VETA slovenske narodne podporne jednote isr.ni n , m-m CrwUlIki ta «pravsUkl p nt stari t 243T H. UwnUaU ar. Offloa al paMlcattaa: »HB7 80. LawodaU ar«. Tsispkaasi Uwadals IUI. LETO—year xiv. Usu h m 00 **utm4 M «MMkl _ ■t Chicago, IlÜMto, parmil (Na. 14t) «•r ■■Ml is. 1S1«. at Um »Mt tfc» Aad OMINN d Marek S. 1ST». Chicago, III., torek, 4. oktobru (Od. 4) 1981. JTEV.—NUMBER 230. ---ai kr tka Aal af OataWr e. leí?, aa Illa al «ka Paa« Offfiaa aI Cklaaa*. »laais. Bp af tka at «raaUl vato af paata«a praaUad far la aaatiaa 1103, Act af Oat. S. leiT. autkariaad aa Um. 14. !•!•. Aa 3a Burleeou, PtnlniAiUt L, URNA RAZPflAVA 0 MEZDNEM VH-ŠM ODBORNIKOV NA KONVENCIJI RUDARJEV 80 GOVORILI MOONEYJEVA SOPROGA, POSTER IK MATI JONES. Konvencij» je dovolila v obrambni sklad sa Mooncyja tisoč do-larjev. Indianapolis, Ind, — (Izvirno poročilo. Josepk Lustik). — Dno 29. septembra amo imeli drugo poimensko glasovanje. Na dnevnem redu a« bilo plače ekae-kutivnih odbornikov rudarsko organizacijo. Prizadeti ao bili Ino J. Uwto, predsednik. Philip Mur-ray. podpredsednik, in NVilliam Orroo, finančni tajnik. Določeno jo bilo, da «e jima plača |M>vi4u ikI J7 do HO odatotkov. Odborniki so «i pa povi&aii plačo za G3 odstotkov. Ti fakti ho izzvali rezko in obairno debato; diatrikta 12. in 14. ata pa zahtevala poimensko glasovanje. Imeli smo to-rej drugo poimensko glasovanje, katerega izid pa ie ni znan, ko pifient to poročilo. Mialim, da je tiilu večina zopet oddan« proti napredni struji in da ao odborniki prejeli večino za avoje ravnanje. — .—r- Predlo je prižlo do poimenskega glasovanja, ao nagovorili konvencijo trije govorniki. Prva je govorila soproga Tom Mooneyja, ki je bil po nedolžnem obaojen najprvo na vislice in kaaiieje po-miloačen v dosmrtno ječo zaradi nMÄW'lUB OVIRA POMOŽNO pod orožjem. jwwn »•«i mmm\y ™ VOJUCb WaahiHftoo, D. C. — Zanesljivi podatki kažejo, da je danes približno 6,000,000 mož pod orožjem. Kitajska je na prvem meatu, Nem čija pa na zadnjem, kar ae tiče velikih držav, toda Francija ima največ rezervistov. Združene država so Iia trinajstem meatu. Ruaija ima nekaj čez pol miljona vojakov, Anglija 750,000, Francija pa 1.034,000. m w ZMENI Zl DEIAVCE. Ameriški in brttaki delavci so sa h tavali delavskega sastopnika na rasorožitvani koufersnoi. harding je pa imenqval nasprotnike delavstva! AKCIJO V MSI t i , . . n_"»e j«' zamolčano), Jugoslovanski delegat Spalajkovič k¡ m< , v Ženevi ja predložil resolucijo proti sovjetom. ameriški quakerji' delu v rusiji. na Washington, D. C. — (Laurence Todd, Federated Press.) —Samuel Clompera, predsednik «Ameriike de-lavake federacije, je v velikem kontrastu a svojim delom v prejšnjem letu objavil pred nekaj dne-vi resolucijo, katero je sprejel kongres angleAkih strokovnih unij v Cardiff u predenim mesecem. Pred nekaj več ko enim letom je delavstvo v Angliji vstalo in preprečilo nameravan veliki napad na Sovjetako Rusijo po brit-skih in francoskih četah. Angleško delavatvo je takrat objavilo apel nu delavake organizacije v vseh deželah, da naj pomagajo Ženeva. 3. okt. — Skupščino lige narodov je po >lolgih razpravah odklonila vaako okcijo za po. moč atradajočim miljonom v Rusiji. Se več, voditelji lige ao odprto pokazali, da neradi vidijo vsako pomožno akcijo. Dr. Fritjof Nanaen, predsednik mednarodnega odbora za pomožno akcijo v Ruaiji, je obiskal Ženevo in osebno apeliral ua delegate, da naj liga narodov atori kak korak tom oziru, toda njegov apel je bil brez uspeha. Nanaen je primerjal nedelavnost lige z delom Amo. riske pomožne administracije. (Klgovor na Nansciiov apel je bila rezolucija, katero je predložil jugoalovanski delegat Hpulajko-vič, bivfii srkaki poslanik v Ruaiji, katerega ao boljževiki izgnali, ko ao prišli na uled njegovim intrigam proti aovjetaki vladi. Obtožen je bil, da je organiziral atentate na življenje Tinina in Troekija. Spalajkovičeva rezolucija ohaoja sovjetsko vlado in zvrača nanjo odgovornost za lakoto in bolezni. Nanaen je rekel, ko jc bile odbita njegova prošnja: "Kampanja laži je ne aamo preprečila, da liga narodov ne atori ničesar, puč pa dola ovire privatnim dobrodelnim organizacijam, ki pomagajo premagati lakoto v Rusiji. Vem, od tena prodaja svojo kri zdravnikom. da pre 2m svoje otroke (liieogo, III. — Žena a petimi .....»"ne «**»* P" tSw M * U«. M*M» » .........z......................... govoriti deset minut. Po končanem govoru je predlagal neki de. legat, da ae priapeva za social i-stični "Tom Mooney Monthly" kot v obrambni sklod tisoč dolarjev. Predlog je bil sprejet. Jloo-nevjeva soproga je dalje opeliro-Jn. da se odzove nekaj delegatov, doživim prikodsja konven •••JO. Toda kličem vam delegat je: èno ! Lahko noč! 1'pam, da ae *t var .lohn» konča." I'opaüue mi bili razdeljeni le-'"ki da govori zvečer Foater • m organiziranih krojaških dHsveer (Amalgamsted Clothing Worker» f lall K Na akn«l je pri šlo do dvr atn delegatov in m^l ojimi je bila tudi moja mal<*n (Dalje ua 2. strani.) delavatva napram delavaki vladi v Rusiji. Delavci VfAngliji, ki so sa-htevall, da ae prepreči nova vojna z Rusijo, ao bili Gomperau "revo- lucionarni rdečkarji". | Torio letoa je Oomperl z vso vnemo za svetovni mir, ki ga )M> njegovem mnenju prineae konferenca za omejitev oborolenjs. Rezolucija angloikih atrokovnih unij, katero je objavil Oompera, ae glsai: 4* Kongres doznava z zadovoljnimi jo, da je predaednik Združenih držav sklical mednarodno konferenco za diakutiranje o raz-oroženju drŽav. Kongrea se atriuja a tem korakom umeriŽkega predsednika, vendar ar pa zaveda, da konferenca ne bo uspežua, ako no bodo na njej tudi delavci zadostno za-atopani .Ker kongrea razume, da ae Anglija tudi udeleži te konference, smatra, da ima pravico imenovati zastopnike organiziranega delavstvo v Angliji, ki ne morajo udeležiti kongreaa in paziti, da ne bodo prizadeti interesi delavstva vseh .dežel. Kongres proteatira proti ne-davnemu aklepu angležke vlade, da bo izvajala ohžiren program oborožen ja. Ta program je proti ven duhu in programu rszoroženjs in miru, za katerega mt ae toliko ogrevali tudi sami člani vlade da stis|»eudira vae priprave za vojno vsaj za toliko čaaa, da l»o razorožitvehs konferetu-a končala avoje delo." Ko je Oompera prejel gornjo r»-zolucijo. je takoj brzojavil C. W. Powermanu, tajniku parlamcntar-nega odbore atrokovnih unij * Angliji, proaeč ga. da naj konp« rira z Amerttko delavako fed«-raei jo v kampanji sa imenovanje de-lovskih zastopnikov za razorožit veno konferenco. Angl"*ki delave ao naslovili zahtevo na Moyda (ieorga kr predno jih je Oompera na lo opozoril. latočaaiio je ifam per* apeliral na delavake organi-zarije v drugih državah, ki ao po vabljrne na konferenco, da naj ae potegu« j«» »s imenovanj* ddli akih zaatofmikov. Tako ae je Oompers pobriga za imenovanje dela vat vu naklon je nih delegatov za rusorolitveno konfereiteo — v Kvropi iu ua Ja aovjetaka vlada v .Moskvi pojača-na, ako ao otroci v gladovnih pro. vilicah ob Volgi refieni smrti." Predstavniki izgnane buržoazi-je v žtirih kavkaakih republikah (^Armenija, Oruzinaka, Azerliajd-žan in Severni Kavkaz} so apelirali na ligo, da naj pritisne no liuaijo, du minirani avoje rdeče ifete is teh republik. Moakva, 2. okt. — Auieritki in angleAki "quakerji" so poslali 175 ton živil v Ruzaluk, vzhodno ml Sum are. Arthur Watta, vodja p^»-možne akcije Quakcrjev v Ruaiji, je naznanil, da njegova organizacija omeji avoje delo ua Buzaluk, kjer je (iOO.OOO prebivalcev in med temi jc 250,000, ki ao v veliki potrebi. (¿na ker ji nameravajo pri*« 3. h ran je vat i ¡1000 otrok iu 20,000 odraičeuih v, meatu, pozneje po raztegnejo akcijo tudi na okolieo. Riga, 3. okt. — Thoiuas Ander-aon, evropski upravitelj tovarn truata International Harveater Co. v Chieagu, je dobil vabilo aovjel-ake vlade, da nuj pride v Moskvo n* pogajanja glede otvoritve veli-ke tovarne tega truata v Rimi ji. Anderaon je sprejel vabilo In inl-potuje v Moskvo kr la teden. Iz Moskve je prifcla veat. da je neka Avedska družba podpiaala prvo koneesijo za obratovanje tovarne v Moakvi. Družbi je sajam, čenih I Ti odstotkov dobička in prodati sme 15 odatotkov produkta, dočim ostane ves drugi pro. dukt v Rusiji. stari večkratni miljo nar je eil umorjen. Boston, Mass. — Državni prav-dnik Howard Dunnel je prejel obtožnico, da >• bil stari pužčav-niikt večkratni miljotiar Kdward F. Kearlea umorjen. Obtožnico je spiaal miljnnarjev prijatelj in v nji zahteva, da ae odpre rakev, v kateri leži miljonar in doženejo vzroki njegove smrti. ponskem. Kaj pa v Ameriki f Kaj je Oompera atoril In doaegel v Združenih državahf Odgovor je dal »larding. ki je imenoval delegatom H«i|fh«aa R/h»u in 1'nderaooda - t H naj večje nasprotnike organiziranega «lelavstva. i * . J*- Am . u lolgo čaaa ubijala a pom i Vonjem «ai v pisarnah, je apo znala, do ne mure izhajati a pičlo plačo za njeno težko delo. Ker ni mogla dobiti boljfrga dela. je pričela prodajati svojo kri, da more kupiti dovolj kruha otrokom. Slu j«» v Itoluižiiico in zdravnik jI je vzel pajnt krvi i/, roke v tranafu-aične svStie. To je naredila že dva« krat iu zo vsak punjt krvi je dobila $35. Zdaj je pa ženu tako Slabo, do ne more več pomivati tal V pisarnoh. kllKLUKSOVCEM ŠE VEHO RASTE GREBEN. nekateri biznismani za «tevajo odstranitev éb. rifa V texabu v boju med kukluksovoi in oblastvenimi organi je bilo ranjenik deset oeeb. Waco, Te«. — V Lorenl, kjer je prižlo do bitke med 'kukluk-aovei in oblastvenimi organi, ao bili zvečer nabili lepaki, v kote-rili kukluksovei sv are mežčane, «le ae naj ravnajo )m zakonu, kar ofi Klana so «»brnjene nanje. I ^judal vo vpražuje z ogorčen jam : Kdo je več: Orgaltizatdja ljudi, ki w# prikaaeva a krinkami na obrana ulici, uli pa oblastveni orni, katerim je izročena moč, de po poatauah čuvajo red in mir v [mostu in okraju. Ljudstvo sms« Vra te lepake zs navadno kukluk« sov.sko nearamnost in provokaei. j». — Zbralo ae jc tudi alo "promi* nentnih" mežčanov v Lorenl in izdelalo obtožnico proti žerifu Bob Buchananu in njegovemu po> močniku Riirtoriu. ker ata rs s« gnala predpuatnc ma&kore, ki smatrajo acbe za nekskino nadvlado. Okrajni pravnik F. H. Tierev je to smeino zahtevo ml-klonil. Za le "prominentne" mežčatie, katerih " prominentnost" je rea čudno reč, je govoril advokat *I, D. Willis, ki je obtožil fterifa in njegovega pomočnika, da ala se udeležila poboja a streljanjem, pri katerem ao bila življenja mož, žen in otrok v l^oreni v nevarno-sti. fterif Buchanan je zelo težko ranjen. Zadeli sta ga dve krogli in se nahaja v bolnižniei. Zdravniki mu ne dovolijo, da poda isjsvo, dokler ae njegovo zdravje ne obr* ne na ladje. Ixiilia Crow iz Lore, ne je bil zsboden z nožem. Kd. Howard,, polieaj v Wacu, ki ni bil v alužbi, je dobil tudi aunek z dolgim nožem. Veleporota ne bo najbrž poklicano, dokler ierif, I'row in Howard ne ozdravijo. Bitka je pričela, ko je ierif Burton z dvema deputijima Bur tonom in Womloni zahteval, da ae maskirsui kukluksovei odkrijejo, da ae dožene njih identiteta. Dejal je m ask i rančem, da jim dovo li f. nadaljevanjem parade, ko dožene njih imena. Zaalonj Je le-rif nagovarjal kukluksovee, da razgrnejo svoje obraze. Pridigal je gluhim Iižeaomb. Ko je larif »poznoI, da Je njegovo prizadevanje zastonj, je (»dbtčno povedsl, je gluhim uleaoni, Ko Je žerif lo naznanil ljudstvu, ki ae je zbralo v V/oreUi. se je prikazala kolona nažemImenih ljudi. Bili ao kukluksovei, Kerif je stopil pred prvega knklnkaovea, ki je za *voJ ačit nosil ameriftko zaalsvo ia mu je aknžal stegnili krinko raz o bra*. Tskoj ao drugi kuklukso\ ei prihiteli na pomoč in ao potolkli itrifa na tis. fdsril ga je kaklukaovee s kotičem po glavi, na katerem je bil grb ' nevidnega e.*a*«tva" - znamenje kukluk s«#veev. Padel je slrel, ko se j» terif pobral a tal in na lo J t ale dil aplnien bi#J. Več ko dvajaft (Dalje na 2. strani.) TENDENCE HA KONFEREH-Cl 0 BREZPOSELNOSTI. MED TBMI TENDENCAMI STA PA DVB OLAVNI Obs glavni tendenci imata odločna sogovornika. • Waakington, D. 0. (Ftnlarated Pri«as. Louivnee Todd). —■ Razne so tendence, ki hijejo boj aa pr-vaustvo na Hoovcrjevi konferenci o brezposelnosti, toda med njimi sto dve glavni, ki imata odločne zagovornike. Prva tendenca je defousivua in oplcnjcvalna. ki jo aaatopajo narodna admiuialraoija in njeni o« pomiki, orgjtnlsirana bizniftka iu* pa. ki želi dopovedati ameriiki javnosti, da je aedanja breapoael noat nastalo, ker blsnie ne more plačati mesdne leatvioe, ki jo sa« hteva delavatvo. Ona argumentira, da ae cene ne morejo znižati tako daleč, da ae oživi kupovanje, dokler ae ne snižsjo mezde. Zaradi legs ae morajo v apložnem sni« ževsti delavake mesde, ksr morajo zahtevati vsi dobri državljani in vlada. Ta tendenca hoče po avoji naravi predložiti javnosti, kdo je zakrivil brezpoaelnost, obenem pa prikazati žrtve krize kol sovražnike javnoati. Ravno temu naapiolna je tendenca, ki jo ssgovarjajo libéral» ni elementi med kouferenčniki in po kateri so direktno odgovorni za brezpoaeluost pri v si ni goapo-darji industrije v Združenih državah. Hugestira se, ds audits na zatožni kloui privatno lastništvo iN svtokrstična uprava induatrije. In fakti. 4e ni bito mogoče prv držati ljudstv.. na delu lh da je bilo dovoljeno, da ao ae miljonl približali črti, pri kateri naatopi lakota, ao selo važen dokaz, da ai-ateai privatnega laatnlitva ni u. speh v sedanjih razmerah. Hcvcda, liberalni elementi ne bodo zdsj silili tsko d s leč v o. spred j* s avojo logiko. Ksr mo. goČe store, bo tole, ds priporoče sredstva, da ho privatna indu-sirija legalno odgovorna, ds bo gotova kvota omeriiklh delavcev zspoaljena. Mogoče bodo zahtevali, da dežela postavi industrijo pod nekakžno poroitvo, po katerem bodo delsvci zavarovani proti bros posel noat I. To ae bo tako zgodilo, kol imamo zdaj v nekaterih državah uvedeno zavarovs-nje proti nearečsm in |Mikodbatn. Ali med naprednim elementom ao tndi bolj odločni in mlaleči mož Je in žene, ki žele in zahtevajo, da ae odpravijo depreaije v industriji. Oni pravijo, ds mora narod sam nase vzeti odgovornost, da Izreče, kdaj naj indnalrije obratujejo in kdaj |mčivsjo. Seveda predsednik Holding ill mr. Hoover sla ae odločila, da ae ohrani intaklen konferenčni in-duatrijski sislem. Zaradi tega je konferenca tako sestavljena, ds le radikalne želje ne bodo dobile veČine na konferenci. Poimensko glasovanje bo pokazalo, da dve Iretjini podpirala izjavo mr. Ilar-dinga, da ae aedanje soeialne naprave ne smejo motiti in da ae ne smejo smatrati privatni delods-jslei odgovornim zs rssžirjeno revftčino, ki Jo je povzročila bras | Kise I n os t Predsedniki raznih konferenč. nih odaako« so hianiamani, ki ne liodo pristali na to, da je nekaj nambe v razmerah med debnia-jaleem ali delavcem ali državo. Jamea A. ('ampel, predaednik Voungsiown Hhiet A Tube kom-|»a*iije, jekla rak i magnai, je pred* aednik odseka aa bre«|a»ael»io Ma tiatiko. Julitia liâmes, mojstei ski igralce z žitom, je predse^lnlk niaeka aa ptoiredovanje dela Iti regiatraeije William M. Butler, pr etlsMlnik Vew Bedford CM ton Mills kompanije, je pradaednik adaeka Za aaprava v potrebi je» podjr*Mkilt, -i'41« T. i iiMIUtl » l* ChM^.a. predaednik Miami 4'oal ko'Up.,«llje, preds4*4«uje od»«'ku za naprave % |Htlrel»i v rudarstvo Ti možje popolnoma dobro zave. petje brezposelnih pred palačo "sravnikov brezposelnosti", Washington« 1), i\ — Pet i lernt brezpoaeliiih delavcev, bivAih vojakov, je zadnji petek prepomlo "When the clouds roll by" (ko se vale oblaki) pred palačo Commerce Building, v kateri aboruje konferenca o breapoael noat i, Pevce je vodil znani Urbain Ledoiix, ki je prižel v Washington, da imknže konferenČnikom "človcftke dokumente" o breadelju, STAVKARJIII TRSTU ZASE2EJ0 LADJEDELNICE. Trst je natlačen i vojaki, ko ho delavei lxjavüi, da jt njihova potrpežljivost pri kraju. ..I dbu0i delavci stopajo v stavko. Trat, t okt. — Orožnju stavku« Jočlh delavcev v tukajžnjlh bulje. delnicah, da okupirajo ladjedelnica, ako družbi» hitro ne prekliče jo odloka za mižanje mezde, jc po* alabžalo položaj, Stavksrji, kale. rih jc 12,000 in ki no pod vodatvom komunistov, ao izjavili, da ue bodo Nprejell znižanja mezde Iu da so pripravljeni oh energičen boj. Vojeike čete in karahiusrji patrulji rajo tržažke ulice obnmže ni a strojnicami in pripravljene so tudi vojažke reserve. Ki a v ka rji ao včeraj izdali luaiii« feat, v katerimi pravijo, da Je stsvks obramba njihovega vsak« ds nJega diniha. Manifest uažtevB dolgo vrsto krlvla, ki ae godi de. leveem v iadjed«l»ieal, naj krivica pa je, dk Je bilo zdsj sni' žaiio mezdo. Stavk* se rezžirja. Pridružili ao ični delavci, |>t«kovakl In brez malagu usluž-mealnih naprav, 2rlcz-uočejo udeležiti stavke. pretep v oriki cerkvi; ? eden far an ubit, New York. N N V tukajšnji gržki pravoslavni cerkvi ua 1AA 1'ednr (Jt. Je hll v nedeljo pretep, v katerem je Nick Varzakakos, •>ogal gržki trgovec Iu eden cerkvenih odlmrnlkov, obležal mrtev. Njegov aiu Je povedal policiji, da je uboj izvržll pop, ki Je Varna-kakoaa udaril s svečnikom |ni glavi. ponbsrbobn bbo ie kae. nilnx0b , ! w r« i m Jo list, ni. Faillie Morris, ki je bil obsojen v ječo, ker je ubil policaja John M ulična v ('liieagii, je skuial pobegnili iz tukojžnje državne kaznilnice. Skrival ae je dva dni v grahenici, v posteljo Je pa (NiloŽll možica is alame, Te svi« jače mu niso pomagale, kajti našli so ira po dvodnevnem iskanju. Chicago In okolica r V arndo jasno iu hladno. Za|iadiii vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah ; naj vitja 52, najnižja 47. Solnee Iz. ide ob 11.50, zaide ob ittW. dajo, aa j morajo dokazati, nam reč da delavci zahtevajo preveč ir da tU' morajo delavske mezde znižali. Johu L. I#cwis, predsednik rudarske organizacije, pride seai. ((azui'te se. da peínese a sabo program, kí porine ad m i nial racijo proč fii°aîi?ï; Ogromne plast. tega ve", v kateri je popiaanih 175 i^igg^nam fie dobro v apominu. M*1*» »» v .10 na lato. 99.26 aa pel » u ^ K 0Wy M prahu k> so ilodjla, pretvorilo v __________ ■■ katerega danes kopljamol mAgnAt 2.4 mUjardaki mm ■ ■ —- iz zemlje, grejemo s njim HBHy^ kuhamo jedi, «i «ipadni strani mests in auho vreme. HI. 1 ovek je pomogio. d» se je plamen hitro nadaljeval sveta. Med njim in njegovimi naj ^ I mm M ' n^IltockeioUer, «udi j«- ločil sodnik Landis. Boj S(. jMI najbogatejši . « . i.....—--------- - .„ . irazžirii na južnb in severno stran. ■.. —.w^«, \ \v rfzrsL^ât^ «sa;™ U-* » ^ MM M. .......„ organizacije v vseh rhiesg» laUpflptAaa: UJsglott frcJg kiro $6.60, und foreign eeantriea^y ) SM Canada $6 par year; $ Ä »oo p^y trično silo ter bogatimo» rasne Morgsne. Mnogi ljudje nem belijo glsve Ksj bo počelo isčrps premog potem i Ali bo treba zasaditi ve dalja. Csrnegie, AVeyerhauser, | ^ legeDa ^ le v glavnem de-1 prispevke za obrambni sklaw Vlirku P 7 milje dojg in tr. milje mrok. U- nji u>den v WaMtaheeju, w„i, ■ESC ^ SKtt 1 ind ie kimwlt' premoga, jekla, železnic, Uk ^^ ljuaje»»» .i.LéJXn* i>iXt ♦/»hoJVCIIKCBm Plitvo I dolgo, dolgo ne premoge, drugič bo P* ns reki Columbiji, ko jih jc napadla in polovila četa deputisen premoga, uru*H- p. električne luči ladij, toba- parna 111 poiovna eeia aeputiiieh. kako visoki so STROŠKI za delo pri enem hodo «veli takrat, ko premo*« ' telefona I ^gofolo je 17,450 h» in drugih ,ov. pbtožba proti delavcem j, KARU VI3UK1 ' - - več, se nc bodp čisto nič ^J^kg» 1^p^^j in 5550 oseb jc našlo smrt bil«, da so člani I. W. W.Kosoj|, ___; v ma iimoin dMč. »n od stotine drugih stvari, pravi * * Jnnn 11,„n iJ_________x.: , Ti, J paru Čevljev? nili zanj. V majhpem delč- R^felicrje kakor K Več ko 100,000 ljudi je pikali, so našli, ds je bilo med človeških možganov je Matu- ^ ^ bUo bras streh, in mntargalna Ljimi samo enajst članov te orKa- ee iznašel nsdomsatilo za premog, ki je ve-liko boljše v vseh ozirih. Imej- kemično I vicam na papirju same sužnje | denarnih mogotcev. cem, d« 80 pametno nastopili, ker nočejo nič slišati O zni- je je prišla vest, da je neki on- tako. Amerika ima vzlic vsem pra- £ ™ • '^Mn^^poslopja^so bila|r.° aP€liral1na konven(i žanju mezde, ampak bo fte obžaloval, zakaj čevljarski ^ "" —icago. i^acn. po pj -------------_ lavci ne zahtevajo povišanja mezde. Troiki za delo para čevljev,,ki je bil prodan pred voj- jditeij tega nadomestila bo mo no za $8.50, bo znafeli šestdeset centov. V vojnem času| so te vrste čevljev prodajali po dvanajst dolarjev! no. • ivs, boljša in aenejša sredstvs. aasi-i v in 0§(?ki v elcktriiii, v I ARMADVZ ttZERVZ 8S OU 0AK1ZI&AJ0 prepovedan» v mejah t<*«l«njci»H°' ^f« ^ % X«ki ••v ™ ^ - zii pet miljonov dolarjev za pogo-| Vlada omejuje hrespottlnort! reke in veliko denarja jc prišlo I___II H ^ .. -v gm H . ..ihidl iz^n^lljc. ibato ja rastlo, se centov aH 81 odstotkov «mu> v prodaji na drobno. Iz tega p.dih nug.re in neitetih keu-,;,lljo ¿Uhanih «.«rr po «teto- »..ut.Ti 1 S d. »o delavci preje., od para čevljev, ki „ b«U pro-„ dani za dvanajst dolarjev, samo en dolar. Pri čevljih, ki VH;mil. ^ Kibflnje. H Ne bomo dolgo čakali Igoče petdeset let — ko rsn človek ne bo več kuril ognja —» 1U3- civilizi 80 bili prodani za dvajset dolarjev, so se stroški za delo fte za veliko manj pomnožili. Marsikdo, ki je plačal za par čevljev petnajst, osem-1 najst ali fte več dolarjev, je preklinjal delavce in njih iMe na primitiven nsčin, ki *I^J^i*" ^"ikiT^Sik^ ncd<4li° in vključijo «e! zahteve, ker ni vedel, kako nizki so stroški za delo. Mislil -tar več stotisoBUet. - ipoktritfa nekak narodno obrambni aiatoin, [prfbodnjb nedeljo 9. oktobra, to jc dre »e «a P»»Mvitev 27 dividiK^^iuji,' 4 ,ep0 potlakani- t^IIlh JSCiSi ln ""'«««nih železnic. ■ armadnih častnikov m večie itevi- ^ ■ lo vojakov je bilo pri delu za tal & todcn ^ ^ «pominski dne- nahajajo IBURNA j^ZPEAVA 0 MSZD v pečeh z* pridobitev ^v\toP;j„,črt Projekt bodo izvedli korni vi j» ^Mk® ^ta«trofo Pričeli so je pač, da delavci prejmejo od vsakega para čevljev po pet ali še več dolarjev za svoje delo. ali solnčni žtgi, koncert* irani [v svrbo nabiranja toplote, bodo greli stsnovsnja, kuhsli jedi •K8K naroano ooramnm aiaiem, ^ ' 4 « *r V A Fvrnni in katerem vsi rezervni častniki, dan obletmcc požara. V Orant I Evropi ,n 10BM VPRAŠANJU 0DB0K-1 KKOV. (Nadaljevanje s prve strani.) kost. V krasnem govoru nam jp Poster razložil delavski položaj v v Združenih državah. d vojni veterani sli graduiranci iakier ¿Ç P«»t«vljen poseben ^mnm 10 vnChnlnth tahoriS/. .lohîin «voia ^.«W. »o vsak večer primerne pri- ?:7_a:V8Va : takih bojevnikov in učiteljev nam manjka v teb krt- v , , 71 x ¡n i i z • " iu^^uT^I^^idT^^M^lnih taborišč, dobijo ivajaBl^' ^ c,.p,ra"r^rrtčnih časih To ievtis. ki sem cš Nekako eno leto je minilo, ko so pričele zelo počasi ftonill stroje še predno poide p^- ^ redltve in razstavljena je zbirka , ,.. Kl ,n " • .» . ; A ... ,____,« mesia. i . , J. Anavntt biM2itl» „„ dobil na tem shodu. Nemotfoic ji« padati cene čevljem. Cena za sirovine je padla skoraj UtV** b||ti 1Baftil vweliti ^ jc predvojno ceno. To pomeni, da profiti tovarnarjev ostanejo vseeno visoki, čeprav se ne zniža delavska mezda. Ce bi delavci v takih razmerah privolili v znižanje mezde, bi udarili samega sebe. Na eni strani bi pomagali večati profit tovarnarjem in trgovcem, na drugi strani bi oškodovali sebe, ker se stanarina, razsvetljava, transpor-tacija in fte nekatere druge potrebščine niso prav nič znižale v ceni. • 4 treba dobe, ko človek zapečati]8 MILJONOV 21MIBK. DELA IA premogove rove za vselej. L I predmetov iz dnevov ktrašne ne. sreče. profit lesnega trusta ni bil MAJHEN. Iz Seattla, Wash., zdaj prihajajo glasovi, ki govore jasno kot beli dan, zakaj je lesni trust fina naprava za trustovce. Znano je, da se je trust v vojnem času kar penil samega patrijotisma, nikoli pa ni povedal, kako visoki so njegovi profiti in kako nesramno odira vlado s podraže-njem lesa. Znano je, da je v vojnem času ravno tako rastlo drev je v velikih ftumah, kakor je rastlo pred njo in taste zdaj po nji. Trust ni nikoli izdal centa sa zboljftanje šum in ga ne izda tudi zdaj. Ampak znal je prav pošteno nagnati cene navzgor ne zaradi tega, ker je primanjkoval les, ampak da pobaše izredno visok profit Vsi ti trustovski grehi prihajajo zdaj na dan, ko je že skoraj prepozno, da ae primejo trustovci kot profitarji, ki so izrabili vojno v svojo korist. Neka avtoriteta izjavlja, da je trust prodajal jelov les, ki je stal pred vojno tisoč čevljev od deset do petnajst dolarjev, v vojnem času vladi od dve sto petdeset do tri sto dolarjev. Imel je torej dva tisoč odstotkov profits. Po takih profitamkih cenah se ni prodajal le jelov les. Ves les je bil lepo rasvrftčen v razrede in prodan po oderuških cenah. Ko je trust odiral vlado in konsumento, je pa kričal, d^ie patrijotičen in lojalen. Kakšna sta bila njegov patrijofeem lojalnost, pa govore ogromni profiti) Zda) trust vporablja ta ogromen profit, da razbije organizacijo ftumskih delavcev. I^esni trust kontrolira skoraj osemdeset odstotkov lesnega produkta v Združenih državah. S to kontrolo je tudi gospodar na trgu. Konzumenti morajo plačevati še danes Umu polipu ogromno pretirane cene sa les. Tako trust ukazuje delavcem, sa kakšno plačo morajo delati, in konsumentom, po kateri ceni morajo plačevati les. In vendar se nihče ne gane, da prime gospode, ki so organizirali lesni trust in gs vodijo še danem čeprav imamo koš protitrustovsklh postav. MEZDO. PROTIPROHIBIOIJONIŠKB SILE BE OROAinUftAJO , Washington, D. 0. — V ameriški industriji jc danea pri ročnem obratovanju zapoaljenlh 8 miljo-Washington, D. 0. — K a pit an I »ov žensk. Smešno se zdi iz poro. William II. Btayton, ustanovitelj čila, ki pravi, da bo ta armada društva proti prohiblciji, sa je|*ena in deklet pomagala rešiti go- vrnil v glavno mesto jo ksmpa nji za pridobivanje novih članov spodarsko krizo. PorOčilo pravi tudi dalje, da bo posledica tega ns kateri je pridoBil več ko dve veliko gospodarsko napredovanje sio tisoč članov. Do 4. oktobra in da se bo ta armada žena, delavk je organisiral Ohio, Minneaoto, še povečala sa dva miljona. Z dru-Indlsno, Iowo in Missouri. Četr- gimi besedami: v aedanjem sploš-tega oktobra pride v Chicsgb, ds nem boju podjetništva proti imi ijvrši organisatoično delo v lili-1 jam za nižje mesde, zelo mnogo noiau. Podružnice protiprohlbiei* pričakujejo od žensk, joniškegs društva so Še v drugih | državsh. Namen organizacije je, da dc* la za preklie narodne prohlhicije in da ai vaaka država po svoj reši to vprsšanje. JUGOSLAVIJA JE POSLALA VKAMLOVO ASMADO V ALB ANUO. DESLEIS PRODAJA ZA Joliet. Peterson, Hl. — Miss London, 3. okt. — Tukajšnjo MTimes" so prejele- brzojavno vest ia Barija, da je baron Vran gol, bivši vodja belih čet na Kri-mu. na potu v Albanijo a svojimi Catherine | četami. Blizu Dubrovnika v Dal 201etna blondinka, ki maeiji se je pripetile železniške je pred nekaj tedni objavile v čs-Mopiaih, da je pripravljene poročiti se s gentlemanom. ki Ims £1000 sa njene vsenčeliške studi-je, je sdaj v škripcih. Prejela je več ko sto ponudb in nekateri snubeči ponujajo eelo 17000 sa njeno roko — ona pa ne ve. katerega bi vzela. Odločiti a* pa mora še ta trden, ker je v atiakah sa denar. OB POMRLIMA PRBVBÔ U- ônncujB m. - U-letna Kate rina Kuna. ki je ušla a doma, je pripovadovsla ns polieiji ds ja pomagala tihotapiti s Žganjem. Pomagala je eelo pri aekem urno ru in aodelovsla je tudi pri raa-nih eeatnih ropih. Polirijs se jr kmalu prepričala, ds si puaiea vae tamklila ka 4a ja oso dofivela v njeni domišljaj«. Najbrž ja puaiea pohajala v k ia**ma t ograf ična gledali^a in nesreča in mnogo Vranglovih vo jakov je izgubilo Življenje 700,000 BiVftlH VOJAKOV BREZ OBLA. Washington, D. a — V nekem spelu od Ameriksnske legije podjetnikom. je rečeno, ds je točaa-no 700,000 bitSUh vojakov brez dela. V Pennaylvsniji. glavni in-duatrijski državi je 150 tiaoč teh mol brez kruha, v New Torku in mtoiiian pa 35 oz. 30 tiaoč Ali bo ta apel kaj pomagal f KUKLUKSOVSKE OROŽNJB m NJIH UÛINBK Norfolk. Va. — Daairavao polletja tagotovija zamorcem, ds ae ni treba bati kuklnkaoveev, se v «ceno zamorci V Brueea Parka I»e n^ijo «pati pod domačo stre ho. Kukluksovei ao namreč na-Wtt lepake, da požgo zamorske koče. Zaradi PREOBXLO ZAUŽITO ŽGANJE VZROK TRAGEDIJE. poročati obširneje o shodu ker j« treba računiti s proatorom v li. latu. V tukajšnjem lokalnem liatu sem čital, da Alexander Howat noče preklicati stavke v Kanwi- Neki Jih.iar su. . Bil je na sodišču v Columbn tako n-ipil žga-Uu, Ksns., kjer seveda ni položil Duluth, Minn. llikkinem se jc Wft njs,* da nI vedel, ksj dela. Poleg I poroštva.. Rezultat njegove^ po je bil še zaljubljen in silno ljubo- stopanja je ta, da kanMaAki ru-Humon. V pijanosti jc ustrelil da rji simpstizirajo s uvojim vo-\Vaine Paututta v hotelu, lo de- diteliem. Pravijo, da ne predo. janju je zbežal v drug ho ol, ki na delo, dokler bo Ilowat v jrfi. je oddaljen pol bloka in jc težijo Povsod se delavstvo drami, porami hotelirja John Makijs Na Vflod se zgrinjajo delsvske vritt. »vojen begu je naletel na pol» caja Conrad Ladings, ka Vre mil je razstrelil roko. Ali delavci moramo biti organizirani 100-odstotno v vseh industrijah v pravi delavski industri- Slefes mu je policijska patru- jalni organizaciji in uspehi bodo lj* v avtomobilu, ki ga jc dobi- večji, kot so zdaj, ker bo ložje Pulutha. | zagrabiti delavskega sovražniki --— kapitalizem. Za delavca ne zadostuje, d« pravi: "Saj plačujem v organi zacijot" Ne, to ne zadostuje, am psk ravnati se je treba po unij-nkih principih in sa delavatvo na^ ptočijo kmalu boljši dnevi, jih imsjo danes. tela dvajset milj od Hlkinren je takoj odpil ocenj Pa'lea j i so odgovorili s si-irli trt Hikin un je bil smrtno zadef. NOVA ORGANIZACIJA PRI STANIÉÔNIH DELAVCEV York, M. T. — V nekaj dneh je nova organizacija prists-niščnih delavcev narasla na oeem tisoč članov. Tako poroča Albert I*ugel, tajnik organizscije, ki je edini plsčsni odbornik od izvoljenih odbornikov. Novi člani pristopajo v velikem število, pravi Uugcl, ds tako protestirajo proti stsri ergs-nizaciji prisUniščnih delavcev, ki plačuje visoko večje število odbornikov. Nova unija je uata-no vi jena na indnstrijaki podlagi. Mesto poslovnih odbornikov jci uvedla zaupnike. i» »UM. p^ij.,; ri.jp« „. b^Lil <",°" ia druge etat ne •kol junak». vítese te parjf ,»« nt o zassoreev brez doms. Pre. vraie strašeni ssmorei se ne upajo vr. 'aiti damav. ODPETE DELAVNICE V Sin Diejjo — (lissom neke depeše iz Alsske, je vlsds Združenih držav radj ved nega neaoglaaja med Helavatvom in pnsestniki ro\-ov sklenila nsprsviti koner vednemu peepi«i In ti vedla odprto itčtsvn» eo V' premogovnem okrožju Als »he. ^ kot KUKLUKSO CHUUBEN NABA8CA (Nadaljevanje s prve strani.) strelov je bilo oddsnih hitro dra* za drugim. Zablisnili so noži m pokati ao pričeli aamokresi. K« jr šerif bil zopet na npg«»>. jr »klical : "Nekdo mi je vsel moj sam«-krča.' Potegnil je nož in se ksia lu oprostil bližnjih, ali nsenkrat ae je zssibal ip psdel je ns tla ireki kuklukaovec je pognal vsaj dve krogli. Na to so kukluksovei kitro p« brali svoje grbe ia druge otročarijo in izirinili. Kasneje ae je zbralo kakib Avt sto lorenOkih meščanov, hi •• sprejeli nekakšno leoolneijo. r kateri pravijo, da mialijo. da ku klukao%*ei niao imen nas^ n» kršiti postave. ' Javnost pa zastavlja tP1^ nje: če kuklnksovei niao v _.namena kršiti poatav. zakaj •• Nova uvedena plačilna lestviea.i^krivsli avoje obtaae ia s» »»■!■ ki je stopils v reljsvo s 1. okto- oboroženi f Kdor ne «mmeravs kr OThm. določa dnevne plače «ti paalsv, pride k javni parsd.« - rudarja. 'odkriti« »Uaaom in Was Sentir Prince je ftnriL njekovk obtožba kloaätov ik MO OSTRA IV- LOMATOVl Temu« sence barbarizma vitajajo ob majali civilizacij«, pravi W&ahinft0K, D. O. — V svojem prvem govoru, ki ga je govoril senator France po tvojem povrat ku i* Kusije in v katerem raz pravlja o kaosu v Evropi, je Tekel slwlečc pomembne besede: •'Okoli sebe vidimo svet, zvija joč se v agoniji, ki so jo povzro čile neumnosti in zločini voditelj, v ljudstva. Zdi se, da jc so-vraštvo življcnski zakon, opusto iienje pa stalna navada. Znanost je )»ostala prostitutka vojne, med tem ko se državna znanost okvar ja z oplenjcvanjem takih, ki si nc morejo pomagati, in podjarmlje-nih ljudstev. Trgovina je suspendirana, industrija paralizirana, lakota, stradanje in revščina pa zbirajo miljone ljudi v svojih krcmpljih, med tem se pa brezposelnost Siri in nezadovoljnost raneži. Temne sence barbarizma vntajajo ob mejah civilizacije. "In te razmere so nastale zaradi taktike, ki so jo politični diktatorji Evrope vsilili kontinentu po sklenjenem premirju. Protitlak, izsiljevanje, blokade, prelom svečanih obljub, oborožitev Poljske, opremljenje ekspe-dicij v Rusijo, povzročenjc vdj-ne med Grško in Turčijo in kon-eno še spolnjevanje versaillske mirovno pogodbe---kako naj vendar Evropa ozdravi! Kaj ni dežele na svetu, ki bi pridigala toleranco in obsodila brutalno lakomnost sile in ki bi umirajočemu svetu ponudila kaj drugega kot intrige in oboroževanje?" S temi besedami je senator France naslikal položaj Evrope. Prav nič sc ni zmotil in priznati ne mu mora, da ima zelo dober dar opazovanja. na- Orodja imparijaliitov Geni — Zborovanje Lige rodov, v kateri so zastopane vse države na svetu, ni nič drugega kakor varnostni plaiček za imperialistične velomoči. Ta predso-dek dokazuje depeša iz Ženeve, od katere se čutijo tu bržkone nekateri prizadete: "Če bi človek gledal to našo zemljo z drugega sveta, bi se mu zdolo, da je tri četrtine držav za razorožitev in samo ena četrtina, to jc zgubljena manjšina mora drugim slediti. Človek z drugega Nveta bt bil po takih predsodkih slabo podučen. Mnogo bolj verjet no jc, da bodo Anglija, Francija Italija in Japonska nadaljevala svojo voljo, da bo moralo iti vse poj manjšina Ikihhb Ruska denarna valuta. Moskva, 2. okt. I radui kur* sovjetskega papirnstega rublja je sledeči: dolar je vreden *4,0*> rubljev} angleški fuut 221,600; francoski frank 4400; nemška uiarka <»00; poljaka marka 15 rub lj ^J e> ■ k Washington«, rekoč, da Pacifični • ***** P"*1!™ ocean je daleč od Francije, toda * ÍB pokrsjin v Rusiji. Nemčija je blizu in valedtega naj «« v Ameriko in so več- Francija skrbi, da bo oborožena. J!del * P°kr»¿»" * _________ rtji, \ "Vn filezija Nemčiji," pravi ameriški veščak. Združitveni koAVCDCllA Berlin, 3. okt. — David Hunter c ^ D I • C f\ D «J Miller, veščak ameriškega drŽav-1 S.N.r.J. ID S. II. T*L. nega departmenta, ki je bil poslsn v Ženevo, da opazuje delo lige narodov, jo predložil ligini zbornici spomenico, v kateri priporoča, da Jiga prisodi vso Gornjo Šle«ijo| fZ^L^Lii. 8NPJ, a» I Nadal iljavanja devetnajste ssjs. 83. septembra dopoldne. lju plebiscita je to edina pravič-|i)0rn<' ®rga»iaa»i£, da na pot. Po zadnjih vesteh iz Že-» ^¡ijanj? I«" . , nove so voditelji lige že sklenili, podporne otgaalaaeije mod ; da Gornja Slerija r„ donitl ia naananlla tuši v hrvatskem grozih Hindutom, da jih pokonča- Mtt M pu i^^ju» jtda jo, ako ne sprejmejo islamske tat t v hrvatskem ¡ti slavaaskma Jesl-vero. Vata« ho proklamir.U aamo- J ¡S^^S,^ vlado in zaplenili Hindutom vse orgHnkapija in bi imola dovoljao str poljske pridelke. Ilinduti beže ntA™ »aro«nikov «a hrvnt.kl li.t. vzhod in sever. V bojih pri zadnji teden so britske či»te pObtlejtu do /Mkiju^k«, da «o ie nadalje ob 600 vstašev. Angleži so imeli 51**» \ «¡¡¡JJMf ¡gf J" .... . ?. upravo Ui gt. i*vrfcovalul odbor, rta mrtvih in ranjenih. , rtHjvp# mos®^ trpumi vse «ziase, kl bi mn Rdeli sumljivi. PolitlPm oglasi se absolutno ne sprejmejo, k» kor tudi ne oglasov velikih podjotlj, k I IWejo delavce Eksplozija granat v italijanski tovarni. - : \ % ' " 1 Lil ' ii«. Ulito iiavKoee »borniee. Ulusoval j« 1« Trinajst delavcev jc bilo ubitih in I ilc|rgflt protl „Mladji, Hn ta mnogo ranjenih pri razstrelbi v k mi člaa odbora aa retoiurtit. tukajšnji tovarni, v kateri delajo | i« umetna gnojila iz starih granat, ki jih potdrajo na * glasi: iz murni tfiimnv, »i ^ Vvidevajo« sploSao poti bojišČU. Navidez-1 mladinski Ust, je jprejel o.lbor ot/ebo ss no mrtva granata je eksplo• Jtolrubuo, kl pa ue »tu« preavgail svoto >1.00 letan na vaaroga >laas. 0) Pro sUooljni «lunlo*aim glasovanjeat In da a» nalaga gl. livHevalnemu odboru, ds ¡»dela potrebni na/rt «i aa-vetlMe, nadalje laoajd* potrebaa po jasni)», koliko člaaov In otrok bilo bi voljno iti v »avotiMe, koliko bi »tali »troški vEdrlevauja aavetlMa in jam atvo aa obta v ltatu in potem jo da ¿lasatvu na »ploAno gl« •ovanje. Potem ako bo voMutf Maaatv» sa »avoti^e lato loveče In pridno takoj pobirati proolovoljne pyriaaovk«. Na HU^S. pooblaMa ta konvencija gl. I«vr-Aevaall odbor, da »me v to avrho potra fcltl imtrebno ¿vato denarja M Iskanje po lavedearlh potrebulh načrtov. Po prebitaniu to reMilurije «o pr|§U »i vei govornikov. To«la neki delogat atavi sledovi predlog: 0e koavouelja nima pooebnega naMa, da uaj »o ocatavl odbor, ki prerafuna to otroike, dobi potreba» no/rte. Nato ao la »»frt trikrat priah?' v listu, nakar m puati «laastvu dva taea«va »S Ui»kualrauje, nakar »e ds nS aplolno glasovanje. Aleril nekaj pojasnil, preje omenjeni 3 Priporu Jedioti lakans. It. junija t sor v dršavl inuals. GLAVNI STANt SSBT-SS SO. LAWNDALK AVK., CMICAÛO, ILLINOIS. Isvršnvnlni odbor t Ur*AVNl oosbkt Nndsorni odbori predlo« ja podnfcraa od tov in odbornikov. Ns glnaovaa Ins deloga Jo a» k t ride ta predlog, kajti predsednik as ljuil »ejo ob 18 uri. FBANK ZAITZ, prfdoodnik, Janko N. Eogelj, »aplinikar, Antou J. Terbovec, r» plan I kar. Flar»» S«h graletb, Mlna^ r^Taaralk.^lS»*S Hardla« Ara, Cklaa«^ IU. Tiskovni odbor: «is Združitveni odbori « Prask AM. IÍM I» Osslal Ara« "" Trrau, S«a IM, ira. Shah, IIS! t. Ssr> Udavi«, IS4S SS. RSSM Ara^« vnNOVNI SMAVmKt nr. r, J.KM, SMS S«. CMr Ara, oooovoRNi uazoNiK 'TioiviWi JsSa s»rartsnb II — KinsgraSsasa » gk i^imltl, kl ésl»)» v ■ M ta araaiils aa a»* et S. N. P. in ses» m So. ImééàU Ara, CMraa^ IS. van 8AMva aoLNtsKg fobpow sa haslovsi IBIBISIVS II H» Pi in dvajseta sua. aèpMBlI Ion j»rs I. odboi aporaaum n I»ravlla uračljo v ra vil glade nadomestnih mikov aa Irpramjeas as. iSpinahra IHt popalda». Hrti» konvfthtnp predsednik otvorl sejo totno ob 1:80 (»opoldne U posove sbornioo k rodu. Po t>r«4ilatiju imeniku gl. odbornikov lu dologutov konsta-tira brnt predsednik da os navsofl val raaun onih, kl ao bili oprotfesl od pri »oatovanjs sej. Brst sapianiksi prebit» Mtpisnik )k> poldanako ar j» 21. «eptomhrS; predlaga ao ia »prejeto, da a» aaplanlk sprejme kot (itan. Brut kon venčni predoodalk d« nalogo »apUmlkarjem^ du v aporaaumu prod planiku ^lon volitav gl moata.^1 \ Nmtaljavaaj» datvnega vsporeds.— Predlugauo la »prejsto, da so roaols-elj» glede »»votlMa predlotl .Msustvu a» aploAno glasovsnje. Brst predsednik odbor» »n uatanove pieorntau pro ■MMÍMfeÉMll Sil prooe, ljudem, katerim je H, bUek pa vs«. Hm lato, da naroda «amo de»et odstotkov «Utifa dobitka pri Hl rwöH * naéois dala, todaj so d^MH letno okrog MUIHMhéÉI Masa Koliki NaraCniss ao aklada naroV T>rugl naročniki I „in ivHcn zadnji oficijelni akt zdru- ku „.i« organUneljo.......... ko se je moralo vse vršiti po «je- republik v eno Zdru-h jo aaj m krlj* i» upravnega tih zapovedih, ds ji slede druge J K V . mladinskega oddelka. Vlaokost -lev.v« M.,ri-n» 80 republike uustemais, § ^olori gl. odbor. T>rugl ns d«ave in drfavicc. Salvador in Honduras, ki so ob- pUMjo n.rinino kot jo gk od- lorej tri četrtme so bre« sw«, . .vinnomlio v domačih sa- b« Mi»dtn»ki llat noj priaala bao mo.i njim proti. Zborovanj« M«e „whltilciv in ima ret ko boj.v.1. /.» «lito v« 1,0 u,nimm «tu ..........t^itr.^'.iÄrÄ "ti i J",, "*■„ , k^.HV» in Nikaragua »ta »«.II &'^i p. „..«,-J.I,.^........ sklepalo a »klanllo nifcnar, kar l.l -Mul»»« k K«l..raelji «I. ™il»ra. Lilo v prid veiinl. „SW «oliko «lana pr^na r A^Jil v * """" """" Dunaj. — Statistična komisija ®* MIKIH 1 Maotiao aavoUMot Odbor jo prav j«* dognala, koliko stane prehrana |v posamernih mcatih Avstrije. Iz 00,000, ssvadaa pa j«, Un raíunnJo aâ ia aoanaloSka dola |»a pro«-, resnice. Je aslo tolko dokaaati kor raa- vsa tujejer.l^aa .10 proe. dobitka. loSka o je na tem >.-•■>,< . , .ril k» tvrdka dr^ take »tvari tajne in aa-Ae dati aataa^alh informacij. Ako Jo to reoalea, todaj plaAamo ml pri Jed notlaih delih d« OII/mKi dobUks as loto tajim podjetjem. Ja» ao trdim, da bi ml takoj Imeti tako vollke |u ogro note doblfke, vendar pa loliko broi »krM refem, d» suma pri Jodaotlaoni deln Id »e dalo vegko pridobiti, kar ^i»j bi o«talo doin» oslroma jednotlao korist. V kolikor ml jo ranita po In i' Je dobil brat p od not In advokata, kdtart jo ploal v Nprlng /leld, III. na »ovarovalnlaski trgovin Haw York, M. %Mt . gloltoko pretrraol to sadovo, ki j» kot T — (h tuje. voom raono aptolna letja Waa»tva la ' IMjHnmeziiin nusiui — i — - -----• . . , . v»og» aloveoakaga Ijud^va v Atnoilki, računali jc za prvo polovico teko- je«, inf. urada). Sesti let n. .se- Blovt?.ko ttvotUdo, to • ,„ . . ftiTrianravil stanek in mednarodna tekma za WJo |)0kasale tudi ra«oravo la pri < ega leta. 8tar pregovor je pravu, »» ____ ,^vmnu v rud- nosilo «daje iaoe pr»d kanven« jo v kdor boče na n,h„h,u„.J. Tolik.Nboli vol jal ta pretovor. Na Dunaj« l»«» najbolj apo«*.nlkL. bil » vae pred k ra tka ga odmer iía neu i m un 11 in i__________r, , . . ------ustaaove po trn nnnuiti ie tembra v St. Lotlisu. Mo. Sode- J^î],, «rfbora SNPJ. katort jo delo . Na Dunaju jej' ^ .nnoobnihLš I,„el to rntevo v rokah orilla do sa HHHpBT pri parola sbornU da »prej skm'ila vaots", ki je büa 1^^iSiT^»^ ^ /a prehranitev ^rüllw ij / nekatera «lav od 4,796 kron na 7,852 kron. Mehjkp Ta|u^ __ _ IV. 1 i*iiinti «a—lil, «t«ne Kedai ore- tndí lf' Kan-aP ,n f " , ' , doto vedno vo# onemoglih In poknt »Je o drugih meatih stane «edaj 4PT0 tekma se vrši vsako let«, jpsd Jf £St »« Ä kateri a« «emor.jo liranitev xa označeno drulino 4 no vm|Htvom državnegs rudniŠ-L^j »otnagati is ao «dvianl le od «ajo « tisoč kron na te II« pot ret HI, najti vira kaka aa ali v aem takim Herlín, 3. okt. - Večlnzki soek,|^ * prmogovniškib Socialisti,v Measčiji sa Workers, kakor tudi listi so povsbili neodvisne sociali-Kastoče zanisMinje sa ak L, Tlsasti» la mlodlno kolUor jo noj •de, da stopijo v koalicijsko vlad«.L|jo „remečo za večje aéfurnost|^ »og»*. "■S nifpij« » .........«---- B . mj»i "" 1 - / dnigimi buršosznimi stranka mL L toi B^ar»i industriji, se zreau ^ ------------— niiajifliia Mwiiiiir^r,. «M formai ijali k»tere je dobil brat prad »i>«lulk Vine, t'alakar prjTjMaotlnewu ski mldelok sa drlavs Illinois odgovor iireAoJ povaljan, to »o pr» nI snkona, kateri bi branil v bil ra vi odi t io atvar taka, da amé obratovuti S P. J. »vajo lastno tiskarno la S. N. lil je v uaj», ne od rotavaloe, le miiuj i or» temveč Je predli nI nobeno v»i »t rani kot por str»nl gl. odltor» najde vreduu aa Isvrlltev tega, nau (»vrli, abratuo na| stori to k»r smatra najboljše, J»» Imam le p Bdatkov rit r.-intue vsoto, bil ml rasnih nnjboljlllt tvrdk In katere Imam tskaj, da S* lahko preprt »to o. resul^nostl tek. Bila ao pradlo ono odboru aa ustanov» v preglod in pretres 1» »e pred loti tudi aborajet v ■ jih silil, debatira o njih |r I aavrte, V povrlnostl l»h povem ghivoojle »kupne Ho vilke a» poalmesne stvari i Poslopje bi st»lo ..........|«4,000.(>o Nt roj »o tiskanje 0're»») .. T.ftOO.OO DrugI iSRnjll stroji is p» 1,101.11 SIS.S0 pretres i» se Suutn, da Ji odobri ull kar tu pot trabWIne Slektrlftal motorji (sila) .. Stroji a» stav«* (Maotype) t »troj» . • • • ».»••»»'••• • HtroAki SS postavljeuje lu vlolltev tek »trejev sarng Rasni drugi atrolkl, kl bi saatoll pri tem . , ....... tako podjetja r a jednoto is projetaotl tudi del» drugih v tisk brstov ti. dela dragih, a» vidim varala s3ft bf na prtnnasio p»'l tobilm vodstvom t odi N. N. P. I enake koristi, kot Jih prinni» prlvstnlkom Nleer je logllao, da M »o pri temu podjetja ne delilo nobene dividende, letate*, bi ae ve» prebitek vodno vporabil »s oodsljsl roRvoj la korloti orgaalrnrije aniaet t« »e r»Rume (»o pokritja vseh atro«kov (a vStevU plačevanji obrooti ta vrat tov kapital» »II v to »vrh» glavaioe. Vprolaojr, kako prtti do glnvaito ali pasojilo sa prMotoš oalroms ss + atanovitev tUkaroe Jo po majam o v tam» da bi katere, dajo pravic. ----- do a K. P. J. l»hko pooodt daaar ¥ Jodaotla advokat naj bi i» aoall kani 7,181.74 IJMM 2,000,00 HkupsJ ... i , Poleg tega imam priliko, da .doku lem. d» »O te Itevilka rao urlmeraa, a» P4bo neke tvrdke, kuter» |e|| nt i »vaj» podjetja, katero pa oda ne »adeetšie »a aa»e potrebe la morali bt dokaniti tu prlrldstl I« aaj manj aa ml llrt.OOO do |20^ioo, km meni, do Ja v»ekakor balila, Sa aa ne.^n ae prl#ne na evojlh lieh la va» ■01. odbor moro panti. da ao prt aa* stavljanju tu odstavljanju doln vee v, kakor tudi pri vsom poslovanju strogo upoStevH unOelo tiaknrak» unije. ''' odbor mora paalll, da »o prt II akarnl vodi dabra kujlgovodstva o vseh dohodkih Is Isdatklh. (II. nitdsornl odbor mora akrbell, da VPHIVHP ils f uo prägte* dsn* n vaoh dohodkih in i»d»tkth pa #ii gl, odboru i vnlsejle stvari 4>s liaustva ak lasa, * so \ se poatovne dna« o v aoh dol (»vetleiivlk. kl »o poolilaSloni ml n»otreba sa to gl. lavrleval* nI odbor. Po pr*«|tanju to reaalualje »o vname dsljin debate, v katero poaelejo »karo val iiHvnoAl, Do malih lsj»m povdarj»-in val veliko patrebo tl»k»rnef Irjnv IJsjo pa, da je naibalja pradlollll ta »adevo vsemu *|»nstvte v odobritev, Po daljši debati ao bili »tnvljeal trije predlogi t Predlog odbora aa u»taaovi«, da so takoj ukrene glada tiskarne, protlprodlog, da so vsa Badeva odloll do prihodnja konvanelja, In |>oorodo valal predlog, ds so ladela natsaloa aa#rt la prorolun In pradloll Alseetvu na splolso glasov n u Je Predlog odbora »II natanave |e dabil IS glaaov, proti predlog io, la poorodovnlsl predlog |a 107* glasov. • Predaodaik odbor» »» ust »nov» pr* dloll naslednjo reonlm-ljoi ' Odbor »n ustanove Ja vael v pretres (»koavanl •• dl|«»ki »klad" la prti« I do nakljmk», da prt|>oro#a »boraiol, da sa tn dljalkl aklad raftpuatl lu SO ■ "gicLAD tBummr Odbor prlftoro^S, ds ves p libit Ano vos, rr. r» to arrkaH dei*l uit/n vkaBMM» la vain > SMBSk. ra »al« most-la drSavnim tar privai, la Ivpdfcam ks ame ka> tretja isrodaa, koavenel - -------------------, — lltlI_ slrarttvoSa ki.aveneijo NVodrW soeiaWi so odgovorili,L .t-|n« naraščajočem ,, mtit.,. do »*im. ust»n.. i da stopijo v vlado pod sledečimi trkro,li0čih rešilnih skup».- ra* ^^C^.V^SZ "ra ..tgojiT uvedba proračunskega Vlmk Velike J5Ä t-SïtafsfSSko li •kolibrija xa «lavke; pot lačen j« l^y M izrazile šeljo, iU ni 1k>*i*'|(jä»,wi ^ba- wgojo aa^ mladi inonartiintlčne reakcije « le avoje M.topnike F ^ ^ |m ^ nimi reformam, sodnega "»t'""^, ksr j.m naja m ^ ^ ^ ^^ k|t i., s odalovljenjen vseh javuihLn^«j. ZastopnUi. la pra-iHoi«oWfs sSilado. K. uradnikov, ki aTmonarhnrtčrnegaL^bno ranunajo ra on, del pro.¡|-w ^ ^ „¿ff ^ ^ "imljenja; nadaljevanj« socialne grams, ki stremi politike; aœializaeija rminikov; Vsi prrsk, smer M v" Kl »Minutnib zahtev, re- eMm jo (lads »talnooti m w t stva km nrojrraujo trn ir|»oinitev ententnin ™nir ' ' , r<4evanje v rud ^ guvao»a konatmkeija hi m r v runanji po- tenth kapi -glade otirralovaiija vtoSoa» glavnW Afta sma S. K. P, J. porajati donne 4 iiüf |M,v»f? ramie m d lof alee, kjer v aiaogtk MSilJSi pfsi isi s tem la irtrarltMatl aa»e #laas|r«|a k|er »a, kot Je v no vndl v daaalajl kapMaliotUai Srnlbt, enootava« ekaro pa aepotrefcaem tro »I naS vtoleat d «aar, uatotra» reetaaa P « ft pese. aa reoii Tedaj jo» »e vMim vrroks, /skaj M ooOa organtnaeljo, kolera Je daaas V rasalei nra#mi »ata aova, oe vtaaalo avojeg» praoiiBM •voj* laato« prijetja, prt koterfk ISM»''SÉmSI SSII: »rar*— 111 odbora la aa mo aoj 'gra aa Silo lakoj bo p» kontrolirati is oadsorovati ao kokaaa koMal œ moa ysistst tek deaor Odbor S. K. V. J. bo sile »was %o4ao odlaSII t podipije. haiers aal M r p»*i »«ti eloriU a koria« »Unatva S m j pon»«im Ss enkrat t IA* "pro avala" pío4m sodaj okrog SSO, SIS lot aa aovo. Brstje la »mKr», to Jo p ksr im »m poro/oll o temi rteo, imam Iftdelsno resolueljo v ta »vrho, d» ao v salue t»koJ v pretre» Is »bornlea aaj vseska»! debatir» o otvari. Oovort nnj ae od vaeli otrosí, ker vauku stvar Ima svojo dabro ia »l»bn stran, vendar Je »N 'potreba«, da so oak rat sa vooUJ roll to vpeslsaj«, ell .ssj ^ alalia aadelraa.o prlvatnn jtodjatja all J# po umestne ise, d» eaírat Irtvnjomo in prt#aemo • svojo Ustno tiskarno. BSSOLUOUA. . Zdralevaina konveaolja MNPi. »Im rolo/a v dovelaadu, Oblo dna od IS— SS. aet»teara, l«l uvidevnj* aajso ,mtreU. M aalaaovltev a»aje lastaa H skatae, kjer nal aa MekoJ» vaa Jeds» tine tiskovine L. knjig*, i. tssJrS mr potrabOfla«, tor amatrajsl, da ae aa U Jii„ laogm »iaaklm aanam prtval nth podjetij, oklene, do ae salolt gl. odbora, da gro takoj ^ delo >» uslaoovllev tiskarna, ka Kr hit ra -ia,djo v votjavo .klopi ja HSÎtlï ......j- edbera palna mC 1« «-vie.. U,. itaaoUU om roa imetja lassrs«. rakoi ^Y^ v veljava akl^d ia ^CLlî ÎÎTTa kaoroaeljo odbora m »aj deli iwdimro voom lin' I dr»*tvam a.NpJ . In to la v lr •Muj ■■■■M^HÉH aadoai osti wommf 1 JL . 5reo»t»ll denar, kateri se n»k»J» v «II likom sklada, proaese v sklad isred* nih podpor In da no Io nndalja obdrll asamneat le u v »klad "Isradnih |mm|-por". (II odbor o»lromn gl. I»vrl»v»l nam ull radulk abUiaJIh potrebe, kol usesraont »a Blare. nlatge In onamogle /|»na, »a dijake, inrodne poaesreeene Kana pri' s»dete v Bled »tavk» la drage i»roane slu/aje katere «matra »a nsjno potreb ae In kortotne. Dram vosi odltor mora ratrditl t podpisi druitvanih nradnl ov in drnMvanlm pe^ntem, Nekateri delegati ao mnenja, da bi le me»«4negn aoeamenta od vaakeg.t IJsne aa »adeatovaJo v la »klad In ae kaleil prtparo/ajo, da bi Se določilo le ts.dMSa, Prodi»»«!.« I m »prejeto, d» ae delati dva »aeaaionla v t» »klad. Pri tem »»naj»»»!, da »aa»maal ne le. Ift.llletf0««t* v o/jI, ker aa ba dmi eent mplaeal vedaa la npenvpago »kla da. Prmllagan« la apreiota, da se reooloeljn m "Mklud larodslb podpor'' »peajm« » tam dodaibom la poprav« kom. f Va prlporotlbi odtmra la aatanova oe allena; da Je loola le noalaljo Isda vaa ko Uto oteoakl koledar, katarogs n»i dobijo vol r\ «nI br«ofdu/no. Odbo» sa natanave ur.-dloli asale.t. njo eoootnetjo glada KnJISavno moli^ ' J ■■ Odbor Jr rn a» vaja "MSJIIŠ da mklja^ka, da Nadalje pt«*t*!aSla ta koa«ei..i ' >f| 4a aaatavl po avajt ooj k4mMl a pr a vital Jo Ookoiaa odbor rnom» biti popilaisis emos^ ta e relega poslovi Itaki V- ae aa Io, »» k _J1 im*jo Masi »XPJ. rprnvljnl o potrebi la levan M allée in prtSH ji, da Sa aadalia ob eoam tudi tal TtllTaîfrj "T prod — davolj pripora«« k «hi venal Sdrm to aalaaava la koj odbori pravila, katero je pildlinl odbor ''gaplovaa Mollee", bel aladti (Dalje prih.) 11 t.tiki. «Im d . W . .-.J . - ' fflíT PROSVETA UDOVICA. pore? a lt. «TOLKJA. y»piMi i s. (Dalje.) A bodo knuilu'" je odvrnilo borom.» top« U>r 'Ure ca to, tU nt ta dva v lUiunm' Lrpa vdova!*' ' Večkrat bova obiskavsli bolnika"* •Zelo ljubo a» bo, a njemu gotovo ¿e bolj!" je n kel ban ter ar oddaljil. Ko ar je baronica vrnila k bolniku, je videla, kako m j« Uiti prisrčno Mih val je val in ji poljubili roka. Obadva sta bila v zadregi. *'Prinašam vam pocdrav od sestre ae je oglasila Pttdeneijana "Na vao ailo je hoteU k vam v V.raidin, a ji sdravnik ni dovolil. Dobila je hud kašelj, ki »e lahko apremeni v nevarnost, če «e ne bi «'uvela." - , _ "SiroUl... Slabega zdravja je... Prav Je storila, da je oatala doma*', je govoril pretrgano protonotsr. "Tem manj ava mogli med ve isoaUti , je po viela baronica. "Gotovo se ne boate jeaili na naju, da *ve prišli vaa obiskat, čeprav sem Giti..." "Ali, Pudencijana!" je prekinila GHta. "Zakaj naj molčimT... Komaj sem jo pregovorila, da je lia s menoj... Bala ee je jezikov, a jar pravim, da je obiskovanje bolnikov bolje slu tanje, posebno ps še takšnih", se je polsskala pro- "* Zelo sem vsma hv«ležen! Ce oaUnete dlje ča*s tu, mi bo zelo ljubo, če me večkrat oWJtteU". . "Pridevc, carissime, ne bojte se! In toliko Saše ostaneve pri vas, dokler nama dopustite", je ob« tela baronica. Prisotnost dsm je zelo srečno. Kar ae iu. »e tiče, aem lato, samo ne \cm. kaj poreče vašs miloMi na to?** Vprašanje je padlo, «dnj -e mora gls«oti tudi odgovor. ' Tudi jaz mislim,** je pričel« Oita, "ds ne hi bilo »labo, če bi se vzela 1'para, »e Imi \ aš sin v bodoče bolj /ainnat ra u«>*p.».Ut>lv., iu manj kartal. bo are Mladi Pet k o vič ae jr moral naumejati k tej ptipotnhi. ki je hila prvi dolier nauk od bodoče »nt.e /n njegovo zakonako življenje '* Aba. ali ni slUal?" je »sklical podžupan ve lo / ado vol jen, da je tudi lilla ••pomnila na to. Punt« karte, lo t| pravim *»ak udgovoriU (lita d« jajuč roko jH>džup*iiu ni ujegovemu sinu. "Dekli-eg je vajina ... «a dane« naj to zadostuj«», a ostalo uredimo kasurje." 1 Srečna in sadovoljns sta «r oée m «iu potjo vila od OHe. Jelen« je iaprošm« in to je bilo giav-iio Nje n» nihče vprašal, ali jej je prav sli ne. Ns to se ui p«žilo v tedanjih éaaib. Kar ao odločili sta-riši glede molitve, temu so se morali pokoravati otroci. Brž, ko sta smibača odela, je «tekla Oita kli eat «Icieno. "Jelena, Jelena!" je zakl»e«U pri vratih. '' Pridi sem, da ti nekaj povem!" / Jelena je šla za materjo, a tudi Magdalena, čeprav je ni nibée poklical. "Kaj je, mam«?" je vprašala deklica, gleda joé radovedno v veaeli materin obraz. . - "Tebe «em obljubila malo preje Petkoyiču,~ je odgovorila «Ha veselim glasom. Magdalena je pogledala Jéleno, ki je preble-dela kakor zid, kar je opazila tudi (Hta. "Kaj ti je?" je vprašala meti napol naje voljna, napol r strahu. "Mama!" je spregovorila Jelena pridušenim gisNom. "Petkoviéa ne maram." "Kaj!" je zaklicals Oita. "Ti ga nočeš? Ti gs moraš!*' "Preje skočim v Savo," je odgovorilo dekle z jezuo odločnostjo. "Meni ts človek prav nič ne ugaja." "Kdo te pa vprašuje za to?" je nadaljevala mati s prejšnjim glasom. "Ne ugaja ti, ta! Kdo pa ugaja tebi. kdo pa sme ugajati takemu otroku?" "Jas ti povem, mama!" se je vmešala mala Magdalena v razgovor. "Jelena je že davno zaljubljena v Domjaniča." " Domjaniča?" je ponovils OiU trepetajočim glaaom, nsenkrat prebledevši. "Katerega Domjs-niča?" "No, onega, ki je hotel tebe vzeti," j* rekla Magdslens. "Ha!" je zavrisnila OiU. "Ti saUnka, ti prokletuica, ti se drzneš ljubiti njega ... Ha, ubijem te!" In kakor znoreU je stekla mati proti hčeri, jo pograbila za k iu ter jo vrgla z vao silo na tla. "Joj, msti!" je zavpila Jelena ter se prijela za Oito, ki jo je vedno držaU sa lase. V tem hipu so se odprla vrata in protonotar ftkrlee je stopil v sobo. Opazivši vse to, ksr se godi, je vatrepetal in pre bledel. "Ah, pardon!" to je bilo vse, ksr je mogel spregovoriti. Zaloputnil je vraU zs seboj ter ste-ksl. opoteksjoč se, po stopnjiesh, da se je¡ znašel ns ulici, ds ssm ni vedel, ksko. Zdelo se mu je, ds gs preganja zli duh. Neki nerazumljiv strah ga je gnal po ulicah, dokler ni prišel domov. Tu je padel v naslonjač. Ubogi protonotar, ki je bil že od narave alabih živcev, se je treael sedaj kakor šiba na vodi. Kdor ga bi videl, kako ga je to pretreslo, bi mislil, ds gs trese najhujša mrzlica. Minula je ura, predno se je protonotar malo pomiril, ds je mogel misliti o tem dogodku. Prišel je z nsmenom, ds prvič po svoji vrnitvi obišče Oito in-itlTJo zasnubi. In kaj je našel? Videl je od strasti prevzeto žensko, sverinakega obraza m pogleda — nekaj, česar ne bo mogel pozabiti vse «volje Življenje. lrhogo dekletce je ležalo obupano na tleh, prijemajoč ae materine roke, a ona je teptala ¿ divjoatjo svoje rodno dete, hujša od okrutne kr- voločne jZveri--Ah l... Ni mogel dalje misliti o tem. ln takšna ženska naj bo njegova družica v življenju? Nikdar! "Nikdar!" je rekel protonotar glasno, kakor hi hotel udsriti pečat na kakšno odi^edbo; in začel je korakati po sobi, V tem je nekdo močno potrkal ns vrata iu he «la bi čakal odgovora je stopil v sobo. Bil« je Pudencijana. "Ksj je z vami?" je bruhnila naenkrat baronica ter sela v naalonjač, kjer je malo preje se-del protonotar. h "Ni>!" je odgovoril ter je pričel motriti ha-milico, kateri je bilo videti, da je zelo razburjena, zelo jezna. Sópela je naglo in si» hlsdlls z velikim svilenim rolx-em. "Oita se ne «la potolažiti... joks!" je rekla baronica. ' 1,1 "Ne govorite mi o njej, baronica!" jej je prestrigel protonotar l»e*ee ponovila haromen Ijmo, *«lajaje is oasl.mjsče "Tskoj sem jej rekla, da *e tako zgodi, « im sem »vedela, kaj je storila Vi ste alabih Mveev m tankočuten, drugi ne hi viri za alahočo. kakor Vi " t a (Dalje prihodnjič ) Spomini na leta 1914 -1920. Ce kdo I vzel, če ne (Dalje.) Pri odhodu iz Tjutuena «o nam bili vzeli vea denar, kar amo imeli nad 20 rubljev it» častnikom nad fiO rubljev. Vzeli no iw\i vse knjige in ilopiauiee, katere smo dobili iz domovine, češ, da morajo cenzurirati. To smo tlobili pozneje nazaj ; toda denarja nekateri niso dobili. Nekateri «o ae morali celo aleči do nagegs. da so jih preisks-Kaj ao iskali, ml je te vedno ugsnks. * $ Na pristanišču niso vedeli, ua katero ladjo naj nas denejo. Tako amo hodili* po prisUnišču in noaili našo prtljago od ene la^je do druge in šele četrta ladja je bila pra va. Po noči smo odpluli po reki Ir, tiš proti severu v Tsro. Vožnja je trajala dva dni. Reka teče ponaj-več po ravnini, deloma pa tudi med hribovjem, katero je večjidel obraščeno z brezovjem. V Tari so nas nastanili v ataro žensko gimnazijo. Tu smo bili mnogo bolj prosti, kakor v Tjume-nu. Vsak popoldan amo šli lahko na sprehod v šum o aH kam dru gam. Seveda je bil vedno z nami Rus, ki pa je bil brez orožja. Ne kaj dni po prihodu je bilo še zelo toplo, kmalu pa so minili lepilne vi in naatopila je spet zima s svojimi viharji. Tudi zima v Sibiriji ima svojo lepoto. V jaanih zimskih nočeh ae vije dim iz dimnikov, ka kor ravne sveče. Parkrat sem vi del celo severno sijanjc po noči. To me je spominjalo na šolske dneve, ko so nam razlagali