlevu. — Halo jetničar! Privedite Cedrika z Ro-therwooda in onega druzega tepca, njegovega tovariša — Ateista na, ali kako mu že pravijo, k meni. Že njiju imena se gnusijo Normanu in pustijo na jqziku okus slanine. — Dajte mi čašo vina, da preženem slab okus. — Prinesite ga v orožarno in tje pripeljite tudi jetnika.” Ko je vstopil v gotsko sobo, v kateri so visele trofeje, katera sta priborila on in njegov oče, je našel na mizi buteljko vina in jetnika, katera so stražili štirje hlapci. Front de Boeuf je izpraznil čašo potem se pa obrnil proti jetnikoma. Vamba je bil tako zavit v .plašč, da ga vitez pri slabi razsvetljavi ni mogel spoznati. “Angleška junaka”, je pričel Front de Boeuf, ‘ ‘ kako se počutita na torquilstonskem gradu? — Zdaj vidita, kam vaju je prived- la predrznost, ako prezirate banket anjuškega princa? Ali sta pozabila, kako sta plačala princu njegovo gostoljubnost, katere nista zaslužila? Pri Bogu in sv. Denisu, ako ne bodeta plačala visoke odkupnine, vaju bom za ndge obesil na oknu, dokler vaju ne bodo sokoli in vrane obrali do kosti ! — Govorita! Saksonska psa. — Kako visoko cenita svoje življenje? — Kaj pravite vi — z Ro-therwooda?” “Jaz, nobene besedice”, se je oglasil Vamba. “Kar se pa tiče obešanja za noge, bo pa meni ha-snilo, ker pravijo, da nimam možganov na pravem mestu. Ako me postavite na glavo, bodo možgani prišli v pravo lego”. “Sv. Genovefa!” je zaklical vitez, “katerega pa imamo tu?” Ko je norcu zdrknila čepica raz glavo in je odpel plašč, se je prikazal srebrni obroč okoli vrata. Vi! — Klement! — Vi psi! — Tatinska zalega!” se je jezil Norman. “Katerega ste mi privedli sem?” To vam jaz razobložim,” je menil de Bracy, ki je vstopil. “To je Cedrikov norec, ki se je pogumno bojeval s slanino proti Židu.” “Visel bo na istih vislicah”, je zaklical Front de Boeuf, “ako ne bodeta njegov gospod in ta le merjasec s Coningsburgha dobro dobro plačala zanj. Denar je naj-zpatnejše, kar zahtevamo od njih. Ali odpeljati morata tudi roj, ki kroži okoli našega gradu. Pismeno se morata odpovedati domišljavih predpravic in kot vazala in hlapca živeti med nami. Sploh se naj štejeta srečnim, ako jim dovolimo pri nastajajočem novem svetovnem redu še dihati. — Pojdite”, se je zadrl nad služabniki. “Pripeljite mi pravega Cedrika. Za sedaj vam odpustim, ker ste zamenjali saksonskega frank-lina z norcem.” “Ej, vaša viteška visokost”, je dejal Vamba, “se bo kmalu prepričala, da je '.tukaj več norcev nego saksonskih franklinov?” “Kaj govori malopridnež?” je Front de Boeuf vprašal svoje vazale, ki so se bližali v strahu, ker niso vedeli kaj početi, ako ni to pravi Cedrik. “Za božjo voljo!” je zaklical de Brac.v. “Abšel je najbrž v meniški kuti!” “Vsi'zli duhovi”, je divjal vitez. “tedaj sem sam rotervudske-mu merjascu odprl vrata! — Tebi”, in obrnil se je proti Vambi, “ki znaš še večje norce varati, kot si sam — bom dal napraviti še večjo tonzuro na glavi. — Potegnite mu kožo raz glavo in vrzite ga preko grajskega zidovja v iarek. — No, ali ti sedaj prihajajo še dovtipi na misel?” “Vi ste zelo usmiljeni z menoj, gospod vitez”, je menil Vamba, kateremu ni vir za šaljivost vsa-hnil tudi v resnih trenot.kih, “ako mi bodete dali rdečo čepico, katero ste mi obljubili, bodete vboze-ga meniha povišali v kardinala.” “Siromak hoče umreti v svojem poklicu!” je pripomnil de Bracv — Ne smeš ga usmrtiti, Front de Boeuf. Podari ga meni. da bo razveseljeval moje vojake. — Kaj ti porečeš k temu malopridnež? — Ali boš šel z menoj v vojno?” “Gotovo, ako le dovoli moj gospodar”, je rekel Vamba, “ker drugače ne smem vreči proč srebrnega obroča.” “Oho, normanska pila bo kjna-lu odstranila saksonsko vez”, je menil de Bracy. (Nadaljevanje.) mi mogočimi senzacijskimi novicami iz zločinskih krogov. Ta postranski posel jima prinaša gotovo sijajne honorarje, prihaja pa čestokrat v nasprotje z njihovim uradnim poslom. Tako je n. pr. Guichard pred aretacijo treh cestnih roparjev že prejšnji dan “Journalu” izblebetal, kje in kako Se bo vršila aretacija tako, da so gospodje roparji drugo jutro že lahko komodno brali, kaj jih čaka. Seveda so pobrali šila in kopita in pravočasno izginili. Policiji pa je namesto nevarnih roparjev ostal dolg nos. Povsod drugod in morda celo na Ruskem bi po taki aferi kratkomalo odpustili iz službe. Toda v Parizu imajo, kakor rečeno na policijski prefekturi popisane vse javne o-sebnosti, njihove večje ali manjše škandalčke in kaj to pomeni si lahko predstavljamo. Po vrhu pa. jih ščiti tudi njihovo časopisje in to vzpričo revolverskega značaja tega časopisja ni baš malenkost. Policijski prefekt je v Parizu absoluten gospodar in lahko aretira ali pa izpusti, kogar hoče in kakor hoče, javnost pa krotko mol-Pravijo, da pride sedaj tak svojih gozdovih obeša modrokrv-ni lenuh na drevesih podobe svetnikov, svojim logarjem pa plača po 14 kron mesečne plače in jim da vsako leto tri mernike slabega žita. Modrokrvni postopač, ki gotovo rad zabavlja v salonih modro-krvnih lenuhih j, da so delavci neizobraženi, je bolj neotesan kot kravji pastirji na zapadnih ameriških prerijah. In tako neotesano modrokrvno drhal morajo preživljati avstrijski narodi s svojimi žulji in sragami. Ni čudo, če gre v Avstriji čimdalje bolj rakovo pot. ci. škandal samolastne aretacije v zbornici v razgovor. Opravičeno smo lahko radovedni, koliko poslancev razen socialnih demokratov, ki so povsod neustrašeni borilci proti korupciji, bo tako pogumnih, da bodo riskirali jezo in zamero tega francoskega mogotca. Policija je skoraj povsod ko-rumpirana skozinskoz. — Časnik brez sablje. V vas nad Kanalom je prišel vasovat častnik, pri tej priliki pa je prišel ob sabljo. Dogodovščina se je tako-le dovršila. V Gorenjempo-lju je parkrat po noči stikal častnik iz Kanala okolo Podbrščekove hiše. Domači izprva niso vedeli, kdo lomasti okrog hiše, pa so bili v strahu. Nekoč pa so videli, da je nočni gost človek, ki ima vojaško čako. Neko noč po gospodar- tega so ulovili letos avstrijski ribiči 365.859 morskih pajkov, ki so poznati pod imenom “grancie-vole” v vrednosti 357.034 K in 74.068 norveških morskih rakov, znanih pod imenom “scampi” v vrednosti 146.099 K. Lov na ostrige zkazuje 3.078.340 ostrig, ki so vredne 63.178 K. Lova se je u-deležilo letos 16.879 ribičev s 52-88 ribiškimi jadrenieami in čolni. Skupna vrednost vsega ribiškega orodja s čolni vred je znašala v minulem letu 6 milijonov kron. Najizdatnejši je bil letos lov na jegulje, ki izkazuje'izdaten napredek proti lanskemu letu. Denar pošiljamo v domovino. Po sledečih cenah: Iz uredništva in upravništva. Član S X P J v Chicagi. Pripovedke o bodoči vojni z Avstrijo so navadne čenče. Danes ne more nihče izreči, kedaj in kje bo vojna. Denar v bankah v stari domovini je toliko varen kot v Ameriki. Ako je bankir previden in konzervativen v špekulacijah, je denar na varnem. Banka, ki se spušča v divje in drzne špekulacije, pa prej-alislej bankrotira, pa naj se na- $10.35 K. 50 $20.50 K. 100 $41.00 K. 200 $102.50 K. 500 $204.50 K. 1000 $1000.20 ... . K. 5000 S temi cenami so vračunjeni jevi smrti, je zopet prilomastil haja v Evropi ali pa v Ameriki. vsi stroški. PRODAJAMO ŠIFKARTE. MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski. Kaspar Državna Banka 1900 Bine Isiand A v., Chicago, in. Štiri in osemdeset tisoč ljudi ima vloge o tej banki. Nekateri živijo v drugih državah, zopet drugi v stari domovini. Pošiljajo nam s pošto svoje prihranke, ker je ena naj večjih in najvarnejših bank v Ameriki. Z enim dolarjem lahko začnete vlagati in vloga vam bo nosila štiri od sto obresti. The Cleveland Trust Company SAVINGS BANK S MIL. DOLARJEV St. Clair office, St. Clair St. cor. E. 40th, CLEVELAND Za pet dolarjev na leto lahko naja mete hranilni predal (box) iz Armorje vega jekla, v katerem so vaši privatni papirji, vrednosti varni pred ognjem, tatovi, vlomilci in drhalskimi napadi. Vabimo Vas, da si ogledate hranilne predale med uradnimi urami. Podberščekovo so se ga ustrašili. — Milionski zaklad na morskem dnu. Na obrežju Castboarna so se podali potapljači na delo, da bi na dan spravili zlati tovor parnika “Oceana”, ki se je bil pred kratkim potopil. Vrednost na parniku se nahajajočega blaga cenijo na 15 milionov mark. Udrli so v kapitanovo kabino in našli v njej ključ k skladišču zlata. Do sedaj so spravili ven en zaboj zlata in nekaj- srebra. Upajo, da bodo. če bo vreme ugodno, v kratkem času ves zaklad lahko spravili na varno. Zmes. — Panama pariške policije. Tatovi in morilci so v Parizu zmerom bolj varni in končno postaja stvar občinstvu preneumna, ki se nehote vprašuje, čemu plačuje državljan drago policijo, če se tako prokleto slabo briga za njegovo varnost. Toda pariška policija nima časa, da bi se brigala za varnost, ker ima druzega posla v izobilju. In med te posle spada pred vsem vohunsko zalezovanje ooštenih ljudi. Na pariški prefekturi je vsakdo, kdor pride le količkaj v dotiko s politično javnostjo, je natančno zabeležen in skrbno popisan. Tn gorje tistemu politiku, ki ima le količkaj masla na glavi in se zameri policijskemu prefektu Lepimi ! Bogve koliko je poslancev, ki jih ima ta policijski mogotec in pravcati samodržec Pariza v absolutni oblasti in se niti kihniti ne upajo proti njegovi volji! Poleg tega pa se pečajo francoski policisti tudi z žurnalistiko. Obadva šefa pariške varnostne policije sta takorekoč sotrudnika senzaeijskib listov “Matina” in “Journala”. Guichard je tajni poročevalec “Journala”, njegov prvi podrejenee Jouin pa oskrbuje “Matin” z vse- — Manire modrokrvnega postopača. V Biskupicu pri Geviču na Moravskem domuje princ Thurn-Taxis, ki bi prav rad veljal za imenitnega kavalirja in ne majhen je njegov ponos na mo-drokrvnost, svojega pokolenja. Mnogo si domišljuje fini princ tudi na svoje katoliško pobožnjaštvo in njegova samozavest je že poskočila, ko je bil vsled privile-gijske volilne pravice eden izmed postavodajalcev Moravske. Ampak napram svojim bližnjim se plemeniti gospod ne vede ne kavalirsko in ne krščansko. Te dni je plemenitaš svojega logarja ob-lagodaril s priimki iz vsega živalstva, nato pa mu je dal naslednji nasvet: “Ako koga zalotiš pri obrezovanju dreves, ustreli ga in pobij ga! V petih minutah je mrtev in zjutraj ga pokopljete. To ti povem po češko in ne francosko, da me razumeš. Torej me razumeš, ti osel?” Dne 20. t. m. je opazil princ s svojega okna 14 letnega študenta, ki si je urezal od grmovja šibo. Takoj je planil iz gradu s kolom v roki in podil študenta do njegovega stanovanja. Tam ga je dohitel in ga je tako pretepel, da je imel ubogi študent natrgana ušesa, po hrbtu s krvjo podplute pege in otekle roke. Na slični način je blagorodni princ pretepel z lastno modrokrvno roko še celo vrsto oseb. Bo kanalski oficir v hišo. Domači ker so mislili, da straši. Slednjič se je sin Ivan opogumnil ter zgrabil oficirja. Častnik pa je dejal, da je financar in da ga lahko aretira, ker imajo v hiši luč. Podbr-šček je nato še opazil, da je častnik segel kakor bi hotel' zgrabiti sabljo, zato ga je vrgel ob tla. Oficirju so vzeli sabljo;--nato pa so ga pustili, da je odšel. Sabljo je Podbršček izročil orožnikom ter povedal, kaj se je zgodilo. Kmalu pa so pozvali Ivan Podbr-ščka pred kanalsko sodišče, ker je bil obtožen, da je poškodoval častnika. Pri obravnavi v Kanalu je bil Ivan Podbršček popolnoma oproščen. Ta dogodek dokazuje, kako domišljavi so častniki v blaženi Avstriji. Smatrajo se za človeka in pol in si domišljajo, da smejo zvršiti, kar je navadnim civilistom prepovedano. Mesto, da bi mirno spravil batine, ki jih je dobil po lastni krivdi, je šel pa tožit. Domišljavi oficir je pač mislil, da sme razsekati civilista s sabljo, ako se mu civilist postavi v bran in ga pošteno namaže tam, ker hrbet izgubi svoje pošteno ime, mora pa civilist v ječo. Lekcija za domišljavega častnika je bila prav dobra. In privoščiti jo je vsakemu, ki bi si kaj takega domišljal. Poštne hranilnice v Ameriki so “ali right”. Kako je treba vlagati denar v poštne hranilnice, smo pojasnili v daljši notici dne 4. avgusta 1911, štev. 28 na prvi strani. Ako pa želite še bolj natančna pojasnila, jih pa zahtevajte na poštnem uradu, kjer jih vam bodo ra-dovoljno uročili. Vse konzularne m notarske zs deve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev. Ivan Kaker, 220% Grove St. MILWAUKEE, WIS DR. ADOLF MACH ZOBOZDRAVNIK Uradne ure: 9 do 12 dop. 1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-— — voru. — — 2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St. CHICAGO, ILLINOIS. POZOR! POZOR! BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM naznanjam, da imam na prodej veliko zalog® svojega domačega vina, ki nadkriljnje v naravui čistoti in okusu vsa druga vina Naročila pod 27 ali 28 galonov se. ne sprejmejo. — Oficialna statistika avstrijskega morskega ribištva izkazuje sledeče: Ujeli so 43,319.925 rib, katerih skupna teža je znašala 10,960.895 kilogramov. Ujete ribe so bile vredne 8,856.247 kron. Število in skupna cena ujetih rib sta letos v primeri z lanskim letom padli, to pa je največ zaradi tega. ker je bil letos izredno slab lov na sardine in sardele. Poleg Belo vino s posodo stane 45c galon. Rdeče vino s posodo stane 35c galon. Vozne troske plača naročnik. Z vsakim naročilom je treba poslati polovico vsote. Ostala vsota sa plača po sprejemu vina. Za obilo naročbo se priporoča posestnik vinogradov FRANK STEFANICH, '< K F Box 124. FRESNO, California. J. S. JABL0NSKI Slovenski fotograf izdeluje vsa v foiografično stroko spadajoča dela dob o in poceni 6122 St. Clsir Avenue. CLEVELAND 0H!0. SLOVENCI V 8ARBERTQHU, 0. BRAT DRUŠTVA “TRIGLAV” priporočam vsem Slovencem svojo no-vourejeno 3R IVNICO. Pelo izvrstno Postrežba točna. Dva pomočnika vedno razpolago. Anton Mcrda, 110 N. 2nd Str. BARBERTON, O. Josip Bereš priporoča svojim rojakom svojo moderno vrejeno GOSTILNO Toči sveže Akron pivo. Izvrstne smotke in razni likerji vedbo na razpolago. 427 Norih 2nd St BARBETON. O. VSA TISKARSKA DELA izvršuje točno v vseh jezikih Jugoslovanska zadružna Tiskarna naslov: CO-OPERATIVE PRINTERY 1830 So. Centre Ave., Chicago, 111. Tiskovine za društva, pismen papir, kuverte, vstopnice, programi, pozivi, letaki, potrdila, pravila, članske-knjižice, vižitnice itd., se izvršujejo hitro in solidno. Pri vnanjih naročilih naj se vedno navede kakovost tiskovin, da vemo poročati ceno. Uprašajte vedno preje za cene predno naročate drugje. Naše cene so zmerne. SSSaSSSSS 'a2K3B*HESE2k. , POZOR! SLOVENCI V CHICAGI! Veliko dramatično predstavo “ROKOVNJAČI 99 priredi »J Slov. Mlad. Samost. Podp. Društvo “Danica V NEDELJO, DNE 28. APRILA 1912 v Narodni Dvorani, vogal Center Ave. 18 cesta. Začetek točno ob 2 popol. Vstopnina: 75-50-35c za odrasle in20c za otroke To je edina gledališka igra v letošnji sezoni. Ker se predstava vrši popoldne, imajo tudi rojaki iz okolice — bližnjih mest priliko postiti jo. Po igri prosta zabava in ples. K gledališki predstavi vabimo najuljudnejše vse rojake iz Cbicage in bližnjih mest. Za obilno udeležbo se priporoča ODBOR. VAZNO za pošiljalce denarjev v staro domovino. Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, še isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo. To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih. Rojaki, uvažajte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali. Pošiljatve je nasloviti: < FRANK SAKSER S2 C0RTLAMYT St - NEW YORK, N. Y. Podružnica: G104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. EMIL BACHMAN, 1719 So. Center Ave., Chicago, 111. Največja slovanska tvornica za ZASTAVE, REG ALIJE, ZNAKE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki. Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki. Pišite po naš veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu so priložena zahvalna pisma od r<4 poznanih društev. Lastnik je rodom Čeh, piše slovenski TffV in hrvatski in je član S. N. P. J., odkar Ij se je ustanovila. J** NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE ? i ? f t T T t f Ï Narodna Tiskarna 2146*50 Blue Isiand Jive., Chicago, lil. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, ,eškem, ♦!! Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša «3 posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO” in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni :: :: :: The Lake Shore Banking and Trust Co. USTANOVLJENA 1890 Assests: nad $3,600.000.00 Hr&nenje m splošni bančni posli- Posojil* n* žemljišča in h: - B5. cesta 1« St. Clair Ave. Huron Road i« Prospect Ave. Superior Are. In Addison Road. Pri nas vlaga država Ohio in mesto Cleveland. Plačemo 4 od sto. Pošiljamo denar ▼ staro domovino hitro in zanesljivo. Ter prodajamo p. brodne listke. Smo zastopniki od vseh glavnih prekmorskih črt. Želimo Vašega znanstva. Jao. M. Sundry, preds. Harley B. Gibbs, po< preds. H. W. King, podp/,tu*» J. Horace Jones, blagajnik. Walter S. Bowler, tajnik in blag L. O. Kollie in George F. Schulze, pomožna cashier. EDINA SLOVENSKA TVRDKA. Zastave, regalije, znake kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. Slovenske cenike pošiljamo zastonj. F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Im. Chicago, lllinol