Poštnina platana v gotovini. ŠTEV. 42.
V LJUBLJANI, torek, dne 23. februarja 1920.
Posamezna številka Din IZLETU U3.
ishajn vsak dan opoldne, i*v*emši nedelj in praznikov.
i'»sečna naročnina: V Ljubljani in po pošti' Din 20*—- inozemstvo Din 80--v.
iesfeeri političen lis
URBDMSfVO ŽS LT1AVNISTVO: mim GREGORČIČEVA ULICA STE V,
CSLKFOK ŠTEV. 552.
Rokopisi s» a« vračajo. — Oglasi po 'n.
PiSBSflftllKi vpT ;- 'vifijtML! naj 3S priloži 'LV.-' V-v5
'?a odgovor.
Račan prš poštnem ček. uradu štev. I!».*$$.
h	>	*	•
Odgovor ,.Samoupravi".
fronte odgovarja tudi glavno glasilo radikalne stranke »Samouprava«. Po odgovoru »Samouprave« ni težko uganiti 'iz katerih vrst je izšel avtor njenega članka. Teda to bedi le mimogrede pripomnjeno, ker ni naša stvar, če mislijo nekateri radikali, da morajo tudi z našimi članki intrigirati proti svojim strankarskim tovarišem. Menda ta pripomba zadostuje, da gospod avtor ve, da je njegova intriga spregledana.
Samo kot intrigo je namreč mogoče Označiti odgovor »Samouprave«. Trde se prostoizmišljene stvari in med drugim se tudi drzno kleveče, da smo predlagali slovensko fronto le zato, da sondiramo za ra čim g. Korošca teren. Kdor je res čitat d asa izvajanja, naše ostro poudarjanje potrebe skupnega nastopa v gospodarskih zadevah in naše enako ostro poudarjanje razlike v našem kulturnem pojmovanju in onem od SLS, se mora tej drzni kleveti v resnici čuditi. Da bo tudi »Samouprava« in srbska javnost naše stališče bolje umevala, pa sledeče:
Ni lažje, ko onemogočiti slovensko j fronto. In če je ta fronta »Samoupravi« in radikalni stranki neprijetna, potem 111 treba drugega, ko da radikalna stranka dejansko dokaže, da je Slovenija enakopravna.
Sklenite — in sedaj v proračunski razpravi imate sijajno priliko — da plača iste davke ko Srbija, pa ne bo nihče v Sloveniji govoril več o slovenski fronti.
Poskrbite da bo naša univerza vsaj . relativno tako d< tirana ko beograjska, in zopet ste zadali slovenski fronti smrten udarec.
Povzročite, da se bodo v Ljubljani prav tako zidale uradniške hiše, ko v Beogradu in zopet je slovenska fronta otežko-čena.
Dajte tudi Slovencem mesta v diplomaciji, generaliteti, vrhovni kontroli in vladi, pa ne bo nikomur v glavo padlo ogrevati se za slovensko fronto.
Laž in kleveta je, da se Slovenci izrekajo za slovensko fronto iz separatizma, temveč narobe se Slovenci izrekajo za slovensko fronto iz gospodarskih interesov, ker n© moVejo trpeti, da bi vsled pretiranih državnih dajatev prišli vsi na beraško palico. 48.000 eksekucij v enem letu je številka, ki bi morala zgroziti tudi Beograd, v Sloveniji psi imamo katastrofalno posledico te številke dnevno pred očmi.
Slovencem-je bila slovenska fronta vsiljena, ker te to zadnji poskus, da se pri-sili Beograd k pameti. Šele potem, če bi tud« Ui poskus bil brezuspešen, se more Pečeti razvijati separatizem. Slovenka r°nta mora biti beograjskim državnikom
Zadnji opomin, kam so pritirali ta<o za jngoslovensko fronto navdušen slovenski narod. Ali bo tudi ta opornim prezrl Beograd v svojem slepem samodopadajenju.
Kadar se zaradi davkov posestniku Prodaja hiša, kmetu živina, tedaj ni mesta za deklamacije o edinstvu in sličnem. Ka.l Pa je dal Beoorad narodu v tej njegovi največji stiski drugega ko deklama-ciie; Se te si naj prihrani!
* icer pa, kaj se razburja »Samouprava« radi slovenske fronte, ko se pa niti najmanje ne razburja, če kliče minister Simonovič k ustanovitvi srbske fronte! Kaj misli »Samouprava«, da tudi v tem oziru nimajo Slovenci iste pravice ko Srbi?
Iu še eno treba poudariti. Nikdar še ni noben Slovenec govoril o amputaciji, v Beogradu pa so o njej govorili ministri! Kje so torej separatisti!
Slovenska fronta je zadnje obrambno
Rade Pašič ne plačuje davkov.
Beograd, 23. februarja. Včerajšnje »Novosti« prinašajo članek Dragiše Sto-jadinoviča, inšpektorja ministrstva trgovine in industrije, v katerem se trdi, da Rade Pašič nikdar ni plačal nič davka. Danes zboruje davčni odbor, ki ima odločiti o tem, ali je treba Radeta Pašiča kaznovati za to, ker ni prijavil in ni plačal davka.
Dragiša Stojadinovič omenja, da je Rade Pašič veliko »zaradil«, a ni nič davka plačal. Za gospoda Radeta Pašiča ni bilo ne ustave, ne zakona in nika-kega olblastva, ki bi ga opozorilo na njegove dolžnosti do države.
Rade je »zaradil« velike vsote, a nikogar ni bilo, ki bi ga bii vprašal, od kod dobiva toliko denarja. Seveda ne more biti prav, da se drugi davkoplačevalci izterjavajc, a Radetu se pusti, da več let ne plačuje davka. Dragiša Stojadinovič pravi, da je dobil v začetku tega leta potrdilo beograjskega davčnega oddelka, da g. Rade Pašič ne plačuje nič davka. Davčna oblastva so pregledala vse knjige, pa nikjer niso našla zapisano, da bi bil Rade plačal kaj davka. V naši državi morajo vsi, -razen oslabelih
starčkov preko 60 let, vojakov in are-stantov plačevati davek. Kade Pašič pa ni starec, ni vojak in ne arestant, pač pa je lastnik velikega bogastva. Kljub temu pa ne plača nič davka. Dragiša Stojadinovič apelira na davčne uradnike, da obsodijo Radeta Pašiča tako, kakor zasluži.
Afera Dragiša Stojadinovič—Rade Pasic je že dalj časa pred sodiščem in sedaj je Dragiša Stojadinovič sprožil vprašanje svoječasnih kadetovih »zarad« in pa vprašanje neplačanih davkov. Ta afera ima svoj odjek tudi v političnih krogih, ker se ve, da je Rade Pašič sin predsednika vlade in voditelja narodne radikalne stranke, a prav tako se ve, da je Dragiša Stojadinovič zet Ljube Jovanoviča, torej soprog hčerke drugega šefa narodne radikalne stranke.
Že pred dvema mesecema so skušali ta spor izravnati in ,se je celo Radetu Pašaču nasvetovalo, da naj za določen čas izgine iz države.
Kakor pa je iz tega ib uka razvidno, Dragiša Stojadinovič ni zadovoljen s tako rešitvijo te delikatne afere.
Naše gospodarstvo.
DRŽAVNI Rl DNIKI BREZ ODJEMA.
Beograd, 23. februarja. Železniške direkcije potrebujejo v naši državi dnevno 800 do 900 vagonov premoga. Državni rudniki proizvajajo 450 do 500 vagonov premoga, a prodajo državni železnici samo ‘250 vagonov premoga. Vse drugo kupujejo železnice od privatnih podjetij, v prvi vrsti od Trboveljske pre-
mogokopne družbe. Premog iz državnih : rudnikov se poleg te količine, ki se pro-| daja železniškim direkcijam, prodaja še ! v neznatni množini tudi privatnikom, ! vse drugo pa se spravlja v skladišča, tako da je sedaj v skladiščih okoli 6000 i vagonov premoga.
Sela skupščine.
Beograd, 23-. februarja. Takoj po otvoritvi seje je javil predsednik Trifkovič, .da bo treba za dcvršitev proračunske razprave še 200 ur, na razpolago pa je samo še 25 dni. Zato predlaga, da se vrše seje skupščine tudi v četrtek in nedeljo in sicer vedno dopoldne in popoldne. Njegov predlog je bil sprejet. Nato se je nadaljevala proračunska razprava. Kot prvi in prvič v skupščini je govoril Pera Milanovič, (dav.), ki je branil Narodno banko.
Pozornost je vzbujal dr. Angjelinovie (dav.). Odločno se izreka proti vsaki plemenski fronti. Govori o sporazumu med radikali in HSS ter pravi, da ta sporazum ni prinesel nobenih uspehov. Mesto, da bi po tem sporazumu izginila plemenska nasprotja, se še danes govori o hrvatski fronti. V vseh teh osem mesecih, kar obstoji sedanja vlada, se ni nič zgodilo in od 36 velikih županov sta samo dva Hrvata. Politika HSS je defetistična. Vprašam vas, ali ste v vladi ali v r poziciji. Ne gre tudi, da se govori, da bo naša država popolna šele potem, ko bodo v njej tudi Bolgari. Jaz sem gotovo največji bolgarcfil, toda dejstev ni prezirati.
| Z Bolgarsko more nastati ujedinjenje še-! le potem, ko smo mi vsi v Jugoslaviji ‘ ena jugcslovenska celota. Hrvatska fronta je rodila srbsko. Pašič ima sicer zasluge za državo, toda sedanji nalogi ni dorasel. Sedanji sporazum je samo premirje in to je njegova največja hiba.
Za njim je govoril Kumanudi, ki je stvarno kritikoval proračun. Nato je bila seja zaključena.
■unpaaraii:**«'«-
TAJEN SESTANEK PLAMENCA S PAŠIČEM.
Beograd, 23. februarja. Jovan Plaine-nac je vzbudil včeraj v političnih krogih veliko senzacijo s tem, da je zaprosil za sestanek s predsednikom vlade Nikolo Pašičem. Plamenac je čakal celi dve uri, da ga sprejme ministrski predsednik. Ko se je predsedništvo vlade izpraznilo in so odšle one osebe, ki bi jim sestanek ne bil po godu, je Pašič sprejel Plamenaca in je ostal z njim v razgovoru od 7. do 8. ure.
Ko je Plamenac odšel iz predsedni-štva vlade, se je takoj iz Pašičevega kabineta trdilo, da Plamenac ni bil sprejet in da se torej Pašič ni sestal s Pla-mencem. Čeprav se ta sestanek prikriva in celo demantira, je vendar pozitivno znano, da se je sestanek vršil med
7.	j n 8. uro zvečer.
Za vsebino razgovora se ni dalo zve-eti, ker se sestanek sam taji in se z r dela 1UI tn' da bi se ta poset prikazal kot netočen, oziroma kot nemogoč.
DEMOKRATSKA STRANKA SE NAMERAVA ORGANIZIRATI TUDI V SLOVENIJI.
Beograd, 23. februarja. Glavni odbor demokratske stranke je imel včeraj sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da gre ta mesec skupina demokratskih poslan-
sredstvo slovenskega naroda in zato bo do nje tudi prišlo. Toda ne v tem zmislu, kakor misli »Samouprava«. Ljudi, ki so vsak hip pripravljeni uskočiti iz sloven-ga tabora v drug tabor, v slovenski fronti niti najmanje ne rabimo in zato bo usta-uovljena slovenska fronta tudi brez takih itnrigantov, kakoršnih eden se je oglasil v »Samoupravi«.
cev v Zagreb in ima tam konferenco z demokrati. V Zagreb pridejo najbrž Vo-ja Marinkovič, Ljuba Mihajlovič, Ivan Ribar in dr. Angjelinovie. V marcu pa pride v Zagreb druga skupina demokratskih poslancev in bo imela tam javno zborovanje. Ta skupina bo šla tudi v Slovenijo*, kjer bo stopila v stik s svojimi pristaši zaradi organizacije stranke. V marcu bodo nekateri demokratski poslanci posetili Sarajevo in Mostar tudi zaradi organizacije stranke.
!«w*wew*s;'» ■ t -r—itt- - ~ -t-—»n mrnmmmtnKamm ts/urK.-jmmaa
PROSLAVA STOLETNICE SVETOZARA MILETIČA-Beograd, 23. febr. Zaradi proslave stoletnice Svetozara Miletiča narodna skupščina danes ne bo zborovala. Danes zjutraj so imeli odpotovati v Novi Sad, da se udeleže proslave, minister za vere Miša Trifunovič, minister za narodno zdravje Slavko Miletič, minister za promet Krsta Miletič, sinovi Svetozarja Miletiča, poleg njih pa tudi vsi radikalni poslanci iz Vojvodine in še nekateri zastopniki drugih parlamentarnih skupin.
ACA STANOJEVIČ PRI PAŠIČU. Beograd, 23. febr. Včeraj dopoldne od
8.	de 10. je bil Aca Stanojevič v posetu pri Pašiču. To je bil že drugi sestanek teh dveh radikalnih prvakov. Bivanju Ave Stanojeviča v Beogradu se pripisuje poseben političen pomen glede na sedanji v radikalni stranki.
bratianu se boji razprave o
OBČINSKIH VOLITVAH.
Bukarešta, 23. febr. Vlada je sklenila, da podaljša parlamentarni odmor do 1. marca. Seja parlamenta bi imela biti že-danes. Vlada pa je sejo odgodila, ker ne želi, da bi že prišlo do razprave o občinskih volitvah.
POZORNOST VZBUJAJOČE POGOSTE AVDIENCE DR. NINČIČA.
Beograd, 23. febr. Včeraj je bil sprejet na dvoru tudi zunanji minister dr. Nin-čič. Te pogoste avdience dr. Ninčiča so vzbudile v političnem svetu precejšnjo pozornost. Po avdienci je dr. Ninčič sprejel italijanskega poslanika generala Bo-drera, ki je za tem posetil tudi ministrovega pomočnika Jovana Markoviča.
IT	-Are	»
SEJA FINANČNEGA ODBORA.
Beograd, 23. febr. V sredo popoldne se sestane k seji finančni odbor, ki bo sklepal glede nekaterih izdatkov iz 7 odstotnega investicijskega posojila, dalje glede porabe presežkov beograjskega narodnega gledališča in o nujni pomoči onim, ki so bili oškodovani po povodnjih.
PLASTIRAS V BEOGRADU.
Atene, 23. februarja. S službene strani spravljajo v javnost poročila o vzrokih, ki so dovedli do izgona bivših ministrov Kafandarisa, Papanastasia, generala Kondilisa in cele vrste drugih višjih častnikov. Grške oblasti so namreč izvedele, da je general Plastiras, ki je že leta 1922 vodil revolucijo, iz inozemstva stopil v zvezo z generalom Kondilisom v namenu, da se izvrši vojaški puč. Plastiras je zaradi tega baje prišel v Beograd, odkoder je šele pred nekaj dnevi odpotoval na Grško.
VEDNO TEŽJI NOTRANJI POLOŽAJ MADJARSKE.
Budimpešta, 23. febr. Nameravane demonstracije za Horthyja, ki so bile napovedane za včeraj, so bile odgodene do 7. marca. Nacionalisti so preko občin pozvali tudi provinco, da sodeluje pri teh demonstracijah, ki naj bi utrdile Horthy-jev položaj. Med tem pa so socialni demokrati brez dovoljenja oblasti sklenili isti dan prirediti protidemofistracije. Zato je pričakovati težkih spopadov.
Kako je z dolarskimi posojili!
.Pogosto čitamo v dnevnem in finančnem časopisju poročila o sklenjenih dolarskih posojilih raznih dežel, mest in velikih industrijskih podjetij v srednji Evropi, med temi tudi v Avstriji in na Ogrskem. Pogoji so jako različni. Tudi Gradec, Linz, Solnograd 90 že dobili posojila v zadnjem času.
Taka posojila pa ne izvršujejo amerikanske banke ali bankirji na svoj račun, marveč sklepajo le pogodbe in potem izdajajo zadolžnice, ki jih dajo na trg ali subskripcijo. Ako dolžnik v Ameriki ne uživa zaupanja ali ako je stvar sama tam nesimpatična, potem zaman ves trud.
Znano mi je, da se je poganjalo za dolarska posojila tudi iz Jugoslavije več mest in velikih industrij, toda doslej se še ni reali-zovalo niti eno posojilo!! — Kaj to pomeni? Kje so vzroki?
Pri marsikakem vprašanju za posojilo v Ameriki je bilo tako: da jc bila stvar simpatična in izvedljiva tako dolgo, dokler ni prišlo na dan, da je reflektant v — Jugoslaviji. Na to so bili dogovori kratkomalo prekinjeni. Razlogi so se dosledno glasili: »Takih papirjev v Ameriki ne moremo oddati na trg, ker je ljudstvo nezaupno, ne kupi jih, če jim danes nudimo še tako velike ugodnosti.«
Pred par dnevi sem govoril z odposlancem velike amerikanske bančne tvrdke, ki ima dovršiti pogajanja za dvoje dolarskih posojil v Avstriji. Priznal mi je, da bosta obe posojili skoro gotovo izvršeni. Amerikancem je Avstrija bila vedno simpatična in po prevratu so bila na Dunaju nekatera društva, ki so delila živež in obleko: otrokom, invalidom, revnim uradnikom in študentom. Celo naši jugoslovenski akademiki so živeli na račun amerikanske podpore Avstriji. — O »kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca« Ameritkanci sploh čisto nič ne vedo; le v kakih oficijelnih oglasih ali vesteh se ta SHS imenuje. Večina niti pojma nima, da je SHS — tudi Jugoslavija. Ali o Jugoslaviji imajo strašne pojme in popolno nezaupanje v njen obstanek. Ne upam se zapisati, kaj mi je ta Amerikanec vse govoril. Skratka: Slabe strani so vse znane, pa še s povečevalnim steklom jih občudujejo, a dobrega povedati ne znajo nič!
Ko sem napisal gornje vrste me je poklical prijetelj po telefonu in mi povedal, da je že nekaj dni na Dunaju šef velike zasebne banke iz Newyorka; tu ostane še nekaj tednov. On se je začel zanimati za Jugoslavijo, toda posojila izpod 5 milijonov dolarjev so mu premajhna. Trebalo bi združiti po par ali več mest v eno skupino. — Ako se dr. Stojadinoviču posreči, da uredi amerikanski dolg, posebno pa, če bi dobil še kako državno posojilo, potem začne rasti zanimanje za Jugoslavijo. Dogovori bi se lahko takoj končali, dokler je še na Dunaju. — To poročilo govori resno in prihaja od ugledne strani. —
Na Dunaju, 20. februarja 1926.
Imam točna navodila, kaj je treba vse storiti  ! Pa tudi ta Amerikanec je govoril o nezaupanju do Jugoslavije, ki straši dolarske magnate!
Iz teh nezmerno škodljivih slučajev sem zopet in zopet dobil potrjeno že davno sliko: Kako neodpustno slaba je naša poročevalska služba v inozemstvu. Kako tudi naj bi bila dobra, ko pa tudi celo v tej stroki ne gledajo na sposobnosti, nego le na — partizanstvo. Tiskovni šef pri marsikakem poslanstvu je le sinekura za razne nježne sinčiče, *kd ne poznajo niti jezika dežele, kjer so, o novinarstvu pa nimajo dosti pojma. Še sanja se jim ne, kaj vse bi bilo važno raztrositi po ino-stranstvu, kakšne posebnosti, novosti, zanimivosti je treba obdelovati in kako! Toda prejemajo plačo in se ponašajo v družbi reprezentantov SHS v tujem svetu, ako ne zastopajo sploh samo prvega — S. Jaz' saip sem že slišal naslednja telfonska razgovora: Was? Eine, jugoslavvische Gešandschaft existiert nicht! llier Vicekonsul des Konigreiches der Serben, Kroaten und Slo\venen. — Drugič: Ja, hier serbische Gesandschaft! — Cujem, da je to poslednje sploh največ v rabi. A svet pozna že iz praktičnih razlogov le izraz — jugoslovanski, kar je tudi pojem za nekaj veliko večjega in važnejšega nego — srbski. Ali je čuda, ako ni zaupanja v državo, ki niti imena še nima zagotovljenega.
Spretna novinarska služba v inozemstvu bi mogla silno veliko pripomoči k ugledu in zaupanju do naše države v finančnem svetu. Samo znati je treba, da se spretno mečejo v svet vse novice, ki so sposobne, da večajo zaupanje do Jugoslavije.
N. pr. Zadnje dneve je bilo na borzah živahno povpraševanje po — bosenskih deželnih zadolžnicah, ki so poskočile v ceni od 16.000 na 23.000; enaka čast je doletela še druge jugoslovanske papirje. — Prioritete bivše Južne železnice so postale zadnje dni tudi jako trden papir, bilo je po njih veliko več povpraševanja nego je bilo ponudb, — in sicer to ravno vsled zaupanja v jugoslovanske proge. Viden izraz, ki daje tem papirjem večjo veljavo, so kuponi za mesec marec, ki so višji od vseh po svetovni vojni.
Take pojave je treba izkoristiti in primerne notice spraviti v vse finančne in večje dnevne liste. Čehi so drugačni tiči. Oni take reči izvrstno razumejo. Ali za tiskovno službo sprejemajo sposobne ljudi!
Ugled države na zunaj, zaupanje finančnega sveta v naše narodno gospodarstvo — to so predpogoji tudi za ugodna delarska posojila za državo za naša mesta in industrije. — Naravnost čudno se čuje, da celo Avstrija dosega lepe uspehe, Jugoslavijo pa povsod enako briskantno odklanjajo.
A. G.
Poštna hranilnica in razredna loterija
V finančnem življenju bivše Avstrije^ je igrala poštna hranilnica jako veliko in važno vlogo. Zamišljena sprva kot hranilni zavod tudi za najmanjše zneske, ki ni zaničeval niti skromnih petih krajcarjev, se je zavod razvil polagoma v velikanski denaren zavod, ki je ipral velvažno in celo vodilno vlogo zlasti pri raznih emisijah notranjih državnih posojil in kot stalen regulator na, trgu z državnimi rentami.	.	.	.
Kljub razmeroma nizki obrestni meri je zaslužila st"ra poštna hranilnica jako lepe čiste dobičke, posebno odkar se je bila izpopolnila še s čekovnim prometom. Čekovni promet nekdanje poštne hranilnice je znašal milijarde na leto in je znatno, pomnožil lastna denarna sredstva zavoda.
Iz svojih blagajniških prebitkov pe je nekdanja poštna hranilnica dovoljevala cenena posojila tudi zasebnim podjetjem in to po jako nizki obrestni meri. Posojil pa ni dovoljevala same zasebnikom na Dunaju, kjer je imela poštna hranilnica svojo centralo, ampak tudi v provinci, in to praviloma ne po kakšni posebni protekciji z ozirom na narodnost ali vero, ampak .procentualno po višini vlog in denarnega prometa v dotični deželi! Dežela, ki se je poštne hranilnice posluževala v iz-
datnejši meri, je bila tudi cenenih posojil deležna v višji meri. Čiste nepristransko se končno tudi tu ni postopalo, ker je pač bila Avstrija nemška država. Vsak mora pritrditi, da je bil ta princip zelo zdrav in gospodarsko edino pravilen, ker je denar hranilcem iz ene dežele prihajal zopet v dobro trgovini in industriji dotične dežele,
Poštno hranilnico in čekovni urad imamo tudi v naši državi. Obeh gospodarskih institucij se poslužuje predvsem gospodarsko-teli-nično razmeroma visoko razvita Slovenija. Velik del slivenskega denarja kroži po žilah poštne hranilnice in čekovnega urada, toda ne tako, kakor nekdaj. Nekdaj se je v ta zavod vloženi denar zopet vračal v deželo nazaj, danes pa obtiči ves dobiček v centrali in ne oploja več našega lokalnega gospodarstva, ampak služi gospodarskim iw>trebam kdo ve kje, samo pri nas ne, ali pa relativno v jako
majhni meri.
A ne samo to, da se naš denar nič več ne vrača v deželo, centrala ne privošči niti onega zaslužka našim obrtnikom, ki bi ga dobili če bi centrala zgradila za Ljubljano lastno ' poslopje za svojo podružnico. Nakup privatnega poslopja za namestitev ljubljanske fili-jalke čekovnega zavoda pomeni za našo de-
.Mladina", St. 2.-3.
Današnje časopisje ima le redko značaj ^neodvisnosti, ne dnevno, pa tudi ne periodično. Vsi časopisi več ali manj so v službi političnih strank, pa tudi privatnih kartelov in firm in imajo zato značaj navadnih reklamnih lepakov. Le redko se sliši svobodna beseda, ki odkrito pove svoje prave im i sli.
Ni to samo v Ameriki in zapadni Evropi, tudi pri nas je tako. Vse naše javno življenje je razdeljeno v več interesnih grup, ki se borijo med seboj s časopisjem. Za sramežljivo figovo pero imajo neke »programe«, ki so
zelo elastični.
Politika gospodarstvo, literatura, gledališče, celo šport, vse to je prepojeno s strupenim ozračjem. Na eni strani umazana borba za denar, na drugi strani P^ ogaben osehen kult, ki goji na svojih nedrjih le gotove izvoljence. Vse to ustvarja in tvori tako zvano »javno mnenje«, ki je v resnici smešna kan-katura, opičja slika resnice.
Resnica sama — kdo jo spozna sredi touho spačenih ogledal in leč! Kar je čisto m pravično, to je »javnemu mnenju« umazano; bodi pošten in odkritosrčen, v očeh javnega mnenja boš zlobnež in hinavec.
Ta gniloba je zelo razširjena. Vendar je bilo vedno dosti onih, ki niso slepo prodajali svojega notranjega sveta in prepričanja, nego so si znali ohraniti svobodo misli.
In tudi danes najdemo v »Mladini«, glasilo pokreta one mladine, ki je še zdrava in kar ie glavno tudi borbena.
Poseben poudarek, da hoče ta mladina svobodo svojega mišljenja, vidim v tem, da je
na uvodnem mestu 2., 3. štev. »Mladine:, objavila Roman Rollandov »Manifest svobodnim duhom«, ki ga je prevedel in komentiral Srečko Kosovel. Manifest izzveni v klic po združitvi vseh tvornih duhov, ki odklanjajo narodno sovraštvo in privilegije posameznih razredov. »Svobodni služimo svobodni resnici, brezmejni v sebi, ki ne pozna zunanjih mejil, brez nacionalnih predsodkov, brez razrednih privilegijev!« Komentar pa zahteva od vsakega »kulturnega« delavca, da izkaze potencijal duhovne sile v borbi za resnico, v obrambi resnice, v protestu proti vsem proti-človenčanskim dejanjem sodobne blazirane civilizacije in v borbi zoper gnilo kulturo.
Članek Ivo Grahorja »Rapalo« obravnava problem od domovine odtrganih Slovencev. Primorski Slovenci so žrtve imperialističnega kapitalizma. Po petih letih aneksije prihajajo Slovenci v Primorju do spoznanja, da so zapisani propasti (?) Poleg terorja fašistične Italije jim grozi poguba v glavnem z lastne> strani Slovensko primorsko meščanstvo Je gnilo v sebi, brez programa in v ostudni razdvojenosti na klerikalce in liberalce ter je izgubilo stik z narodom, to je z ljudstvom-
Članek Stanka Tomšiča »Inteligenca in narod« se bavi s vprašanjem vloge inteligence kot narodne voditeljice. Inteligenca ni razr red zase, s svojim hlapčevanjem kapitalizmu in na ta način s posrednim izkoriščanjem širokih narodovih plasti pa je ustvarila širok prepad med seboj in ostalim narodom. Konča s stavkom: »Treba je energične operacije; prej ko jo izvedemo, tem boljše bo.«
Srečko Kosovel objalja predavanje »Kriza«, I ki ga je govoril na recitacijskem večera dne
želo velik gospodarski minus. Lastnica poslopja, ki ga nameravajo baje kupiti, ima svojo centralo v Beogradu in kupnina za poslopje bo zdrknila v blagajnice beogradskega zavoda, Ljubljana pa bo imela kvečjemu težko dolžnost spraviti kakih 20 deložiranih rodbin pod streho na svoje nove stroške. To pa nikakor ne more biti pravično, a še manj umestno, ker za nameravano kupnino (govori se o nekih treh milijonih dinarjev) se da danes v Ljubljani zgraditi že jako lepa in za urad po uradnih zahtevah zgrajena palača.
Drag važen gospodarski zavod v naši državi je razr. loterija. Zakon določa, da se mora čisti dobiček loterije porabiti za podporo poljedelstva in obrta. Doslej se je čisti dobiček tudi res porabil v zakonito določene namene. Ne vemo sicer, če so se pri razdelitvi podpor kaj ozirali tudi na to„ koliko srečk je bilo prodanih tu ali tam, ampak tudi pri razdelitvi podpor iz doneskov razredne loterije bi se moral uvaževati po pravici isti princip kakor pri podeljevanju kreditov iz čistega dohodka poštne hranilnice. Kar čez noč pa naj se tudi to izpremeni in kakor poročajo, nameravajo zgraditi iz ogromnega dela dohodkov razredne loterije uradniške stanovanjske hiše. Ta namera sicer zakonu ne odgovarja, toda z ozirom na socialno bedo državnega uradništva gotovo nihče ne bo protestiral, če se enkrat napravi opravičena izjema. Naglasiti pa moramo pri tej priliki, da se srečk razredne loterije proda lepo število tudi v Sloveniji in zato bi bilo pravično, da država določi nekaj denarja za zgradbo uradniških stanovanjskih hiš tudi v Sloveniji, kjer država sploh še ni nič zidala, in ne zazida zopet vsega denarja po stari navadi samo v centrali.
Te naše zahteve so tako upravičene, da jih tudi v centrali ne bi smeli omalovaževati, ako imajo le še količkaj smisla za dobro in pošte- . no upravo. Če že centralizirajo ves davčni j denar, bi bilo pravično, da nam prepuste vsaj : to, kar Slovenija zbere denarja drugod.
Politične vesti.
= Plemenske fronte stopajo v ospredje. V
Sloveniji se skuša ustanoviti slovenska fronta, na Hrvatskem je hrvatska fronta že davno dejstvo in sedaj proglaša po Bosni še minister za socialno politiko Simonovič, da je treba ustanoviti srbsko fronto, ki bo štela 200 poslancev in v kali zatrla vse separatistične in defetistične namene dr. Korošca in Stj. Radiča. Poziv dr. Simonoviča je milo rečeno »smešen. Vojsko, vlado, vse instance imajo Srbi v rokah in vseeno se boje dr. Korošca in Stj. Radiča! Mislimo pa, da poziva ministra Simonoviča sploh ni vzeti resno. G. minister je delal pred tedni mnogo reklame s pretnjo o svoji demisiji. Menda je imela reklama zelo slab učinek in je položaj g. ministra res omajan. Pa si hoče g. minister zasigurati lep odhod, da bo padel kot žrtev, ker je s tako vnemo branil srbski interes. — Sicer pa kaže vedno močnejše povdarjanje plemenskih front, da se v resnici bližamo volitvam in da se bodo te vršile v znaku največjih plemenskih na-sprotstev. Krivda zadene pri tem le tiste, ki imajo vso moč v rokah, zakaj Slovenci in Hrvati se morajo radi ali neradi boriti za enakopravnost.
= O polomu nacionalne misli je napisala včerajšnja »Delavska politika« kar cel uvodnik. Ta polom pa se razvidi iz neke izjave g. Pašiča, kakor da bi bil Pašič poosebljenje nacionalne misli. Če bi veljali taki argumenti, potem bi morali tudi mi vselej, kadar naletimo na socialističnega milijonarja, pisati o polomu socialistične misli. To bi bila divja Delavska politika«, če bi mi kaj sličnega napisali ! Sicer pa treba reči, da se nobene ideje ne more z uvodnikom položiti v grob. Najmanj pa nacionalne, kateri na ljubo so vse socialistične stranke med svetovno vojno pokopale svoj pacifizem. — Končno bodi pripomnjeno, da bi »Delavska politika« mnogo bolje storila, če bi odgovorila na izvajanje : Delavsko-kmetskega lista!, mesto da išče lovorik tam, kjer jo čakajo kvečjemu porazi.
— Oh, ta »Slovenski Narod«. V podnaslovu o Pribičevičevem shodu v Sarajevu poroča »Slovenski narod«, da je bilo 12.000 udeležencev. V drugi brzojavki pa pravi, da je bilo med poslušalci največ profesorjev in dijakov. Slava Sarajevu, našim novim Atenam.
= Upit posl. Smodeja. Poslanec Smodej je vložil na predsednika skupščine upit, v katerem se pritožuje, da minister prosvete žali poslance. Poslanec Smodej navaja več primerov in sprašuje predsednika, če je prosvetni minister, ki ni poslanec, oproščen 'vseh disciplinarnih predpisov, ki veljajo za poslance. Končno zahteva posl. Smodej, da predsedstvo skupščine prosvetnega ministra opozori, da ne žali poslancev.
= Govorice o nesoglasjih v Davidovicevi stranki so v zadnjem času vedno bolj pogoste. Tako sc; povdarja, da v skupščini poslanca Šečerov in Kosta Timotijevič stalno podpirata samostojne demokrate v vsakem sporu, pa naj je spor s predsednikom skupščine, radikali ali radičevci. Tudi se govori, da deluje poslanec Kumanudi za zbližanjem med SDS in demokrati. Davidovič da še koleba med Veljko-vičem in Marinkovičem. S Pribičevičem pa bi šel le, če bi se Pribičevič zadovoljil z drugovrstno vlogo, o čemur Pribičevič seveda noče nič slišati. Če so te govorice osnovane ali pa so le pobožna želja, je še negotovo. Opozarjamo le, da so se slične govorice pojavile že opetovano, a se vedno izkazale kot neresnične.
= Boj za mesta v Svetu Zveze narodov se nadaljuje. Švedska vlada je izjavila, da je odločno proti temu, da se poviša število stalnih elanov Sveta Zveze narodov. To pa vsled tega^ ker je v interesu manjših držav, da je čim več mest, ki se menjajo med manjšimi drža-vami. Tudi sme skleniti spremembe samo plenarno zasedanje Zveze, ne pa sam Svet Zveze narodov. — Japonska vlada je izjavila, da ona nikakor ni nastopila za povečanje števila stalnih mest. Samo Nemčija naj dobi tako mesto. — Italijanska vlada je tudi proti povečanju, dasi ni opustila svojega nasprot-stva do Nemčije. — Angleški liberalci in tudi delavska stranka so odločno proti povečanju števila stalnih članov, dočim so konservativci se niso jasno izrazili. Mnogo se razmotriva v angleških krogih tudi zopetna izvolitev dr. Beneša v Svet Zveze narodov. Splošno se povdarja, da je taka izvolitev potrebna, ker bi Angleži in Francozi težko pogrešali odlične vloge dr. Beneša pri reševanju ijih medsebojnih konfliktov.
= Besarabija proti Rumuniji. Že včeraj smo poročali, da je nasilna vlada Bratianova doživela pri občinskih volitvah polom. Zlasti težak poraz je doživela vlada v večjih mestih in v prestolici. V Bukarešti je dobila opozicija 16.382 glasov, vladna stranka pa 7328. Vsa večja mesta ko Černovice, Jassy, Galac, Konstanca in Temešvar so v rokah opozicije. Niti sporazum z Madjari ni pomagal vladi, kakor kaže poraz v Temešvaru. Najobčutnejši pa je za vlado popolen neuspeh v Besarabiji. Tu so vse občine brez izjeme glasovale opozicionalno. S tem je Besarabija jasno povedala, da ne mara za Rumunijo in da želi nazaj pod Rusijo. — Vsa nasilja niso pomagala, ljudstvo je jasno povedalo, da je proti nasilnemu režimu. Dobro bi bilo, da bi tudi mogotci v Beogradu upoštevali nauk ru-munskih volitev, da se namreč proti volji naroda ne da vladati.
= Zahteve Sirijcev. V Rimu zboruje mednarodna mandatna komisija. Med dragimi so se udeležili njenega zasedanja tudi zastopniki Sirijcev, ki so izjavili, da vlada v vsej Siriji veliko ogorčenje proti Franciji in Angliji, ki da niste držali svojih obljub. Dvanajst uporov je že bilo v Siriji in vstaje se bodo tako dolgo nadaljevale, dokler ne bo Sirija neodvisna. Da se znajo Sirijci sami upravijati, dokazujejo vzorne kolonije Sirijcev v Egiptu in v Ameriki. Tudi za časa svetovne vojne so dokazali Sirijci, da so miroljuben element. Prebivalstvo Sirije pripada vseskozi arabskemu plemenu, 30Č.OOO Maronitov pa naj dobi samoupravo. Čeprav je Sirija od Francozov silno trpela, so Sirijci vendarle pripravljeni postati tudi zavezniki Francije in skleniti z njo celo vojaško zvezo. Tudi francoski mornarici bi dovolili oporišče v Siriji. Toda le pod pogojem popolne neodvisnosti. Dokler te ne dosežejo, nimajo Sirijci nobenega zaupanja do Francozov in se zato tudi ne bodo udeležili od Jouvenela razpisanih volitev.
= Sovjeti anektirali Mongolijo. Iz Pekinga poročajo, da je Duban (guverner) sinkiviške province brzojavil, da je postala zunanja Mongolija sestaven del SSSK. Pekinška vlada je vsled tega brzojavno protestirala pri sovjetskem poslaniku v Pekingu, Karahanu.
S), novembra na Šentjakobskem odru. L duhovitim sarkazmom smeši našo malenkostnost in našo mračno, predsodkov polno kulturno zgodovino ter našo koncesijomrano »javnost«. Tudi zapostavljanje samega sebe je nas greh. Ali v delu je sila, v sili vstajenje.
Nato ie priobčena »Izjava«, ki so jo hoteli akademiki prečitati v gledališču ob priliki uprizoritve »Zapeljivke« in kar je policija
preprečila^) obravnava nasjetlnji jianek »Zapeljivka in zapeljivci«. Tedaj je uprava slovenskega gledališča brezplačno razdeljevala vstopnice, da bi mladina ploskala. Seveda mladina tega ni storila, ker se zaveda nepod-. kupljivosti svojih nazorov. Kajti samo dvoje poti je za slovensko umetnost; da bo Jacinta ali pa da bo javna ponudba, ki bo zabavala površne ljudi.
Članka »Pamflet ljudskoprometnega dela« in »Obiski« se bavit s škandaloznim »prosvetnim« večerom kolizejskega prosvetnega društva v novembru, kar je že »Narodni Dnevnik* javno ožigosal.
»Obiski« se bavijo tudi s Krekovo proslavo
v Ljudskem domu, ki je bila »prosvetnemu« večeru dostojen pendant.
Vinko Košak objavlja podroben načrt, kako bi se preorganiziralo podeželsko prosvetno gibanje s i>omočjo bodoče »Zveze slovenskih knjižnic« in »Zveze slovenskih odrov« in kako naj bi se politika izločila iz prosvetnega dela.	.	.	„	lr
Bratko Kreft priobčuje zanimiv »Dokument«, ko so trije slovenski poslanci (Ven-cajz, Ploj in »Povsche«) 1. 1901 javno dokumentirali svojo ozkosrčnost glede umetnosti
ter bili nazadnjaško enega mnenja z avstrijsko aristokracijo.	.
Košakova glosa »Cankarjev spomenik ua novo začenja to vprašanje.
D Lokarjev članek »Naša povojna srednješolska mladina« ima mnogo interesantnih in utemeljenih misli, vendar tudi dovolj riskaiit-nih aksiomov, ki bodo sigurno izzvali polemiko.	,
Prof. Gjorgje Tresič priobčuje poročilo o almanahu »Generacija Pred,.9tv®5?^J^‘, katerega izvemo, da se je tudi srbska mladina pričela prerajati v duševnem in idejnem
oziru.	,	.	.	. v. ..
Dr Vebrov »Sokrat-- prinaša nove luci v delo tega velikega misleca, v katerem korenini vsa zapadna kultura.
»Prosveta« vsebuje več zanimivih poročil književnega in gledališkega značaja.
»Dijaško življenje-; se bavi z dogodki univerzi in na srednjih šolali ter v širne
svetu.	„
Zanimivo je »udi »Razno..
Rubrika »Za spomin« pa prinaša nekaj stvari ki so vredne, da se kot kulturni dokumenti našega plehkega časa iztrgajo iz dnevnega časopisja, da bodo še poznejše generacije videle, kdo so sedanji javni kulturni trobentači.
Bogata vsebina »Mladine- jo sama priporoča in priporočamo jo ludi mi. Ona je znamenje, da je naša mladina še nekorumpira-na da ima zdravo hrbtenico. »Mladina« je borbena, to je njena prednost; je resnice, to je njena vrednost. Je pa tudi smo-trena in v tem bo njena zmaga.	r
Dnevne vesti.
STAVBA ČEKOVNEGA URADA.
Včerajšnji mladinski popoldnevnik je silno •ogorčen, ker hoče vlada kupiti na Miklošičevi cesti hišo Jadransko-Podunavske banke in tam namestiti čekovni zavod, mesto da bi zidala lastno poslopje, kakor je bilo to že sklenjeno.
Jasno je, da mora vsa slovenska javnost najodločnejše protestirati proti temu, če bi se namera vlade Tes izvršila. Čekovni zavod naj zida in v tem oziru je vsaka debata odveč. Bil bi nezaslišan škandal, če bi vlada večala stanovanjsko bedo s tem, da meče ljudi iz stanovanjskih hiš, mesto da sama zgradi nove hiše. V tem smo si vsi edini in prepričani smo, da bo vlada tudi spoznala, da je treba poslopje za čekovni zavod zgraditi!
Z ozirom na ogorčenje mladinskega lista pa je treba povedati še nekaj.
Stavba čekovnega zavoda bi bila že^ pod streho, da ni vlada PP prepovedala pričeti z gradnjo. Če se torej danes mladinski list zgraža, potem se zgraža nad slavno SDS, katere ministri so dopustili, da se je gradnja preprečila.
Povedati pa je treba še nekaj. Če bi obstojala še nekdanja Jadranska banka in ne današnja Jadransko-Podunavska banka, potem je gotovo, da hiša Miklošičevi cesti sploh na prodaj ne l)i bila. Od tedaj pa, ko smo Slovenci izgubili Jadransko banko, se pojavljajo stalno glasovi o nakupu hiš Jadransko-Podu-navske banke. Zakaj novi lastniki banke nimajo nobenga zmisla za Slovenijo in bi najraje vse delovanje banke v Sloveniji popolnoma likvidirali. In odtod to večno ponujanje hiš Jadransko-Podunavske banke.	...
Da je Jadranska banka za Slovenijo izgubljena, pa je zopet krivda generalov SDS in njenega tiska. Preko 100 napadov je priobčil la tisk na Jadransko banko in vodil svojo kampanjo tako dolgo, da je bila Jadranska banka za slovenski narod izgubljena.
In v tem je glavni greh SDS in njenega tiska in v tem je vzrok, da palača čekovnega zavoda še ni dograjena.
S tem pa je tudi razgaljeno ogorčenje mladinskega popoldnevnika kot grda demagoga hinavščina! Zakaj, če bi se zgodil ta škandal, kar pa ne verujemo, da bi se res kupila hisa na Miklošičevi cesti, potem se naj zahvalijo oni, ki bodo morali iz svojih stanovanj, samo mladinskemu tisku, ki je uničil slovensko Jadransko banko!
— Sedaj je čas! Tako se glasi naslov bro-šurice, ki jo je napisal bivši angleški državni podtajnik v Maedonaldovi vladi g. Pou-sonby. V brošurici poziva g. Ponsonby vse angleške državljane, da se zavežejo s častno besedo, da se ne bodo pokorili pozivu nobene vlade, ki bi jih klicala na vojno. — Po mestih in po deželi pa razpošilja g. Ponsonby pole, na katerih naj se podpišejo vsi, ki se hočejo odzvati njegovemu pozivu. Ko bo zbranih nekaj milijonov podpisov, hoče g. Pan-sonby predložiti pole s podpisi gospodu ministrskemu predsedniku. — Gospod Ponsonby naj se zahvali Bogu, da ni državljan kakšne
druge države.
_ Iz prosvetnega ministrstva. V soboto je bil končan zakonski načrt o univerzah. Ta teden izdela zakonski načrt o prosvetnih inšpekcijah, nato pa pride na vrsto načrt o osnovnih šolali.
— Reorganizacija osnovnega šolstva v Prekmurju, Kompetentne oblasti v^ Prekmurju so dobile nalog, da naj izdajo čimprej načrt za reorganizacijo osnovenga šolstva v Prekmurju. Letos se sezidajo v Prekmurju tri nove osnovne šole. Pričakuje se, da bo imelo Prekmurje čez deset let dovoli osnovnih Sol.
— Direktna telefonska proga Zagreb— Šibenik. Minister pošte in brzojava je odredil da se ima pričeti takoj, ko bo gotova telefonska proga Zagreb—Split, ki se sedaj gradi, z zgradbo direktne proge Zagreb—Šibenik.
. — Sarajevske sole radi Škrlatice zatvor-jene. Ker so se pojavili v zadnjem času v Sarajevu zopet številni slučaji Škrlatice, so zatvorjene do nadaljnega vse osnovne šole. (dede otrok priporoča oblast, da jih dajo starimi v državni bolnici proti Škrlatici cepiti.
~ ^f®v„caTjP?'Š8kil» in rumunskih zastopnikov ti.ka. Prihodnje mesece se vrši v Jassyju konferenca zastopnikov poljskega in romunskega tiska. Iniciativo je dal šef romunskega tiskovnega biroja Vianu. Cilj konference je ojacerije p ijateljskih in zavezniških vezi med obema državama.
. - Mednarodni urad ad«Sevno lastnino, ^carski zvezni svet je imenoval na mesto Predkratkim umrlega profesorja <lr. E. Ratlis-bereerja za ravnatelja urada za duševno lastnino dr Fritza Ostertaga. Novi ravnatelj je «,» od vodjih
•na razsodiščema Francija—1 e? . .
Peru. Dr. Ostertag je izboren junsi.
— četrt milijona brezposelnih v B
število brezposelnih v Berlinu se je po '° pretekli teden zopet za 10.000 tako, <la J 2n<išalo koncem tedna 243.000.	.	,	,
Propadanje Odese. Glasom sovjet s K 109* o 8t«tistike je imela Odesa koncem leta vnTn«\ *'°00 prebivalcev (proti 650.000 pred .	železniški	in	cestni promet dosega
trenutno samo 25 odst. predvojnega, pomorski pa celo samo 12 odstotkov. V svrho zopetne povzdige gospodarskega življenja in pomorskega prometa se priredi leta 1927 v Odesi velika poljedelska razstava.
_ kuski rtijakj pri Fordu. Kot poroča moskovska »Pravda«, je sklenila sovjetska vlada * amerisKim kraljem avtomobilov Fordom dogovor, po Katerem bo dal Henry Ford 100 slušateljem sovjetskih tehnik priliko, da se bodo nekaj casa y njegovih tovarnah praktično vežbali. 1 ehniki bodo dobivali pri Fordu vso oskrbo, plače pa nobene.
 Kravali radi izterjavanja davkov v čeho-
slovaški. Izterjavanje večletnih davčnih 'zaostankov 5’e izzvalo na Slovaškem veliko
razburjenje. Na nekem shodu so sklenili kmetje, da se bodo branili zoper eksekucije z vilami. Trgovci v Trnovem so dmeli včeraj trgovine zaprte ter so priredili velik protestni shod zoper davčno politiko.
— Vohunska afera r Bukarešti. Rumunska .policija je aretovala te dni v Bukarešti več oseb — med katerimi se nahaja baje tudi zastopnik svetovne tvornice letal Focar — radi vohunstva. Osumljenci so izdali baje neki' tuji državi romunske načrte za zračno obrambo.
— Potvorjeni dolarski bankovci. Ameriško poslaništvo v Bukarešti je opozorilo po naročilu iz Washingtona romunsko vlado na dejstvo, da krožijo na Rumunskem potvorjene dolarske novčanice. Kako so prišli falzi-fikati na Rumunsko, še ni ugotovljeno. Novčanice so tako dobro potvorjene, da jih spoznajo celo strokovnjaki le s težavo. Spoznati jih je najlažje po tem, da je natisnjena številka na zadnji strani, mesto s črno, z modro barvo. Domneva se, da so faMfikati v zvezi z budimpeštansko afero, če ne izvirajo mogoče celo direktno iz Budimpešte.
— Pretep v vveinarski deželni zbornici. V weinar.ski deželni zbornici je prišlo do velikega pretepa med neniškonacionalnimi in komunističnimi poslanci. Nemškonacionalni poslanec Wuansche je zaklical komunistu , Schulze-ju, ki je ostro kritiziral nemško na- ' cionalno politiko: »Vi bi najbrže dobili radi par zaušnic?« Po končani seji je pristopil Schulze k Wuensche-ju ter ga vprašal, če mu misli res dati zaušnice. Nato mu je pritisnil z bliskovito naglico par krepkih udarcev v obraz. Pri tem mu je razbil očala. Nem-škonacionalni poslanec je moral iskati zdravniške pomoči.
— Velika dcfravdacija na litijski pošti. V četrtek zvečer je bila razkrita na litijski pošti velika poneverba: Poštna uradnica Zora Borštnarjteva je poneverila okrog 180.000 Din, Njene manipulacije segajo še v leto 1922. Sicer izborna uradnica jih je znala doslej spretno prikrivati. Ker je bila pa v četrtek nenadoma revidirana ter se ni mogla pripraviti, ji to seveda ni bilo mogoče. Pomagalo ji tudi ni dejstvo, da si je izposodila tik pred revizijo od nekega mesarja 24.000 kron, zakaj v njeni iniznici je bilo najdenih že prvi večer za preko 100.000 Din nezaračunjenih poštnih nakaznic. Uradnica je bila takoj od službe suspendirana. Ker je obljubila, da bo primanjkljaj tekom 5 dni pokrila, so jo pustili začasno na svobodi, ker pa obljube ni držala, je bila včeraj zvečer aretirana. Kam je dejala denar, še ni znano, pač pa je gotovo, da ga kljub razsipnemu življenju ni mogla potrošiti. V afero je baje zapletenih še več drugih oseb.
— Velike nevihte v Bosni. Iz Mostara po-ročajo:V gackem srezu se je odtrgal oblak. Ceste in pota so na mnogih mestih neprehodne.
— Spalna bolezen v Ukrajini. V južni Rusiji divja spalna bolezen. Največ ljudi, namreč 92, je obolelo v mestu Staline.
— Povodnji. Vsled dolgotrajnih nalivov naraščajo vse reke v zahodni Nemčiji. Po-nekodi so prestopile že bregove. Med nekaterimi kraji v Porurju je vsled poplav ustavljen promet. V Rahmu so vse hiže pod vodo. Ren pri Duisburgu je narasel 4 m nad normalom. — Tudi v Franciji in na Nizozemskem naraščajo vse reke tako, da se je bati poplav.
— Velika stavbena nesreča. Pri demoli-ranju pariške umetnoobrtne razstave se je pripetila te dni velika nesreča. Podrla se je stena neke velike galerije ter pokopala 10 delavcev. Dva so izvlekli izpod ruševin mrtva, tri pa zelo težko ranjene, ostali so odnesli lažje poškodbe.
— Nesreče na morju. Na Atlantskem oceanu divjajo še vedno orkanu podobni viharji. V Brestu so prejeli brezžični klic na pomoč, ki ga je. poslal angleški parnik »Cor-nict. Parnik se je nahajal kakih 60 km za-padno od otoka Dueffaut, izročen na milost in nemilost viharju in valovom. Drug radio-telegram poroča, da je izbruhnil na nizozemskem parniku »Petomu«, ki vozi tobak na Nizozemsko, med potjo požar. Na pomoč mu je bil poslan francoski parnik »Iroise . V Cherbourgu so prejeli klic na pomoč od angleškega parnika »Naviere«. Tudi na tem parniku je izbruhnil požaT.
— Samomor v krematoriju. V berlinskem krematoriju se je pripetil te dni razburljiv slučaj. 25-letni kočijaž Kurt Paul se je ustrelil v krematoriju, medtem ko so sežigali truplo njegovega očeta.
— Velika, poneverba. Blagajnik agencije čehoslovaškega brodarskega sindikata v Novem Sadu je poneveril 300.000 Din ter neznano kam pobegnil. Policija je izdala zoper de-fravdanta tiralico.
— Tragedija otroške ljubezni. V nedeljo s°. našli v njunem stanovanju na Dunaju s plinom zastrupljeni 70 letno vdovo Terezijo AUrichter in njeno 33 letno hčer Marijo. Te-r-eaija Altrichter je bila že dalje časa težko DOlna ter bi bila v kratkem umrla. Njena ici se je opetovnno izrazila, da hoče ž njo Y. umreti, ker brez nje ne more živeti.
1°, ,	i6 zamašila vse špranje v
vratih ter odprla plinove cevi. Zapustila je pismo, v katerem izjavlja, da velikega trpljenju svoje matere ne more več gledati.
— Dva predrzna goljufa. Trgovec Gjoko Todorovič iz Nisa se je pripeljal te dni po opravkih v Beograd. V mestu se mu je pridružil eleganten gospod. Ko sta korakala, pogovarjaje se, nekaj časa skupaj, je pobral elegantni gospod listnico. Trgovec se je razveselil in hotel pregledati, koliko denarja sta našla. Predno pa je listnico odprl, je pristopil k njemu drug neznanec ki je pričel nanj kričati, da mu je ukradel listnico. Trgovec se je branil, toda strog gospod nui je zapovedal, da mora dvigniti roke kvišku, nakar ga je jel predavat,, Pri tem mu je izmaknil njegovo latsno listnico s 30 tisoč dinarji, nakar sta jo neznanca
la, pustivši mu najdeno listnico, v kateri pa ni .bilo ničesar drugega kot star zamazan j papir.
— Smrtnonosen pretep med dvema šol- j .duma učencema. 14 letna Selman Mujič in ; Huno Riba v Izljaku pri Travniku sta se na i potu iz šole stepla. Huno, kot močnejši, je \ vrgel Selmana na tla ter ga jel obdelavati s pestmi. Da se ga je rešil, je potegnil Selman svoj pipee ter ga porinil Selmanu v trebuh. Selman je par ur nato umrl. Mladi ubijalec je pogodil svojo žrtev v želodec, zato ni bilo rešitve.
— Adamit v badenskem parku. V baden-skem parku se je pojavljal že par mesecev od časa do časa mož, ki vrgel, če je ugledal kako žensko, raz sebe vso obleko. Te dni je spoznala moža v' Badnu na ulici neka dama ter ga izročila policiji. Izkazalo se je, da gre za nekega poročenega godbenika.
— Praše mu je edgliznil grlo. Te dni so privedli v beograjsko bolnico 14-letnega Dušana Jovanoviča, ki ga je na paši strašno razmesarilo pobesnelo prase. Po mnenju zdravnikov mladenič ne bo okreval, ker nw je pregriznilo prase grlo.
— Lastnik bara v Draškovičevi ulici v Zagrebu in njegovi natakarji obsojeni. Nedavno smo poročali o kravalu v zagrebškem baru. Kot ije ugotovila preiskava, je povzročil incident predrzen natakar, ki je obdolžil nekega gosta, da ima plačati dve buteljki, do-čirn je imel plačati samo eno. Ker ga je gost primerno zavrnil, mu je pripeljal natakar zaušnico. Gospod, ki je bil v družbi gosta, izredno močan človek, se je zavzel za svojega prijatelja ter vrnil natakarju milo za drago. V tem trenutku se je navalil nanj v kavarni uslužbeni orjaški črnec. No, gost ga je absolviral enostavno s krepko brco. Medtem je naščuval lastnik bara na gosta svojega dobermana, ki se je zagrizel atletu v bedro, toda tudi s psom je bil atlet hitro goto.v. Treščil ga je v zrcalo. Sedaj so bili krivci zaenkrat policijsko kaznovani. Lastnik bara Pick je odnesel 8, njegova dva natakarja pa vsak po 14 dni zapora. Natakarja sta morala kazen takoj nastopiti. Pioku je bil dovoljen odlog. Zagrebška javnost, ki je bila nad nesramnim nastopom restavraterja in njegovih uslužbencev silno ogorčena, pravi, da je kazen še veliko premila ter ima prav.
— Mladi razuzdanci. Že dalje časa se je zdelo profesorjem sufootiške gimnazije obnašanje in govorjenje dijakov sumljivo. Vsled množečih se pritožb dijakinj, katere so dijaki izzivali z nespodobnimi kretnjami in besedami, je bila uvedena temeljita disciplinarna preiskava, ki je ugotovila, da so obiskovali mltdeniči nočne lokale ter da so jim dajali pri tem starši potuho. Neki zdravnik je n. pr. opravičeval, zaslišan glede svojega sina-šestošolca, razuzdano življenje gimnazijcev iz naravnega in higijenskega stališča. No, profesorski zbor je bU drugega mnenja ter je tri najbolj »podjetne« mladeniče izključil, več drugim pa naložil po več ur s-karcerja«.
— Žrtve praznoverja. Kot poroča »Rul«, je prišlo v Vronešu v sovjetski Rusiji te dni do krvavega boja med policijo in verskimi fanatiki. Med ljudstvom se je razširila govorica, da izžareva podoba matere Božje v tamkajšnji stolnici nadnaravno luč. Ko je policija to izvedela, je izdala povelje, da se ima podoba odstraniti. To je izzvalo med praznoverno množico silno ogorčenje. Zaslepljeni ljudje so se zbrali pred cerkvijo, da bi bili sliko branili. Rekviziran je bil močan oddelek policije. Ker se množica ni hotela umakniti, so oddali policijski stražniki med ljudstvo par salv. Devet oseb je bilo uibitih, petnajst pa ranjenih.
— Dvojno življenje Mariane Wieser. Pred kratkim smo poročali, da je streljala Mariana \Vieser na Dunaju na svojega ljubimca veterinarja Miohaleka. Preiskava je ugotovila sledeče: Mariana Wieser je prišla pred meseci na Dunaj, kjer je bila v raznih službah. Končno je postala brezposelna ter padla v veliko bedo. V neki gostilni se je seznanila z natakarjem Petrom Niedennaier-jem, ki se je je usmilil ter ji dal hrano in . stanovanje. Kmalu se je razvito med njima razmerje in natakar jo je nameraval poročiti. Mariana Wieser je imela veliko veselje do medicine ter je hodila pogosto :na univerzo k predavanjem. Pri tej priliki ,se je seznanila z veterinarjem Michalekom, ki se je v čedno dekle zaljubil ter ji, prepričan, da ima opraviti s 'koleginjo, obljubil zakon. Od tedaj je postala Mariana dvoživka: Dneve je preživljala z veterinarjem, ki ga je resnično ljubila, večere in noči pa z natakarjem, ki je zanjo skrbel. Končno Mariana duševnega konflikta ni mogla vež prenašati. Odkrila je svojo skrivnost veterinarju, nakar sta se konkurenta sporazumela, da bosta skrbela odslej za Marijano obadva. Kako je prišlo usodepolnega dne do tegsi, da je hotela Mariana veterinarja usmrtiti, še ni natančno pojasnjeno. Te dni so jo iz preiskovalnega zapora začasno izpustili, Mariana
i pa je šla in skočila v Donavo, vendar pa so < jo rešili in sedaj leži v živčni vročici v bolnici.
Posebna špecijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora: Od danes dalje vsak dan od 5. do 8. ure zvečer apetitni pred-večerni zakuski po zmernih cenah.
— Recitacijski večer v Zagorju priredi »Li-teraittio-dramatični krožek« v torek 23. februarja ob 7. uri zvečer v novi občinski dvorani. Spored obsega v prvem delu uvodni govor Srečka Kosovela (Umetnost in proletarec), pesmi in črtice M. Klopčiča, V. Košaka, B. Krefta, A. Gspana, S. Škerla, Sr. Kosovela, v drugem delu pa Seliškarja, Zupančiča, Milčinskega, Cankarja, Čehova in Beizruiča. Spored izvajata Bratko Kreft in Ciril Debevec. Več na lepakih.
1— Pevski zbor Glasb. Matice v Ljubljani.
Skupne vaje za mešani zbor v torek in četrtek ob 18.15. — Odbor.
1— Izredni občni zbor Jugosl.-čehoslov. Lige v Ljubljani se vrši v sredo dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer v mali dvorani »Kazine« v I. nadstropju. Članstvo se vabi k miiiogo-br,ajni udeležbi. Eno uro pozneje se vrši v veliki dvorani »Kazine« poslovilni večer na čast generalnemu konzulu, g. dr. O. Beneš-u. Pričakovati je, da se bode narodno občinstvo odzvalo v velikem številu vabilu prirediteljev. — Vstop prost.
1— Mednaroden potepuh in pustolovec. V ■soboto zvečer je nadlegoval goste v kavarni Emona« neki »žongler'. Ker je bil preveč usiljiv, ,so poslali po stražnika. Izkazalo se je, da je prišel policiji po naključju v roke nevaren mednaroden pustolovec, ki je odsedel vsega skuspaj po svetu že nad 20 let ječe.
1— Zagonetna nesreča. V soboto zvečer so našli za Ljubljanico v bližini kavarne »Central« v mlaki krvi nezavestnega 16 letnega mehaniškega vajenca Ladislava Tomšiča. V prsih je imel globoko rano, poleg njega pa je ležal okrvavljen nož. Fanta so prepeljali v bolnico, kjer je izpovedal, ko se je zavedel, da je obrezoval kos lesa ter manipuliral pri tem tako neprevidno, da mu je nož spoddrsnil ter se mu zaril v prsa.
Prosveta.
»VEČNI MORNAR«. (Nadaljevanje.)
Prvič se Wagner v »Večnem mornarju« predstavi kot pesnik in skladatelj obenem, prvič se tu čutijo posledice uvedbe vodilnega motiva. Vsa tri dejanja tvorijo celoto, (na velikih glediščih uprizore »Večnega mornarja« brez odmora), ki je liki trodejanski dramatični baladi zgrajen na tematičnem materi-jalu Sentine balade drugega dejanja. Povsod enotnost: v dejanju, v scenični zgradbi, v glasbeni karakteristiki, v razmerju pete besede do orkestra. Wagnerjeve reforme, ki so dobile točen in jasen izraz š^le v poznejših njegovih glasbenih dramatičnih delih so kot vsaka novost zadele na hud odpor, ki je tra-jil dolgo. Pa je Wagner kljub temu zmagal. In če je po petnajstih letih prišel na naš oder ter je z neodoljivo močjo zagrabil izvajalce in poslušalce je to dokaz veličine genija, najslavnejšega glasbenega dramatika vseh časov. Uprizoritev in izvajanje »Večnega mornarja« v naši operi pomeni velik umetniški glabeni dogodek, ki je v čast ljubljanskemu gledišču. G. višji režiser Osip šest je insce-niral in režiral delo rutinirano1, z izredno poglobitvijo v snov ter s finim okusom. Scenerija je vkljub nekaterim očitnim pogreškom (n. pr. Holandčeva ladja v I. dej. je v primeri z Dalandovo mnogo prevelika) za naše razmere popolnoma zadovoljila. Glasbeni del opere je naštudiral in vodil g. kapelnik Anton Balatka z veliko ljubeznijo do umotvora, s pridnostjo, vestnostjo in temeljitim glasbenim znanjem. Solistovska zasedba je bila srečna. Prvenstvo je odnesel g. Holodkov kot odličen interpret »Večnega mornarja«, lovor priznanja zasluži njemu ob rami g. Betetto kot Daland. Oba sta za svoji pevski in igralski kreaciji zaslužila viharno odobravanje. G. Orlov je Erika v igralskem oziru pohvalno pogodil, dočim v petju preveč forsira in kriči Ga. Čaletova je bila dobra Senta, dasi v višinah kot g. Orlov nima lepega nastavka in čiste intonacije. Ga. Potučkova (Mary) in g. Mohorič (krmar) sta očividno pod vplivom pravkar omenjenih solistov in solistinj dosegla več kot po navadi. Vzoren je bil ta večer zbor, posebno je treba povedati, da je bil ženski v II. dejanju skrajno pazljiv in točen, kar je pri njem zelo redko. V zadnjem dejanju je za odrom sodeloval tudi moški zbor »Ljubljanskega Zvona« (25 pevcev), ki ga je pa največkrat orkester zadušil. Morda bi ga kazalo pri prihodnjih predstavah postaviti na ugodnejše mesto, da bi bil učinek grandioznega konca opere še večji. Orkestralni part je bil točno naštudiran in izvajan. Predstava je na občinstvo, ki je gledališče popolnoma zasedlo napravila velik utis. Solisti in soli-stinje so bili opetovano aklamirani in deležni navdušenih aplavzov, pravtako tudi g. kapelnik Balatka, ki je prejel v priznanje velik lovorov venec. »Večni mornar« spada med najboljše in najlepše predstave, kar smo jih zadnje čase doživeli v ljubljanski operi in na velikem uspehu iz srca radi vsem izvajalcem iskreno čestitamo!	—«■
Balet »Srcc iz lecta«. Danes v torek, dne 23. t. m. se izvaja v operi zadnjikrat v tej sezoni Baranovičev balet »Srce iz lecta*, ki je brezdvoma eno najboljših jugoslovanskih glasbenih del in ki se odlikuje po izredno pestri in bogati inštrumentaciji. Balet izvaja pod vodstvom ravnatelja Poliča in baletne učiteljice Tuljalcove celotni baletni zbor, pomnožen s člani opernega zbora.
Druga številka letošnjih »Zborov« izide v par dneh. Prinaša dva najnovejša, zanimiva mešana zbora Emila Adamiča »Zazibalko« in »Cigansko posmehuljo« na narodna besedila. Čez 14 dni pa izide marčeva številka z bogato književno prilogo.
Pevski zbor »Glasbene Matice« v Ljubljani
študira veliko glasbeno delo za soli, zbor in orkester dr. B. Širolovo »Abrahamovo žrtev«. Naštudiral in dirigiral ga bo g. prof. Srečka Kumar.
ŠPORT.
Nedeljske nogometne tekme.
Dopoldne so se na igrišču S K Ilirije vršile kot zadnje jesenske prvenstvene tekme med rivaloma Jadranom in Hermes-om.
Tekma rezerv je končala z rezultatom 1:6
v prid Hermesu; rezultat popolnoma odgovarja poteku igre. Hermes je nastopil v tej tekmi z zelo mladimi in razmeroma SibKimi,
Iran 4.
NARODNI DNEVNIK, 23. februarja 15
Štev. 42.
toda zelo talentiranimi igralci, ki so pokazali mnogo. Temu srečanju je sledila tekma prvih moštev imenovanih klubov, ki je končala z nadvse pričakovanje visokim porazom 2SK Hermesa v razmerju 8:1. Jadran je predvedel skupno igro s smiselno kombinacijo, česar pri njegovem nasprotniku ni bilo opažati. Obema kluboma, zlasti pa Hermesu se pozna, da jim manjka zimskega traininga. V Jadranu so zelo ugajali leva zveza Martinak, desna zveza Perko, branilec Pečnik in levi half Rogač. Prvoimenovana sia napravila tudi vse gole za svoj klub, iz-vzemši enega, ki je padel iz enajstmetrovke po srednjem napadalcu Rape tu. Najbol ji igralec Hermesa je bil brezdvomno Zore, ki je tehnično in. taktično precej izpopolnjen. Enajstmetrovko, ki jo je diktiral sodnik proti Jadranu, je njegov goalman bravurozno ubranil. Sodnik g. Vodišek prav dober. Publike radi slabega vremena prav malo — okoli 50.
Popoldne se je vršila na igrišču S K Ilirije med ASIv Primorje in S K Ilirija tekma za pokal, darovan LNP-u od tvrdke Krisper. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah:	Ilirija:	Miklavčič-Pogačar, Beltram-
Herman, dr. Tavčar, Lado-Janez, Poduje, Oman, Doberlet, Inke. Primorje: Erman I-Slamič, Birsa - Zemljak, Gaberščik, Pišelc-Camernik, Erman II, Buljevič, Uršič, Cebo-hin.Tekma je pričela ob 16. uri. Potek igre: početni udarec ima Primorje, ki pride do nasprotnega goala, toda zastrelja. Nato navali Ilirija in v 2. minuti z leve strani prvi gol za Ilirijo, ki vodi 1:0. V 5. minuti doseže Ilirija po Omanu še en goal in zviša rezultat na 2:0. Ilirija ima nato več šans, ki jih pa deloma ne izrabi, deloma jih zastrelja. Primorje se polagoma znajde, igra valuje sem in tja. V 25. minuti diktira sodnik prosti strel proti Iliriji; Miklavčič sicer brani, a ne obdrži žoge; hoteč jo zagrabiti, mu nastrotnik isto izbije v goal — 2:1. Par minut potem izravna Primorje in sicer po krivdi branilcev,
ki sta se preveč oddaljila od svojega goala: Erman 1!. preteče obra branilca in zabije 2. goal za Primorje — 2:2. Po kratkem valovanju se posreči Iliriji po Doberlet-u zvečati rezultat na 3:2. Obojestransko se zastreljuje, ne izrabi se ugodnih pozicij pred goaloin; konec I. polčasa 3:2. Drugi polčas: Primorje je vigrano, igra je odprta. Oman zastrelja sigurno šanso. Igra valovi, Primorje začne pritiskati, nakar se mu posreči z leve strani zabiti goal in s tem izravna — 3:3. Pri tem ostane tudi do konca. Vsled neodločnega rezultata, podaljša scdnik igto, a jo mora po 5. minuli, vsled nastajajoče teme, prekiniti. Dopolnitev se dovrši najbrže v prihodnjem tednu. Publike okoli 700, zastonjkarjev na peščenem griču pred kolodvorom cca 300. Sodil je prav dobro g. Ochs iz Celja. Publika v primeri z lanskoletnimi srečanji, zelo disciplinirana. V Iliriji so se odlikovali Oman, Poduje in Doberlet; manjka jim edino siguren strel na goal. Zelo dober je bil tudi Pogačar, v Primorju pa Erman.II, ki je bil naravnost izboren in deloma tudi Buljevič. Splošno se, pozna obema kluboma zimski training, posebna pa Primorju, ki je od jeseni zelo napredovalo. S lem je postalo Primorje resen nasprotnik Ilirije, s katerim mora slednja tudi računati. — Kandare.
Gospodarstvo.
Drugi poznanjski velesejm se vrši od 2. do 9. maja 1920 v Poznanju. Poznanj je in-i dustrijsko, obrtniško in kmetsko središče za-padne Poljske ter ima najugodnejše komunikacije severne, južne in žapsdne Evrope, kakor tudi zveze z morjem. Poljska država je ravnokar srečno prestala težko krizo, po kateri je ta velesejm posebno priporočljiv za udeležbo in obisk naših izvoznikov in uvoz-i nikov, ki jim je tu odprta najlepša pot, da se uvedejo v poljsko trgovino. Posebno imajo Jugoslovani, sedaj ko se bije hud carinski boj
med Poljsko in Nemčijo, cdprt v Poljski najširši delokrog. Pojanila o udeležbi in obisku ,dajejo brezplačno vsi poljski konzulati v naši državi kakor tudi generalni reprezentant R. Golebio\vski, Ljubljana.
LJUBLJANSKA BORZA.
pondeljek, 21. februarja 1926.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921' den. 76, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 276, bi. 282; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. •zadolžnice Kranjska dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200, bi. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Sla venska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod 7a 'trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Sirojne tovarne in livarne 'd. d., Ljubljana bi. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 90, bi. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120.
Blago: Les: Bukova železni pragovi: 2.51 do 2.60 m, 13>4X23X14 cm 40 vag., den. 30, bi. 31, za ki j. 80; 2.45 m, 12K-X22X12K- cm, fco vag. nakl. postaja 10 vag., den. 25, blago 26, zaklj. 25; deske, smreka, jelka, 20 min, III. 4 m od 16 cm napr., fco vag., Postojna tranzito 1 vag., den. 455, bi. 470, zaklj. 455; hrastovi plohi obrobljeni, 43 mm, 2.65 m in 53 mm 2.80 m, vse od 18 do 30 cm šir., fco, Postojna tr a jr/., bi. 1300; smrekovi hlodi od 25 cm napr., 4 m dolž., suhi, zdravi, fco, Domžale 3 vag., den. 250, bi. 250, zaklj. 250. — Premog: Kal ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica': kosovec za 1 tono bi. 500; kockovec za 1 tono bi. 450; orehovec za 1 tono bi. 4C0; zdrob za 1 tono bi. 350. — Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec nad 600 mm za 1 tono bi. 260; kockovec 35/60 mm za 1 'tono bi. 240; orehovec 20/35 mm za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 mm za 1 tono bi. 190. —
Kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec za 1 tono bi. 170; kockovec 100 mm za 1 tono bi. 150; orehovec C0 mm za 1 tono bi. 140; zdrob za 1 tono bi. 130; rovni z:i 1 tono bi. 120. — Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 76/77; 2%, fco vag. nakladalna postaja 2 vag., den. 295, bi. 295, zaklj. 295; koruza um. suš., fco vag. naikl. post. 1 'A vag., den. 140, bi. 140, zaklj. 140; koruza času primerno suha, par. Vinkove! bi. 120; koruza času primerno suha, fco vag. nakl. p. za III. l vag., den. 122, bi. 122, zaklj. 122; koruza času primerno suha, fco, Postojna tranz. blago 157; koruza času primerno suha, za IV., V., VI., fco, Postojna tranz. bi. 175; koruza in-zulanka, fco vag. Čakovec bi. 165; koruza bosanska, par. Ljubljana bi. 165; oves slav., zdrav, suh, rešetan, par. Vinkovci bi. 185; oves bački, fco vag. nakl. post. bi. 185; oves bački, par. Ljubljana bi. 217.50; ječmen 63 kg, par. Ljubljana bi. 195; ajda preikm., fco Ljubljana bi. 270; proso prekm., fco Ljubljana bi. 225; rž rnedj., fco vag. Čakovec blago 190; rž 72/73 kg, vlastel., fco vag. Ljubljana bi.'225; otrobi drobni, fco vag. slav. p. blago 115. — Gradbeni materijah la Portlandce-rnent »Salona-Tour«, fco vag. Solin: v juta-vrečaih po 50 kg bi. 40; v papirnatih vrečah po 50 kg bi. 45. — Eksekutivna prodaja: Koruza um. suš., fco Postojna tranz., akreditiv 1 vag., den. 160, bi. 160, zaklj. 160.
BORZE
Zagreb, dne 22. febr. Devize: London izplačilo 56.725— 57.025, ček 56.667—56.967, Pariz 203.22—205.22, Praga 168.126—169.126, Curih 1094.04—1098.08, Milan 'izplačilo 228.19 —229.39, Berlin 1352.6—1356.6, Budimpešta 0.0795—0.0799, Bukarešta 24.75—25.25.
Curih, dne 22. febr. Beograd 9.1275, New-vork 519.50, London 25.265. Pariz 18.5625, Praga 15.3775, Milan 20.8825, Bukarešta 2.23, Sofija 3.7625, Dunaj 75.08, Berlin 123.675, Budimpešta 0.007275.
Jack London:
19
Mo ski vrag.
Kasneje dopoldan sein doživel vse drugačno izne-nadenje. Ravnajoč se po kuharjevih napotilih sem se bil pedal v sobo Wolfa Larsena, da jo pospravim iti naredim posteljo. 01) steni blizu vzglavja ležeča, je bila polica polna knjig. Ošinil sem jih s hitrom pogledom in sem ves začuden opazil imena kakor Shakespeare, Tennyson, Poe, De Quincey. Bilo je tudi več znamenitih knjig, med katerimi so bili zastopani možje kot Tyndall, Proctcr in Darvvin. Našel sem tudi zvezdoznanske in fizikalične knjige in opazil Bulfinchovo Starost bajke, Shavvcvo Zgodovino angleške in ameriške književnosti, pa J< hnsanovo Naravoslovje v dveh zvezkih. Nadalje je bilo več slovnic, kakor Metcalfova, Reedova in Kellog-geva, in nasmehnil sem se, ko sem vzel izvod Pravilne angleščine.
Nemogoče mi je bilo spraviti te knjige v soglasje s človekom, kakoršnega sem bil videl; ugibal sem, ali je te knjige tudi prebral. Ko pa sem urejeval posteljo, sem našel med rjuhami popolno izdajo Browninga; očividno mu je knjiga padla iz rok, ko ga je bil obšel spanec. Odprta je bila pri pesmi »Na balkonu«. Tu pa tam sem tudi opazil mesta, ki so bila s svinčnikom podčrtana. Ko pa mu je ob nekem sunku ladije knjiga padla iz rok, je iz nje padla pola papirja. Bila je vsa počečkana z geometričnimi liki in nekimi računi.
Bilo je očito, da ta strašni možak ni bil navaden tepec, kakor bi človek neizbežno domneval po pojavih njegove brutalnosti. Na mah mi je postal zagonetna osebnost. Ena ali druga plat njegove čudi je bila umljiva, ampak obe plati skupaj, to ni bilo mogoče. Omenil sem že bil, da je govoril pravilno, izborno, le tupatam ga je pačila rahla netočnost. V navadnem govoru z mornarji in lovci je včasih, kajpada mrgolelo pogrešk, lil pa so izvirale iz narečja samega, toda v tisto malo besedah, ki jih je bil govoril z menoj, se je izražal jasno in pravilno.
Ta pogled v drugo plat njegove osebnosti mi je moral dati pogum, in sklenil sem, da govorim z njim ; denarju, ki sem ga bil izgubil.
>Okraden sem bik, sem mu rekel malo pozneje, ko sem ga našel, ko je stopal sam o1j hišici sempatja.
a Gospod«, me je pozdravil ne sicer- osorno, toda resno.
»Okraden sem bil, gospod,«: sem pozdravil. »Kako se je to zgodilo?« je vprašal.
Nato sem mu povedal celo zadevo; kako so pustili im jo obleko v kuhinji, da se posuši, in kako je pozneje malo manjkalo, de me kuhar ni pretepel, ko sem mu omenil celo zadevo.
Nasmejal se je moji zgodbi. »Nepošteni stranski dohodki«, je završal. »Nepošteni stranski dohodki tega kuhareta. Ali pa se ti tisto tvoje bedno življenje ne vidi vredno te cene? Povrh ti bodi to v nauk. Sčasoma še
že naučiš, kako je treba pazili na denar in skrbeti zanj. Doslej je bržkone to opravljal tvoj pravni zastopnik za tebe ali gospodarski zastopnik, kakor domnevam.«
Čutil sem mirno roganje, ki je zvenelo iz njegovih besedi, vendar sem vprašal: »Kako ga dobim zopet nazaj?«
«To je Tvoja skrb. Sedaj nimaš tukaj ne pravnega ne gospodarskega zastopnika, zaradi tega se boš pač moral zanašati sam nase. Kadar dobiš kak dolar, drži ga. Človek, ki pusti svoj denar ležati okoli tako kot ti, zasluži, da ga izgubi. Povrh tega si se pregrešil. Nobene pravice nimaš poslavljati izkušnjave na pot svojega bližnjega. Izkušal si kuharja in padel je. Njegovo ne-umrjočo dušo si pripravil v nevarnost. Ampak, takole mimogrede rečeno, ali veruješ, da je duša neumrjoča«?
Lenobno so se mu vzdignile veke, ko je vprašal to vprašanje, in bilo mi je kakor da se mi odpirajo globine in da sem mu zrl v dušo. Ampak bila je zgolj premama. Dozdevalo se je pač, da sem videl daleč in globoko vanjo; ampak noben človek še nikdar ni posebno globoko gledal v Wolf Larsenovo dušo, če je sploh zrl vanjo — o tem sem prepričan. Jako samotna duša je bila to, kakor sem pozneje doznal, ki se nikdar ni pokazala kakšna je, dasi se je v redkih trenutkih igrala, kakor da bi se bila pokazala.
Iz vaših oči razbiram neumrjočnost«, sem odgovoril epustivši običajni »gospod« za poskušnjo, ker sem menil, da jo intimnost razgovora oprav ičuje.
Zakaj Ker
je bil Dunajski jesenski sejem 1925 tako uspešen?
na Dunaju, trgovskem središču srednje Evrope, ponudi 7000 razstavljalcev svoje izdelke v največji izberi in po najnižjih cenah!
Zato obiščite
Dne 6. marca t.1. dopoldne ob 9. uri se vrši pri okrajnem sodišču v Radovljici prostovoljna javna dražba
od 7. do 13. marca 1926.
Posebne prireditve:
Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles.
»Elektrika v poljedelstvu.«
Lovska razstava.	Razstava	hranil	in	nasladil.
ZMT' NIKAKEGA VIZUMA ZA POTNI LIST! "•C S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez mejo! Vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah kakor tudi na Donavi.
Pojasnila vseh vrst in sejmske izkaznice se dobe pri
Wiener Messe A. G., Wicn VII
in pri častnih zastopstvih v LJUBLJANI: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 2,
Zveza za tujski promet, Aleksandrova cesta 8, Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ..Vrtnarska šola“ v Kranju
zelo pripravna za večjega obrtnika; v hiši se nahaja eno stanovanje od 2 sob, kuhinje pritiklin, 2 kleti, 2 velika in eden manjši poslovni prostor, vodovod in elektrika v hiši. Hiša je oddaljena 2 minuti od kolodvora Radovljica, ter je sodno cenjena na 140.000 Din. Izklicna cena 80.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okrajnem sodišču v Radovljici. — Pojasnila daje lastnica HINKA HORVAT modistinja, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 10/IL desno.
- ČEBIN
kitova ulica Ml. * Telefon 56,
E
s
v
fc*
VINOOET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi tiajfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
Zahtevajte ponudbo! "3®C.
E—
Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisaraa v Jugoslaviji.
Pisarna: Ljubljana, Dunajska casta Ste*. 1 a, II. nadstropje.
$
n
n
■
r
m
R
B
H
E
Vi
B
H
&
48
K
n
n
MALI OGLASI
Cma ogUsoM 4» St h—d D trn V—-, vsaka bjm**1!®* beseda
M P"-
Gnsood
kateri je absolviral trgovski tečaj tar ima eno leto pisarniške prakse, išžo službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. — Ponudbe prosi tia upravo Usta pod »Dobra moč
Oglašajte v Narodnem Dnevniku41
Kot praktikant
telim vstopiti h kakemu Ijubljan-»ksmu podjetju. Imam pisarniško prakso ter sem popolnoma zmožen knjigovodstva, korespondence, strojepisja, stenografije, vešč sem perfektno slovenskega in hrvatskega jezika. — Ponudbe prosim na upravo lista pod: >Marljiv*.
Daljnogled
proda za ceno 200 Din. -pove uprava lista.
Nasi«?
Gospodična
ki je celi dan odsotna išče malo Pre" prosto sobico. — Ponudbe na upravo lista pod: »Sob«*-_________
Stanovanje
obstoječe iz kuhinje dn sobe išče stranka. Plača postranska - Ponudbe na upravo li*ta pod: »Stanovanje«:.
mirna
stvar.
Odda se
takoj klet suha za skladišče. Na»lov pove uprava list«.
Izdajatelj Ln *d*o varni urednik AL1K8ANBHR žBLKZNliiA*.
- Za
tipkamo >M«*kurt v L*iWjaai Aadr«j S«v*r.