SLOVENSKE NABODÑE PODPORNE JEDNOTS YEAR Tïiq, STEV.—NUMBER 291 r Chicago, 111., četrtek, 11. decembra (Dec. 11), 1930 prometed tm la section llOS, Act of ■ST mm lice, ki ao pred par dnevi «a. htevale smrt, ao hitro spre-penile mnenje. Moskovske časopise je vzelo 24 ar, da ao prftli k sapi ■■1 ,'" t Moskva, 10. dec.—Ruska pro-etarska javnost, ki je še zadnjo ideljo zahtevala takojšnjo smrt h osmih zarotnikov pred so-|6em v Moskvi, danes aplay ¿ira sklepu centralnega izvršne-i odbora sovjetov, ki je amrt-lo obsodbo spremenil v deset «roma osem let' zapora. Ta ■nočni preobrat javnega mne-ija odseva iz časopisja v Mos-fi. Listi, ki so zadnja tri aH štiri tedne otu'avity tisoče reaohicdj delavskih organizacij, zahtevanih smrt vseh zarotnikov, so Hi tako prepričani, da oentral-a odbor potrdi izrek sodišča, da to za števHke zadnjega pondetf-ki že pripravili članke, v katerih so naznanili, da je "central-S odbor odobril voljo milijonov broletarcev sovjetskih republik jn vsega sveta." Take članke so kele -Komsomolska Pravda, StrasnajVZveeda" iti "Raboča-y Gazeta." Ko pa je prišla vest, da je fentraini odbor pomilostil od ■nrtne kazni vse zarotnike, so Itti uredniki teh listov tako pre-BieČeni, da so kratkomak) igno-pslt celo stvar. Pripravljene knke so kajpada zavrgli in jih idomestili a članki o—indu-trijski kampanji, ki so jih imeli 1 rezervi. tEdino organ vlade "Jsvi__ ji takoj prvi dan pohvalil akcijo jpmtralnega odbora, drugi dan t« so sledili vai listi s—pohvali in aklamiranjem ter s pri-pnbami, da "sovjetom ni tre-» jemati malovrednega življenja izdajalcev, ki so aami priseli krivdo in ae bridko poke-nli. kar je že aamo ns aebi dovolj velika kazen." In danes je veliko veselje po »»j Sovjetski uniji, ker je na]-«ovjetska oblast modro ftvnala! Veseli ao tudi obsojenci ki so »e iskreno zahvalili cen. trilnemu odboru za izkazano Jim milost in svečano obljubili, fc pridejo iz zapora popolnoma tort ljudje, ki bodo služili samo Notariatu. Primorci oddali orožja Vest iz Rima ae gtaai, da ao se jugoslovanski podaniki pokorili Rta» 10. dec.—Rimaki fašistični listi so danes naznanili, ds je bila odredba prefekta Julijski Krajini na ukaz iz Rt-ma glede razoroženja primorskih Slovencev in Hrvatov izvršena brez kakih incidentov. Drfavljani jugoslovanske narodnosti so ubogali navodila oblasti brez rapriaalij. Ko je potekel določeni čas, so žandarji pregledali domove in prodajalnice Jugoslovanov in se prepričali, da je bila odredba zadovoljivo izvr še na. Kanadski dolavci zavrgli predlog delodajalcev Uprli so ae načrtu, da bi zšposle-ni delavci morali skrbeti sa I Vancouver, Kanada. — (FP) — Poskus komiteja za pobijanje brezposelnosti, katerega tvorijo tovarnarji in trgovci, ki je skušal prisiliti zaposlene delavce, da bi prispevali enodnevno plačo na mesec v sklad za podpiranje brezposelnih, se je izjalovil. Centralna delavska unija v Vancou- stranko) ver ju je protestirala proti načr- ms. tu, ds M njeni člani slabeli sa rmsTttM IZGREDI V NEMČIJI 30,000 amrkovcev nkvalilo na kinoteater Berlin, 1. dec.—Nemški fašisti nočejo odnehati s napadi na gledališče na Nollendorfplatzu, v katerem predvajajo ameriški film, Id je posnet po nemškem vojnem rsmanu "Nič novega na zapadni fronti." Fašisti *>ravi-jo, da je film pacifističen in ds smeši nemške vojake. Film predvajajo že teden dni in vsak večer je gledališče natlačeno. Sinoči je poskušalo navaliti na teater 80,000 članov mladinske fašistične organizacije, večinoma šolarjev, ki so leftali v zibelkah za Čaaa vojne. Policija je rasgnala smrkoline s bombami za solzenje. Močan policijski kordon stoji okoli gledališča in vsakdo je pretipan, ki stopi v gledališče. Vaak čaa najdejo pri kom bombo smrdljivko, piščalko ali kaj drugega za delanj« hrupa*-4. Fašisti so apelirali na preai-danta ffindenhnrga, naj kot maršal bivše neraflke armade u-stsvi film in reši čast vojaštva, toda president je odgovoril, da to ne spada v njegovo področje. DosegH so toliko, ds bo mestna zbornica cfeBktirala o vprašanju, če je film škodljiv. Fašisti so pridobili contriste (katoliško za pobijanje tega fU Hoovfr m prepira a kongresom Očita zakonodajakem. da kuje. jo politični kapital Is človeške miaerije VVaahLngton, a C.—Med pvg*| sednlkom Hooverjem in kongresom je ssvršalo, Predsednik— razkačen, ker s*'progresivci in demokraUi ns «njo na njego. va pri porodila glede obaega pomoči brezposelnim delavcem in farmarjem, prizadetim radi su-še v preteklem pdetju—j« v torek v posebni ipjevi, katero je dal Časnikarski^ poročevalcem oštel člane kongres* ki predlagajo in fUaujejo^sa višje ali niš je vsote denarne pomoči. V svoji iSjavi pravi, ds se (člani kongresa) "igrajo politiko ns račun človeške mlserije" in da "s navalom na svetno blagajno ns bo pomešano nikomur Hooverja je rsskačilo, ko je senat ignoriral njegovo priporočilo, da kongrsa dovoli le $25,-000,000 sa farmarfe, ki so prizadeti vsled suše, In je dvignil vsoto ns |60,000,000; na drugi strani je ffoslansfca sbornics določila vsoto lliojm,000 za jav. na dela, U naj omilijo krizo brezposelnosti. Hoover je priporočil 150 milijonov v ta namen. Senator Borah je tudi predlagat, da ss avjfeiekedainaki da vek sa dva ki pol odstotka ii propriira visoka vsota ss farmarje in brasposelne delavce NI IÑÜU8TRÍJI sistema. Unija krivi indnstrijce za sedanjo krizo in jim pripon»- _ ča, naj uvedejo načrt obdavčen-' ^^ ja visokih dohodkov, če hočejo v " deUr Hoover je svaril i poslanici; da kongres ns sme Storiti ničesar kar bi prfcnoralo svišanje davka. Senator U Miette je tudi predlagal, naj feas zakonodaj -stvo v prid delavcem in fermar-___jem prvenstvo pred vsemi dru- n xr «ad a A rimi mi nHisiiii «VSso to kSk. ds 'B ▼ TvdAL- V .. . M...... senat dela bSB nasprotno programu, ki ga priporoča predsednik. resnici pomagati brezposelnim. Delodajalci bi radi ušivali reklamo v časopisju, toda breme oskrbe sa brezposelne bi radi zvalili na rame zaposlenih delavcev. Na zborovanju unije je bila sprejeta reeojucija, ki zahteva od federalne in provtnčne vlade, da pod vzame korake za konskrip-cijo dohodkov, ki presegajo letno vsoto $50,000, v svrho, da se ifoere sklad sa odpomdč žrtvam brezposelnosti. V resoluciji je tudi omenjena da hočejo bogatini kaznovati delavce za grehe, ki so jih sami storili. Urednik glasila delavske unije "Lebor Staiesman" v uredniškem članku omenja, "da je i-deja konskripdje delavčevega zaslužka ena najpredrznejših, ki so jo tetuhtali delodajalci." Na-dalje urednik kritizira komitej fapotiHki komunist bo deportiran San Francisco, Cal. — Sadaiči pmndtsu, japonski komunist, B j« bil aretiran, ker se je ude-J*1' '<< manstraclj breaposetalh hT^v ^ t^SftJir, zapobijsnje brezposelnosti, ker l^a »«iflVaKA .^„4 '- 'na mestna strosse. rreoiv»*^vu Mm je prišel legalno v Zdru- ^^J^ju ^ države kot dijak. Ce bo vr- uni> v ^ aodlšfie odobrilo deporta- u . k J®. l><> s tem ustvarjen prece- ^ **** M ------ ■»t za nadaJjne daportndje ^ m< k > izvršijo aličen prestopek sklm slojem rw—t». -4-----< •mmrnrm^m j. . , < VVashington, D« C. — (FP) — Povprečna delavska menda v tobačni industriji je $18.40 na teden po poročilu zveznega biroja za delavsko statistiko. Povprečni delovni teden za moške, ienske in otroke, ki so uposleni v tej industriji, js 49 ur. Tobačna industrija je najbolj razširjena v Severni KaroHni. Bmgene R. Black, govemer federalne rezervne banke v Atlanti, Ga., je objavil v liatu "United States Deily" ststistikp, U poka-zuje, da Severna Karoline plaču- Veliki baaèal krak v Bal- v vlogah v Dva mMtjoaa dolarjev îîih'kijfh ÚM9* Baltknore, Md. — Veliki denarni ssvod Chesapaake Bank of Baltimore je 9. decembra zaprl vrata. Vloge znašajo približno dva milijona dolarjev in tudi mestna vlada ima v banki $400,-000. Banka Je poslovala 19 let. Dvs dni Js bil nsvsl ns bsnko in je več davka zvezni vladi kot ^^ Jo ^ drfmvn| komiaftr ktor za brezposelne noče priti Chicajfo. — Govemerjerva ko-7*1* za <>dpomoČ brezposelnim PPM enim mesecem objsvOs U^1 za prispevanje petih milijo-■J dolarjev. Od tistega čaaa so g*!« 11.725,000 in polovico te priopevaH — "prosto--'■veda! — uposleni de- ^»ska predloga v___ Washington, D. C. — Kongre-f^mrkk iz New Yorka f^'^H v zbornici zakonski J**, ki vsebuje določbo sa 40 ■WS V tednu za vse fedsrshie f4*» nce broc redukcije obsto-e^m^Ede lestvice. ** tmkar U North Chicago.—Mrs. LiHan WsAaoe, šena kuharskega iefa v zvezni mornarici, je bila 14 let slepa na levem očesu. Noben zdravnik ji ni mogel pomagati in svetovali so ji, naj si nadomesti mrtvo oko s steklenim, česar pa ni hotela storiti. Zadnje dni ji je zobozdravnik izpuhi pet sob. Ko je prišla domov, je drgnila z roko bolečo čeljust Hi pri tem je drgnila tudi deano oko. Takoj nato Je spregledala z le-vtm očesom. Danea spet popol-iy>ma vidi nanj kakor Je pred štirinajstimi Isti. fltavka godbenikov San FrsnefseV). Cal. - V nekaterih gledališčih » mstavka» godbeniki, ker *> t ve pogodbe. A. A. Grenbaom. tajnik unije. Je radi tega odpor vsaka druga driava, izvsemši New York. Finančno poročilo sa* kladnflksga departments govori, da Je v prašlem fiskalnem letu ta drfava plačala $260,000,-000 zvezni vladi. Dve veliki tobačni tovarni v Severni Karolini od-pošljeta vsak dan dva vlaka cigaret v rasne kraje Zdrušantti drla v. Velike količine drugih iz-detkov, posebno tekstilnih, grs vsak dan is te države v druge; toda delavci so zelo slabe plačani. V Severni Karolini boleha več kot dvajset tisoč ljudi na pelagri, na bolezni, ki Jo povzroča podli ranjevan je. . Dels roka zmaga v Arstrsliji Sidney. —. Pri proillh volitvah v New South Walesu so zmsgsli I «boriti in imajo sedaj večino v vladi. J. T. Lang, bivši delavski pre-mljer, je »pet prišel v načelniM vo vlade. Odprava brod^woelnosti bo prva naloga, katero ae bo lotil, kakor Je obljuboval v volilni kampanji. Bančni Interesi so s* (armirani radi uspeha taborite*. I^ng jih je obdolšil. de ao oni odgovorni sa finančno krizo, katero so uprizorili v svoje lastne koristi. fe- prl. Banka ni bila članica deralne rezerve. New Havan, CoMk—'Tukajšnja Citizens Bank k Trust Com-panr Je fallrsls. Vloge znašajo blizu milijon dolarjev. Wanen, O.—Pirat SUU banka v Newton FeUsu, ki Je zaprla vrata. Je pe izjavi federalnih preiskovalcev okrog $100,000 "prekratka." Predsednika banke so zaprli. Raleigfc, N. C. — Banka v LilesvHlu JeeeprU vrata. MscHng, g. Delu—Tukajšnja banka Je propadls. "Zmrznjeno premošenjs." EdwardsvNle. III. — Tri-City State bsnka v Madloonu Js akrs-hirala. Vlagatelji poskušajo s sodiščem prisiliti 5S delničerjsv banke, da si nslošo izredni aaes-ment In plezajo Izgubo. KAPITALIZMA Značilni argumenti, Id Jih rabi Jo pri pobijanju lwaahington, D. C. — (FP) — Zastopniki privatnega bkni^a, ki vzUriujejo dobro plačane lobiste v kapitolu, so te dni «pet zagns> lihuronski krik, čsš, da je sovjetska vlada na delu, da vrše ves svet v revolucijo, ker popis vlja trge s velikimi sslogamJ cenenega blaga, kar ogrsAa industrije vseh kac>itAUatičnih dnUv Ta bojasen bi ne bila nič is rednega, ako ne bi bsš ti Uu^s, ki se štejejo za ekonome vrste, vedno ne pripovedovali, da je vladno obveitoMuijs industrij velika smota, da je sovjetski načrt samo poskus, ki je šs vnsprtj obsojen na tajslovljenjo m čstl bo moral prej sli slej prepri-I komunistične teoretike o ne- smiselnosti vladnega vmešavanje v industrijski obrat. Za navadne ljudi Je precej te-lavno, da bi se poglobili v bis-nttko psihologijo ameriških kapitalistov, ki ie leto za letom, od-ihodninakt da-1 kar so prišli boljševikl na krmi* odstotka in a- o vlade v Rusiji, pošiljajo v svet veuti, da ae eksperiment ne bo »osrečil, sedaj pa prihajajo na den z naznanilom o preteči nevernosti in pozivajo na boj proU sistemu, katsrsga ao fte zdavnaj hodili na smrt. Ce se malo oaremo ne bisniško etiko ameriških korporaoij, bomo videti, da tudi te v«*u> tuh kTbrpoveSTeTrc nitjhni stroikl. Ali ss hi General Motors Co. zaroti la proti Fordu, ko je s konsolidacijami avtomobilskih druib skušala z man J-Šstl produkcijske stroške in s cenenimi tedelki poplaviti avtnl trg? Ako Js sovjetska vlada odkri-I nove metode ekonomske pro* dukcije, zakaj se ameriški kapi-aldatl ne potrudijo, da bi Jih preštudirali In porabili v svojo korist? I Vest o napredku industrij v Sovjetski uniji Je dobrodošla, po-sebno še ss člomek spomni aa trditve In Isjevs modrih glav, med katerimi so bili bivši predsedniki, senatorji, učeni statistiki in undniki, v katerih so poudarjuli, da Je sovjetekl eksperiment obsojen na pogin, sedaj pa bsš ti Judje prihajajo s naznanili, da e treba organizirana sile feega kapitalističnega sveta, ds bo str la sovjetakege smeje. Ta'bojazen J* v nosnici smešna in patetična in pokssuje zmedenost v glavah predstavnikov obstoječe gs sistema. Angeles, CsJ. — Francis ------ K* tiskar in bivši u-'toval v MewY^ds V* 'Mavakegs tednika. Je bil tuje z Joseph W«bm, pn^-eo-tt načelnika policijske nikom Ameriške , ■«ije. . " v godbenikov. AtlrJo dslsvd ekétl New York. — fttirje sUvbnl delavci so bili ubW In trije ranjeni ko ss Je zadnji torek podrl delovni oder 10. nadstropju novsgs poslopjs ns zapadni 14. I cesti. KiiMteln Js v straha pred smeri. Sklm* reporter JI New York.—Nemški učenjak Albert Einstein, ki Je dospel ds-(četrtek) e svojo Seno v New York, Je fte na parnlku izrazil veliko bojazen pred armadami ameriških reporterJev, ki bodo z navadnimi flimslrtmi kamerami streljali vanj In ga nad-u-vovali« absurdnimi vprešsnji. Rekel Js tudi, ds gs Je strah vs-llklh msst kot ste New Yerk in Chicago. Vprašal Je, ifie ss Ishko ns poti v Ssn Francisco leogno Varšava, 10. dec. — Kako so Chlcsgu. BU Je podočen, de Uh-Pllsudskljrvi Ječorjl postopali s ko, Joda reporterji v menjših političnimi Jetniki v trdnjavskl 1» aa prsrljah soiprav ta- j^i Brest-Litovuku, Je včeraj ko sitni. Elneteki se Je udal v na kratke opisal eden Jetnikov svojo usoda, naj pride kar pri-v soelalistlčnem "Bobotnlku ", de, vendar pa Je razgovore s re-Plsee, ki ee piše Andrej Strug, porterjl v glavnem prepustil Je bil pravkar izpuščen Iz zapo- svoji leni, ki govori boljše an-rs. Strug piše, da so JečarJI Jet-| gieško kot on. nike vsak dan pretepali In JMilM Neznosne razmere na Portoriku Povaroča Jih Inoaemakl kapital! sem, ki Iskorišča narodno bo gaetve. ■■ Apt'l predn«dnUiu Hoover Ju VVaahington, D. C. — (FP) — Ameriški in drugi kapitalisti, ki Imajo svejs investicije na Portoriku, so nepravih Is prebivalstva tega najbogatejšega otoka na svetu berače, kar ee odreša v gospodarskem nepokoju. To je vsebina poročila posebnega komiteja, ki ga je imenovala portoriš-ka legielaiura, da preišče vzroke bnesposelnosti hi drugih nadlog, ki tepejo prebivalstvo. Poročilo Je podpisal senator Juan Heroan des Lopee» načelnik komiteje, in Rafael Akmeo, tajnik. Poslano js bilo v ebttd spomenice predsedniku Hooveriu sseno z apelom sa pomoč. "PoKoriko s svojimi 1,600,000 prebivalci", pravi komitej, "se nehala v akutni poljedelski in in dustrijtti krisi, ltf Je odgovorne ss veHko brenposelnoat, ustvarjajoča bede, ki Je biU še poveča- vzročili veliki viharji l. 1909. Ta prc6lem potrebuje nujne soluci Je. 'Te newd rine rssmere obete-jajo na otoku še več ki in imajo Izvor v dejstvu, ds so neŠe industrije in poljedelstvo v roksh odsotnih lastnikov. Profiti, ki prihajajo k teh industrij, se ras-del ju jedo v Evropi in Združenih drtavsh v obliki dividend in o-bresti, Id Jih prsjstnsjo ljudje, ki niti ne vedo geograf tčn* leg* otoka In kateri se ns brigsjo sa blagostanje domefiege prebivalstva. I ¿1 ■ "Najrodovitnejša aemlja Js ml 'kar iz dejetva, da velike semljiške in rudniške korporeeije, katere kontrolirajo lnosemaki kapitalisti, IKvmdujojo 760.000 skrov semtje v dcAeU, ki meri 8,600 štirijMkih VLOGA DELAI CEV V INDIJSKI REV0LTI delavstvo stoji v v prvih vrstah v boja se samo London« — (FP) — "V Bom* baju tvorijo delavci 80% tiatih, ki vodijo boj sa neodvUnoet Indi-je. Isto velja sa druga večja in-dijaka mesta. V provinci Bardoll so hitotenJoe, rovolti delavci in kmetje." To je bil odgovor, ki gs je dal Fenner Brookway, član an. glsškege parlamenta, na ssdsv-no vprašanje poročevalcu Fede-raltzimnega tiska. Brookway Je enan pacifist in zagovornik neodvisnosti Indije, ki je posnan tudi med ameriškimi delavci Is predavateljske tu-re, ko Je govoril detavaklm skupinam v rasnih smsrtkfii in ks* nadaldh InduetriJslUh mestih. V Indiji so tri močns delavski unije, js dejal Bronkwsy. Ko» gres strokovnih unij, Fsdsracf Ja strokovnih unij, katero se smsitra, da je pod vpHvom ko* munietov, in Indijeka delavske federacija. Ismed 88,000 političnih jetnikov, ki Jih Js vrgla v ss ponovno Izbruhnila s vso sila ko ss pojavi prvs piilošnoet." Dreiposelnl prihajajo v laa Kampanjo proti kadilkam Boston, Mass.—Tu ss Js ustanovila organizacija, ki bo vodila kampanjo proti kajenju cigaret med Ionskem I, Ksmpsnjs, ki Jo nsmersvajo razširiti po veej A-merlkl, Ima med drugim namen smošltl dekleta In «ene kadilke. Gasilci sglttrsjs ss psidnevnlk , ____ . % .... . , Wsehlngton, D. C. — Organi- Uko ^ ^ «sdnkelJe mend I tIrsni gaslW so pričeli s sgiU Tï J T?? ñt ^^ Uo — Cevljsrsko cijo za osemurnik in pet dni ds- ri i^aOfl ss d*PI po y rnli, kompsnlje v St. Uulsu so sni- Is v tednu. Gseiici ao organleirn ni v Fire Fighters asociaciji, ki pa ni pridrušena k Ameriški de- ipirlrtiMlelkslrsnk UUl frmAš mjim dolsveem ss ** muke. Nekateri ss šs dssst odstotkov. Štiri tisoč de-* i** * leveev je prisndetlh. Kan Francisco, Cel. — CM Committee, katerega tvo rijo prominentnl bankirji in pef unijekih voditeljev, Je s?stfrs2 na mestni svet, naj določi vsote dvesto tisoč dolarjev sa mafije-nje brezposelnosti v decembru. Ts komitej Je dosdsj prsstafcsl delo ss dvstisoč ljudi, U se uposleni pri poprsvtjeaju esst v Sir tro Forestu. Ko so broapoeelni t okolici Ssn FramSasa zvedeli to skeljo, Jih Je prišlo veš Ušel v Ssn Frsndseo sa delom, ga pa seveda niso dobiM. V bi itn jem Oaklendu vsak pe-Hcaj In gasilec daruje pM» enega dneva na masee v i poeslnim. kar lavski federaciji. smor Jen v UmMJI Lahore. Indija, 10. dec^-Ne-ki ladijski častnik Je včeraj «• strelll angleškega poveljnike MsCIensnghsna pri indijskem vojaškom polku. Nspadalss Je takoj izvršil samomor. To le Is drugi poMtičnl umor v Indiji v snem tednu. fftOlfltl ». decembra. PROSVETA THE KNLICHTEMl^fcNT CLASILO Df VASTKWA SLOVjPfSM PABOOME POOPOR> ^m PB JEOSOTS Ml M Wf-H PR08VETA U*«Mt Av», ftiMW, «vstopu dal zaobljubo, da hočem biti vesten ln dober ¿»an in ker s^m trdno odločen, da to obljubo tudi vestno bpoljnujem in tu- Dobro, Sovjetska Rusija je naredila velik korak napredka. Ne bo si umazala rok s krvjo peto-rice svojih notranjih sovražnikov. Centralni isvrini odbor sovjetov (sovjetski parlament) je f>OmiIoetfl pet profesorjev in fhženlrjev, kl so bili obsojeni na smrt radi sabotaže. Smrtna kasen jim je spremenjena v zaporno. 8 tem bodo samoizpovedani zločinci dovolj kaznovani. Centralni izvršni odbor je izjavil, da so-vjeti ne potrebujejo maščevanja. Sabotažniki so priznati krivdo in javno obžaloval! tvoje čine. 8 tem je bilo sovjetom zadoščeno In lahko ee generosni. Lahko so! 8ovjetl ao danes dovolj močni, da lahko eksietirajo brez mašče-valne justice — barbarske relikvije starih v* kov, ki ji «s mali kujejo visoko civiliziran^!) kapitalistične dežele — katere so ee doslej presit, veliko preveč posluževali. Smrtna kazen je barbarščina, ki je škandal ca vsako deželo, katera hote veljsii za napredno. Tudi slepec lahko vidi, da barbarsko ubijanje zločincev ne ustavlja zločinstev, niti jih ne zmanjžuje. Sovjeti so naredili takoj v začetku korak naprej, ko so odpravili ceremonije /ksekuclj-Eksekucijs sama je manj ostudna in nočlove-ika kot pa je teater, ki ga delajo is nje v civiliziranih deželah — na primer v Ameriki ko aranžirajo "korakanje v smrt" v spremstvu duhovščine, izbrano občinstvo pa sleda in se sadistično naslaja ofc agoniji umirajočega Človeka. Vsak tak slučaj je miniaturna obnova barbarskih autodafejev is srednjega veka, ko se vodili obsojence po ulicah v spremstvu duhovniško in vojaško našemljenih krvoiokov h grmadi ali vislicam. Danes, na sramoto dvaj- » stoletje, delajo te sprevode sa obzidjem le. Sovjeti so bili prvi, ki so to odpraviti. 8ovjetl bi lahko storili nadaljnji korak napredka in odpravili teater sodnljskih procesov, kl si nič manj barbarski kot eksekucije. Javno razglabljanje in rszcfcešanje umazanih In smrdečih afer. ki ee porajajo iz najnižjih človeških instinktov, dostikrat tudi zverskih instinktov, ni Izobraževalno delo. Zlasti detajli «morov in rasnih seksualnih zločinov, katerim posveča ameriško šol to časopisje največ prominsms, so slabo gnojilo za razvoj dobrih karakterjev. Ako pa se tako lumpsrijo še razširjajo po radiu ln fihnirajoje efekt še slabši. Sovjetom ni v čast, če sme množica v dvorani tuliti in zahtevati smrt sa zločince. ^Llqčarska drhal na Jugu Združenih držav je na Isti stop-»ji. Neka revolucionarna vlada bo morala sa-Aeti z novim sistemom ravnanja s kriminalci. Najbrft se ne motimo, če mislimo, ds načelo poboljševalne justke postavi skrb sa kriminalce v področje medicine. Z zločinci bodo tako postopali kakor s bolniki, ln preiskave bolnikov so še danes privatne zadeva, k 1 se ne obeša na Javni zvon! Zakaj bi obravnava, kl naj dožene krivdo ali nedolžnost Obtoženca, ne bila I« zadeva odgovornih preiskovalcev ln sodnikov-zdravnikov ln nlkoger drugega? te velike orgaftizaeije in tega naprednega društva, sem se takoj otfl dela. HaHkeradna veselica bo nedvomno prinesla velik uspeh, dasi-ravno naa osrečuje HooverJeva prosperiteta, ker v pripravljalnem odboru so «lani, kateri razumejo o stvari. Tony Btftcher je takoj po izvolitvi apeliral na člane, da bi t združenimi močmi štl na deta za dosego velikega uspeha, poudarjajoč veliko nalogo lruštva napram članom, ki so brezposelni in ne morejo plače-ati asesmenta. Tone je pokazaj, da je s navdušenjem sprejel tež-io nalogo in da st upa s pomoč-jp ostalih dveh, Frank Zajca In FY\ Perkota, doseči uepeh; oba ita ipoeobna in sa koristi dru-ftva vneta Osna, obenem pa L majo vsi dobre ttkUtaje v takih stvareh. Društvena blagajna je sedaj Izčrpana, ker plačuje društvo ta )renposelne člane asesment, za-- -to se članstvo zaveda, da je tre- V Belgiji in Franciji Je bila zadnji teden miateriosna "megia", ki je usmrtlls o-krog 70 oseb. Zdaj si Um belijo glave — ln sananji svet ni nič manj radoveden — kaj bi to bilo. ICaj je "megla", ki se pripisal tebi nič in meni nič ln začne dušitl ljudi ln živino? Najmanjšega dvoma nI, da je bil v "megli" neke vrste strup In vsa poročila namigujejo, da so bili strupeni plini. AH ne bo imenitno. če ss (tožene, da so smrtonosni plini ušli Is Ari v ne zaloge belgijske armade? Plini, kl so pripravljeni sa bodočo vojno? To bo sarae fino spričevalo sa miroljubne ( !) belgijake vladarje, kl tako radi deklami rajo o svoji ljubezni za svetovni mir! Obenem bo lepa tskttfnji-ca. ki kaže kaj čaka ljudstva, ko začnejo morda v bližnji bodočnoati IzpuščaU take v splošnem! levičarski voditelji delavske stranke v Angliji priporočajo diktaturo petih mož. Za-kaj pet diktatorjev? Ali je angleška demokracija še Uko čvrsta, da je eden diktator ne ustrahuje?' k r —w Alo, vai dobro business um» trn! potegninto, da bo božični "Slogias" zabava In Milwaukee, Wis. — Kot___ član društva Stoge it. 16 SNPJ sem dcfcH na zadnji letni seji prvi "job", katerega sem z fjtsn prevzel. DrtHvo bo i^vesSfco inTrt namen izvolilo pripravljalni odbor, par članom pa je date nalogo, da skrbijo ših rszmerah ni mogoče. Nekje ao akašeM prijemati te reakcio-narje z rokavicami, pa so doživeli lepo razočaranje. Meja mod naprednimi tn nazadnjaškimi vr-stami naj bo ostra, da se bo videlo, kdo je Wo. Tekaj se gre za interese natega delavstva, članstva, äMtär in obenem sa inte-i delavstva vobče in bo/ mora Hi' (tli tO druKe. na mesec ne briga in najrajši u-pinčo. To so jj spomenico na gen. konzulat v| V večjih meeHh tepe Califor-[CMcago, da se naa ža* in se vidijo opoldne več blokov ker zastopa pfavte zadeve fKHzt, dolge vrste, ki se drenjajo pri ZfiZr mSTmm pri MM en*gičen in oster. Hi neče-remnmo. » t« mo d-el^l kot jezuiti, v temi, za- hrbtno, temveč hočemo in moramo voditi odprt, oster boj in razkrinkava« takoj izpočetka vsa- volj harodnjadklh fraz In hum-bugs je že bilo med nSmrf, zadosti dolgo se je klika posluževala zahrbtnega boja; za napredni e-lement je prišel čas, d* spregovori odločno besedo.—F, N. miva, posebno sa mene, vzorna disciplina, Id vlada pri društvu. Dvorana je bila napolnjena do ■Sitno so bile brskam po čaeopisBi in tftčem, kje je tisto prosperiteta, katero se nam Je tako strašanske obetal* ako bo Hoover izvoljen predsednikom. A zaman iščtfn kakega veselega poročila. 2e je poteklo dve leti, odkar je Ml Hoover izvoljen predsednikom, pa se še ni nikjer pokssal, da bi sa revno ljudstvo kaj napravil. Pa tako se bode godilo, dofcšer bodo ljudje volili one može, da nam vladajo, katere nam kapitalisti priporočajo. . O pardon, sem skoraj malo /predaleč zašel. ^ slovenski far-marski naselbini Krain je bil ravno končan sveti misijon in Če čeprav imamo dva slovenska odvetnika in enega hrvatskega. Zastopniki društev niso nikogar Izvolili, resnica pa je, ds so javnih kuhinjah, kjer servirajo juho Hoover j evega okusa, in to poleg koščka kruha je tisočem vsa hrana. Take vrste se vidijo yeka, ki se udejstvnje na ■ ^H polju za napredek nasdbine. In potem pride nekdo z gorastasno raco, da je Glojek rojen v Ameriki! Rojen je bi v starem kraju, kjer smo bHi tudi mi; v gimnazijo je hddfl v C^ lju in v Wiaconsinu je postal sd-vokat. Ako bi bil lenuh/bl bil izučH za kaj drugega kot postopača! Ker pa ni bil lenuh, ae|xesSca. je povnpel višje. Vsakdo je u pravičen do Žetve, ako je kaj se jal, da mu ni treba pisati takih povesti kot "Kruha bi mu da*", ker si ga zasluži som na pošten način.—Direktor Slov. doma. priporočali odvetnika Alv*na Gkv v južnih in sSvernih krajtJh noč išče imajo v "HoovsrjSVfli hotelih", kjer so n*tlačM kot ■Hr škatlah. o so boti&fee v deželi največjega bogastva — «n vendar 4 E-vropi mnogi hrepene sem priti. "Hlr ljudem na sHbljil" se glaai po svetu in "Slav* MKxrt te mir in slava v takih razmerah. Ne pišem rad o tem, Smpak je resnica. Na eni sirssii rarikošje in vse v cvetju prt bogati mizi, na drugi Strani tisočeri v tesnih, saduhlih stanovanjih. Na eni strani čast in slava, na drugi pa zaničevanje ravno tako a* pa še bolj poštenih in lačnih revnih slojev. Na eni strani se oMnčtfo v Žido in bariton ter ktaiajo Pojasnilo FarreU-Sharoa, Pa. - V 281. fogocêillml jmkiti, na drutf št Prosvete sem čital dopis Marko Cervana. Med drugim pravi, da je Čital dopis brata Germa iz Sharona glede ustanovitve društva Slovenec št. 81 v Sharonu. Pomota, g. Cervan, društvo Slovenec št. 282 je bilo ustanovljeno v Farrellu pred 18 leti, ne pa v SharolpJM V Sharonu pa je bilo ustanovljeno društvo Slovenski dom št. 31 SNPJ. To društvo je bilo u-atanovljeno pred 26 leti. Ker sem tuAi jaz član društva Slovenec na ba napeti vse siie, da bo U prireditev v vseh otlrih uspele. ^ M±J?k0JTl ka^^^^M^ ¿Z se, došder bodo ljudje tako pridno posečall teke prireditve, kajti taki možje, kot so misijonarji se ne melttm, je bila za misijo- . , ^ . t narja prava prosperiteU. Tudi to [«Tri: on je šesebrav, bratj je snsJc, da ni treba misliti zadnjega kottška; caamo ao mwm ns to da drilifo Ikid- zastopane tudi naša sestre. Vse, I*"^0,?. razprave so se vršHe v harmoniji in točnosti, da človeka veseli udeležiti se take seje, (posebno če je bil poprej navajen na pobalinske prizore in lie-otessnoell naših ultra patrijotov pri drugem društvu, kjer gospodari sedaj na« več ali manj slavni Cene. HHL. Na tej seji je bil izvoljen odbor sa prihodnje leto. 2e par dni poprej ne je slišalo po naselbini, da se reakcija pripravlja za to sejo. Nekdo je namreč isjavil: "V to društvo moramo dobiti "naše ljudi", kakor smo jih dobili v Slogo ftt. V Vršila se je po naaet>lni fes velika agitacija, toda na seji so H ščurki poskrili, osi roma Jih niti nt bilo na sejo, da je bil Isvotjen odbor se-rtoječ is naprednih in tudi rssrednozavednlh mož. Predsednik Je ostal naš neomajen! Hrast, tajnik Perko, blagajnik Franee Zajec, zapisnikarja, brata Ksm-nlkarja, ki ni kotel sprejeti, bo nadomestil brst Foklar, medtem ko bo nadomestil poeferadsedni-ka brata Ritonia brat John Zajec, bivši predsednik. Tudi bolni-ški in nadzorni odbor ima dobre, napredne moči. Neprijeten utls je napravil aa članstvo predlog, da se sntftnJo prispevki za IVosvKno matico kar za 50 udslsžhov. Ne vem, oziroma dobro vam, zakaj je go-tovtm ljudem tako neprijetna U ii^T' atvo v temi, da ga kapitalisti lah-najtepai ^ ^^^ Zima se je tudi tukaj začela približevati. Se je Že začel kazati sn^g po hribih. To pa pomeni še večjo bedo sa brezposelne, kajti zraven stradanja bodo ŠS žftor-zovall. Delavske rasmere so tudi tukaj pod ničlo. Slišal sem tudi, da bo na starega leta zvečer zopet plesna veselica. To pa je ras, da kadar je v Kratnu kak nabavni večer, tam se ljudstvo ršs pošteno zabava. H koncu dopisa želim vesele božične praznike in veselo ter srečno novo leto vnem čJtatdjem Prosvete strani so ljudje v razcapanih i« raztrganih oblekah. Vse to V času slavoepeva božiču in — pro-Speriteti. Nekaterim igra godba božične melodije, drugim brije mrzla bufja. Nekateri plešejo veseli ob zvokih godbe, drugi se tresejo dd mraza. Vse to je glas božič nfh zvonov, iz tisočerih grl pa — slava, slava in mir ljudem na zemlji Božična pesem, v čast tistemu, ki se je rodil v revni ItaMci ftt 382 SN1PJ, želim povedati re- ^ <*anes pa tisti, ki živejr gn-snfco. Nadalje pravi, da je John fevi milpsti, so v Židi tn škrlatoi že mrtev. Jez pa pravim, "Poglejte, rojeno: v Druga stran »Ihreoške "fronte" Mlhraukee, Wto. — Zelo čudno se ml zdi, da se Prosveta pusti bkifnti po milwauških Uiisoci-jsNstih. Kakor hitro vidi tak sa-vistnež kje kakšen napredek, takoj se oglasi ln prične otepati. . Sedaj se je oglasil "Navnoč". Kje je pa bil na dan volitev, ko smo delali nazadnjskl in priborili zmago našemu aasemblymanu socialistu J. Ermencu ? Napisal sem zgoraj besedo "blufatl" in to hočem tudi dokazati. Ptte o našemljeni u v narodno loio. Hm! dtSbelj se je tudi njdhmll v narodno noio sa plačilo, pa ga niso povsž)lll nasadnjakl, ampak naprejevci. Kar roke si podaJtno! 1(1 m*> sa svoje narodne noše plačali sami, pri Napreju pa gle- Cervan! Končno pa iajavi: kje je bilo društvo bomft koči, ki je bila obdana z velikimi hrasti. Ttankaj danes stotfë Hčne hiše ki dvorana društva št. 282, ki je ponos vsem Farrellčanom in v Sarončanom. Hak, brat Cervan I Kaj takšnega bi* pa vaše pero ne smelo zapisati, kajti tista borna koča, v kateri je bik» ustanovljeno društvo Slovenski dom št. 81, še stoji ravno na tistem mestu kakor prej, Četudi deloma porušena. Naša dvorana ali Slovenakl narodni dom pa stoji tam gori na hribu, na najlepšem prostoru, ki se vi «oko dviga proti nebu, ne pa tam doli v grabnu, kjer ga je brat Cervan naslikal. Konično naj bo tudi povedano, da ns*a dvorana in društvo Slovenec št. 282 SNPJ ai nista nič v ilahiti, le da se seje vsefe društev vrše v Slovenskem nerodnem domu. To sem napisal zato, da bi ne bili čKatelji po raznih nsselbi- Antonu ZLdanšku bi pa priporočal, da ni treba o veski kupi vina poročat v javnost, kjs ga jf sploh zastonj dobil, kajti suha-ške postave so stroge. BoUe je, da poroča o delavskih razmerah, ker roma od mesta do mesta in so mu gotovo dobro znane. Jack YsSÉf) ter okiačam z dragimi kunenji Sklicujejo se na njega in pravi- _ njah. In prepevajo: "Slava na vl-Šavah in mir ljudem na zemlji!" To so tisti, katerim veljajo njegove besede, da 'Vej bo šla ka mela skozi šivasfcino tiho kot bogatin v nebesa". To so tisti, ki ae vidijo siromaka in če ga, se jim studi in ga imajo za potepu ha. Med milijoni, kl so brez dela, niso samo navadni delavci, pač pa tudi dragi. Opravka sem imel radi službe dveh bolhttklh strežnic z večletno skušnjo in diplomo. Vprašal sem v neki večji bol-nifcnici, ali bi se dala dobiti služ ba za dobro, izkušeno strežnico Odgovor je bil tarnanje o slabih čssik Govoril sem z se je ravno vrnil s i potovanja. Rekel mi je, da se delo težko dobi in da v nekem večjem mestu čaka na službo 2,000 fcučenih bolniških poatrefcvic, ki so pripravljene sprejeti koristna ustanova alovenskih a-^.^^ „.Hks pri nsšemlje-merlskth driavcev. Zs or^aniza- djo Slov. dem pa tudi nI baš le- .k^uiu m dopisnik loUvn or pa reklama, ako ss od strani nje- m»^« Slovenakl dom. ki ie nega direktorja stavtjajo taki w " nasadnjsAki predlogi. Slabi časi — kdo verjame tem ljudem, kadar rabijo svoje stare trese. Da slabi časi. toda ako bomo sku šali gasiti Šs v večjem nazadnje-štvu, >i gotovo ne bomo pribori-N bOljAih. PM nekaj meseci se je Izvršil od strani Hl«*v. doma naval na naše društvo! tudi t>ri nas se je hotelo doseči, da bi druflftvo Izdalo sedaje dolarje sa delnice fUov doma. Sedaj je društvo Izplačalo še nsd 480 dol. ment brsaposetnlh članov; kaj pa bi btlo. ako bi članstvo takrat ae preprečilo nakupa delnic? Gotovo priznavamo vsi potrebo Slov. doma, toda s takimi metodami. kak v* niti ae poaklšuje Osa slava drušba, se gotovo ne bo nikdar |HŠJ<> do cilja. Naučili so nas pri kaj se agodl, oko ta čodaa družbe prepričanje. Na prire ditev je bU povabljen župan D. Hoan, toda ker on ni je mesto njega nastopil list Gauer. Bila sU dva stična go\-ornika in k Shafer, Id je republikanec, prav se postavimo na glavo, ml mu ne moremo mandata vgftti. On ja naš kongrešnik, dokler ae Izvolijo voMIci drugega. In da je bil povdbljen! ZSto. da poksAe-mo neprietranost in slišimo tudi drugn stran svons. Anonimni do-pfcmik p®^» ^^ ^idi^^i^J po ^o* lavetvu. Najbrše jsUčaaspnlta se mu je to sanjalo, kajti to ni Mla resnica. blufs e ta-le: Mi pri tem je I. da je ve sssd Ju*.*is\. i o In mi državassi pred sodiščem v Wi- pa dva dri v tednu — in od tega Chiahobn, Mina. —^ Tiho je pri povodov al rudar, svoji hčerki, da bo drušba darovala vsem delav cem purana za bežiš, Deklica, ne preveč vešča slov ga je razumela nspačno. Mislila je, da bsaada "puran" ptnnsni rudarji ra^i,'^^se takoisldt>o <|eki. Seveda smo jI pojasnili, da beseda puran pomeni "turkey in se pri tem smejali. Pri tam pogovoru sem se u mislil na tiste revne plasti. Id o božiču niti ne dobe trde purano-ve porotnico, medtem ko drugi, ss katere so trpini garali, sede pri bogato obloženih nksh, pri pitanlh puranih vsak dan. Ni dobro tega. ko sem vtdel v sllerju pet mož, ki so brskali po kutmijakih fidjoidkih Sprvegs sem nrislll, da so mestni delavei, kl pobirajo odpadke, pa sem ae motil. BiH so Ismad onih tlsočev, ki ntajo ne dela ne jela tn so m* d odpadki zbirali kar bilo Take imajo tisti, M so poma-tM do bogastva onim. ki vedno de pri obilno d Časopisi pišejo, nej delavec po-In vssk naj da eno aa msssc v ta na-Pa kako aaj da. bo sam lro-sa borni kruh. Sni največ delo. Časi so slabi, mi je pripomnil .. . Božični glasovi tisočerih deklet v Ameriki. Na misel mi pride pokojni g. Andrej Smrke, ki je radi dobrote do drugih živel dbog. Na misel mi pride njegova pesem o božičnih zvonovih: "Da. zvonove iul $om topit poti v boHino n«J . . . Kdor ima, fo, kdoY nima Urada. To moja pooom fo hotiina .. Matija Pogorele. Veselica drSftTva št. $40 Bridgoport, a - Angleško poslujoče društvo "CandinaU" št, 840 SNPJ priredi plesna veselico v soboto, dne 1&. decembra, Bogrdzvflle dvorani. DUudno vabimo vse rojake Is okolice, da pridejo na našo veselico in se nami zabavajo. Pripravljeno bo vse potrebno, da bo lahko vsak poeetnlk zadovoljen. Na nje v soboto;—B. B. H. I. KoštiaJ: Odkod imena tkanin Astrtfisšn po znanem vzhodnoruskem n5 stu. — Atlas iz arabskega atlas — oguljen gladek (od glagola Ulasa — izbisal je). -J tist po Baptistu Chambrayu (v 13. stoletju) prvem izdelovalcu. — Baršun (spačeno bar i žun) iz madžarskega barsony, to pa po „sm J zahodnem poeredovanju iz arabskega barra kan. Da so poznali baršun že stari Grki in da je klasična Grčija "prava domovina" barám* je pomota, Id je morda nastala iz navedbe (v kakf-kfejlgft/da je ime žalmet iz srednjegrške besede heksamitos. Srednja grfčina «e je pg govorila šele od 11. stoletja po Kr. dalj. ! stari Grki niso poznali baršuna, zato tudi ni , ¡MH.j¡ izraza zanj. — Brokat je Iz italijanakeba broc-cato, deležnika od broceare — štikati, vesti. -Cheviot po škotskem gorovju Cheviots, kjer redijo izvrstne ovoe za volno. — Chiffon (¿i. fon) iz francoskega chiffon — cunja, kos blaga. — Crepé, francosko, Jez latinskega crinpug — kodrav, k u ftt ra v. — Damaat po mestu Da-masku v Siriji. — Delaine je skrajšano iz francoskega mousseline de laine — muéelin iz vol-ne. — Etamin iz francoskega etamine, to ps iz latinskega Staminea — poln niti ali vlaken; vlaknast. — Felbel iz italijanskega felpo ■ kosmata tkanina (to iz latinskega fibra — vlakno). — Flaus iz srednjenemškega vlue — runo, ovčja dlaka. — Friz iz francoskega drap frise — počesano (počdhano) sukno. — Kaliko is francoskega calicot, t j. blago iz mesta Kali-kata v Vzhodni Indiji (odkoder se je začelo to blago uvažati). — Kalmank, kalmuk iz sred-njegrškega kamelavkion — čepica iz velblodo-ve dlake, -r- Keper iz nizozemskega keper — bruno, ki se končuje s kljuko. — Kameri k po imenu frai\coskega industrijskega mesta Cam-I brai. — Lasting, angleško — trpežen, trajen. — Nanking ta dejanja taka. da bi njih < r" ^ tev zaslužila grajo. Vrti človek pač «a^J* ga ne grajasso, ne sashdU pa, da gs n"" Najhujše je biti od »Isbotsti* oduAno^t Ce vpraša« šsnske, is ksterih rszk*^ in», bi btta večina izmed njih ** ljubimo, žaljena, ko bi jim pove< vprašanja rL'lW'JUC, 11. DECEMBRA. " mififr Ljubljana, 18. nor. 1930. ssäs k s man v vinjenem stanju zablodi I na progo, hoteč jo prekoračiti, pa ga je zgrabil tovorni vlak. KID modernizira svsje tovar- ne. - Kranjska industrijska'¿ bila do HjfijinskeW ^^ odpsdki, katere družba se imenuje kapitalistično čisto slovenski kraj. ne SEra^tíjijo. Za- podjetje, Id lastuje topilnice in velfke plavže na Jesenicah. Ta družba zdaj svoje tovarne mo- je več novih strojev. Velik stroj na vodni pritisk stiska velike mase starega železa ter ga zla ga kakor papir v lepe kocke, v nekaj minutah opravi delo, za katerega se je prej neksj or peha la cela skupina detprcev. Seveda je to racionalizacija v dobro podjetnika, a mnogo delavcev je ___________...- __________postalo s tem brezposelnih in niso postavili dve novi osnornt "to- kjer ni izgkda, da bi dobili kako li: v vasi Lom ter v vasi Dolina Prav tako bodo v kratkem otvo-rili novo šolo v Dolu pri Hrastniku. Meet čez Drave pri Dupleku. — Pri Dupleku, zhodno od Maribora, je promet čez Dravo tako velik, da je komaj najnujnejše zadoščal brod, ki je prevažal lju- katerega zgodovini niso bili ne Rimljani in ne Italijani nič udeleženi. Fašisti prikrojujejo zgo- dern ¡2 i ra. Nabavila in instalirala^*™*"» v svoje zavojevalne na- nameščenje. Meščanski listi občudujejo ta čudesa nove tehnike, občudujejo pamet teh strojev, pozabljajo pa popolnoma, da je v sedanjem sistemu tak stroj le Škodijh za delavce, dočim bi vssk tak nov stroj moral kjia-ti delo Človeku hi ne mu trgati kruha. Vesti iz Primorja V poreški in tržaško koprski škofiji je pričel fašizem takoj v začetim "čistiti" šole in cerkve. Odšli so učitelji, nekateri so bfli premeščeni, obenem je moralo čez mejo iz obeh škofij mnogo duhovnikov. V poreški škofiji je le še par luriih narodnih duhovnikov, v tržaško-koprski pa je praznih nad sto duhovniških mest. Službujoči duhovniki so preobloženi g delom in skrbni, saj «»pravlja marsikateri po dve ali celo po tri fare. Duhovniškega naraščanja skoro ni, ni pa tudi italijanskih duhovnikov, ki bi sa-*edli izpraznjena mesta, kakor žele fašistični voditelji. Prišlo je par duhovnikov fc Italije, ki se ne počutijo najboljše med ljudstvom, katerega ne razumejo. Fašistični hijerarhi iščejo sa I-«tro duhovnikov po Italiji, pa jih ne najdejo, ker jih nikjer ni preveč in dobrega duhovnika tudi ne vleče v obmejno službo. Na (briškem je blk> doslej U vzdržno. Prefekt Dompieri je poskrbi po nekaterih obmejnih sredinih italijansko pridigo za nedelje in praznike, zvesni tajnik A-enanti pa je zahteval, kakor /nano, od nadškola Italijanske rklijre po vseh cerkvah med Slo-^♦nci. Po goriftki škofiji so še :*ovaodi slovenski duhovniki. aH Urajo se in naraščaja je premalo. Nadškofa dr. Sedrja. ki »tej« 76 let, napadajo falistič-ne nov i ne in mu grenijo življenje. V Trat« je bilo koncem tankega bta 13.341 hiš s 56.229 stanovanji. Sob je v teh hišah »Mirani Luka -'07.825. Karih hiš je bila lanFnluna mM » Trst« zgrajenih »0. Malih sta-^jvanj zelo primanjkuje. V novembra lanskega leta j« •irelil policijski komisar M. Sa t** tržaškega kvestorja Schilia-« clja. Tržaško prizivni sodišča je proglasilo sedaj Sattolo zs Masnega. Razsodba pravi, da komisar SalMa. ki je prispel v Sežano v juniju 1929, a svojim službovanjem ni zadovoljil kvestorja. Zbog tega ga je kvestor par-krat kaznoval, potem pa za kn-zen premestil v Grossetto. Ko se je prišel poslovit, ga je sprejel kvestor s tem očitanjem: "Vi ste stopili v policijsko službo, ds ae debrfite." Saliola je bil «žaljen, potegnil je revolver in u-«trelil kvestorjs SchiBacija. Svojega dejanja se ni zavedal in ker je bOo v njegov i rodbini le več živčno bolnih, ga je sodišč« pro-glasfto sa blaanega in odposlalo v blaznico. 36-ietni Josip Mikluš je bil obsojen, ker SD našli pri njem mnogo vojnega materiala, ki ga j« nabiral in prodajal. Sumil je, da ga je bU ovadil 40-letni Fran Bregant, ki stanuje v Gorici v u-lici prdti Soškemu mostu v Isti Mfti kakor on. Pred neksj dnevi je srečal Mikluš Bregants zVečer, ko je Ael domov, potegnil no« in ga težko ranil. Potem je zbežal. Bregarta pa as tako) odpeljali v bolnico. N Pred šestimi leti so našli v na-noškem hudournik« truplo Prts-na Rožanca S Vrhnike. Sodilo ss je, da jf izvršil samomor. Bil je baje v zvszi s nekaterimi tiho-taprl is postojnske okolice. Nedavno so dull orožniki nekje, ds se govori zopet o Raftaneu In sicer. da so ga Ubili njegovi tova riši. Te dni so Mli šara« tega It ivsn Msyer. njuna swim Ma In Jakob I pevec. Baje se uboj prignali. Trst iščs zs rešitev svoje trpo-vine tndl krepkejše nakupne pomoči Is zaledja. Merodajni mene, trdoč, da zemlja povsod, kamor je stopil rimski tegijonar. Kjer «e drli o-ptranje na legijonarje, operirajo i Benečani. Tako ao odkrili Ittos v Idriji ploščo v spomin na vpad benefldh vojščsfcov v Idrijsko mesto, iz katerega pa so jih če; | te cesarja MaksimiHjana takoj projrnslm V Julijski Krajini je okoli 4,-700 učiteljskih moči. med temi metkih samo 1400. Mnogo jih je bres učiteijiščne izobrazbe in brez pravega u*>osobljcoost»c0a izpita. Dobri učitelji ne silijo v Julijsko Krajino, ker jih nujne potrebujejo doma. V celi Italiji je 95,000 učiteljskih moti, moških ko je v PrimArju vse polno učiteljic. usposobljenih in neusposobljenih. Prihajajo nfrade, ali prižene jih potr<4>a vsakdanjega kruha. Šolsko dek> v Julijski Krajini je omejeno. To nI več Aola s obsežnim učnim načrtom na pedatf'»*kem temelju, marvei Shajališče "drugorodnih" otrok, katerim treba vcepiti spoštovanje do Italije In ji) priučiti Italijanščine. Fašizem bi rad uporabljal vse učiteljske moči tudi za IsvenšoUko delo. Tu pa ne more učiteljica služiti tako. kakor u-čitdj. Bsš prvovrstno ni primor sko učite!jstvo, zato se ne da porabiti v vse razne fašistična s vrhe tako, kakor bi to radi videli vfsoki voditelji. Hijerarhi niso sadu v n lini nt s nspehi učitelj-stvs v šoli in ne z njihovim iz-venšolskkn gibanjem med "dra-gorodci". Zato hotejo dobiti v obmejne pokrajine boljšega uči-teUatvs in pomnotiti se ima Merilo «čMjev. kar upajo doseči Is s znstnim zvišanjem piti. Kako in kaj bo. bo odločil Mnesoli-ti. Ponesrečil se je bovtkl orodni ški maršal Ugo Picieoni, kose J* spustil po strmini hriba Ravnika na cesto. Padel je z vUfoe 12 m in se tetko poikodovsl. Maršal Pfcfconl to orožnik Menca reHi sU opazila v bližini koritnl-škega mosU dva človeka S nahrbtniki. Pkkoni jima ja hotel priti nasproti, pa mu je na pobočju spodrsnilo. Prepeljali so ga takoj v vojaško bolnico v Gorici. Posojilnica v Gorici je sklenila, da rstdsli v spomin ns mednarodni dan varčevanja med vse o-troke. ki so se rodili SI. oktobra t L, hranilne knjižnke S vlogo slo lir, in sicer velja to sa občine Gorico. AjdovtfIno. Kanal Kobarid. Komen. Gradi*» ob Sofi. Idrijo, Mir«*n. TtWt In Vi M. G^ Doylsato« n, a: — Vaše pure najbolj gotovo poginejo. ko so te dva meseca stara, vsled bolmi, ki se imenuje blackhetd*. Ta bolezen je v Ameriki največ razširjena med purani in*"lez«'n. Zdravila preti takim boles-nim niso posebno priporočljiva. ne pomagajo dosti. Podam vam nekoliko ttfrodil, s katerimi bodete saj ¿sloma preprečevali to kugo. Bolezen se naj^eO raaširja a te se je treba v prvi vrsti varovati, da preprečimo puranom povžiti takih odpadkov in sploh fe. Odpadke puranov ramo in potrositi v nastilje s l živega apna. Potrosimo tudi Um. kjer se pottini pogosto nahajajo. Hleve moramo tudi dobro razkužiti in to večkrat z ras kuievalnlm sredstvom, kakor pod stene In strop. Bolnih puranov nikdar ne zdravimo, pač pa jih hitro uni-Jl^vaiijemo zdrave Vodno hranimo posebej jajca onih, o katerih mislimo, da so šs sdravi. Jajca obriMmo s mokro cunjo, Id smo jo namočili v letnem alkoholu — špirit« 80 — 90% — predno jih podlottmo sa valenje. Kadar jih umetno ali pt pod je, da ss napravi s vsemi jabolki as isti način. Preveč krasiti trienjtdi pa ni dobro, naj bo ta Mi ona, ker ne vajbuje jajčjih &1i «m .t,i - „¡l ru>issl, - - --j ■H ¡vf'ti ni|fin rrri«>\i Ako krmiaso telene surove jabolka, sserajo biti drobno ssse- kani, da jih | med njimi malo nad 20,000. Th- kok)jo gojhn0, tedaj jih vedno držimo proč od stare perotnine in tam, kjer še ti bilo peretnine. Taka meshs merajt tudi biti presta gtšobov, vrabcev in nih drugih ptičev, ter kužiti tudi immmmIo, is katere napajamo in krmimo ter vse druge Vas one pobite tli pt poginule SKtli moramo sešgati. Dokler nt doratijtjo purani, jim dajmo čim več mogoče kisli pt putrovega mleka Najbolj bomo zadovoljni s rejo rtnov, tke se držimo čistoče In reskutevtH hleve it preilnu-te. Hratime mlade purane ns teti način kakor mlade pi^sner Ne dtjme jim 84 ur nobene hrt-ns in prvn hrana naj bo trdo kuhana jajea. Ako se bodo čltal-ci kaj psisbne zanimali sa te. rejo pura- Kar se tiče srnate k|ajt ("skreča" >, jt pt stvsr isto taka. MMešM ali mleaa mešanica, ako je prava» vsebuj« vse potrebne snovi, kakor: pšenične otrobe, korusa, ajda, ječmen, mleko, messe odpadke, kuščeoo moko. ribje tlje itd. Vse te tet-rine potrebuje jajce sa razvtj Zrnato kjajo dajemo le sate, da naravi zadostimo, da držimo prebavne organe v delu in dajemo perutnini delo itd. Sioeir zrnje vsebuje tudi redilne snovi, pa ni tako hitro prebavljivo nego mleta mršanks Nekateri rejci pokladajo M toliko "akrečt" kakor mlene Mešanice po dvakrat na dan, ob 9. uri sjutraj in svečer že pri luči — vsakikrat po eno oaminko. Kjer pokladate koktšim 600 funtov Mskreča*' in 800 f. 'Hneša,** jt to napačna Poklndajte ravno o-bratno: 200 fun. aH pa še manj "akreča" in 800 funtov m lenega "meta**, potem bo ravr Zrnje posujte v nastütje. da bodo morale kakoši grebsti, da bih do dobile zrnje in t tet vaje. Mlena mešanica naj jim bo vedno na raapoltgo. Isto tako tu- ji a —i i a ^ m n m.i,., l---1-- več, da at nt tak nt« čin spravi kokoši k dtlu od 18 do 14 ur na dan. Navadno, kjer ni elektrike, si nabvvijt bencinske (gasoltnske) lan«» In jih I-majo v kokoAnjakih od i. ure sjutraj do 9. ah pa le do 8. ure svečer. Luči morejo biti nitko, da vidijo kokoši ____ po nastilju in pobirati potrebno srnje. Mn^anica je napravljena na lašč sa produkcijo jajec. Poaimi kadar je salo mrzlo, se lahko po-klada tudi malo več kortst nego drugega žita. Korusa daj« živalim več gorkote nego druga hrana. Kadar je toplo» ss pa mora krmiti manj koruas, ker koruss *4(i>IJ m«! It člani v hs—Mul mm Je blls ravno telovadna f>r:'Mli trv Jaftortwklh prlseljsnosT In v slavnostno rsaspoMbsnje at sado-nsli divji kriki doma/m^ ki so tnptdU Areno ljudstvo In «bili 88 moških. 88 Isntk in 88 otrok. Moškim S« |K»r**a)i |fl*\e m nh j« *irmt*Anr je bllt takoj Imm di%Hh dtmačih ki «o od nslsšsj na fU m kot g rop» v ki lovci mi čim**, k« lobanje Prlpisovsll so kruti pokotj pradavnemu lčaju gor «kih plemsn. ki so jih kareji pritWi pregnali v MHMBt gorske globeli, kjsr so ta pleme-aa d« dsnsšnjegs dne žhrel* ns-bredano svojim dlvjsškhn nago nem In običajem Veliko ps jt k nensdnemu izbruhu pripomoglo tudi strogo narfspanja jap*>n»kr «MMK M j* v Interesu omike in človtčtnstva energične satira- la grozovite običaje medsebojne-' plemena, vendar sq bile ga klanja. Nič manj važna pa ni alej >o prej dragocen plen rev celine priAln kmalu i^t mul..-blnst Kitajske; otok je ostal Ki-tajski, dokler al L 1880. po ki UMjako-japOnski vojni prešel popolnoma pod jsfjonsko oblast. Formo^a meri S8.000 štlrja-kih kilometrih ta ima kakih 4 in pol miltione prebivalcev. Od teh Je več ko 4 milijone Kitajcev, assl 200,000 j« japonskih našel la zadnjih treh desetletij, tvorijo It omenjeni ms-nnttelniki. ki pa jih je skupno kpnaj It knkih lfto.ooo Otok jt močno gorat in ss vlečejo |>"'ko njega od severa proti jugu tri pogorja, ko jih vršaci dosegajo v iti ne 8000—4ooo m. Reke. Id imrhrnjo v teh pogorjih po kratka, tli močne vodntte. Otok___ jt p» velikem delu porasel s prt-|nt Vsi falzlfikaU imajo doslej otobito na vzhodu, kjer Mrialno število A 80787488 A, tudi dom«jejo > današnji ostanki ^t p« prvih malajskih nastljtntev KljUb vlažnemu |n nsndravemu podnsbdu stalno ntrtMt nsseije vsuje li preobljudene Kitajske in Jnptnsitt, [Kvtist otoka pa j« st zavoljo velikega pridobiva tu mnogo bakra, patre-laja in premoga, Isvtšt pt tudi velike koliline lett, riža It Kfli tieJ.elnih pridelkov Jsponci at a« št v prvih IMih svojega gttptdarttva morali krepko boriti seper Kitajce, ki m nikakor niso hoteli podvreM tu jkn nsvsjnšstn. Ko pt je bil zlo-m I jen njih upor, to st loUli Japonci dela na prosvetnem polju ter #1 usobito prkadevsll, ds aatro mad domačini njih dlvjaA ke navade. Dati žive malajski rodovi že kakih tisoč let na to-moai, s« vendar doslej niso mo-gli razmnožiti ravno zavoljo svfr» jega okrutnega običaja. Med pit. nuni kakor tudi mi ptstfMtnlh pismen divja večna vojna« Vodno stlstujejo drog drugega, da bi «vojim \-zeli glavo In bi jo prinesli v rodno vas, kjtr te hranijo U gnmm trofeje na posrečenih krajih običaj ae ti ratvil na otoku šsk s prihodom sovražnih Kitajcev In Jtponttv. marveč so ga pri nesli naaelniki Is svoje prejšnje domovine. Zaradi t«f* tudi m posnajo najmanjše družabne or ganisacijt; celo na avtje pohode st vtdignjsjo bres vednosti sosedov |« soptemenJakov. Čudno pt je. da imajo kljub svoji nitki kulturni stopnji celo vrsto seb ttregRrin moralnih zsknwf. Pn njih js «plotno uvedeno enoten stvo In ts vsako ztkonolom-tvo strego kstnuje. Umori, požigi in tatvine st takisto strogo kasnu-jejo, mad tt sločtne pa spada t«- obljnba. Tudi v stvs stoje tt vettht višji gi njim sličns divja drugih dežel. V ostaisni divjaki zelo veseli Hi gostoljubni ljudje ter dobri 18 pridni de lev* ci. Njih vneSve je tslo prHnMžv-i vera v dobre in si« duhov«, ki jim Jt treba prinašati žrtve, da ostanejo naklonjeni vernikom, oziroma, da Jim prisansso s svojim srdosf. V tem Ims tudi naj-bril svoj Izvor njihovt krvoločna navada In lovska strast na človeifcs tltve. Japonci Si sprvs drugače pomagati, vas Otsmlje domačinov itidall t žičnato ograjo ter naHJall vanjo mc*tn električni tok. Omt-jlh so t sko poboje nt jI li niso mogli no kit«j«k« aH japonske glare, ki ao jih «eelt s vstiht veščint babamiraii, dn se jt obraa ohranil nespremenjen po eeit leta. Kasneje so se Japooei za vneli ta U lepa in rsnumna plemena ter jih hctdi obvarovati popolnega pogina it medsebojnega krtreb-Ijenjt- Opustili to pe v«čtni Učne ograje ter prodirali med domačine. ustanavljajoč šole in zdravniške postaje. Delo jim je šlo dobre od rek la umori so and-nja leta pah na neznatno število. skih mogotcev, ki so rebih vodne tile st svojo lepo razvijajočo kovinarsko Mustnj».; pt jt kul- napredek in prišlo i* do pokoja, ki ft «menjamo v uvodu In ki je gotovo at lepo vrsto let anvrl prodiranje omike v gorate prall. K. RASMVMTI Rdeči kril išše atavkokaae Danville. Va. — Postojanka Rdečega križa v Altavistl. Va.. svetuj« bretpoeelnlm delavcem, naj gredo sUvkokaait v Danville. Tako poreče načelnik stavkovnega komiteja Rufus Moseley. Moatley jt v Imtnu tekstilnih stnvknrjtv naalovll oster pretest Rdečemu krilu, ki sili brezposelne delavce, naj po sunejo stavkokasl. Umasana kampanja ni uspela, ker ae bretpoaelni delavci ti-so dali »peljati Rdečemu kri- mmm Čuvajte tt Chicago. * V člksškem in milvrauškem distriktu krožijo ponarejeni dvajset dolarski ban-kovci. F^lsifikati so dobro na-MM Imajo sliko Jacksons, čekovno črko H. številko pk«čc 2h spredaj in 74 na zadnji lahko* vsak čas spremi- ni. Papir jt dtbtlstfil kot v pravih bankovcih in nima avli-nih niti. Železničarji sborajeje v CWvf Mtf''' 0. — Zastopniki š«letnižkih bratovščin so st 8. t m. selil na konfsrenci v Cleveland u, da rtsprtvljtjo o načrtih sa uveljavljanje š«sturnika in pvtdnuvnika, v katerem vidijo od|M»moč proti nadaljnlm odslovit vam železniških delsv- Baltlinore» Md. — Poročile dr-lavnega delavskega departments govori, da Jt sapotltnott v Industrijah te države v mstecu novembru ptd^ «• ka. fttevilo bretposelndi ss je v letu pomnožilo st 7'¿. fmrnmm M srgtrejo O- New Orleans, U. — Organi tirani pristenUčnl delsrvel trdijo, ds bi osemsto deltvetv dobilo delo v tukt jtnjlh pristaniščih, to U se «vsdei osemurnik sa vse delavce. Mreni tajniki In dragi ki pri katerih lahke pl 88.88 Omá Naročnina stssštMt jt la sa pel] SNPJ I aa pal Ma 1*48. UmmUCMm Isto H Ma 18.78, 88 «t- Za r*r«»p« ^ans st psi M§ li.no n Tednih Me 81 JO. Upravniltvn TROS 8897 8. Uwndtle Avf, VETA- thicnge Spi bolje, apetit Gp! ttčem žensko sa domača hišna dela in za -postrežbo moji bolni ženi. Plača j*> dogovoru. Oglasi, te se oaebno takoj na naslov: John Rebar, 2428 So. Turntr Ave., Chicago, 111. (Adv.) PREKO HAMBURGA rasni sil. kHrtei pandkl omaga izboljšati želodčne neredRod Tlaka vabil« u veselice in shode, viritnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfiVJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse pojasnila dajt vodstro «iskane. Cene smerne, unijsko delo prn tt* TAM 81 DOBE NA tEUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA