PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlškl prostori: 2057 South L*«ncUl« A v«. r Office ot PubllcaUoa: 969* South Lawnd*la Ave. Telephonc, Rockw«U 4904 Cena liaU Je $6 oo iSTc!^ Z CMCAOO. ILU PONEDELJEK« 11 APRILA (APRIL II). 1143 Acceptanca lor malltng at spenul rata ot poatage provided tot ' ssssssssssaBCBBaBBc . ■■ Subscription 90.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 71 meriške čete zasedle prelaz Faid v Tuniziji Rommelova obramba se ruši pod udarci zavezniške sile. Ameriški in aftvleiki leUlci uničili 80 nemških in italijanskih letal. Dve italijanski križarki poškodovani v napadu na La Maddaleno.—Rusi odbili nemške naskoke na 9voje pozicije na ukrajinski Ironti.—Ameriški in avstralski letalci izvršili nove napade na japonske baze Prva britska armada je v o-fenzivi na ozemlju pri Mejez-el-Babu v severni Ttihiziji. Ta napada osiščne pozicije na dvanajst milj dolgi fronti in v bitki v enem sektorju je pobila več sto sovražnikov. gritski bombniki tipa Wel lington bombardirajo osiščne transportne kolone in komunikacijska središča pri Sfaxu London. 10. apr. — Italija je poostrila cenzuro svojih poročil, ki jih pošilja v nevtralne države, in s tem razkrila naraščajoči pesimizem glede kampanje v Tuniziji. Vsa poročila, ki gredo v Švico, Švedsko in Portugalsko, so cenzurirana. Komunike italijanskega poveljstva priznava urnike osiščnih čet v Tuniziji, zaeno pa dostavlja, da so bili izvedeni "po načrtu". Angleški tetalci so sinoči ponovno bombardirali , industrijska središča v zapadni Nemčiji Egivacniški stsn. Afrika. 12. (pila.—Ameriške čete so reoku-Erale prelaz Faid in se Uko ma-[evale za poraz, kl šo ga doži-ele pri tem prelazu v februar-se glasi vest iz glavnega sta-zavezniškega poveljstva. Za-liške armade prodirajo na-rej na vseh frontah v Tuniziji. Osma britska armada je pro-rla 25 ipilj daleč na ozemlju |PSfaxom, ameriške in fran-Dgke čete pa so udrle v pred-icstja Kairouna. BriUka ar-ta je zavzela La Hencho v rodiranju po cesti, ki spaja' ousso s Sfaxom. Rommelova obrambna črta na " ii strani Tuniza in Bizerte se pod udarci zavezniške sile. lekjtere osiščne kolone so se naknile z utrjenih pozicij. AmeriSki in britski letalci so v itkah na Sicilijansko ožino se-ilili 80 nemških in iUlijan-fch letal in transportov v zad-jih dveh dneh. Transporti so ili na poti v Tunizijo, ko so jih Ici napadli in uničili. Ameriške leteče trdnjave so tdnjo soboto napadle La Ma4-■■o, luko v Sardiniji. tW ilijanski 10,000-tonskl križarki, Heste in Gorizia, sta bili po-todovani v napadu. Bombe so •rušile tudi pomole ln millUrl-icne naprave. Napad na italijansko morna-Eno bazo je vodil general James L Doolittle. Vsa ameriška le-sla. ki so se udeležila napada, 11 se srečno vrnila v svoje opo-pce v Tuniziji. London. 10. apr. — Daily Ex-ress poroča, da je feldmaršal Wwin Rommel začel z evakuacijo glavnih vojaških častnikov I tehnikov iz Tunizije v Meesi-V Sicilija. List dalje pravi, da ■adnjih dneh le nekaj trans-ortnih letal operira med Mesto« in obrambno črto Tuniz-berta. pajna protinacijska radlo-Jdaja Atlantik poročs, da je "nmel dospel z letalom v Talino, Silicija.) |Z«vazniiki stan. Afrika. 10. ■Pr - Rommelove kolone beže W '»mo britsko armado ln a- ■triškirr.i četami. Zapustile so f Mahaers, vojaško 'bazo, 50 flj severno od Gabesa, pod t«ž-Jnjj udarci zavezniške sile. ,frn" »n Italijani se umlčejo Sl .xu, pr istaniščnemu me-mi ob Sredozemskem morju. jJjjjMci-, ameriške in franco-ujele okrog 12,000 1 Pijanskih vojakov l Spanji Wadi Akarita. Žalska lt-tala »talno bombar-' '»«*-ne pozicije. Amerl-' prodirajo proti vzhodu !";'" ' «o Djebel Mazallo, j mesto na aeverni M^naH.yja. |4r Komunike, objavljan L, ' pravi, da je mm* in nacljska oporišča v Franciji, Holandiji in Belgiji. To je bU le tretji napad v zadnjih 24 u- - - X t »sJA ( • sMmtom. odbili napi P® čet«» Stoikih pri Balaklaji, 35 milj južno-vzhodno od Harkova, ukrajinskega jeklarskega središče, in u-Jalll 1200 Nemcev. EnoU ruske armade, ki operira na južni strs-nl Iz j uma, je napadla nemške vojaške postojanke ln zadala težak udarec sovražniku. Rusi so konaoildirall svoje pozicije na centralni fronti. Topniški dvoboj ja v teku na ozemlju, ki je oddaljeno 32 milj od Smolenska, nemške vojaške baze, ki leži 230 milj zapadno od Moskye. Deževje ovira vojne operacije na kavkaški fronti. V zadnjih dneh se vrše le spopadi med vojaškimi stražami. Meibourna. Avstralija. 10. apr. — Ameriški in avstrslskt leUlci so napadli z bombami japonsko letališče pri Madangu, Nova Gvineja, ki so razbile več japonskih bojnih leUl na tleh. Ma-dang leži na severnem obražju Nove Gvineje, 350 milj severo-zapadno od Port MoresbyJs, zavezniške mornarične baze. Druga zavezniška letala so istočasno bombardirala japonske baze pri Kaviengu, otok New Ireland, ln Keokuwi, ho-landski Novi Gvineji. Bombe so razbile več militarističnih . naprav ln zanetile požare. Waehlngton, D. C- 10. spr. — Mornarlčnl department poroča, da so japonski bombniki napadli in potopili štiri zavezniške parnike na morju v bližini Gua-dalcanala, največjega otoka So-lomonove grupe. V leUlski bitki so smeriški leUlci sestrelili 34 japonskih letal,-sami pa so izgubili deset leUl. Ph™ Mjih m «i» hk p r ■ Od / t »pit »Jih as^i, fmada ujela 9500 nem--'-Pijanskih vojakov v dneh. Ameriška 1 poveljstvom gene-je počistila ozem rJu pri El Guetaru in t^soč "Vražnikov. letalska ofenzive k > črto so ameriški l' taleš sestrelili 305 italijanskih leUl, "Kubili U0 leUl/ V dneh so ameriški •'talci razbili 130 mih vozil in čaa W*k«.Hiovali. m« Fa&stiČni list grozi "izdajalcem" Stockholm. Švedska, 10. apr — Dopisniki švedskih listov poročajo, iz Rima. ds fašistični listi groze "izdajalcem", ki raz-pečavajo leUke z zavezniško propagando v Italiji. II Regima PaacisU pravi, da bodo izdajalci strogo kaznovani LeUkJ, ki jih razpačavajo, trdijo, da je bila Anglija vedno prijateljica iU-lijanakega ljudstva in to, če ho-če mir z njo, naj in Italijani "Tovarištvo" med Hitlerjem in > Mussolinijem se krha i Neki kraj v Evropi, 10. apr.-r-"Prisrčnl" odnošaji" med nem-škimi in iUlijanskimi voditelji se krhajo kot posledica udarcev, ki jih dobiva osiščna sila v Tuniziji, sa glase poročila iz zanesljivih virov. Ta naglašajo, da je Mussolini v strahu pred zavatnlško Invazijo Italije, ki morda pride po zdrobitvl osiščna armade v Tuniziji. "Tovarištvo" med Hitlerjem in Mussolinijem kaže znake razpadanja. Naraščajoča zavezniška udarna sila povzroča krizo v od-nošajih mad Nemci in Italijani, ki lahko prinese polom. Mnogi opazovalci menijo, da so v teku viharne diakuzije med člani generalnih Štabov obeh dežel. Mnenja bazira na poročilih, da skuša italijansko poveljstvo zbrati svoje razkropljene sile ns italijanskem polotoku, da bodo te skušale preprečiti zavezniško invazijo. Naciji na drugi strani trdijo, da bo iullja največ prispevala k obrambi "evropske trdnjave" produclrale dovolj orožja ln drugega bojnega materiala za vojaški sili obeh držsv. Mussolini bi rsd odpoklical nekaj Izmed 30 vojaških divizij iz Jugo-slsvije, kjer se ta bore proti partizanom, toda naciji nočejo nič slišati o tem. Če bi bile te divizije pozvane domov, bl morali Nemci revidirati vojaško strategijo na Balkanu tn to v momentu, ko zahtevajo večjo pomoč s strani svojih sstelltov tamkaj. Mussolini bi rad potegnil domov okrog 250,000 iUlljansklh delavcev, kl garajo v nemških tovarnah. Doznava se, ds IU-lijanskl delavci več ne odhsjsjo v Nemčijo. Nsdaljnji dokaz o potežkočah in trenju med Nemci in Iulija-nl je v poročilu, da nemška ml-sija, ki Je dospela v Rim, nl dosegle svojega namena. Ta je bil, da italijansko bojno bro-dovje pride pod poveljstvo nemškega admirala Karla Doenltza. Mussolini, pravi poročilo, nl hotel izročiti bojnega brodovja, svoje glsvne karte, katero noče izgubiti, Nemcem. Vse, kar so slednji dosegli, je bilo preme-šsnje poveljstva toga brodovja. Pomanjkanje materiala ovira produkcijo Washlngton, D. C., 10. apr. — Delavski odsek nižje kongresne zbornice je udsril po onih, kl trdijo, da so delsvcl, kl IzosUja-jo od dela, odgovorni za oviranje produkcije bojne opreme, zaeno pa je pozval vladne agen-ture, naj prekličejo izjave, da so delsvd grešniki. Odsek je Izjavil, da ja preiskava ugotovila, da je pomanjkanje materiala odgovorno za znižanje produkcije. delavci m-frommlu mu chain Krueger Vil stod v imenu KRITIKA &OVJET-SKE VtiADE Willkie povabljen v Avstralijo Melbourne. Avstralija, 10. apr. Wendell L. WiUkle, ki je pred nekaj meseci kot zaupnik predsednika RooeevalU obiskal E-gtpt, Rusijo. KiUjsko in druge država, je bil povabljen, naj obišče Avstralijo. Povabilo mu ja naslovil Keith Murdoch. iz* ___ dajatelj vač avstralskih listov in •trmoglavi zajovornik poglobitve koopera Chicago. 10. aps, — Okrog tisoč delegatov čikaških delavskih unij se je udeležilo shoda v hotelu Morrlsonu* na katerem so protestirali proti sovjetski vladi zaradi eksekucije Henryka Ehrlicha in Viktorja Alterja, socialistov in voditeljev židovskih deUvcev na Poljskem. Oba sU bila ustreljena v Rusiji v decembru preteklega leU na obtožbo oviranja sovjetskih vojnih naporov proti nemški oboroženi sili. Samuel Laderman, Član ekse-kutivnega edbora unije Lug-gaga Workers, je predsedoval shodu. Harry 0*Rellly, pokra-jlnsky organizator Ameriška delavske federacije; je govoril v imenu čikaške dajavskr federacije. On Ja nadoraastoval Johna FiUpatrlcka, predsednika federacije, ki sa ni mogel udeležiti shoda. Laderman ja odprl shod in izjavil, da je dobil grožnje po telefonu, da se mu bo nekaj pripetilo, če se bo udeležil shoda. Pottm ja rekel, naj komunisti, Če so na shodu, zapusU dvorano. Nobeden se nt dvignil in odšel iz dvorane. Laderman Je dejal, da umor Ehrlicha ln Alterja je bil zahrbtni sunek z nožem v prijateljske odnošaje med ameriškimi in ruskimi delavci.' "Hitler nl mogel dobiti teh dveh delavskih voditeljev v svoje kremplja," {e dejal Laderman. "SUlin ju Ja dobil in on nl bil zadovoljen z eksekudjo obeh, Umveč ja oblatil tudi njun značaj. Mi na bomo mirovali, dokler ne boeU Imeni Ehrlicha ln Alterja oprani pred vsem svetom!" 0'Rellly ja v svojem govotu dejal, "da je bila eksekucijk Ehrlicha ln Alterja političen u-mor, maščevanje, kar sta pobratila svoji življenji delavskemu gibanju." ' Predsednik shoda ja tudi prečrtal telegram Maynarda C. Krueger ja, predsednika ekseku-tiva socialistične stranke, ki je poadravil shod v Imenu svoja stranka ln Izjavil, da sa soclali-stičns stranka pridružuje protestu ln ostro obsoja umor dveh polj sko-židovsk i h socialistov v Rualjl. Ob koncu shods ja blU predložena in soglasno od zborovsl-cev sprejete krstka resolucija, katera sa glasi, da navzoči pred-sUvnlki delavskih unij v Chicagu pozdravljajo hrabri odpor ruskega ljudstva in srmaia v boju z nacističnimi barbari, za obrambo svoje domovine ln Izjavljajo, da bodo nadaljevali s prispevanjem za ruski vojni ra-llf ter pritiskali na ameriAko vlado, naj nadaljuje do skrajnosti "lend-leasno" pomoč Rusiji, obenem pa najostrejie obsojajo sumarlčno postopanje sovjetak« vlada, kakor >e eksekuetja dveh lojalnih delavskih Henryka Ehrlicha načrt sprejet Kongres zadal udarec unijam WaahlagtniL D. C« 10. apr. — Organizirani delavci so dobili prvo klofuto s strani novaga kongresa, ko je nižja zbornica C o viharni debati sprejela sa- onski nsčrt proti raketi rstvu s 270 proti 107 glasovom. Zagovorniki načrta so v teku debate obdolžili delavska unije izsiljevanja in nasilja v zasledovanju svojih ciljev in namenov. Avtor načrte je kongrasnik Hobbs, demokrst ls Alsbama in velik sovražnik delsvskih unij. Načrt prepoveduje vmešavanja unij v meddržavno trgovino, iu-nanjo trgovino, transporteoljo čet, orožja ln munldje. V vari, da bo kongrea s sprejetjem Hobbsovegs načrta odnrl pot predložitvi drugih protids-lsvskih osnutkov, so se voditelji delavskih unij pripravili sa akcijo, Pred kongresom Ja vač protidalsvsklh načrtov, mad temi eden, ki bi, če ga bo kongras sprejel, savasal roka delavskim organizacijam. Avtor tega načrte ja kongrasnik Smith, demokrat ls Virginija. R. J. Thomas, predsednik sv-tne unije (CIO), ja pri zaslišanju pred kongresnlkom odsekom Izjavil, da Smlthov načrt js v konfliktu s delavskimi zakoni, Iti so bili sprejeti v zadnjih letih. Ca ga bo kongras sprejel, na bodo unija imela nobena besede. Delsvcl posUnejo sužnji brez vsakih pravic. Sporazum Anglijo in Ameriko . . s I * Eden informiral parlament o rezultatu obiska 10. spr. Zunsnjl minister Anthony Edan je v svojem govoru v parlamentu dajal, da je bil dosežen popoln spo-rszum z Ameriko v teku razgovorov med njim, predsednikom Rooseveltom in drugimi ameriškimi voditelji, kl so sa vrllll, ko sa ja mudil v VVashingtonu De-tajlev sporazuma Edan nl lz razumljivih razlogov raskril. Njegovo poročilo o rezultatu obiska Aittarlke ln Kanada ao poslanci vikali z navdušenjem na snanje. Sporazum se nanaša na nov red, ki ga zavezniki ustanove ns Daljnem vzhodu in v Evropi po zlomu osiščne sila. • Otoki na Pacifiku, nad katerimi ja Japon-ska dobila mandat po prvi svetovni vojni, pridejo pod medne-rodno kontrolo. Japonska bo popolnoma razorožene in prišla bo pod kontrolo zavezniške policijske sile. Kitajski bo vrnjen otok Formoza in vss druge pokrejine, katere ja Besed la Japonska oborožena sila, Itorejs pa bo posula neodvlsns država Eden ja dejal, da so bili razgovori med nJim ln Rooseveltom uspešni v vseh oslrih In ds je povsbil državnega tajnika Cordella Hulla, naj obišče Anglijo v tem poletju v svrho nadaljevanja diskusij o briUko-ameriških odftošajih in drugih problemih, ki čakajo retitve Od rešitve teh zavisi ustanovitev podlage za vzdrževanje svetov- Domače vesti SANS ša vedno braa tajnika Chicago.—Eksekutivs Slovenskega ameriškega narodnega svete, fci ja zborovala v hotelu Sher-msnu 10. t. m., nl Izvolila tajnika. Ni bilo nobenega kandidata. Aleksander Urankar, frančiškanski duhovnik is Lcmonta, je avtomatično postal član ekse-kutlve namesto odstoplvšega Za-krajška. Urankar je bil eden treh namestnikov, kl jih je po-sUvll Slovenski narodni kongres ss cksekutlvo. Volitve Ujnlks morajo Čakati do prihodnje seje oziroma toliko čaaa, dokler sc dobi kandidat, ki bo hotel spre-j.«. Smrtna nearsčs v North Chicagu North Chicago. — Zadnji teden ja v bolnišnici umrla Tha-ress Opeka, stara 36 lat ln rojena v Ameriki, sa poškodbmai, ki jih ja dobils 4. sprila, ko ja padla po stopnicah v klat tsko nasračno, da si Ja prebila lobanjo. Ponesrečenks ja bila žena Mihaela Opeka, mastnega tajnl-kf. Polag moža zapušča dva majhna otroka, štiri brate ln dve sestri. Veeti Is Clovalanda Cleveland. — Dne 8. t. m. ji po dolgi bolezni umrla 67-letna Lucija Kirn, roj. Oblak ln doms U Spodnja Zadobrove pri Devici Mariji v Polju. V Ameriki ja bils 37 let in tukaj zspuščs moža. — Dne 7. apr. ja umrl Kari Lanar-dič, sUr 70 lat ln rojsn v Kanalu na Goriškem. V Ameriki j« bival 32 lat in zadnjih M lat ja bil vdovec. ZspuŠČs dva sinovs ln sedem hčere. BU ja član društva 28 SNPJ. 5TT nabornikov Razred 3-B bo odpravljen voditeljev, ***** miru in Vletorja — Waehln§ton. D. C. 10. apr. — Splošna reklasifikacija reg^tri-rancev ss vojsško službo js blls naznanjena. Federalna naborna komlsljs bo uveljsvlls novo odredbo prihodnji teden. Po izjavi poučenih uradnikov bo naborna admlnlstrscljs od-prsvils razred 3-B, v katerem so zdaj poročeni moški, kl morajo skrbeti za žene ln otroka. Oni v tem razredu, ki niso uposleni v vojnih industrijsh, pridejo v razred 1-A al! pa v 2-A in 2-B. Poročeni moški s otroci, rojenimi pred japonskim nspsdom ns Pesrl Hsrbor, pridejo v rsz-rud 3-A. Progrsm predvideva ustanovitev novaga nabornega razreda za poročene moška, ki nimajo otrok, morajo pa skrbeti za druge od njihovega zaslužka odvisne osebe. Krsjevni naborni uradi bodo še nadalje določali v zadevah, kateri moški gredo v armado ali na. Uradniki federalna naborne sdministraclje so Isjsvill, ds bo novs odredba uveljavljena s nsmenom, ds se pospeši reklasifikacija. ^ r_ Škofje prisegajo lo jalnost Francu Listi objavili ' vsebino prisege Madrid. 4penije, 10. apr. — Tukajšnji listi so objsvili vsebino prisege, kstero morajo položiti vsi novi španski škofje Prisega se zahteva v smislu dogovore, sklenjenega mad Španijo ROOSEVELT ODREDU USTALITEV CEN IN MEZD Prodeednik podprl for-[ mulo vojno-delaih skoga odbora KORAK ZA PREPRE. CENJE INFLACIJE Washlnfton, D. C« 10. apr. — Predsednik Roosevelt jt In-struiral federalna agantura, v katerih območja spada kontrola človeška sile ln ftivljensklh stroškov, da morajo podvseti korake sa ustslltev can ln masd, A-eno pa ja podprl masdno formulo, katero ja vojno-delavski odbor podal v zsdevl "Malega jak-la." Ta določa zvišanja m«*d la sa petnajst odstotkov nad točko, ki ja prevladovali v jantarju 1. 1941. V splošnem svarilu, naslovljenim posebnim ekonomskim grupam, kpt ji ftrmski blok v kon-griiu, Ji Roosevelt aaglasil, da se mora tekmi ss višji eans in mMde končati, ker konflikt, is-virsjoč is te tekmi, či si m odpravi, no bo povzročil ssmo ln-flioijo, temveč tudi neenotnost v čssu, ko jo enotnost vsih ameriških grup nsj bolj potribni. Svs-rilo ji viljilo tudi Johnu L. Lewlsu, predsedniku rudarske unije UMWA, kl sshtevs svišs-nji mezde rudirjim ss dvs dolarja na dan, Roosivilt ji daljs nsglssU, da ji svlšsnji mezd u-prsvičsno li v industrijsh, U nlsčujijo nizke mezde ln ji žlv-MkntVi sUndsrd dalsvcev pod normslo. I Rooseveltovi odredbi določi, da Preijtlss Brown, nsčelnik u-rsds zs kontrolo oan, ln Choster C. Dsvls, nsčelnik živUski ad-miniatrscije, takoj atorlta koraka v svrho postevitvi stropi nad eensml vssh potrebščin. V teh so uključeni tudi prldilkl, kste-rih cene še niso pod dlraktno kontrolo. Vojno-delavski odbor in sa-kladnl department ne smiti dovoliti svišsnjs mezd s Itjemo v slučajih, kjtr so te pod sten- (Brdom. Psul V. McNutt, ničilnik sd-ministrscije ss dobsvo moštvi, mors prepovedstl uposlltev novih delsvcev za višji misdi. Is-jime morajo biti v soglasju s regulacijami te administraciji. Vse federalna, državni ln pokrajinske avtoritete, v katerih področji spsda kontroli Javnih naprav in transporterji, naj podpirajo stebli i zscljskl progrsm v smislu regulacij, kl jih Isdaja James F. Hyrnes, direktor komisije zs ekonomsko ite-bilizscijo. Roosevelt je prlznsl, ds se inflacije ne more preprečiti ssmo z ustalitvijo cen In mezd, zsto mors kongres s naložitvijo novih davkov držati nakupno silo v ravnotežju. m sme. Barcelone, J eans ln Ciu-dada Keala po Justlčnem ministru Eduardu A u nosu. Prisegs st glasi; "Pred Bogom in svetim pls-mam piikegam ln obljubljam kot Škof lojalnost španski državi, načelniku država In vladi, u-stedovljeni v soglasju s zakoni. Prisegs m In obljubljsm, da m ne bom udeležil nobene ikcljt ali shoda, ki bi ustvaril predeod-kn proti španski držsvi tn Jsv-namu redu, ln skrbel, da so bodo tudi duhovniki Uko obnašali. Skušal se bom Izogniti ^ mir z mo nai strmugUvi swvornlk poglobitve knopera-i no dobro ime Khriicna in aiut-, ivuot in je posiani Mussollnljevo fašistično vlsdo ^cije med Avstralijo io Ameriko, ja In prtznana njuna nadolžnoat Ameriki in na Kubi. Alterja. kajti takšno postepanje Ruski poslanik jt na vrni Ml v protislovju s Utvinov M Kubi principi, sa katere se Združeni narodi bojujajo, zlnaU s štirim! tveMsstf; končno m.fmštSm^ ___________ niki datevskih unij v Chicagu Washingtonu, ja dospel v to nji novih španskih škofov na [eo^iani m teladski nadškof PU zavežejo, da ne b"do mirovali, dokler na bo prod svatom in tudi pred ruskim ljudstvom oprano dobro ime Ehrlicha In Alter Hsvsns, Kuba. 10. spr. Ma ksUn Lltvinov, ruski posUnik v mesto In predložil pradasdniku Kuigenciju Bat lst u svojo pove-rilnlco kot prvi ruski poslanik ns in Vstikanom, 7. junija I. IS4I. mu, kar bl «>gražalo blaginjo in Vs«*blns te je bils objnvljens v interese držsve " zvezi s ceremonijami ustoličo-j Pa| ... • i • » » podlagi omenjennga dogovora. \y Deniel sU opazovaU oaramo-Ceremonije so ee vršili v pa* nije Poznali so ss vsi člani Ceremonije so ss vrSUe v pa-lači El Psrdi v navzočnosti dik iwi»v Y* »i ikmi m« ifil m i »ivi ▼ •»■» Kubi. Ot ja poslanik Rusije vjuiorjs Frsnclscs Franca. Za- priseženi so bili škofje U Sala IS. P0M|S| kabineta in novi školja zbrali na banketu, ki ga jim )i priredil v pučast diktator Franco. PROSVETA Datum v oklepaju na pnmer (April 30, 1043), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je « tam datumom potekla naročnina. Ponovita >o pravočasno, da sa vam list aa ustavi.__ - čoln vbližlni gorečega Japonakoga parnika, onoga izmed 22, katera Novo Gvinejo lo otokom Now Brlialn. Dvestoletnica Jeffersonovega rojstva letale! vse to prepovedano, ker smo vojnem Času. Včeraj sem slučajno srečal i cesti našega župana ali 4,§ki jerja", g katerim sva se po d gera času malo pogovorila, se nahaja v Georgiji v slui Strica Sama. Pravi, da mu dobro. On je tajnik pri voji kem kaplanu. Dobil je u \ dni dopusta in je dejal, da p de čez par mesecev zopet i mov. Dokler ni treba iti fronto, je dobro, ampak ko i krat pride v Afriko ali na ki drugo fronto, potem se pa p ne gorje. Jakob Zupančič, 386 Na oblaku v bolnišnici Llbrtrf. P* — Dne 30. marca je zopet prišel pome kompanij-ski policaj in mc odpeljal k zdravniku v Mercy Hoapiul v Pit tabu rgh. Ko pridem tja, 'je bilo seveda treba tekati par ur. kakor povsod, dokler te ne pokličejo. Ko me j« glavni zdravnik pregledal ja rekel naj pridem zopet nazaj 29. aprila, da vidi. Če bom mogel kaj bolje hoditi kot aedaj. ^ Ko aem bil a tem gotov, aem šel malo okrog bolnikov Našel aem fte dosti onih. ki tem jih pustil v bolnišnici, ko *m šel domov. Našel aem Franka Pover-ka in Andreja C meta iz Weai ^TrnrTJEK. 127 APRILA za enkrat le, kar sc tiče prevoza. Za povojno pomoč bo seveda treba znatno povišati produkcijo mnogih drugih potreben. Nova industrija dehidra-cije (osuševanja) bo igrala veliko vlogo v tem pogledu. Mno-lažje Je seveda prevainti osu-šeni živež namesto svežega ali konzerviranega. Odbor Združenih narodov ca preiskovanje bodočih potreb za-medenih dežel jc *e v obstoju in vlade v prognanstvu so še predložile liste i i vernih potrebščin, zdravniških zalog in lurovln su pivih osemnajst mesecev po vojni. Pododbort proučujejo probleme transportacije v notranjosti Evrope. Isto . bo veljalo tudi «a Kitajsko, Burmo, Mala-Jo ln Nizozemsko Indijo.—Common VCoundl-r.UŠ. nim deželam Berlin je začel širiti vesti o •velikih vojaških silaK, katere so |emci nastanili v južni Evropi. |eve divizije s posebnim orož-em so bile poslane na grške toke. Nemški radio odkrito liznava bojazen pred invazijo m Balkan, katero pričakujejo Šozi Grčijo ali pa preko Turčije in Bolgarije. Nemška propaganda Širi vesti p pošiljanju čet v cilju, da bi repričala svet o dobrem sta-iju svojih priprav za obrambo jropske trdnjave. |Z URADNEGA NEMŠKEGA VOJAŠKEGA KOMUNIKEJA Nemška vrhovna komanda je izdala uradni komunike, oddan preko berlinskega radia in objavljen tukaj po Associated Press. V tem poročilu trde Nemci, da so zadušili ^el uporniškega gibanja, v južni Hrvaški (kar so že Često javili!) — besedilo tega uradnega komunikeja, v kolikor se tiče bojev v Jugoslaviji, Je naslednje): "Nemške in hrvaške čete v so-tiovanju z oddelki italijanskih rt so v teku bojev, ki so trajali nogo tednov, porazile komuni-ično vstajo v južni Hrvaški; to tojo je podnetila Sovjetska Ru-». Kljub vremenskim neprili-im in terenskim težkočam tega prehodnega goratega bojišča (r navzlic spretnemu načinu božanja upornikov smo uspeli, da. opolnoma zlomimo organizirani lp°r Zajeli smo zaloge orožja l prehrane. Le mali ostanki ko-tonibtienih tolp so uspeli, da kgnejo v visoke gorsko preiti« Jeklarska unija preklicala stavko Chicago, 10. apr. — Jeklarska unija, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je preklicala stavko v tovarni VVest-ern Foundry Co. Delavci so šli v stavko, ko je kompanija odbila zahtevo za zvišanje plače. V konflikt je posegel John Le-vinson, direktor pokrajinskega odbora federalnega vojno-dO-lavskega odbora ln ga izravnal. Vsi stavkarji so se vrnili na delo. Kompanija izdeluje potrebščine za armado in mornarico. *°ndon, 20. marca (UP). — vrhovna komanda trdi di! so vojaške sile osišča [«Mgih bojih, ki so trajali več nnov. drobile gerilsko revolto fcni Hrvaški. V eni svojih vesti o delovanju jugo-Janskih upornikov pravi da-Piji uradni nemški komunike? "Nemške in hrvaške čete so »delovanju z edinicami itali-^ armado v bojih, ki so tra-" o TEL. ROCKWELL 4SČ4 ' J Po aklopu 12. rodno konvencijo ae lahke naroči na Ust Prcrtioto prišteje eden. dva. tri. štiri aU pot članov ia mm družb* k asi atrot-ninL Llat Prevrata atano ae vse enako, sa člane aU nečlana * eno letne naročnino. Kor pa člShl šo plačajo pri saaamentu llJtj« tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej aodaj al varoka. «it da )e llal peedra« aa člane SNPJ. Ltal Praavete Je vala lastnina la gotovo jo v vsaki družini nekdo, ki M rad čital llat vsak dan. PolaanUet—Vaelej kakor hitro kateri teh članov preneha bitiflia SNPJ, ali če ao preaeU proč od družine in bo zahteval sam »voj I* tednik, bode moral tleti Član ls dotične družine, ki je Uko »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lata. in obenem doplača U dotično vaoto listu Prosveta. Ako tefs » stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum sa to vaoto naročnika. Cena listu Pieavete Je< Za Zdrut. države la Kanade SS M Za Clooro la Chicago Ja.. r* I tednik in --------iN 1 tednik la--------J* t tednika ln................t tednika la_______!2