33. Ste\ilka.                           Ljubljana, v soboto 9. februvarja.                    XYH. leto, 1884
Izbaja vaak dan  sveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poSti prejeman za »vatrij ako -ogerak e deiele *a vse leto 15 gld., za put leta 8 gld.,   sa ćetrt leta 4 gld.,  u jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lj ubijano fcrea pošiljanja na dom za v»e leto  13 gld., za Ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meaec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom   računa se po
10  kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko veft,  kolikur poštnina znafta.
Za oznanila plaCuje se od ćetimtopne petit-vrste po 6 kr., 6e ho oznaoilo jedeokrat tiska, po B kr., če Be dvakrat, in po 4 kr.,  Ce se trikrat ali  veCkrat  tiska.
Dopisi naj se izvolć frankirati. — Kokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravniitvo je v Ljubljani  v Frana Kolmana  hiši, „(»ledališka   stolba".
Upravnifitvu n»j se blagovolijo poiiljati   nuroinine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Z  Dunaja 8. februrarja.
Ra/prave o izjemnih naredbab v odseku Se neso končane. Liberala se zlasti nad tem spod-tikajo, da naredbe neso om ej e ne na socijalne demokrate, ampalc so splošne, se tedaj obraćajo sploh proti vaein društvom. In da policija naredbe re8 v tacem smislu smatra, kaže njenu postopanje proti tacim društvom, kateri gotovo z socijalnim! demokrati iu anarhističnimi nakanami nićesar nenaaje opraviti, na primer gtudentovskim društvom, katerim se je ukazalo, da morajo vsak govor policiji predložiti. Slav-nostnemu odboru za Turgenjevljevo slavnost pak je policija prepovedala vsaki govor, ter le dovolila petje.
Drugi ne manj imenitni ugovor imajo liberalci, da v naredbah oikjer ni rečeno, za koliko (asa so veljavne. Leviea bode te daj iz teh dveh razlogov — in našla jib bo gotovo Se vec — glasovala proti naredbam. Dr. Gregr in Mladočehi tuđi nećejo priznati neobbodne potrebe vladine naredbe in bodo proti nj ej govorili in glasovali.
Večina bo tedaj odvisna od Coroniui-jevega kluba. Ako bode beli klub z a naredbe, potem ima vlada vender 6e večino. Ako ne, jej ne ostane drugi pot, kakor raspust državnega zbora.
Odsek bode jutri nadaljevul razpravo, in če priđe do sklepa, izvoli poročevalca. Tačas se bode tuđi izvedelo, kaj nameravajo liberalci in kakšne posebne nasvete mislijo staviti. V zboru pa bode debata morda še le koncem tedna ao začela. Tedaj bo spet druzih štirinajst dnij zboruvanja minolo z neplodnimi govori. In če ne naredbe od večine državnega zbora potide, in če bo to njegovo posled-nje politiško delovanje pred razpuatom, bati se je pač poalancem hude kritike, 5e8, da volilcem, neso domu prinesli ni5 druzegs, ko nek&j višjih davkov in izjemne naredbe.
G. Božidar Raič je v denašnji seji utori 1 obljubo, seveda v slovenskem jeziku.
Tuđi dalmatinski postanci žele, da bi o izjemnih naredbab ne porocal kak južni Slovan. A po poslovnem redu se poslanec, ako je v katerem odseku, ne more biez važnih razlogov odtegniti po*
ročanju, ako ga voli odsek. Če bo tedaj dr. Toukli izvoljen referentom, kar se skoraj gotovo zgodi. 86 ne bo z lebka otreael te ne ravno   prijetne naloge.
Gospod profesor Šuklje — oponent.
(Konec.)
Konečno si laskamo i&razevati ataliŠČe odlične većine Ljubljanskega mestnega zbora, ako trditno, da je njega sklep utemeljen in opravićen v ustav-nega zakona členu XIX-tem, tuđi če Be z njim za BlovenŠčino na realki zahteva obligatnost v stvarne m pomenu te besede. Ne le, da Be obligatnoat slovenskemu jeziku naceloma pripozna, temuč pravico imamo kot narod tuđi terjati in paziti, da se načelo to tuđi istinito iz vršu je, zlanti, da njega ne rod u os ti na kv&ro samovoljuoat ne preobraća v prazen videz. In za to prepričanie in zahtevo pa imamo jako dobro oporo v členu XIX-tem, samo prav ga nam je treba tolmačiti znati, — najprvo pa hotćti!
Tolmačenje, kakeršno smo mi v 19. listu iz-pregovorili, kakerdno je prav nisko pero napisalo v 5. Stevilki „Slovana", ne dela uatavnemu zakonu čisto nobene sile, in zavest imamo, da nam pritrdi vsakdor kolickaj v tacib atvareh izveden mož, če tuđi pri tem ne misli na korist in čast svojega naroda. GoBpod profesor Šuklje sam vzklikne: „Naša naloga naj bode, da uživotvorimo alinejo 1. čleua XIX. !u Dobro ! Kako more slovenski narod, ki boce in ume svojo narodnost in jezik braniti in gojiti, kako more on kot državno-pravno pripoznana celota trpeti, da se mu potujčujejo nežni otroct, aamega sebe nezavedajoii se mladeniči, ki so se rodili na pamtivečno slovenskih ti eh in so vzrastli v emineutuo slovenskej deželi, kakor je to naša deželaV Ali ni že moralno prisiljen in poklican, obustaviti nenaravno pocetje 8amovoljuositi sturisev ali pedagogov, ki učencu, odtegnivši mu pouk slovenščine, tako vzamejo narodnost slovensko, h katerej je po svojem rojstvu pripadal in katero bi baš zbog tega v poznejših letih rad in vesel na srce pritiskal in ne-goval jo do smrti? Sploh pa, ker mora vsaka kolickaj vredna pravica že sama v sebi imeti sredstvo, da se obistitijuje in brani,  za   tega  delj   je px>Btavodajalec   v
1.   odstavku   člena   XIX-tega   s   pravico vred „im plićiteu dal tuđi   oblast,   da   »me uarod   v   obrambo   in   ohrambo   svoje  narodnosti   in   svojega   jezika   pri   »vojej učečej   se   mladiui   razpul&gati   s  silo in zahtevo.    Kdaj   pa  bi alineja 3. XlX-tega člena imela prevladovati   nad   narodovo   voljo,   to   bi   se dalo  določiti v vsakem poHamtčnem slučaji, vsekako pa je na mestu   določba,   ki   v   narodnem  interesu kliče: pozor!   Tako se ume tolmačiti,  tako Be tuđi mora!    Kajti  po gospoda profesorja Šukljeja samo-učnej interpretaciji bi se amel  vsacega   trdosloven-skega   kmeta sin   oprostiti   alovenskega   nauka,   in vsled tega si po pravilih logike lahko mislimo  konec n o posledico, da bi tako slovenskej narodnosti, slovenskemu  jeziku   bila   tla   popolnem   izpodbita, kakor se je dosedaj bilo le vzbujeuej naroduej   zavesti zahvaliti,   da po srednjih Solah slovenščiua ni trpela Še ve.č  preziranja   baš  zavoljo   nevarne   alineje 3. v členu XlX-tem!    Kaj pa k   vsemu   temu pravi odetavek prvi tega   ustavnega   zakona,   to  je nam   bridko  jasno,   ne pa  gospodu prof. Šukljeju, kateri bi pač labko vedel,   da  je postavo tolmačiti po dubu,   po   logiki,   ki   že  ve sprijazniti na videz protivo  si   hodeče   določbe.    Ako je torej gospoda Dasprotnika slovenske narodnosti mar in skrb, mora jej   za  prave   in   popacene   Slovence   pripoznati tuđi   sredstvo  obligatne elovenštine po srednjih šolah.    S slovenBkimi   parulelkami   na Ljubljauskej realki,   za  katere   gospod   profesor   vztraje,   bi  se nikdar tisto ne doseglo,   kar   se   namerava   z  obligatno slovensčino:   oni Lažinemci,   ki   se bi dveur-ueinu obveznemu pouku slovenšfine znali odtegniti, bi to storili tem lažje v  lice splošnemu slovenskemu poučevanju, in kakor do sedaj, ce ne Steviluiše,   bi tuđi odposlej vedeli se   sklicavati   na   interpretacijo svojega pokrovitelja!    Iu kar bi pri   tem  bilo   naj-hujše, je to, da bi mi i?recno v  našej   deželi   pod-prli lažinemštvo,   poleg   tega   pa   odstopili  od ter-jatve, da se ima slovensčino v primeri z njeno  de-jansko veljavo v tej alovenskej duželi smatrati   vsaj za jeduakorodno z nemšf.ino,   vsaj   za načelno obligatno na realki v gluvnem mestu!
Tucega tolmačenja. tacega preudarjanja priča-kuje slovenska politika od   svojega   zastopnika.    Mi
LISTEK.
Cetrto berilo
za ljudske in nadaljevalne sole.
Tako se imenuje lična knjiga, kakerSne do sedaj ljudski učitelji in nada učeča se mladina navadno neso dobivali v roke. SeBtavil jo je znani pedagog g. Peter Končnik, vodja celjskej gimnaziji, ki v do-vejšem času naše ljudske Sole prav marljivo zalaga z dobrim^ berili. To knjigo izdala je c. kr. zaloga SolBkih knjig na Dunaji; obsega 328 stranij, velja 60 kr. in ima tako-le razdeljeuo tvarino: I. Povesti, popisi, pesui in pregovori. II. Iz zemljepisja. III. Crtice iz prirodoslovja. IV. Prirodopisje s posebnim ozirom na kmetovalstvo. V. Človek. in 61oveško društvo. VI. Iz zgodovine. Ćela kujiga ima po vsem izborno zbrano gradivo od naših najboljših pesnikov in pisa-teljev, kakor so: Cegnar, Eriavec, GregorčiČ, Jenko, Jurčič, Levstik, Ravnikar, Slomšek, Stritar itd. Vender, to se mi zdi pomanjkljivo, da nabajamo od Slomšekovih raznih spisov jedino basen „Hojka in koBtnnju. To pa omenim le za tega delj, ker je ravno Slomšek naš prvi in nujvefci pedagog, ki torej
gotovo zasluži, da se mu v jednakih knjigah odmeri važnejši prostor. — Izbrani spisi iz „Vrtca" in „Zvona" so prav primemi. Knjiga bode torej posebno dobro služila v prvej vrsti višim razredom ljudske sole, pa tuđi drugim jednakim šolam (ua-daljevalnim in meščanskim). S tem berilom odprav-ljena je potreba posebnih knjig za „realije" (zemlje-pis, zgodovino, prirodopis) ter ustreženo občni želji pedagogov, ki spoznavajo berilo kot središte vsega pouka v ljudskej soli.
Knjiga bode tuđi učiteljem dobro služila v lastno nadaljovalno izobraženje, kajti za marsikatero teže razumljivo berilo treba se jim bo skrbno pripravljati za pouk. Oglejmo si pa vsebino knjige nekoliko natunčneje.
I. oddelek je prav primerno urejeu. V II. oddelku iz zemljepisja čitamo jako dobre zemljepisno-zgodovinske opise posamicuih avstrijskih mest, mej njimi: Celovca, Gradca, Ljubljane, Trsta, Duuaja, zlasti Ljubljana je jako zanimljivo in temeljito opisana. Ni mi tieba dokazovati, da taki opihi ueizmeino pospešujejo pouk v zemljepisji. I           III. oddelfk hb  nam  vendev nekoliko pomanj-
; kljiv zdi.    Kujti   popisi   tako   malo znanih kemičnih i „elementov"   kakor  so:   Klor,   Kalij um,   Natrij um,
Kalcijum, Aluminijum, po našdm mnenji ne spadajo v ljudsko solo, posebno, ker ni mogoče kaj tacega razkazovati s poskusi. Mislimo, da bi bilo mnogo bolje, če bi se bil gosp. pisatelj postavil na bolj praktično stališče, ter nam mesto omenjenih wele-mentov" opisaval izdelovonje stekla, poreelana, smod-nika, plina; nadalje opisal apnenico, ra^ložil, kako se pivo kuba, jesih dela, kako vino vre itd. To bi učencem gotovo ve6 koristilo.
IV. oddelek moramo pa posebno pohvalno omeuiti, ker s prirodopisom je združeno kmetijstvo. Srečna misel, ki bodo posebno šolam nn kmetih mnogo koristila. Neovrgtjiva resnica pač \edno ostane, da so za poljedelca naikoristneji nauki branje, pisanje, račuiiatvo in umno kmetijstvo, torej naj Be vspkateri tuđi zadnjega predmeta že nekoliko v Ijudskej Soli uči in tu pntvo podlago za poznejže prsktično življenje pridobi. Tuđi domača lekarna je tukuj popolnem na mestu.
V V. odilelku se   rav.lagajo   državne razmere.
Tuđi VI. oddelek je prav  previdno sestavljeu.
Jako poućljivi sestuvki so: „NaraS6auje av-strijske-ogerske države". „Imtnittnjst doinače zgodo-vion"; potem životopisi: „Slomšt'ka, Junež-if-u, Zrinj-bkegu, Lavdoua] Trgettbcffa.   V/i«*titi tuki životopisi
nečemo gospoda proiesorja Šukljeja kucati m odgovor, zaltaj je ou (uamrei goHpotl profesor Šuklje) v Ljubljanskem mestnem zboru nasvetoval dasenernškijezik na Ljubljanskih normaIkah ud tretjega razreda naprej obligatno za vae slovenske učence poučuje, da-si je tuđi te daj vedel ui znat za alinejo 3. Ćlena XIX-tega, kat era prepoveduie silili koga k učenju druiega <ie-želnega je ika. Nego le vpraAamo ga, kako je on v stanu dokazati formalno vjemanje svojega nusveta z omeojeuo zakonito določbo ? Pa ne, da bi se lavrnilo nas z zuanini frivolnim argumentom: „Ja, Đauer — das isl ganz etwas anderes!** Ali tuđi tu bi ostalo nerešeno vprašanjt1: kje ima gospod profesor «vojo logiko, kje svojo doslednost? Mi tuđi gospoda na-aprotnika nečemo opo/arjati, naj proSnjo mestneg* zbora Ljubljanskega nnvzlic od njega uvaževanemu 3. odstavlcu fclenu XlX-tega r. kr. deželuemu šol-skemu svetu toplo priporoči, češ. da se je 3. od-stavck pn iatej visokej oblasti Že čestokrat negiral in prezrl, to pa zlasti takrat, ko je nemščino kot obligaten učen predmet za vseučence postavila na vseh tri- iu većrazreduih, da, ćelo na nekaterih dvorazrednih ljudskih šolah na Kranjskem. Tuđi ne kažemo še na druge istine, — le opozoriti nam je še g. pro-fesorja, da amo m OBtanemo tako „logično nesruiselni", da bodeino delali na propast čleua XIX tega, ako se bode z njim sila in sramota ilelalo slovenskej našej narodnosti, ali poprej pa š« na propast tistib, ki v neavesti svojeg* pokliča ta „palladium" zlora-bijo in da svojemu narodu z njim ćelo nadeje teio, kutere iz njega iz vi rajo! Proti interpretanto a la  Šuklje se bodemo  borili.
Pokazati .smo, da je gospod profesor Šuklje imel iiHjiimnj razloga, protiviti se obrtivuavanemu nasvetu; naj bi ga bil smatral tako ali tako: že princip je bil vreden, da narode u zaatopnik za voljo njega zataji opozicijski instinkt in  se zanj izreče.
S tem bi sicer mi imeli biti pri kruji in tuđi reCi: Sapieuti bat! Toda gospod profesor Šuklje je veliko preinteresautcu mož, da bi se mi mogli tako hitro od njega ločiti, kadar imamo priliko govoriti o njem. Z nekukim zudoSčenjem nam je poudarjati, da je bil gospod nasprotnik v tem vprašauji do pifiiCH istih mislij Se pred šesti mi rae- j 8eci, kakor mdo mi še oaodams! V 173 številki ! „Slovenskega Naroda"1 z 31. julija 1883 piše go-Bpod profesor Šuklje v uvodnem Članku o „Clam M ur tin i če vem predlogu". Ta predlog, kakor smo že omenili, zabtevu za Ćesko to, kar Ljubljanski mestui zbor za Ljubljansko realko. Tatn pravi:
.... „Odlični ta poalauec uasvetuje namreč resrlucijo do vlade, naj se po srednjih šolah upeljcpouk v druge ni deželnem jeziku in sicer obligatoričoo za vse učence, one izimši, pri katerih stariM zahtevajo njih oprošćenje od tega učnega predmeta."
Opipavši krik Nemcev za voljo tega predloga, ki bi sluzi 1 njihovim potrebam, piše gospod profesor dalje:
„Oziraje se ted»j na svoje praktične potrebe moral'  bi Nemci jake simpatično pozdravljati Cla m-
navdušujo;o mladino za vladurja in doinovino. Mi Bicer {»ogresatno već tacih životopisov posebno iz avstrijske iu sluvanske zgodovine Preduo pa ome-uimo >e diugih pomunkljivostij, prosimo zaslužnega g. šoiniku, da to nado oceno za dobro vzame, ker naš lirmeu ni mu kaj očitati, ampak nas le vodi v presojevaoji ljubezen do resuice in domaćega Šolstva. Čudno se nam zdi, da je g. piaatel| popoluem po-zabil inerslvh pti v.sej avojej temeljitosti in skrbrio-sti. Tu bi bili na mestu kratki opiai geometrijčnih tek1«. Veljavo ćele knjige bi tuđi povzdignile pri-merne podobe, kakoršne nahajamo v jedoacih nem-Ških kojig^h. G. kr. šolska zalog* bi nam lehko kaj tacega preskrbela. — Konečno naj le Še omenhno, da pri vseh imenovanih pogreakih je knjiga iavrstna ter bode gotovo tuđi dobro služila svojemu naraenu. Take knjige se gotovo veseli vsak učitelj. Ako je hotel do t-edaj na tem polji v viših r&zredih uspešno delovati, moral je le nemške knjige prebirati. In kako tezavno je pripravljanje iz nemških knjig na slovenskih šolab, le tišti ve, ki je sam skusil. S to knjigo num je g. pisutelj jako vstregel. za kar ho mu ražu u učiteljev — tuđi vsi Slovenci hvaležni.
Vaški.
MartiniCev pretilog,   kateri ni v  prvej  vrsti   koristit  baš  sinom  nem4kega naroda!
Ali kje bi našli toliko treznegu miljenja pri fanat čnih Liaeurjih nenišk»ga javnega mnenja! Še ni stavljen Clam-Martinicev predlog v českera de-želnem zboru, in — že ga obsoja slaboglaani koncert lib^ralno-nemških novin kot drzen atentaot na nemSko narodnost in na ustavo. Isti nemški krogi, kateri so tedaj, ko so imeli državno krmilo v avojej oblasti, z nogami gazili §. 19. državnih temeljnih zakonov, akl cujejo se tedaj proti Clam-MartiniĆevemu predlogu na isti paragraf. Krčevito se prije-majo izraza „obi igato risch," ter glasno upijejo, da nasprotuje pred log jasne j do-loćbi temeljnega zakona, katera prepoveduje pri pouku druzega deželuega jezika vsako nasilstvo, „die Anwendung eines Zwmges.u Pač je te?.ko, oh raniti si hladno kri uas proti tak em u furizejatvu! Še so nam v ^ivem spominu oni sramotni prizoii, ko se je moral Slovenec na svojej lastnej zemlji v realkah izka/ovati a posebnim do-voljenjem starišev, ako je hotel učiti se materin-scinu, mej tem, ko sta bila tu ja jezika, italijunščina in francošcina, zanj ipao taeto obligatna. Takrat ni bilo »lizati nobenega teh liberalnih Tartutfov, da bi obsojal barbarstvo, baš nasprotno: veselo so plo-skali, ko se je to kruto portopanje od merodajue strani zagovarjalo po deželnih zboriti! Sedaj pa kli-ćejo na pomoi1: isti glasoviti §- 10. okoli katerega se suce ž»lostnu zgodovinu našega trpljenju. I n veuder je povseui jasno, da ta pred log ne upeljb nikake«a n a h i 1 a t v a za kogar si bodi. Besedica nmeritoriscbu nikakor ni odločilna, kaj ti znano je, da na na£ih srednjih šolab postane vsak prosti predmet (pri nas na pr. ttalijan-šf'ina ali francoAčina) obligatortčen za vsuke^n, kateri se prićetkom šolskega leta vanj da upisati. S i-cerpasenoben učenec ne sili k učenju druzega deželnegajezika, kaj ti vsak mora biti oprošten, kakor hi tr o uj ego v i s t a riši to želj o izjavilo. To tud) ni odvisno od samo-voljnosti ravnatelja ali profeaorjov, temveć predlog sara poudarja ter varuje te pravice, in tedaj nikakor ne nasprotuje narodnomu pravu in temeljnim zakonom.
Drugo pitanje pa je, zakaj se mi  Slova ni zanimamo za Cla m-Martiničev pred-log,  dusi je stavljen, kakor smo  dokazali,   v  neni-škem interesu. OJkrito rečemo, da tega ne atorimo iz  slovanskega,   temveč   iz   svojega   avstrij-Hkegd stališ ča.   A vs trija ka monarhija nema Iju-tejdega protivnika,   nego je   domaći   razpor,   prepir mej lastnimi narodi.    Brezdno pa,   katero daudanes še zeva mej avstrijskimi narodi, je zaradi tega tako globoko, ker naši Nemci   v svojej   oholej   ošabnoati zanemarjajo,   seznaniti s« z jezikom  svojih sosedov, osvedociti se o njih kulturnem   napredku.    Nemci nas  Bovražijo,  kernas premalo poznajo — in baš iz tega uzroka smo   uverjeni,   da bode naše protivje   izgubljalo   veliko   svoje   ostrosti,   kakor hitro se   bode   Nemcem   v mešanih   deže-lnh  ponujala prilika,   od mladih   nog »em seznanjati se   z uarečjem   svojih   soduže* lanov.    Da je   to   vpraSanje   v istini   eminentno avstrijsko,   zato imamo   klasično prićo, presvetlega vladarja samega.  Koje Nj.  Veličanstvo presvetli cesar v Ljubljanskoj  gimnaziji iiveJel, da se ogromna većinu nemških  učence v  vender le uči slovenski, odobrit  je to glasno ter je s  posebno krepkim naglasom   večktat   potiavljul; Das  ist sehr gut    so ist es recht."     Sklicevaje   se na to ce^arsko izjavo, o katerej iznajdljivi nasprotni list<  molče,   in oziraje   se na dobrodejne   naaledke, kateru bode imel Clam Martiničev predlog za avatrij-sko  državno  idejo,    nadejaiuo   se    tedaj,    da bode kljubti naporu  nemških   intransigentov   kinalu zadobil  postavno veljavnost, ter   me   pusu«mal tuđi  po ua&lli sluvensklli đeželali I"
Tako nas je gospud profesor Šuklje pred se-stimi meseci navduševal in vabil. Prišli srao — iu kaj ? D.fh'ciUmuin est, satvram uon scribere! — Gospod profesor Šuklje nam tega ne zamori, nekaj pojasnila je tuđi on svojemu narodu dofžan. Mi ce-uimo visoki njegov taleut, a on ui prvi, ki je sa-menuu sebt kot žrtva zupadel in ki ga je najbrž poli-t.čua sirena zapeljala s prejšnjega, pravega potu. Ali poslušati nam je vsem le tajne kabinete uušegn srca in slovenske domovine proteći glas!
Politični razgled.
NotraiUf <ležele.
V Ljubljani 9. februvarja.
Odsek, ki se posvetuje   o   Izjemnlli   na«
rod bali tmel je prndvčeraj zvećer sejo Od strani vlade bila sta uavzočn* mioi^teraki predseduik grof Taaffe in baron Pražak. Đanes bode imel baje ta odsek zadnja sejo. Kakor porota „Prager Abend-blatt", se anide gospodska zbornici takoj, ko konca zbornica postancav svoja posvetovanja o izjemnih na-redbah, da se tuđi o njih posvetuje.
Kazeoski odsek je predvčeraj končal posvetovanja o predlogi, ki se tiče od^kodovanja nedolžno obsojeuih ia je spremenil nekatere točke vladne pred-loge, zlasti je skleml predlagati, da bode postava tuđi za nazaj veljala, kar je izključila viadna predloga.
Hrvatski ban grof Khuen Hedervarv je vCeraj prišel na Dunaj, da bode cesarju poroćal o hrvatskih zadevah iu dobil najvisje potrjenje z\ nekatere potrebne naredbe.
Znani Iit»rceg;ovliigl4l ustaški vod ja Ahmed Kovačič je v Travniakem okraji v Bosni vjet, in priđe pred vojaako sodišče.
Vnaiije države.
Fo privatnih poroc lih pa izid srbsUlti volitev klubu vladnemu pritisku ni tako ugodeo za vlado, kakor je oficijelno poročilo naznanjalo. Iivoljeniu je bilo 30 u ap red nj a kov, 17 radikalcev, 6 liberulcev in 42 posluncev nedoločeue politične barve. Za 39 volitev se še ne ve, kako so izpale. V Nišu se radi neredov volitev ni mogla izvršiti. V Šabacu bo morala biti ožju volitev mej naprednjakom in radikal-cem. Da je v Belem gradu zma^ala vlada se p* ni -čuditi, ker je tu najložj« vplivala na volilce. li tega se razvidi, da bi vlada v skupštini še večiue ue imela, ko bi sama ce imenovala 41 poslancuv.
V Sofiji izhajajoč list „Lt Bolgariou prina8a vest, da se bode bolgi»r»U» agentura v? Petro-gradu opustila iu (Iu se bode tamošnji agent Cokojev odpoklical. Ker se ju pa bolgarski ministar vnanjih zadev Balubanov v budgetni debati pri posiedniem zasedanji narodtiega sobranja jako odlučno potegail, da je potrebno, da se ta agentura ohrtini, iz tega de da sklepati, da tn naredba ni izsla i/, inicijative bolgarske vlade. Govori se, da Rusija zato ni hotela već dopuštati te agenture, ker bi kdo iz tega mogel sklepati, da ona dela za popolno samostojnost BjI-garije, drugi pa zopet sodijo, da je Rusija le hotela utrditi s tem veljavo svojegu zastopmku v Sofiji, da je izključila vsako drugo  /vezo.
Konservativci numeravujo v spodnjej    in zgor-njej bornici   aiigleškcffa   parlamenta   predlagati ne/aupnico    vladi   zaradi    nje    egiptovske    politike. Vlada je pa tuđi popustila svojo   dosedanjo   ravuo-dušnost in ođ vseh stranij   pošilja   podpore v   Sua-kim,   kjer   je   jaku   nevarno   vrenje.    Tako odpluie oklopnica nCary8fort"   iz   Aleksandrije,   da   se   pridruži Hewettovemu brodovju pri Suakimu,   iz Malte odidejo takoj vse   vojne   ladje   in   pomorski   vojaki, kateri se morejo   odposlati,   danes   odide   iz   Port-moutba ladja  „Poouah" z oddelkom pomorske infan-terije v  Plymoutb",   kjer vzame drugi oddelek 540 mož,  ter potem odpluje  naravnost v Suakim.    „Times"  pravijo, če se hoče vlada   izogniti   neznupnice zaradi tega poraza,   mora popustiti sedanjo politiko in začeti akcijo.    Gordonova  misija   z   istočasno izjavo,   da jo vlada ue bo'le   podpirala  niti z jednim možem in jednim topom bila je neumuost.   Franco-ski listi  juko   budo   napndajo   angleško   egiptovsko politiko. Tuko piše „Nutional", ki je z vlado v tes-nej zvezi:  „Gospod Gladstone misli,   da je ustaja v Sudanu   čisto   afrikanska   zadeva,   ki   nema   nikako zveze z egiptovskim   vprašanjeni,   katero   hoče   Ao-glija resiti z aneksijo.    To   je velika   zmota   in mi mislimo,   da evropejske vlade   sodijo o položaji,   ki utegne Aogliji napraviti že velike Bitnosti, č'Bto dru-gače.    Vsi na kontinentu m'slijo,   da je neka zveza mej  sudanskimi  dogodki in  angleškim   umeSevanjem v    egiptovske   zadeve     Draženje   mahomedanskega uvetH, ponižanje egiptovskega   podkralja in  sultana, lord Dutierinov ue.smislini  program apremembe egiptovske uprave so prouzročile ustajo v   Sudanu.    Za časa Arabija,   bi   se   egiptovaka   vojska bila   mogla u stavlja ti Mahdiju; a potom so jo desorganizovali ia demoralizovali Hngle^ki   častniki.    Anglija   je  odgovorna za dogodke v Sudanu evropskim državana."
Vsa zguba c^lptavakili čet pri Torkarji zuaša 2250 mož; mej ujimi je 96 častnikov, in od t«*h jih je 16 štabnih častnikov. Baker-paš;i je po-ročil egiptovskei vladi, da ima Se 3600 mož, a dve tretjini je brez orožja. Vsi rodovi ono stran Koroaka so se pridružili sovražniku, tedttj Gordon-paša gotovo ne more nadaljevati svojega potovanja in njegova misija je kocana. Ćelo verjetna je vest, da je Gordon ujet. Gordon je sicer augleški genirut, egiptovaki paša, kitajski ti-tu; pa brez dourcga voja^kega spremstva in s tako svoto pacifikacijakih denarjev potovati pti sedanjih m/.meiuli po teh poldivjih krajib, kodar se kiatijo pleuuželni roparski rodovi, je naravuost pradrzno Augltii5ka vlada je sicer objavila v zbornici, da o tein še ni dobila nobenega poročila, pa to Še ne isključuje možno.sti, da se je kaj   tuU^ga. piij^odilo.  Angleškt?  admiralrteta  ukazala
W0F" Calje v prilogi.   "^HI
Priloga „Slovenskemn Narodn^tT^BT^TTžbrnvarprTHMT^
je vojnim brodom odpluti v Rudeče morje, da zava-rujejo Suakm io Massanah. TeleRraf mej Kajiro in Chartum- tn je pretrgao. — Dopisnik angle&kega Časopisa „Puli Mali Ga*.ettea poroča, da je inu?l daljSi pogovor z Samuel Baker-paSo, in da je ta izjavil, da on iu pa Gordon tuđi mi.slita. da je nemogoće ostaviti vzbodnji Sudan. Ta labko poBtane žitnica za vea stari svet iu Chartum jedno najbogatejših kup-Čijskib krajev. V angleakib rokah hi Sudan kmala lahko preskrbel Anglijo a p&volo in žitom, da bi ta ne bila navezana na Ameriku. S 6000 možmi se lahko obiirži ves Sudan.
Dopisi.
Iz »podlijega (Štajerskoga 6. febru varja. [Izviren dopia.] Zaduja volitev v državni zbor, pri katerej je neniškutarski kandidat „Losch-niggB tako grdo propal, potrla je hudo naSe Nemce. Udarec je tem huji, ker ho se buhali, kako grdo nas bodo pri pribodnjih volitvah natepli, in ker jim njihovi listi vedno trobijo na ušesa, kako da je že akoraj ćela spodnja Št»jerska za njimi. Da Nemci in nemškutarji tem porotilom Bvojih liotov radi ver-jamejo, kdo se bo čudil. Kar človek želi, to rad veruje. Ali mnogo je tuđi naših Ijudij, katere je to Ceučarenje oasprotnib liatov, ki jib pa vedno io zvesto prebirajo, zelo zbegalo, tako da bo z nekako bojazljivostjo gledali v prihodnjost. Tem naSim pesimistom bode ta sijajna zuaaga, kjer je pokazal naš kmet, da Btoji kakor skala za svojo narodnost, po-vrnila pogum, in jim dala novo preprićauje v zmago naše pravične stvari; poaebno, ker ta zmaga ni osamljena. Slovensko ljudstvo na Štajerskem je v zadnjem času pri raznih volitvah pokazalo tako si-jajuo naroduo zavest, da mura vaakega rodoljuba z veseljem in ponosom navdajati. Omeniti treba samo zmago pri volitvah v okrajui zastop Ptujaki in v občiuski zastop obćine Celjake okolice, pri katerih bo sicer Slovenci vsled nepoBtavuih sredstev, ki so jib rabili naaprotniki Nemcem, meščanom Ptujskim oziroma Celjskim podlegli, pri katerih pa se je pokazala ista živa narodna zavest pri našem prostem ljudstvu.
Z mirnim srcem smemo torej Slovenci na Šta-ijerskem zreti v bodočuost; ali s tem nikakor ni rečeno, da tuđi mirnih rok. Uspehi, ki Bmo jih dosegli v probujenje »loveinkega utroda, morujo naa le spod-bujati, da se Se z večjo delavnostjo popnmemo dela. To je tembolj potrebno, ker so naši nasprotuiki živahni, kakor mravljinci, katerim mravljišče razgre-baš. Poleg tega pa vedo izvrstuo svoje časnike rabiti. Iz najmanjžega uspeha, ki ao si ga pribonli, napravijo velikauske zmage, kar njihove pristupe zo-pet Se k večjej gibčnosti iu d< luvnosti spodbuja. Nusprotno pa uaSi Ijudje vse preveč molče. Iinaino ljudi, bo narodni gotovo. Pri vsakej phliki poudar-jajo svojo narodnost, ter preiskujejo z drobuo^ledum srca in obisti svojega bližnjega, da bi potein kazali s pintom nanj, češ, bune Romane caveto! Ali pri-govarjaj tem Ijudem, naj tuđi oni, ker itak drugega aa narodno atvar storiti ne morejo, vsaj priraejo pero, ter svoje misli o uaroduej politiki lazvijajo, naj dopisuje »loveuskiin listom o vst-b važuiših do-godkih, ter naj pomagajo našemu časnikarstvu v njegovej ttižkej nalogi. Mi imamo liste radikalne in pohlevne v ružnih usjansah. Ako jim tu list ni po godu, naj »i iaberejo diužega; vsi se poganjajo za jeden cilj, ^a koiiol Uai'oJov, ie ludi ta cilj p<» ruz-ličuib po ti li doseći bočejo. Pa misi te li, da bodo ti goieči narodnjaki, le črkico  spisaliV
In vendur je čusnikarstvo najvažnije naše orožje! Vaukemu prav em u narodnjaku pa bi morala biti sveta dolžnost, da [>o svoji moči pripo-more, da bode naše orožje dobro. V vsakem boji zmaguje oni, ki ima boljke orožje.
Zatorej vi, ki tako radi poudarjato svojo narodnost, vi ki bte po svojih studij uh sposobni, da kaj spisete, poprimite peresa, ter pišite, dopisujte, kužite vsaj tukaj tuđi v dejanii, da ste res narodni! 8 Primorja 7. februvarju. [Izv. dop.] Tega meaeca bode kmalu kouec in ž njim tuđi zaključek nabirauja tlanov družbe av. Mohora. Knjige, katere V bodoče dubimo so uam že uazuanjeue. Najpra-ktienejšega pomeua bode, kakor je izvestno, „Koledar". Kakor vse izišle iliuzbine knjige bil je tuđi ta že od več strauij in vsestraiijsko oceujen. Nedavno temu spre-govori! ju tuđi „Sloveuec" v št. 24. od 29. jan. v dopisu z Goreojskega nekoliko o njem. — BZre-lega premisleka. — se čita oudi — je vreden „Koledar". Veliko let se že praša, ali z imenikom ali brez ujeya. Če se na to povoljno odgovori, treba stvar mlicevati.    Ako  bi   imel .Koledar"   izhajati
brez imenika — pa tuđi brez primernega namestila zanj, potlej naj le bo še, v imenu Božjem! Ako pa je moć za   imenik dobiti druge   koristnejše tvarine, naj se   odstrani.    Za  zmeraj   odpraviti ga ne kaže in tuđi ne gre.   Za zdaj naj S4 poskusi opustiti ga vsaj vsako drugo leto.   Jih je, ki bo prijatelji imeniku, a ti ee dajo sešteti na prste". Tako dopisnik! — On je dakle za pogojno   odstranenje „imenika". Ako ga ima kako drugo berilo nadomestiti,   naj se ne tiska, ni pa takega  nadomestila, naj le bo se v Božjem imenu.    Za zmiraj   odpraviti ga ne kaže in tuđi ne gre. Za zdaj naj se poskusi opustiti ga vaaj vsako drugo leto. Gospoda I Ne za zmiraj, ali vsako drugo  leto, ampak „imenika" ne smete nikdar opu-Btiti,   ako si hoćete   sedanje   družbenika obvarovati in si se druge pridobiti.   On je, tolike važnosti, da se ne da z nikakeršnim gradivom nadomestiti. Družbi glavni namen je: omika priprostega ljudstva.   Brez „imenika"   ponuja   se vbo  jedno v ostalih   knjigah dovolj poučnega  gradiva;   v njih nabaja   narod do-volj   dušne   hrane   za   jedno   leto,   ako   jo hoće le prebavljati. „Imenik" z^nimiva vaacegal On nam je neka vrsta „kažipota" po vsej „Sloveniji". Dohovnu Bluzi me8to   „sematizmov"   raznih   škofij;   rad vanj pogleda,   kadar slisi o tem ali onem narodnjaku in ob drugih   razlicnih   prilikah.    Učiteljem in drugim I služi, kedar išftejo bivališče tega alt .onega sobrata, katerega   bi   radi   kuj   povpraSali.    Tu   ga   najprej najdejo!    Imenik nam pomaga  tuđi v etimologičnih Btudijah. V njem zagleda čitatelj soimenjaka, ki pa stanuje v drugej pokrajini,  nego on in,  ki se malo drugafino  piSe, nego od.    Prvotno sta   se pa bojda jednako glasila.   In to je marsikomu prav zanimivo. Najbolj   važen  je   „imenik" za   priprosto   ljudstvo. Izmej vseh knjig   — iz izkuSnje govorim   — poae- I gajo  najprej po „Koledarji",   poi&čejo   si škofijo iu postikajo po članih evoje duhovnije. „Ej! Letos jih je toliko   pristopilo;   se ta se je vpisal,   ta pa ne; sram ga bodi, ni nič čudu, saj nič ne znajo, kakor proklinjati."  Taki pogovori so se že slišali.   Imenik je — rekel bi — neka reklama za družbo.   Narod gleda tuđi na to,   ali mu je tuđi duhovni pastir na čelu  družbenikov.    Le   poglejte   nekoliko  imenikov od leta 1880. nazaj. Kjer ni  duhoven paBtir vpisan, tam je tuđi malo udov.   — Jih je,   ki so prijatelji '  „imeniku",   a ti   se dajo sešteti na prste.   — No! ! Dopisnik   morda   popolnem   prav   govori,   sodeC po okolnosti svoje poverjeniskega stališča. Ali vse dru-gaCno je tu ob meji treh   škofiji.    Imenik je v teh krajih družbi veliko  društvenikov pridobil. Opustite ga  popolnem ali pa pretrgajte ga tuđi samo,   kakor „Stare-tovo" zgodovino,   in on Vam   mnogo   elanov odpravi. '—   Še   nekaj!   — „To bi že bilo — be-seduje dalje dopisnik govoreč o uagradah pisateljev. — „kje se bo pa tvarina jemala. Rokopise je treba zlasti". Gradiva se Mohorjevi družbi ne bo manjkalo nikoli;   oziroma   nagrade pa naj se sklicuje   o naj-zadujem pripadu — najuovejši izraz pravi nemcizem, ako sem jo pogodil,   za lat „casus" in   za   nas že udomaćeni slučaj — na rodoljubje pisatelja. Quusqoe tandem z Vašim   pozivljaujem   na   rodoljubje.    Da! Istina!    Poziv   na   rodoljubje  pisateljev bi   bil   kje drugod umesten;  a tu nikakor ne!    Družba je dovolj imovitna, — le skrbimo da Bteviio družabnikov povišamo ali saj pri sedanjem ostanemo — ljudstvu poučne spise nagradjajmo, učenih knjig objavtjuti pa ui  uameu „družbi'.   Dix< et saivuvi aimnuin uieuiu! Duhoven — muogoleten pover-
jenik „družbe av. Mohora". Iz IMvšItega-Itraaa 8. febiuvarja. [Izv. dop.] Kdaj se uatauovi bralno društvo v Št. Pdtru na Pivki? vprašal me je nek sosedni rodoljub. Odgovori mu pač nisem mogel, kdaj, a — tolažil sem ga s tem, da Št. Peterski gospodje rodoljubi že govore, kuko bi se to napraviti dalo. Tuđi voljo i majo gotovo vsi, kar je pravih uarodujakov, a — pravega poguina primaujkuje. Izgovarjajo se se vedno, kje bodo dobili ude v društvo? Na to jim pač lahko odgovarja vsaki, ki je bil v siedo pri večerni zabavi pri „Kršinu:u „Udje bi se prav lehko dobiti".
Dve tretjini tukaj prićujočih bi se brez ugovora vpisalo. Ne trdim, da smo bili pri tej veselici vsi pod jedno kapo spadajoći, a vendar po večjem in če nismo bili vsi jednega mišljenja, pokazali Bmo drug druzemu vendar. da lehko složno živimo in se pri veselici skupaj veselimo.
Omenjena veselica, katero so napravili obisko-vo'.ci „Kršioove" gostilue, pričela se je 8 tombolo. Za tepe dobitke se je primerno akrbelo. Najvecji pozor napravila je činkovina. Za ta isto bili Bte dve
lepi od dveh mladih kraaotic podarjeni torbi. Za okus jamčila je lepa rofciea. Po tomboli bil je v lepo okinčanej sobi ples. Za plesni red skrbel je lehkonožai gospod J. prav povoljno. Muzika in lepe plesalke razvnele so se ćelo takim gospodom noge, ki so za gotovo trdili, da že 15 let nišo plesali. Z jedno besedo, lep večer je bil. Obraćali smo se do belega dne. Kakor čujem, napravijo nekateri rodoljubi konec pusta zabavni večer. Bog daj, da bi tišti večer pričujoci gospodje položili temeljni kamen zaželjenemu „bralnemu društvu". Kličemo jim že naprej trikrat živio!                    Št. —ec.
Domaće stvari.
—    (Sokolovski   jour-fix)   bode   danes zvečer v reatavraciji Ljubljanske ČMaluice.   Začetek ob 8 uri.
— (Requiem.) Za cesarico Carolino Avgusto Ćetrto   ženo   cesarja Franca   I.,   brala  se je danes dopoiudne ob 10. uri v stolni   eerkvi   po g. prostu Županu crna sv. masa; kateri so prisustvali  razne civilne in   vojaške   oblasti,   mej ujimi deželui pred-sednik baron Winkler, FML Eugen pl. Miiller, župan Grasselli,   kupčijske   zbornice   predsednik   g. Kuđar in dr.
—   (Trgovski plea.)   Po važnih   spletkah, pogajanjih in obotavljanjih se je vender koustituiral odbor   za   trgovski   ples,   obstoječ   iz 14 goapodov, mej   katerimi   čitamo   tuđi   imeni   dveh   nade  gore listov.    Odbor je   po   veli kej  večmi nemSk in nem-škutarsk, a bil je vsaj toliko uljuđen,   dt»   je vsem slovenskim strankam poalal prav   lepo izdelano slovenska    povabila    na    trgovski    ples,    ki   bode   v 16. dan t. m. v dvoranah starega   streiišča.    Ker se   odbor  ne   ponaša   strankarako,   temveč   nekako koncilijantno, ker je Čisti   dohodek   namenjen   pea-zijskemu zakladu bolniškega društva trgovcev, tedaj v jako blag namen,   ker   so   trgovski ple.si vsekdar izmej najlepSih in najbolj obiskovanih,   Bmo prever-jeni, da bode tuđi   letos   obisk  jako   mnogobrojen, zabava pa izborna. Vstopnica za osebo stane 1 gld.
—  (C. kr. davkovna krajna komisija) razpošilja obrazee raznim osobam,   da vsakdo upiše svoje stalne dohodke,   po katerih se   potera odmeri dohodnina.    Do sedaj so bili   ti  obrazei   dvojezični, nemški in slovenski, letos pa so samo uemški.   Zo-
Ipet za korak nazaj ! Morebiti je g. Verdtrber toli laskav in nam pove, zakaj se ne razpošiljajo slovenski obrazei ?
—  (VčerajSnji  mesečni   živinski   bo-menj) bil je izredno številno obiskan, kakor doslej odkar so se vpeljali mesećni živioski somnji v Ljubljani, Se nikdar.    Prignalo  se  je na   somenj volov, krav, telet in konj &21O,   dosedaj   še nedosežena številka. Volov je bilo kakih 700 in  je   cena,   dasi še zmerom dobra, proti  zadnjemu velikemu somnju neznatno odjenjala.    Tuji kupci,   posebno iz Trsta, Gorice, Reke in Pulja, nakupili so do 200 volov in dobro   plaćali.    Tuđi   Bavarci   in   Korošci so dokaj pokupili. Konj je bilo nad 400, lepib malo,   a ipak so italijanski  kupci mnogo nakupili.    Kmetovalci so posebno za krave mej seboj živahno barantali. Zmi-rom bolj se kaže, da bodo ljubljanski živinski somnji postali najimenitnejši daleč na okolu.
—    („Podpiralna    zaloga   slovanskih vseučiliščnikov   v  Grade itt)   izdala  je svoje tretje porocilo   za   dobo   od oktobra  1883.     V tetu času uarastla  je   glavnica   od 3500   na 4600 gold. nom. vred., k cenmr je najbolj  pripomogel g. Gorup b svojim darilom 1000 gld.  Dobodkov imelo je društvo 44G gld. 89 kr. izdatkov 270 gld.,   tedaj pre-bitka 176 gld.  89 kr.    Slovanskim   vseu6iliščnikom dalo se je 250 gold.  podpore.    Odbor:   Predsednik g. dr. Gr. Krek, predsednikov namestnik Al. Ho-uian, blagajnik J. Lendovftek. Tajmk I. Bezjak iu odborniki dr. Eppinger, Vergha, Vrua, Žit ek, Koian obrača da se do rodoljubov s prošnjo,   naj tuđi v uovem   letu   ne   pozabijo   te zaloge,   da   jo gmotno podpirajo in pridobe   še novih podporuikov, da bode podpiralna zaloga veduo bolj ustrezala svojemu natnenu.
—   („Slovenski jez") v Brdih ima 17. dan t. m. ob 5.  uri  popoludne   v   gospe   Vendraminove sobani v Biljani besedo.
—   (Parni tramvav z Trsta vVipavo.) Bodoči teden poda se komisija na pot, ki ima nalog pregledati vso nameravauo crto.   Ta komisija pojde 12. dan t. m.  iz Trsta preko Opčine   v   Sežano   in Na Brezino,  13. t  m. do   Ronk   in Červinjan«,  14. iz Zagraja v Gorico, 15. t. m. iz Gorice v Ajdovščino in Vipavo.
— (To so bili zlati čtisi za mesar je.) Mej ljubljanskim! m.sarj. kt^.1 se izrv,->>k \z itarvnu ntmškegii fasnika, v kuterem stoji nledeča notica: V arhiTu opatije Hiutersbaeh uaŠlu se je računska knjiga, v katerej je leto 1453 vpisano kot leto ve like drug i nje m to, ker je veljal pitan vol 31/9k1.; jeilna krava '2 gl., jedno tele tretjiuo goidinarja; 23 koštruiiov voIjkIo je 8 g!. in 40 ducatov jaje 50 kr. Zaradi velike tlragtuje dlposlal se je iz B*yeuburga posebeo »luga v inesto Kolin a tremi vinurji, h to vdoto plućni je dv;kratuo prerielevttuje in si kupil brano pu plaeal stanovanje. To so bili pač zlati  interesi.
—    (Prostovolj na   požarna   branih« v Kranji)   priredi   17. fc bravarija   v fitaluituib pio atorih  ples,  katerega čisti dobodek je namenjen pod-porui  matici tega društva.    Oziraje na olagi uamen, revnim   brambovcem   v   bolezni   pomagati,    keterej uziok je dostikrat ttžuvni posel pri požanh, sine biti odbor dobrega  uspebu gotov.
—   („Balkanska Carica",) že večkrat hh-po\edana ftaloigru  kue/ii čruogurakega, predstavljala se je  že trkrat na Cetuiji v n jvej hiSi Maše Vrbice. Prvi predstavi    v 2   itt  10.   dan   januvarja   bili   ste prosti, (bre/, vstopnine).   Pr»  trt-tjuj predstavi Lila. je vstopr.iiia na korist gledaliAkemu fondu.     Gltdališće bilo je dubkom polno, ki.jti  ra.cn kneza in niegove ob.tei)i bili  so  ns<Y/očni v.«i  diplomatj«   in  dostojan-Btvetiiki.  Ostali  prostor ('200 osob)  bil jo za vsacega kdor je  bil tako sr. ceu,  da je dobil  prostor,   drugi so stali  zvuvaj  u a -uegu in  bili veseli,   ako so vjeli kako   besedu.    To je bila prva predstava, nti Otinji ia  igrale so osobe,   ki Še nikdar gledaliiftneg« odra vidtle   i,e?o.    Ginvni   osobi   sti:    Poturica   Stanko id  mJaua Dauica.  Najbolje se je predstavljat Stanko Ubogo Danice je prevrelu    14  letua   gospica   Zufi,a Popovićeva,   koja    —   kakor   p:Se   kritik v   „Črno-gorki"   —   nikadmje   vidjela   pozoriSta   niti   ima   i samog   pojma    o    pozoridnoj     predstavi,"    tedaj    ni prouzročila    tako    siln<jg.»     efkta,     kakor    bi    to stuiila   vešča    in    rutnirana    glumica.     —    Drama gamo  na sebi,  ima preširoke di-.loge, ki  neso v pri-meri  z dejanjem.    Dalog mej   Stankom   in   Daitieo, uajlep>i  dei igre, je  te tiolg moraliteti dvoboj.   Naslov , Balkanska   Carica1 prav za   prav ne   pristaju toj igri,   kajti   vse  -d ej a nje   se vrši   na   crnogorskih tleb,   le  poturica Stanko pripovfiluje Danici, iU\ bode on balkansko krono pot'snil na svoje čelo, da bode potein Danica    „Balkanska  carici"-,   ako bode njega ljubila    Od tod naslov.   —   ,,Balkanska carica'1   ne ni uikjer tiskana. Stihi, kolikor je piiob'euih v ,,Čnio-gorki" zapisani so na pamet.    Prznavamo, da je k teinu trebalo dobrega uponvnp.
Poslano.
IVovi raznaSevalcc „Ljiihljiinakega Zvona" tekoči mesec nekaterim gg- ljubljanskim uaroCnikom 2. številke ni mogel prinesti na dom,  ker  ni   vedel £.i njih stanovanju.
Vse te gospode naroenike prosimo preuljudno na,-znnniti podpisanemu upruvništvu svoje stanovanje, da so jiui posije 2. številka.
Spluh pa opozarjamo vso tisto gg. ljubljansko uarue-nike, ki se na naš list uuročajo v „N; rodtiej Tiskarni", naj blagovoljnu vselej povedu tuđi svojo natam-no adreso.
(99)                    Upi-avništvo
„LJUBLJANSKEGA ZVONA".
f>pr;i\i<Vni tfbis prismih NiMisteinovih posladkorjenih krogliic pil, ib clf**euje kr\i hv. Elizabete zapeljalo je mnogo izumljivih #lav k posiiemanju tega preparata. De-lajo se falsifikati deloma iz škodljivih, delorna pa 1» ilelov, ki ne nnpravijo nikakega ućrnka, in uailjujejo obfiiustvu za pristni preparut. Da se pu. pri kupuvauji izognute tuli fulsi-Hkatov, glejte, će ima vsaka Skatljicu varstven(» znamko nIIoil. Leupold" ia će je na zavnku in na nakazilu, kako bo rabi, tiskan  po<lpis »,1'h. Ncuntelu".
Poslano.
ISTeisogriloliiTro I S to buserto začenja se anonsa V današiijt'j »tevilki, katuni pripurudi novo, po »litviteui Edravniku dr. l'iukas-u izumljeno artdatvu, R'jbcniiitium (luse ustvarjajoča tekućina), kuturo je pri iipjulHiiji Um, pleScih, golobradcih (ti usivclih ?.e neverjetno uiiiu^o koristilo iti doslej v svojih uspebih ni bilo šu dusežeuo. Nećemo na doigo in Široko razkladati ter hvalisati to izusijdho, kitkor bi za-služila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskuaiti a lem sredstvom. Ako i>e bi imelo uspehu,  pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
Meteorologično poročilo.
S    Ć«opa..bll^ri|       1'e.u-         V«-.     Nubo    krfn°a\!
______i        ______i______i___
^    7. zjutraj   74120mm.   —   41«  C   brezv.   megla 000rani.
S      2. pop.    738-81) mm. , +   V&  LI  al. vzh.    jaa.
^   9. zveCer 738-G2 mm.! +   3-0«U j si. jz. j d. jas.    (lc2J!U
Srednja temperatura 4- 0 4°,   ta  08° nad normaloiu.
di>^ 9  februvi, ija t. 1.
(livirno  ^*l.vjfTH«ično porocilo.)
i-^piruu renta   .         .              ...         .79   ghl. 85      k-.
Srebrna  ronf:*   ....                           .           80      .     40        ,.
ZUth rcMitn  .          .                          .                    101       .    45        „
nvu>   uiarciiH ittiitn.     .......95     .    —
Akcije narodne hunku               .                          ^44     #    —        .
rlrutiitm? aki ij»^.......    308     ,    90
[«i.ilui>    .               ...               .          iai     ,    30
Nap^l.             ......                .     •         'i     ,    BI         ,
v\ kr. ri-kiui......                .         *     „    70
NoiDdkc mnrko            .....                      : 9    n    25        „
A",u   državne »ri-čke   iz  I. lhf>4    2f»0 gld.     123     t    2')        „
PrJrtviif srečk«* iz 1. 1864.             l'H) «ld.     172     „    —        „
4"/u  av«tr.  zlata  rentu,   dav kn  prosta.    .    101    ,20        „
Ogiska  slata  ići ta  6°/0......121    „80        „
n          n                -n!               .       .      .      .         90       „      05       r
n      papirna runta 5*70.....      87    ,    70       „
5°/^  štajerske zen>ljiš£.  ud.ez.   obli^. .    .    104    „    —       „
Dunava re^-  srećke 5°/u      .    .     100 tfld.    Uri    „    —       n
Zeinlj. ob*. avatr. 4Vj°/0  zlati zast.  listi .    120    „5)       „
I'rior. «iDli}^.  Klizahetiue  zap;i»i. žt*lezni-e    105    „    70       „
Pri'>r. obli(^.  Ferdinandove  sev. železnieo    105    fl    2"i       r
Mala kramar ija
na Kranjsketn od<Jit se pod jako ugorimrai pogoji. Ta kup-čiju »Inje tiekuj stotukov ćiati'^.i dobieka na leto, in je pri-racriiH zu neoženjenu ali oženjen.< osebe, posebno pa za krojaćo, drugo olirtTiike in S.vilje, kakor postranski zaalu-žek ; odda se za 20i>- ,'JOO },r<>ld. — Natanćnejo se izvo v I'r. JHUUor-jey**ni an<>iiclj<«keiii burruu v IJuU-I|»ni.                                                                       (10O-1)
Samo 3 gold.
30O dvniiuiNloric prc>|»ruK   po iiajiuir-nejšil)  tur-
ških, škotskih  in pisanih iiz(if<'ili,   2 metra dolgo 1'/i metra
široke,   so   mora   hitro   spnuniti   in   hd   proda kos samo p<»
JI £l<l>*  carine   prosto,   proti   predpnSiljatu   denarja ali po
pnštiH'iu povzetji.    l*rc>«l|>oMl4<line preproK® stnnejo pa
par  2 k> ' •                                                                          (lifri
A<Iolf S<»imiiorf<klcl  v  I>rux<laiilli.
l'iodajalccni na (lrohno su zol<» |»ripoi'o<"'a.
lOtleka na otoke!!
;                    DIJMAJ,           ^98-1)
;             Marialnlferstrasse 25.
Obleka za gospode.
Ogrtači,
spomladanska oblck«, salonska obleka itd.
I   Obleka za dame.
Poniladanska  obleka, ! dt'/ni plašči, i ženska o^rinjala itd.
Modno, reelno, ceno
prodaja luili v i»rovi><<'i.|c na iticse<!iifl obroke
2c   dol^o   let   ot).st(»jec:a   in   »loveea   iiroilajalnlca
nt»rc|<Mic moške  iu  -ž«'iiHke oblekc
M. VVOLF, DUNAJ,
VI., lv£ariab.ilferstrasse 2 E5->Tataiiriieje vsakeiiiu iiai'očevalcu pismen o.
0 desinfekcijskem sredstvu.
Važnost desiiit'ckciJBkeffa sredstvu je danes pri-znanii", potrebno je za ('iščenje zraka od izpiirovanj v stanoviiliSčih in bcduiAnicah in je najliujSi sovražnik nalezljivih bolezni. Pa vpraša hc: katoro doainfekcij-sko sredstvo je najboljSe? Zahtove, ki so stavijo dc-Hinfi'kfijskim srodstvom so, da te res ne škodujejo Biipniiu »rpiiiom, in da ne nadligujejo nas z neprijatnim dnhtiin. 1\ ni /.ahtevuiu ustreza pa Biimo liitt-nerjov koniferni spritt, kateri ražen deainlukcijskega učinka širi prijetili duh po gozdu, oživlja šapne organi! in nervino sistemu. Z uporabo konit'ernegii sprita B patentiranim razpršilnim aparatom so osveži sobini zrak. Avtoriteto priporofiajo rabo tega sredstva v Btauuvalfšičih in boluišnicah, v Hobah, kjer bi-vajo otročnico in otroki, sploh v vseh krajih, kjer so zafienjajo unlozljivo bolezni kakor: koze, škarhi-tiea, vročnicH, davica itd. Štedionica velja 80 kr., Seat Btcklenic 4 ^ld in patentovani razpršilni aparat 1 ^ld. 80 kr. Dobiva se v Ljubljani pri lekarji I.  1».   rrnko<-7,y-ji.                                             (792
Trgovski učenec,
14—15 let atar, zmožen slovenskega in neuiškega jezika, ki je dovrdil prvo realko ali prvi gimnazijalni razred, vzprejme se v prodajalnico mešanega bla^a pri F. X. CJolIi-Ji v Idrljt. — Vei ae zve pri Fran X. Nouvan-u v IJub-IJanl.                                                                    (««—3)
Dalmatinsko vino,
litoi- po 28  lii-.,
naravnost iz Spljeta, se toči v goatilni
„Pri združenjiuvSpodnjej Šiški.
(05-2)                     Karol  Lorenc, gostilničar.
W S c. kr. avstr. privilegijem in kr. pruskim ministerskim potrdilom.
Dr. Borchardt-OVO aromatično (dišeče) milo (žajfa) iz zt'lisč zii olepSanje in popravo kože in skudeno zoper vsakake nesnago na koži; v ^npcčatcnih izviroih /A-vitkih po 4J kr.
Dr. Suin de Boutemard-ova diseća  pasta za zobe,
tiiijsplodnejši   ni   iiiiJKHiiebljivejSi   pripomoćek   za  ohra-
njenje in čistenjo zob in zolmega mesa; v celih in pol
zavitkih po 7(1 ali 35 kr. Dr. Hartung-OVO  olje iz kltajske  skorje za varovanjo
in olep&atije bis;   v zaj)ečatenih   in v steklu Stemplja-
ni li sfeklenicah po 8;"j kr. Dr. Beringuier-jeV dišeči kroninl duh, krasna voda za
duhan je   i ti   umivanju,   ki krepfia in  budi  živelj;   v iz-
virnih  stekletiicah ]>o 1  gld. 2.r> kr.  in 75 kr Prof. dr. Lindova  rastlinska po mada v štanjscah, po-
vida   svit   iu   voljnost   las   in je pripravna  posebno za
to,   da obdrži  proge   las na glavi;   v izvirnih koaovih
po Tit) kr. BalzamiĆnO milo  Iz   Oljke  ae odlikuje po oživljajocej
in ohraiijiijočej   mori   za voljnost in mehkost kože; v
za vitkih po ,'Jf) kr. Dr. Ber'inguier-JBV rastlinskl   pripomoček   za   barvanje
laH,   barva   prav   crno,   rujavo in rumenkasto; s  krtsi-
eami  in lončki vred  po 5 gld. Dr. Hartung-OVa  zeljiščna pomada za oživljetijo in zbu-
jenje rasti iaa; v zapečatenih in v steklu   štempljanih
posndieah po 8f)  kr.
Dr. Beringuier-jevo oije iz zemljiških korenin za okrep-
čauje  in ohranjenje  lus  in brade; steklcnica 1 gld. Dr. Koch-OVi  bonboni iz zetišš,  znan iu »kuSen domač priiMjuioćek za piehlad, hripavost, zabasanoBt, hripavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in Jtf) kr. BraiOV  Ledar-jevO   balzamlćno   milo   iz   olja  zomclj-skih   orehov,   prijeten   pripomoček  pri uiuivanji   nežne in   obćutljive  kože,   posebno   daiuam   in otrokcin;  po 25 kr.; paket (4 kosovi) 80 kr.
Pravi ti po pripoznanej solidnosti in pripravnosti tuđi v naših krajih že priljubljeni pripouaočki se dobi vajo :
V L.jut>lJAiii pri bratili Kriupor in pri Edvanl Mulini; v Zagrebu pri J. J. (Vjbeku Karol Ara/Jtnu in Flor. Kiralovii'u; v Colji pri Kr. Krisperjii; v Kekl pri droglijeru Nikolu Pavačiču; y CSorlci pri lekarjih G. 15. Tontiniju in G. C'ristofolettiju; v Celovcl pri le-karjih II. Konnnetterju in v'ilj. pl. Dietrtehu; v Trstu pri leknrjih J. Herravallo, K. Zanettiju in P, Prendiniju; v Ud juli u pri Kumpf-ovih dedićih; v Varaždinu pri Ukarj'h Fran Iliedtu in Anton Kusvju; v Kadru pri le-karju N. Androviću.
»^- Svarilo. ~w
Svarimo    pred    pouMrejanjcui,
osobito   pred   dr. Suina  tlo  Houtu-mard ovo ilišut'« zoltno past« in pred       _^_ dr. liurliurdt-ovint aromatičnim zelišTnini milom.
Mnogi ponttrcjalci in prodaj»lcl ponarejenih naših priv. stvarij bili ao že na I>unaji in v Pragl sodnijsko ohsojcni, da so morali plaćati i»recej*nje globe v tleuarji.
RAYMOND & Co.,
c. k. pr lastiiik tovaru hy^alisti£nih cosm. stvarij v   IScrliiiu.               (4—3)
g. SS       o     f      PT n
?Sl$ r'i ?5' 11
H^e     o»?9na   '■*- Sm ?r   f£g?*W 1   2.
1  ©      I  2.2.    ??r T
,?. IP? f?
—          a        •    !
b*         Z & CD      \
p. E2 '3- * co
^^  E.   3    CD      ,
Holjii o.l vboIi podobnih izdiilkov, iiumujo to pastiljo ulč nkotHJhff/a v aebl; nnjiiapeancj* #« rabfjo zopor bu'uzui v urumiili siiodnjoRii dela tutosa, prohajalno mrzUco, bolozni ttft koiJ, v moi-jiiiiih ju žensko lio'c/.ni; cistijo kri in loliko odpravljajo blato. Ni g* idravila, ki bi bilo buljio itt liri tem  pupoluom uuukodljivu KOpor
gotovi vir vteli bolozjiij.   Ki:r »k i>OHla<lki)rjono, viiivnjo jih radi tuili otroci. To pilo bo r lliUovauo » j»ko
Liihtiiiin  \>\nit\<tm  ilvufiiff/u svetnlicn  l'itha.
0V~ >><<lnti iknUjicu t, 15 piltnui velju Ili kr. — ZavItrJt, osetn Akatljic akuju^. ViO pil, vflfa
mimo 1 ul'l   a. v. ~9B                                      (708—10)
,      _                                          Quaril»niol    Vsaka »kutijica, ki nćma Orne: Apo:heke tttm
^TJjh                  ^^         -f       OVdl JvllJC •    Itnilijin  JjfojtolU in   iia  zadujej   strani   naše
ićivL   'ft*         A^        đ f*         vamtveite  znatnke,  Je  jntnarrjfiiit   tor   svarimo,   naj   bo   no
^C *>/L£cr>\ '-''i*   J^-\~^~^          l'ntlti ite ttiora dobro, <hi kilo ne itoltt nlnltega, tu upliv-
^\^-'* ^Jv-^~ ~bi *   ^             »iff/rt ali ft'fo /ikotUJli't'(/a iztlrlka.   VBakdo naj iireijnu zalitsv*
// "2                                  A'ru&teincrih JUiztihrtinih /»i7, to imajo na zavitku tor mivodilu
ia rubo J»offf/ jtojttči jiodplH.
Gluvua   zuIoku   «»   I>imaji:   A])otheke   „zuiu  lii>ilig;eii   L,eoi»old-'   dea l*li. NeiiMtein,  Kiadt,  Echc tlcr l*lunk«u- umi NpiegelKUHHe.
Za 1 gld. 15 kr. pošljeino franko jeden zavitek.
Livarna za železo in tovarna za stroje
6. Tonnies-a v Ljubljani
kupuje
lito železo, tabr in rumeno kovino
Bi^"* po najvlšjlti ccuah.  "^W          (96—t)
Tsto tam dobć  <lol>rl   IItcI stalna delo.
Odlikovano z 18 aveti njaini in spri-ievali imenitnih in merodajnih osob in korporacij kot na|bol|Aa i n«|-«en«;|*a matit za obu te v in za »»uje t« konjsko opravo in pri toiovih, in se žo već let rabi za lovake iu po-potne će vije na NajviSjcm dvoru in od njcpa najvisjih lovakih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesariee.
Glavna   zaloga   za Kranjsko pri
SCHUSCHNIKHVMER
v EJubljunt.
Cena: v Skatljuh po .r> kilo 10 gld., 2'/i kilo 5 gM.,   v
1 takoim. '/, ikatljah (40 deka) 1 gld., VaSkatljetlK ilcka)
' hO kr.,' •/* SkatlJB (8 deka) 2f>kr., 100 kosov '/a Akatelj pa 12 gld. 60 kr.
Vojakom i a pra-đajaloem na drob-no nad f> gld. rabat i franko pnAiljiitev.
Za predpustno saisono
priporočam svojo bogato zalo^o ry*tllc, iiereutlnih venecv in |m|*olanov, cntr^-mTratnikuv, v«trnja£, £lpk in trakvv vsake vrste, nadalje svitlonarvaatih atlanov, brocatov« •»tlim, tarlatuna,  crepelt*«, iiidtfnkega, balista in l»o-
bln«ta.
Na novo upeljano: glac6-ro kovice najboljše kakovosti
vseh  vrst in barv, na izbero za goapode in gospe.
Z   velespoAtnvanjeni                         (53.^4)
J. S. BENEDIKT.
Rezilne stroje za škopo in klajo, rezajoČe v vaaki poljubni dolgosti, v 24 raznih velikontih, iidelujejo kot posebnost, izvratnu knkovostt in rabnosti ter razpoSiljajo toćno z Dunaja Pi. MAKFARTH & Co., iztlelovalci strojev,
"^7"IE1T, II., Prateretresse 78.
O^F" Iscejo se  izvedenit zanenljivi tujevtl. — Prekupcnn se domljuje visok rahat. —   llusiroratri  cmik'i   ijnitin in frtrnko. "^^f               (771—10)
Berolin.
IVAN HOFF, c. kr. dvorni fabrikant sladnih preparatov na D-unaji.
St. Peterburg.
lvaua I tofl'n
Zdravilno pivo iz sladnega izločka.
Proti obfinoHti osin htjenju, bolečinntn v prsih in zelodcu, vučici, red-kej krvi in neredu im opravilotu spodnjttelesnih arya»or\ izkušeno krepilo za okrevajoče po VKiikuj  bolozni.   Cena stekksnici  f)(i  kr.
Xvintii   Iloilu
Bontoni iz sladneg-a izlecka za prsi.
Proti kašlju, hripaeosti, zaslizenju noprcsegljivo. Zaradi mno^oterih posneuianj naj su puzi na višnjov ovitak in varstvtsno znaiuko pristnih sliid-nih bonbonov (slika iznniitulta).  V viftnjovih zavitkih po *H), '60, l."> in 10 kr.
Zaslužni diplom mejiiarodne zdravstvene razstave v Londonu 1881. let«i   za   medicinske   tvarine   in  aparate v pospeševauje  zdravja.
Podpis i:
Nj. velićastvo  kraljica  Vikturija  angleška. —  Nj. kr. visokost  vojvoda   Edinburški. —  Spencer, predsednik razstave. — John  Eric
Erichsen, načelnik odbora. — Mark. H. Judge, tajnik.
Xvu.ii  Iltiftov
Koncentrirani sladni izleček.
Za bolne na prsih in plutah, zaatiirol tcašelj, koture, boltzni v grlu. — Sigurnija uspi'lui in zelo priji:tno /a uiivati. — V flaconiti po 1 gld. 12 kr. in po  70 kr.
I-vatu   Hoilova
S1 a d n a  čokolada.
Jako rediln i in krepilnazaoaebe xUib»tnv(ja telesa in živcev. Zelo oleusna in posebno priporofiati, kjur je ziiiiiivanjo kave ker vzburjajočo zabranjeno. Zavoj '/4 klf?. po 1-HO gl., DO iti «i() kr.; zavoj «/. kl^. 240^1., 1 I>1> gl. ini gl.
Proti   kašlju,   hripuvosti,   bolcčinam   v   prsih   in   želodcu,   oslaliljenju,   sušici,   slaliej   prelmvljivosti,   najiispešuejše
krepilno sredstvo  za okrevajoče  po vsakej   Lolezni.
I   58 krat odlikovano,   i    Ustanovljeno 1847.   | Izumitelju in jedincniu izdelovatelju pristnih  prepavatov iz sladnuga izlečka, gospodu
IVANU HOFF-u, c. kr. dvornemu založniku, c. kr. svetnikoi,
đvorncinu založulku Hkoru vticli evropskih Muverfiuor? 1»uiim| I., 'roviiriii«ik«. znloga: Grahi'U, llrttuuerHtrueiHe ».,  tovrtrn»: dlraben*
hof,   Itrifcuiifr«*lr*»»se '£,
Priznavanja in naroćila viaocih in najvišjih oaeb letu 1HH2.: Cesiirđki visokoati nadvojvoda Kurol Ijjuđovik, nadvojvoda Friedrich, kr. visokost princ, Wales-ki, princuaa dc Lignu, vojvudinja OideniburAka, prineeaa UtMiss, {;£. pl Furenczy, čitateljica Nj. veličanstva naše presveti© ceanrice, anglc3ka bonnu (varuhinja) Nj. cnaaiske visokoati princeso Marijo Valcrije, obitelj Motteniicti, Clain-Gallas, Karacsonvi, Usitt,hyiinyi, Ruminur, nj. vzviS. fcm. Filipović, grof Wunubrand itd. itd. — Priporočsmo pa zdravniških prvakih, profesori ih dr. HitinbiTgur, Schmtter,  Schuitzler, Granichatiittoa in mnogo drugih Duuajakih,
Pet najnovejših poročil in zahval za ozdravljenje meseca septembra 1883. z Dunaja in z dežele.
Stotisočeri, ki si> že nad vsein obupali, bili so rešonv pt> Ivan Huffovih  sladnih   prepuijitih ('.druvihio pivo iz Bludnoga   izlufika),  da  so zadobili   nazaj   ljubo
zdravje ter ae ga še zdaj vcselii.   (Samolastno izrečeno nesede  ozdravljenih.)
Vaše blagorod je! Cei« l*-to   a«nn   trpel na  inucnetn   ielođ^ucin   kuturu   in  kUHlji:
zainan so bili vsi leki, dokler neeem rabil Vaših izvrstnih Ivan llotVuvih Hladnih preparutov. Čez nekaj inese ev izostane kiišelj, tek se vinu, in moje zdravje je bilo po Vašem Ivan IIolTovem ^ravilrem pivu iz sladnih izlefikov poputnem popravljeno. Vzprejmite niojo iskreno zahvalo. 0b jednem piiložiin zahvalo v ogerskera jeziku,   razglasite jo po Sirnein svetu.
MezokovacBhaza.                                      Dr. AIoJeIJ  Nngy,   župnik.
Vaše   visok orodje!
Prosim  Vas,   da mi takoj kakor   hitro možno pušijete  13 nteklenic Vašega Ivan Iloftovega zdravilnesja piva iz abuluih izleekov in dva zavoja sbid-nih bonbonov po poštnem povzetji. Z veseljem konfttatujem, da Vaše fabrikate prav rad rabini, ter da mi ugajajo iu koristijo.    Z visokim apodtovanjem St   Andrej  pri Boljaku,  5. septembra 1888.
M. |»1. PelcUl,  vodje^a doproga.
Zca.ra,^7-nl^l?:o priznanie.
Ćastno mi je Vuni naznanjati, da so so Ivan Ilofl'ovi sladni preparati doslej pri vbcIi mojih bolnikih, kateri so že dolgo trpeli na tezkem sopenji, slabera teku in prebavljenji, prav dobro obneslt; zatorej Vas vnovtć prosim, da pošljete s poštnim povzutjeui in naslovoin : „(}. Ivanu Guschailu v llrnu" 28 steklenic zdravilnega piva iz sladnih izlećkov in 3 zavoje sladnih bonbonov.
SpoStovanjem Grottuva, 0. septembra 1883.     Dr. Josip Fr0fle9 prakt. zdravnik.
Oimajsko i»oročilo o ozdravljeiiji.
Duiiiij   11. septembra 1H83.
Ne morem si ksij, da bi ae Vam iskreno ne zahvalila za čudovito ozdravljenje žolodćnega katara, kateri je mojega moža že štiri mesece pestil. Mo* moj je rabil razna sredstva, a žnlbrez uspeba, dokler slučajno ne čita v listih pohvalo Vaših Čudovito delujočih Ivan Hoffbvih sladnib prcparut<jv. Poakusil je i. njiuii, in že po kratkem zimživanji Vašega Ivan Hoffo"oga zdravilnega piva iz sladnib izlečkov mu je odleglo, in sedaj, po jedeuindvajseti ateklenici je moj   niož popolnem   ozdravel.
Vzprejuiite inojo in mojega soprog'a arčno zahvalo ter prosim, da to pismo objavite v blagor jednako bolujočih.
Z visokim spoštovanjem Fraujn riuteiitk, Neufiinthaus,  Goldschlaggasse 28.
Najnovejša Dunajska zahvala
s 7. dne septembra 188,'J.
Prosim zopet za 13 steklenic Ivan lloffovega zdravilnega piva iz sladnih izlečkov, kajti. če gu le osutu dnij ne zauiivam, imam poželjenje do njega. Uživam ga adaj že dve leti ter aem se prepricnl, da mi ugaja, zatorej se ne bi protivil, ako ae to tuđi javno   oznani.
Dunaj v 7. dan  sopteiulira 1883.         Spoštovanjem
Frnu   Hiarget*!,   konditor,  Mariahilferstrasse 62.
Sli /A ft 11 *\ Zahtevajo naj se samo prvi pristni Ivan Iloffbvi aladni preparati z varstveno zmunko, katera je po c. kr. trgovitiskem sodišči na Av-V /A |R I L 0 8trij8kem iu Ogerskem registrovana (sliku izumiteljeva1!. Nt'pristnim izdelkom drugih nedostaje zdravilnih »okov zelišč in pravilno izde-* <»««'i«w V«     lovanje Ivan lloffovih  sladnih preparatov ter po izjavah zdravnikov iuog6 ćelo  škodljivo uplivati na zdravje.
8^* Prvi, ptistui, slizo riizsnujoci  Ivan lloffovi sladni bonboni za prsi zaviti bi» v višnjev pu])ir.    Naj se izrećnu lo taki zahtevajo. 'VO
Ivan Hoffovi boatoni iz sladnega izle&ka v višnjevili zavojili po 60, 30, 15 in 10 kr,                           ^5»-i8>
Glavno zulogo v  Ljubljani  ima:  Peter  Lassnigg,   trgovec  s  specerijami.
Nadalje imiijo zaloge:   V Iteki: A'iV.  Paraiić, droguist;   v fiorici: <i, ChrMofohtti;  v Mariboru: F. P. Holasth,  na glavnein trgu; V l*iuji: J. Kasimir,
lekarnar; v <'«»lji: J. Kujtferschmidt, lekurnnr:  v   Hranji:  Fran   Ihtlniec,  trgovec.
Pariš. | London. | liiulimpeštrt. | Uradec. | llitiubiir^. | 1'ranlioUrod na Jfl. | HIew-YoiK.
"CTstan.o-vljerLO leta ±&4J7.
Vsi čmarni Ivan Hoffovi sladni preparati so bili 58 krat po cesarjih in kraljih odlikovani.
Jftelan ge flFarmelađe
mešani salscn (rantlinski sok)
dvbiva se jako fin in avel po jako nizkej ceni, kg. po 60 kr., na (!rbek» pa 80 oenoje, pri              (84—3)
■a Stolnem  trgu  st. I,  na  oglu Špitalskih  ulic v Ljubljani.
Pivovarna bratov Kosler-jev.
I       Izvrstno
marcno pivo
v   zabojih  po   25   in   50 steklenic
se dobiva iz                   (83—52)
ALOJZU MATEB-jeve
zaloge  piva v steklenicah v Ljubljani.
S1 Javno uazuamlo ^
v:cm prcbi?ilcem ktrijo in Ogerske.
Vsled velikanskega pokupovanja od strani p. n. občinstva v prej v listih objavljenej rasprodaji velike zaloge blaga iz zapuSćine 121 let obstoječe velike kupcijske hiSe Jancza Karola Kunza & Sehmidta, ae je ta zaloga že za dve tretjini zmanjSala in dediči so sklenili v poslcdnjej soji, da se bode razprodaja nju še nahajajofiega se blaga Bumu tri teđue So natlaljevalo. Kdor hoće kupiti lepo in iz vratno blago skoraj zaHtuuJ, naj v svojo lastno koriat hiti z naročit vijo.
Da ni treba razdirati stavka, so so pustile prej-Šnje fitcvilke kosov.                                       (51—4)
Na prodaj je *e aledeče blago: 4500 ženskih srajc iz najfinejsega angleškega chiffbna s   pristnimi   svienrakiuii   vozenimi   ustavki,   prava utut'tna   vezenina, — po 1 gld. 50 kr.;  dvanajsto-rica za 16 gld. 50 kr.
1500 ženskih ponoćnih srajc jednaku baze, zelo dolge in po vauj dolgosti b svicarakimi vczeniiui ustavki, jako elegantno upravljeno, krasota za vsako damo,
—  po 1 gld. 50 kr.; dvanajstorica za 16 gld. 50 kr. Taiste iz teškega barhanta po 1 gld. 60 kr.
5600 ženskih spo d nj ih kril iz najfinejsega sivega platna s priatniini svicarskimi svilnatimi obšivki ukrašena,
—  po 1 gld. 40 kr. ^ dvanajstorica za 15 gld. 50 kr. Taista iz rudečega cretona po I gld. 50 kr.; dvanaestorica za IH gld. 50 kr.  Iz teško klobučine po 1 gl<l. 75 kr.    Taiata i/, najtinejšega in najtežega Btikna, z najfinejšo pisano volti« vezena, na okolu pliairana,   z volanti   in zobci, — po  2 gld. 50 kr.
250 dvanajstoric ženskih hlač iz najfiiiejšega biir-hanta, bogato okraSene, z robci, po 1 gld. 50 kr., dvanajstorica  14 gld.
3500 možkih arajc iz najfinejSega angleškega chiffona, eetvernato oprsje gladko ali vezeno, vsakeršne ovratne Širjave, — po 1 gld. 25 kr.; dvaniijstoric* za. 1<> gld. 50 kr.
1500 dvanajstoric damustovih namiznih garnitur, z ušitimi cveticami, obstoječe iz jednega prta in 12 brisulk, — samo 2 gld. 85 kr.; neobhodno za vsako hišo in čudovito ceuo.
2000 dvauajstoric turskih otirač, zarobljenih, poaamič zloženib, z rudečinai obrobki in dolginii reaiuni, naj-tiuejše pikiranih, prekrasnih, — po JI gld. 75 kr. dvnnajstorica.
2000 velikih ženskih ogrinjal iz najfinejše Berolinske volne, z dolginii reaami, različno krasno in moderno barvana: škotsko, tursko, bela, siva, drapp, križa-sta, crnu, rudet'a, rujava, itd., —po 1 gld. 20 kr.; dvanajstorica za 12 gld. 50 kr.
400 popotnih plaidov, jako veliki in debeli, iz naj- ; težjega. in najboljšega sukna tkani v elegantnih angle/.kih uzornih: rujavi, sivi, melirsini, s težkimi dolgimi rcsaini •, ti pL.idi se dade zaradi svoje ne-znanske velikosti in širokosti rabiti za obleko, popotuo OKriujulo9 posteljno ode)o in žen-nke NliawU' tur se dasti će po 201etuej rabi iz njih napraviti tlye coli elegantni ublekl in s katerimi se dajo prištediti ogrtači, dezevui plašči, paletoti. 1. baza prej po 15 gld., zdaj le 5 gld. «5 kr., II puža prej po 12 gld., zdaj saino po 4 gld. 85 kr. 300 zavojev domaćega platini, 30 vatlov, najboljši, najteži in terpežnejši tovarniški izdelek za đouiaćo rabo, — po :"> «ld. 50 kr.
Cena bouibažu vidno poskakuje, platno bo v kratkeui imelo podvojeno ceuo; zatorej naj si ga vsaki nujno naroči.
500 svilnatih koltrov iz najtežje Lvonske ehappe-svile, belo, rudeče in žolto crtani, — po 4 gld.; čudovito ceno.
320 svilnatih robcev iz težke Lvonske svile v vseh barvali, vsak kos v drugej burvi. Ti robci se lehko rabijo kot ovratni robci. Dvanajstorica velja samo li gld. 50 kr.
650 garnitur iz gobelina, obstoječe iz dveh iinih posteljnih pregrinjal in miznega prta z baržunaatiuii ćopi, v raznih barvah krasno mlelano, ter velja garnitura, to je vsi trije koai vkupe, samo 7 gld. 50 kr.
5000 dvanajBtoric rjuh brez Siva, iz dobrega, tožkega platna, tuđi za največje postelje; — po 1 gld, 35 kr.; dvanajstorica za 15 gld.
Vsaki kupee, ki da skupiti ob jednem najmanje 15 gld., dobi nagrado, torej grutln švicarsko uro iz franeoskega zlatega brona z dolgu verižico; za pravilni tek ae jamči 2 leti.
Naročila v gotovini (s poStuimi nakaznicaini ali pa tn/ii povzetji) naj se pošiljajo z naslovom:
IErbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II., Scliiilamts^asse Nr. 20.
sveže predpustne krofe.
J. Fbderl-ova pekarija sladčic
v Lingerjcvih ulicah.               (29-5)
Umutue               (32—9)
sobe ftm zabavja
ustavlja   po   najnovejšeui   Hmerikatiskein   načinu
brez vsakih bolećin ter opravlja   ploinbovanja in
vse sobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Hradeckjjevega mustu, I. nadstropje.
Zoper jetiko!
Radgostski univerzatni čaj
in
rožnovski laho-rastlinsti celtlicki,
priporočajo so posebno za vse, tuđi za zastarane bolezni na  pljučah,  za i srčne,  prsne in vratne I bolečine, posebno za su-| šico,  želodčevo slabost, za splošuo slabost čut-nic   in   začenjajočo   se 1             pljučnieo 1
Veliko štovilo priznanskih pisom ra/.polagajo se v prepričanje.            ________
Javna zahvala.
Gospodu J. Seichertu, lekarju v Rožnovi v Radgostskem. čestiti g(»spod!
Po dostanem nevarnotn pljučnoiu vnetji muČil me je ćele tri leta suhi kašelj in ponavljaj oca se hripavoBt. Protečeno jesen puštalo je moje žalostno stanje tako hudo, da sein ćelo kosce strjtme krvi izkasljal in trpnl sem pri tem zarad pribavljanja in tetesne slabosti, mrzlico in ponočnem me jako slabe-čem potenji. Zdravnik — moj dobri prijatelj — I konstatiral je začetno jotiko I                                      I
Po dolgem brezvspešnem zdravenji poskusil 8«m I vsled sveta mojega zdravnika kot zadnji pripoinodek I Vaš Radgostski univerzalni čaj, kateroiuu se zahva- I ijujejo uže mnogi v našem me at u za aopet pridob- I ljeno zdravje, tor rabim za olajganje suhega in I žgečega kašljanja Vašu K-tžuovske uuttličku.             I
V   kratkej   dobi  zboljšalc   se je moje "brezupno I stanje tako, da se čudijo 7si moji znanci, kakor tuđi I moji zdravnik,   kateri  nikakoršnega ozdravljenja nlj  I upal. —
Kašljanje nehalo jo popolnem, ravno tako nijsem več kri piju val in nuli.tlo jo tuđi ponoćno potonje, povrnil hi' jo zopet ti-k in močnejši kot poprej, \n tako pridobilo jo moju alabo telo zopot poprej-šnjo krepost in »lasticiteto.
Komaj po atiritednem uživanji sem popolnem zdrav in vesel in zahvaljujem svoje ozdravljenje poleg Bogu jedino le Vašim pripomočkom.
Prosim VaSe blagorodjts inojej atarej maturi, ka-
I   tora užo štiri leta trpi na Bičneiu bodenji in teškom diliatijf, priposlati proti poštuetnu povzetku dva pa-   I keta tega čaja in »avno toliko škattjic maho-rastlin-   | akih ceitličkov,  in žtiliui iz srca, da bi ta iivratni lek in ne drago  ništio zdravilo zaslužmio   nplošno pripu-znauje pridobilo,   ter ustajam   s posebnim spoštova-njem Vašemu blagoroiiju hvaiežni 1                                      lvuu Celeryu9 kaplan.
V  Cerkovici (na Č škeui).
Od tega po zdravniškoj ra/-ložbi iu prodpiBih pripravljeni Čaj, velja za 14d'nevno rabo pripravljeni paket % nakazom o rabi 1 gld. »v. v. Jedna originalnu šUatlja Kt»žin»v8kih uiaho-rautlinskih coltlič-kov 5O kr. Za kolok in zavijanje pa IO kr. posćbu.
UartgoNtNki uiaiverznlui {'*} iu Kožuovttki lutilio-ruslliiiNki veltlićki dobivajo ae veduo lo v lekarni J. Seicbertt* v Kotuovi ma Moravskim), in razpošiljajo se iiaroćila na vse strani proti poštneinu povzetju.
Da je pa p n. občiustvu bolj priročno, iin:ijo tuđi zaloge slodeči lekarji: W. Blavr v LJubl|uiii, W. Kiiiiig v Mttrlboru, S. Mittelbach iu J. Cej bek v Zagrebu, Barui herz ige Brtidor in A. N od vod v Ciratlci, A. Marok in J. Kupfor-schmied v C'eljf, O. Ruasheiui v Upuici, CarlGrabacher v Hluruu, J. IUing v Kot-teumunu, W. Thuruwald v t'«loy«K
Zal o gr ©
napravile   se   botlo v vaoh   lekarnah  in vecjih pro-dajalnicah matorijalne^a biaga.
W Ooktor liorstov« jedino prava vodu za o6i, piircjona natiinko po starem rodbinskom receptu toga svotovno alavnega zdravnika m oči, pripravna je za okropljunjo in vzdržanje vida v vs;i-koj starosti; v kratkem ozdravi no da bi boluika nio-tila v njogovem pokliču, frišnt ali stari prisud na očeli, pege na rožnici in kano cer odpravi sitno aolzonji!.
lxvirna   steklenioa   z   nav<>dom  za   rabo   volja
17© kr., za kolek in zavoj   IO kr. več. Prava   si>. dobi  »uuio uaravuoHt i/, lekaruo m   v kopi'liači Uožnavi.
P         jy^T" lto4Uovt*lti ennt za živce, hitro in trajno
g   O'Uiavija   puiiko,   trganje   1»«-'   uitih   iu   vs;;ko vme g   BitiboBt v živcih in kitah,   livirna aklenica 70 kr.
■   av. v.,   za   kolek   in zavoj  IO kr. več. Pravi se
■   dobi Hamo uuravuuMt iz lekaruo v Itozn.ivi Ju-|   ravHkji...                                                    (693-12)
5OOO        1 (788-14)
a^tankav sukna
(po 3—4 metre),  v vseh barvah, za polno možko obteko, pošiljapo pnštnetn povzetji, ostanekpo5gl.
Ij. Storclt v Itrim.
Ako bi se  blago   ne   dopadalo,  se more zam&i\jati.
TakoJ delnjofie.                        Uspeh xajamčen.
JVei&offiJbFJivo !
DfTiar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem  ostane nmj sigurno dolujoči
ROBORANTIUM
(brado UHtvarjajoće sredstvo)
■ brez   nspeha.    Ravno  tako   sigurno   pri
pleAah, ispalili in oslvellh laseh.
Uspeh po večkratnem močnem ntrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. iu v steklenicah za poskua po 1 gld.
J. Oarr-olioli v Biniix. .»/   nt\
V Mtfttitljaiti se dobiva pri g. MMvarttn Jffakr'tti v
Trstu lekar Pavel Bocca; v Gorici lekar C. Cristoffoletti; v Eeki lekar C.Šilhavy; v Celji A. Krisper; v Mariboru J, Marting*
8*- NI »leparljal "m»         (C96—13)
Nesrečna katastrofa
v Casamicciola.
dne 28. juli ja je bil švicarski fabrikant ur Ivan Demus iz Cbaux de Fonds
na otoku Ischia zasut
in bo je ondu v 41. letu svoje dobe zadušil. Kljubu vsemu poizvedovamju postavljenega kuratorja Giacoma Bulatti v Meapolji se neso našli niti sorodniki, niti pravni dedifii, vBled tega je vse premoženje pripadlo državi. Pošiljatev, iuiejoča v sebi 24(53 prist-.ih Švicarskih ur in zlateg-a kinća, ki jo bila via Dutnij na-uienjena v iztok, pridržal je špediter Fr. Iiauvau,rfits v 7. dan avgusta, ter v 15. dan oktobra izrofiil pod-pisanej trgovini z urami in zlatim kii.čeui, naročivši, da naj ae vse blago, samo da se pokrije carina in in voznina, tedaj skoro zastonj odda, ter se ku-ratorju omogoći izvesti zapušćinski račun. Vse ure bo repasirane in na minuto regulovane in je samo graviranje  pokrovov   in   fneon pristnih zlatih kinfiev
toliko stal, kolikor se zdaj za vse zahteva. 350 Žepnih ur na valjček iz najfinejSega franco-ftkegu doublć-zliitn, ali pa z dobro posrebrenim ni-kljttvim pokrovom, najfiiujšo gravirane in giljoši-rane, z dobro pozlaćeno verižico, zlati fac,on, fino na minuto repasirane. Vse vkup samo gld. 4.95; taisto iz prav ega V6 lotnuga srebra, po c. kr. uradu puncirane, težko pozlaćene, samo gld. <l.6O. Iste ure na valjček i» pravt'ga 14 karatuegu zlata, puncirane, prej glđu 45, zduj za slepo ceno samih gld. 17.
250 ur na sidro iz najlinejsoga franeoskega double-zlata ali pa z dobro posrebrenim nikljevim pokrovom, fino gnivirnnc in giljo^inine, na 15 pristnih rubinih tekove, s preciznim kolesiščein, kazalcem za sekunde in krasno verižico, fino repasirane, »iiino K1*. 7. Iste ure im sidro iz pravega I31ot-nt'gii »rebni, puncirane iu po/Ja<*eue, »amo gl. 11.5O. 200 Washingtonskih remontoir-ur iz dobro posrebrenoga niklja nli double-zlata, navijočlh se brez kljućka, z raeliuničnim preunkiinjcm kazalcev, fino na sekundi* regulovane, a preciznim kolesiščein, najbolja* ura na svetu, cena s krasno verižico samo i gld. «t.5O.
180  srebernih remontoir-ur iz dobrega ltjlotnega srebra, puncirane, uavijujočih se brez kljućka, z me-lianičnim preiuikanjein kazalcev, plosnatim steklom, eniajliraniiu  ka/ališčcm in sekundniiu ka/mulcem,  na minuto   regulovane,   izvrstna   ura.    l'rejšnja   cena gld. 25, zdaj za slepo ceuo gid. 13.50.
Za pravilni tek se jamči 5 let.
217 pravili zlatih prstanov s ponarejenimi briljanti, v vaeli velikostih, pristno Okar. zlato, po c. kr. uradu puticirauo, v iiueui baržunastem za-bojćkit, par samo po gld. tt.75.
181  parov briljantnih  uhanov   ali   bunćic  v pristnem 6kar. zlateiu okviru, po c. kr. uradu pua-ciranem, s krasnimi biseri, v iineni burzuuastem za-bojćku, par sumo gld. 3.75.
222  parov  uhanov   iz   pravega   6 karatnega Zlata, puncirauuga po c. kr. uradu, s pristnimi korali in z zabojčkom, par satno gld. 1.50. 1U4 medaljonov   iz   franeoskega   doublć-zlata,    z
umutnitui biseri, samo gld. !*.5O. 150 butičarc  za naprsje  uli  ovratnike iz pravega  (Jkar. zlata,   pnnciranega po   c. kr. uradu,   8 krastiiuii   ponarejeuimi   biseri,   z   zabojčkom   vred Bsiuio po gld. 1.8O.
250 gumbić za srajce iz pravega <> kar. zlata, pun-ciranega po c kr. uradu, s čudovito lepo pouiire-jeniini biseri, po gld. l.»O.
Vsi kinči so tako krasno  bruteni   in imajo tako lep bleBk,   da   se   ž   njiini   lahko   prihrani   vsak   pristen \                     kiuć, ki stane toliko novcev.
I Naručila po pošti ali telegrafu, ki se zvršujejo samo I po poStneni povzetji ali s pridejano vsoto, Daj si; po-I                                    Siljajo na                      (,52—3)
I      Sclnveizer-Uhren und (jrold>vaaren-
I                     Comniissionshaus
I WIEN, Leopoldstadt, Schift'aintsgasse 20.
Izdutelj iu odgovuroi uredoiK Makao Armi^.
Luamina in tisk „Narodne TisUarnt".