>~*4-ntns n'«*««« V ffftforfnl
Leto XII., štev. 52
Jpravuištvo Liubliana Kuafljeva ulica 5. - Teletoo št 3122. 3123. 8124 3125 3126
Inseratm addelek: Ljubliana. Selen-buraova uL - Tel 3492 in 2492.
Podružnica Maribor- Al-ksandrova cesta 5t 13 — Telefon št 2455.
Podružnica Celje lioceuova ulica št 2 - Telefon št 190.
ELačum ori pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo t« 180 W«or i' lOS 241
OR&Vra TOZ -
DoŠlo -4.
Ljubljana, sreda 4« marca 1931
T'0 v LJU3UAN! -4-lli.-1931
krat,__- prilog-
	\	
1 g		
mm	; 1 1	
p	1	
Cena 2 Din
Naročnina ena&a uje*ečut> ib - Um. za inozenirtve |i»,— Din.
Uredništvo:
Ljubljana: Koafljeva ulica 6. Telefon
St 3122 3123 »124 3125 in 312& Maribor: Aleksandrova o-sta 13 Telefon št 2444) (ponoči 2582) Celje Ko«>nova nI S r«»|pfnrt 5t 190.
Rokopisi se oe vračajo — Oglasi po tarif ti
Mussolini o sporazumu
Pomorski sporazum jamstvo svetovnega miru — Podrobnosti sporazuma — Grandi Hendersonu in Briandu
razmerje je bilo urejeno že z wasUUgton
Rim, 3. marca. M. Sporazum med Italijo in Francijo v pomor, vprašanju daje italijanskim listom povod, da pozivajo Francijo, naj nadaljuje svoja pogajanja za zavarovanje miru. Listi predlagajo, naj se rešijo še vsa ostala sporna vprašanja med Italijo in Francijo. Nadalje prinašajo italijanski listi članek angleškega lista »Da'.ly Mail«, ki prinaša Mussolinijevo izjavo o pravkar doseženem rimskem pomorskem sporazumu.
Mussolini izraža svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom in priznava zasluge, ki sta si jih pridobila Hendreson in Alexan-der pri sporazumu med Francijo in Italijo. Tradicijonalno prijateljstvo med Veliko Britanijo in Italijo je zopet dalo dokaza solidarnosti, prijateljstva in miroljubnosti. To prijateljstvo ustvarja najboljše jamstvo zanesljivega miru. Novi sporazum v Rimu ne bo koristen samo za države pogodbenice, nego tudi za vse ostale države in za gospodarski položaj vsega sveta. Rimski sporazum je najboljša priprava, ki jo je sploh mogoče zamisliti v svrho splošne razorožitve.
Pariz, 3. marca. M. Vsebina pomorskega sporazuma z Italijo je še vedno tajna .er jo bodo objavili, kakor kaže, šele v četrtek ali petek. Današnji »Echo de Pariš« pa vendarle prinaša nekaj podrobnosti iz tega znamenitega sporazuma. Glede na razred sri-žark sta Italija in Francija enakopravni. Italija se je obvezala, da ne bo do 1. 1936 ^ra dila nobene nove križarke nad 23.000 ton. Italija Ln Francija smeta imeti do sedem križark po 10.000 ton. V razredu podmo-nic je priznanih vsaki državi 80.000 ton. F zn-cija bo smela imeti mornarico okoli 640 ■tisoč ton.
Rim, 3 marca. d. Vsi listi objavljajo col-ge članke o italijansko-francoskem angleškem pomorskem sporazumu, pri remar izražajo svojo radost nad uspeho-.n »G; >rna le de' Italia« piše med drugim, da se tiče sporazum v prvi vrsti odnošajev tael Italijo in Francijo. Dogovor pomeni: 1 Reduk cijo programa grajenja vojnih adij ter nji hovo počasnejše grajenje v Fraioji :n v Italiji, kar je v sedanjem trenutku največjega pomena. 2. Enakovrednost v.a":iansk<*-ga in franc. gradb. programa. To izenačenje se tiče tako obeli razredov in ladij, kalerib
skim dogovorom (linijske ladje in matične ladje za letaiaj, kakor tudi nadaij i .1 :reh razredov dosiej še neurejenih ladijskih enot (križark po 10.000 ton, lahkih križark in torpednih iovcev, ki so zdruzeni z* lta:4jo in Francijo v enem razredu ter .x>dmvrn.«\>. 3. Ustavitev gradnje ladij v Ita: ji 'n Policiji. 4. Stremljenje po znižanju -eiotae to-naže. 5. Odgoditev vseh problem >v i-mejit-ve posameznih brodovij do L 193»), Jo sklicanja tretje mednarodne konf ver-ce pet.h pomorskih sil.
List nagiasa nadalje pomen ioseženega uspeha za spi osno razorožitev i*, za ut>peL prihodnje žeuevske konference 13: J.«r ja, da pome.u pristop Italije ;n Frani *je k londonski po? »db. dejstvo, ii ja nt za nemarja svojih evropskih j,ou,«.:sk:n nte-resov in da je aedaj ončnnv ' javno zava rovana v okviru londonskih obveznosti. Na drugi strani se ustvarja zoiet enotna tr^L ta petih velikih pomorskih s 1 ca svetu glede na obveznosti omejit/e p;m->isK cbo-roževanja.
Dogovor temelji na želji po razčiščeaju italijansko-firancoskih odnošajev in ima tie-jansko prispevati k splošnemu miru. Zato je absurdno in groteskno spravljati ta lo-govor v zvezo z govoricami o posojilih m sličnimi zadevami ali pa ceio videti v njem bojazen za Nemčijo, katere interesi z njim niso v aobeni meri prizadeti.
Rim, 3. marca d. Zunanji minister Grandi je angleškemu zunanjemu ministru Hendersonu poslal brzojavko, v kateri pravi med drugim;
»Popolnoma sem prepričan, da pomeni dogovor med našimi tremi državam! znaten prispevek k delu za konsolidacijo miru na svetu, ter vam zagotavljam, da je italijanska vlada vedno pripravljena na tej poti sodelovati v polni mer< z dobro voljo.«
Francoskemu zunanjemu ministru Briandu je poslal Grandi slično brzojavko, v ka teri pravi med drugim:
Zelo cenim duh sprave in ljubezniva ter lojalna prizadevanja francoske vlade, ki so olajšala rešitev.«
Newyork, 3. marca. s. Kakor poroča »NewyOrk Times« iz Pariza, namerava ne« ki francoski bančni konzorcij dovoliti Ita« liji posojilo 100 milijonov dolarjev.
{
Prihod dr. Curtiusa na Dunaj
Razgovori med nemškimi in avstrijskimi državniki o ožjem političnem in gospodarskem sodelovanju
Dunaj, 3. marca. d. Nemški državni kan-celar dr. Curtius je prišel dopoldne ob 10. na Dunaj s številnim spremstvom. Na kolodvoru je pozdravil goste podkancelar in zunanji minister dr. Schober. Na postaji se je zbrala tudi velika množica občinstva, ki je viharno pozdravljala nemškega zunanjega ministra.
Dunaj, 3. marca. s. Ob 11.30 sta zunanji minister dr. Curtius in njegov tajnik dr. Piinder posetila zveznega kancelarja dr. En-rierja ter mu izrekla obžalovanje, da državni kancelar dr. Briining zaradi prezaposlenosti ni mogel priti osebno na Dunaj, kar bo skušal v najkrajšem času nadoknaditi. Po obisku pri zveznem kancelarju sta oba zastopnika nemške vlade posetila zunanjega ministra dr. Schobra, kjer se je vršil izčrpen razgovor o splošnem položaju in v zvezi s tem o vseh vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Avstrijo. Razgovor se je nadaljeval tudi popoldne. Opoldne so bili nemški gostje v gostih pri zveznem predsedniku Miklasu, ki je njim na čast priredil zajtrk, katerega so se udeležili člani vlade in številni ostali oficijelni zastopniki. Popoldne je dr. Curtius z vsem spremstvom posetil državni arhiv in si ogledal mnogo predmetov, ki so za Nemčijo zgodovinskega pomena.
Berlin, 3. marca. d. Zunanji minister dr. Curtius je pred svojim odhodom izjavil novinarjem, da je njegov poset na Dunaju utemeljen v neomajnem prijateljstvu Avstrije in Nemčije. To razmerje je umevno •zaradi plemenske, jezikovne in kulturne skupnosti, kakor tudi zaradi dejstva, da sta •bili obe državi od nekdaj vezani po skupni usodi. Pri posvetovanjih na Dunaju se bo predvsem razpravljalo o velikih gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo danes Evrope. Poiskanje potov, ki bi vodili iz splošne gospodarske stiske, je trenutno najnujnejša naloga, ki se more rešiti le s sodelovanjem posameznih držav. Zato je povsem naravno, da hočeta Avstrija in Nemčija pri tem nastopati v čim tesnejši zvezi. Nadalje je poudarjal, da potuje na Dunaj z namenom, še bolj utrditi tesno zvezo med Nemškim narodom v Avstriji in Nemčiji, ki naj bi služila skupnim interesom.
Berlin, 3. marca, s O obisku državnega zunanjega ministra dr. Curtiusa na Dunaju piše >Vossische Zeitung« med drugim: »Čeprav je politična združitev obeh držav preprečena, kaže vendar sedanji obisk voljo, da hočeta obe državi skupno prenašati boli in se izmotati na najboljši način iz sedanjega položaja. Glavna naloga je sedaj prilagoditev na juridionem polju, posebno glede na kazenski zakon in insolvenčno pravico, ter razen tega prilagoditev v gospodarskih ozirih z namenom, da se v dogledni bodočnosti ustvari poleg pravne zveze tudi gospodarska zveza med njimi.
Pariz, 3. marca. s. »Temps« piše o poto-vaniu državnega zunanjega ministra dr. Curtiusa na Dunaj: »Precej čudno je, s kakšno skrbnostjo so v Nemčiji in Avstriji pripravljali javno mnenje na ta obisk Iz vljudnosti. Na obeh straneh znajo zelo široko pojiti prijateljska čustva, vendar so nekatere težave gospodarskega značaja v oviro, kar je obenem tudi prava zapreka
razen političnih vzrokov za uresničenje »Anschlussa«. Iz vsega je razvidno, da Avstrija lahko živi iz lastnih sredstev in da se njena obnova vrši v pogojih, ki ji dovoljujejo zopet zaupanje vase.
London, 3. marca. d. Glede na obisk nemškega zunanjega ministra dr. Curtiusa na Dunaju objavlja »Sunday-Referee« izjave avstrijskega podkancelarja in zunanjega ministra dr. Schobra o razmerju med Nemčijo in Avstrijo. Po mnenju dr. Schobra ne more nihče protestirati, ako se v Nemčiji in Avstriji uveljavi n. pr. isto kazensko ali menično pravo. Ni vzroka, da bi se dober avstrijski zakon ne uveljavil v Nemčiji ali nemški zakon v Avstriji. Glede na gospodarska vprašanja je treba poizkusiti, da se osnujejo v nemškem in v avstrijskem parlamentu odseki, ki bi v čim ožjem sodelovanju proučevali možnost ureditve nemško-avstrijskih gospodarskih odnošajev. Načeli: »En narod v dveh državah« in »Nobeno približanje skupini držav, iz katere bi bila Nemčija izključena«, bosta tudi nadalje vodilni v avstrijski zunanji politiki. Nemčija in Avstrija morata sodelovati kot enakopravni stranki pri popolnem upoštevanju obojestranskih gospodarskih potreb za dobro vsega nemškega naroda
Dunaj, 3 marca. d. V poučenih gospodarskih krogih so mnenja, da se bo povodom poseta zunanjega ministra dr. Curtiusa na Dunaju govorilo tudi o avstrijsko-nemških trgovinskih odnošajih. Pri tem za enkrat bržkone ne bo prišlo do razgovora o reviziji trgovinske pogodbe med obema državama, ki je stopila šele pred štirimi tedni v veljavo, čeprav bi posamezne postavke avstrijske carinske novele in gotove določbe v nemškem agrarnem programu do-trebovale tako revdaijo. Mnenja so, da se bo govorilo v splošnem samo o možnostih ožjega gospodarskega sodelovanja, ki se zdi aktualno glede na nove trgovinske pogodbe, o katerih se sedaj razpravlja.
Ustanovitev mednarodne hipotekarne banke
Basel, 3. marca. AA. Danes je bila usta« novljena mednarodna hipotekama banka s 25 milijoni švicarskih frankov kapitala, ki so ga podpisale vodilne nemške, angleške, francoske, nizozemske, švicarske in skan« dinavske banke. Pred ustanovitvijo banke so se vršila večmesečna pogajanja med ev» ropskinii finančniki. Gospodarski krogi upa« jo, da bo novi denarni zavod jx>živel fi» nančne transakcije in omilil veliko po« manjkanje kapitala v srednjeevropskih de« želah. Banka bo v stalni zvezi z reparacij« sko banko v Baslu.
Nov! predsednik Finske
Helsingfors, 3. marca AA. Novo izvoljeni predsednik republike Svinhufvud je prevzel svoje mesto. Svečanosti so prisostvovali člani parlamenta, diplomatski zbor itd. Predsednik Svinhufvud je izjavil, da bo vztrajal na miroljubni politiki.
KRIZA LESNE INDUSTRIJE
IN TRGOVINE V SLOVENIJI
Nadaljevanje ankete v ministrstvu za šume in rudnike — Izčrpen referat tajnika Zbornice za TOI g. Mohoriča — Nevarnost tuje pe-
netracije
Beograd, 3. marca p. Danes se je nadaljevala v industrijski zbornici anketa o vprašanjih naše lesne industrije. Predsedo--vai ji je načelnik ministrstva za šume in rudnike inž. Koprivnik- Prvi ie govoril direktor družbe »šipad« dr. Ulmanski, ki ,e sporočil sklep lesnih industrijcev, da pristajajo na predlog ministrstva za šume in rudnike glede organizacije lesnih industrijcev za skupno prodajo in da se imenuje odbor, ki 00 proučil vse jjotrebno za izvedbo take organizacije in tudi ustvaril primeren aranžma z Rumumjo. Kakor doznava vaš dopisnik, bosta v tem odboru rezervirani dve mesti za dravsko banovino; oba člana bo imenovala ljubljanska zbornica za TOI v sporazumu z Zvezo industrijcev v Ljubljani.
Nato je dobil besedo tajnik Ijubljanskc-zbornice za TOI Ivan Mohorič, čegar izvajanja so vsi prisotni poslušali z izredno pazljivostjo V svojem govoru je najprej obrazložil, da sta produkcija šumske industrije in lesna trgovina v dravski banovini razmeroma majhni, čeprav obstoja v banovini okoli 2000 lesnih trgovin, okoli 2000 malih žag in 360 industrijskih žag. se proda le 35 do 40 tisoč vagonov lesa na leto Veliko število lesnih podjetij seveda povzroča ostro konkurenco. Vsi doslej storjeni poskusi, da b; se ustvarila primerna organizacija za rešitev iz tega neznosnega stanja, k' ga ie ustvarila medsebojna konkurenca. niso ro-dili večjih realnih uspehov. Zato pozdravlja pobudo ministra za šume ln rudnike ter pristaja na predlog, da se osnuje organizacija za skupno prodajo. Lesni industrijci iz Dravske banovine so priprav'j eni vedno sodelovati pri izvedbi tega načrta.
V dravski banovini obstoja poleg notranje konkurence domačih podjetij še močan pritisk tujih interesentov, ki prihajajo v vedno večjem številu v dravsko banovino.
najemajo žage in snujejo lastna podjetja v svrho eksploatacije gozdov za direkten izvoz Ta penetracija tujcev, ki Je omogočena z mednarodnimi konvencijami se še nadaljuje; njen cilj Je. da polagoma čimbolj eleminira domačo trgovino in domačo produkcijo. Treba bo temeljito razmišljati, kako naj bi se odpomoglo obstoječemu težavnemu položaju.
Poslovni položaj naše šumske industrije je neugoden. 40 odst. žag stoji brez deia in trgovina ie izgubila svojo rentabilnost, ker se porabi skoro ves dohodek, ki ga prinaša, za plačilo cele vrste malih taks in pristojbin, od katerih sicer vsaka zase predstavlja malenkostno vsoto, ki pa v skupnem učinku upropaščajo to za gospodarstvo najvažnejšo panogo- Zato je potreben niz administrativnih ukrepov, da se to stanje sanira. Stvar je nujna in ne more več prenesti odlašanja. Predvsem je treba razširiti zakon o zaščiti domače šumske industrije. ki v sedanjem obsegu ne nudi lesni industriji v Dravski banovini praktičnih koristi. Nadalje je potrebno, da se v bodoče prepreči komutacija taks za lesno trgovino. Tako se Je tudi poleg državne šumske takse v preteklem letu uvedla tudi bano-vmska taksa za sekanje gozdov, prevoz do železniških postaj je obremenjen z raznim*, zakoni (s cestnim zakonom, z zakonom ") izredni unorabi cest. z banovinskimi prometnimi taksami itd.), pa tudi z določbami o kuiuku. Zato se naproša minister za gradbe. naj ta položaj razčisti, da se ne bodo v isti namen plačevale trikratne takse.
Ležarinske pristojbine na železniških postajah so postale štirikrat do petkrat večie kakor so v zasebnih skladiščih. Potrebna je nujna revizija. Čeprav je izvoz stavbnega esa prost carine, vendar pa se plača na račun raznih taks povprečno po 40 Din od vagona. Minister financ se naproša, naj te takse ukine. Potrebna je tudi odprava
taks za osiguranje valute. Razlika v železniških tarifah v prometu z Italijo nam prinaša na leto izgubo 12 milijonov napram dohodkom, ki jih daje lesna industrija Avstriji. Železniška tarifa za prevoz v Grčijo je nesorazmerno velika ter nam onemogoča uvoz na ta trg. Potrebno bi bilo znižanje tarife za prevoz stavbnega lesa - Južno Srbijo, kjer se razvija močan kolonizacii-ski pokret in kamor prihaja blago obremenjeno s 60 do 70 odst. svoje vrednosti.
Govorniik je nadalje poudarjal, da lesna industrija in lesna trgovina nimata pri Narodni banki zaradi težkih pogojev skoro nobenih kreditov. Navedel ie celo vrsto ukrepov, ki bi bili potrebni za povzdigo naše lesne industrije, ter ie prosil ministra za šume in rudnike, naj podpre prizadevanje strokovnih organizacij, da se čim boli zmanjšajo bremena lesne industrije, da bi se v zadnjem trenutku pripomoglo k pev-zdigii lesne industrije ter omogočila boljši izvoz in boljša prodaja našega lesa.
Sledil ie nato referat dr. Luja Herman-skega o prometnih vprašanjih in železniških tarifah. Referat je načelnik inž. Koprivnik sprejel kot podlago za rešitev prometnih vprašanj lesne industrije.
Glavni tajnik Zveze lesne industrije dt. Mautner je govoril o uvozu koksa v našo državo, ki znaša okoli 120 milijonov dinarjev. Poudarjal je, da se samo majhen del uvoženega koksa porabi za j>otrebe domače kovinske industrije, dočim se večji del porabi za kurivo privatnikov. Predlagal je ukrepe, s katerimi naj bi se ta škodljiva praksa odstranila, da bi zasebniki ne rabili uvoženega tujega koksa, ker nudijo naši gozdovi dovolj dobrega kuriva. Njegov predlog je zagovarja' tudi glavni tajnik delavskih zbornic dr. Zivko Topalovič.
Sledili so nato še nekateri drugi referati Posvetovanja so trajala ves dan.
Za enotno in moderno upravo naših mest
Plodno delo poslovnega odbora Zveze jugoslov. mest -Spomenica predsedniku vlade
Beograd, 3. marca r. Kakor smo 2e poročali, se je včeraj vršila v dvorani beograjske občine seja širšega poslovnega odbora Zveze mest kraljevine Jugoslavije. Odbor je razpravljal pred vsem o načrtu novega zakona za mestne občine. Zveza mest je že večkrat doslej poudarjala važnost tega vprašanja in naglašala potrebo čim prejšnjega uveljavljenja zakona o mestnih občinah, ker dosedanji zakoni često niso več v skladu z interesi in potrebami naših mest Na včerajšnji seji je bila redi-girana spomenica, ki jo je poslovni odbor Zveze mest predložil danes predsedniku vlade.
V deputaciji, ki je posetila danes dopoldne ministrskega predsednika generala živkoviča ter mu izročila spomenico o željah Zveze jugoslovenskdh mest glede na novi zakon o mestnih občinah, so bili zagrebški župan dr. Srkulj, beograjski podžupan dr. Miroslav Stojadinovič, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, zagrebški senator in glavni tajnik Zveze Dane šarič, splitski podžupan Stojan Roko, niški župan inž. čavdarevič, osiješki župan dr. Hengl in no-vosadski župan dT. Branko Borota.
O včerajšnjih posvetovanjih jioslovnega odbora Zveze mest je bil izdan naslednji komunike:
»širši poslovni odbor Zveze mest je ves dan zelo intenzivno razpravljal ter sprejel sklepe, ki jih je danes izročil v i>redsedai-štvu ministrskega sveta s prošnjo, naj se predlogi Zveze mest upoštevajo pri izdelavi zakona o mestnih občinah.
Zveza mest kraljevine Jugoslavije zastopa v glavnem mnenje, navedeno v svojem
prejšnjem predlogu, ki je bil svoječasno izročen ministrstvu za notranje posle. Glede na obstoječe razmere in izkušnje v zadnjih letih predlaga upirava Zveze mest še nekatere spremembe v svrho olajšanja dela pri uveljavljenju omenjenega zakona Uprava Zveze smatra, da je njena dolžnost pomagati vladi pri tako delikatnem delu, kakor je uveljavljenje zakona o občinah, trdno verujoč, da se bo tako tudi pojmovala pobuda Zveze mest, ki izvira iz najčistejših namenov ter iz želje, da bi se čimprej omogočila ureditev vseh samoupravnih razmer. Svoje želje je uprava Zveze formulirala v 30 točkah, ki so deloma rekapitu-lacija, deloma prememba posameznih določb prejšnjega načrta Zveze mest, za katerega se uprava tudi pri tej priliki zavzema. Razprava je bila v teku celega dneva zelo plodna, resna in strogo načelna Izbran je biJ jjoseben odbor, ki je danes izročil sprejete sklepe v predsedništvu vlade.
Končno je bilo sklenjeno, da se kongres jugoslovenskih mest vrši ob koncu maja v Sarajevu. Poleg tekočih poslov je bilo na dnevnem redu še nekoliko zanimivih vprašanj o mestnih hranilnicah (referat Sarajeva), o gradbenem zakonu v zvezi z uredbami in pravilniki, ki se bodo izdali na podlagi tega zakona, (predavanje dr. Miloslava Stoiadinoviča) in o gostaščini (referat Za-gTeba).
Konferneco Je zaključil dr. Srkulj z zahvalo delegatom za sodelovanje pri delu, o katerem je izrazil mnenje, da bo rodilo dobre rezultate.«
Snoči je beograjska občina priredila ude-ležnikom konference intimen banket v hotelu pri »Srpskem kralju«.
Priznanja v procesu proti menjševikom
Obtoženci zavračajo očitke inozemskih socialističnih fistov
Moskva, 3. marca d. V včerajšnji sodni razpravi proti menjševikom je zbudila posebno pozornost izjava obtoženega Berlac-kega, da mu je pri posetu v Berlinu, ko se je mudil tamkaj v vladnih poslih leta 1925., izjavil vodja menjševikov Dan, da podpirajo Vandervelde, Kautzky, Hilfer-ding in Leon Blum menjševiški program za preprečenje socializacijskega načrta sovjetske vlade in o razširjenju privatne trgovine v Rusiji. Sabotažna politika druge internacionale se je pričela 1. 1928. Takrat je pri berlinskem sovjetskem zastopstvu nastavljeni Denike izjavil obtožencu Gromanu, da smatra Hilferding za potrebno, pridobiti evropski proletariat za misel intervencije proti Rusiji.
Obtoženi Groman, bivši član predsedstva državne gospodarske komisije, je potrdil, da se je sestal pri svojih potovanjih v inozemstvo v letih 1923., 1925. in 1927. s člani inozemske menjševiške delegacije Danom, Abramovičem, Denikom in Bron-steinom, ki so odobrili delo inicijatorjev za utrditev kapitalističnih elementov v Sovjetski uniji in za izpodkopavanje go-
spodarskih ukrepov sovjetskih oblasti. Praktično je pričel delati za osnovanje menjševiških celic 1. 1926.
Moskva, 3. marca g. Generalni državni pravdnik Krilenko zna naravnost mojstrsko dvigniti gledališko obliko razprave proti menjševikom. Snoči je napravilo mogočen vtis, ko je nenadoma p reči tal v dvorani članek berlinskega »VonvSrtsa«, Jd očita GPU, da so obtoženci pod pritiskom priznali svoja dejanja. Krilenko je nato s po vzdignjenim glasom vprašal vsakega obtoženca posebej, ali more te trditve nemškega lista potrditi. Vsi obtoženci so soglasno izjavili, da so očitki proti GPU popolnoma izmišljeni. Glavni obtoženec Groman se je dvignil in se s solzami v očeh zahvalil za velikodušno zdravniško pomoč* ki je je bil deležen v zaporih. Bolehal je že več let na težki astmi in le skrbni zdravniški negi v preiskovalnem zaporu se mora zahvaliti, da se je bolezen bistveno izboljšala. Na današnji razpravi je izjavil obtoženec Suhanov. da je smatral vojaško intervencijo tuje države v Rusiji za neizogibno.
Povratek Nj. Vel kraljice
Beograd, 3. marca. AA. Snoči ob 8JO je prispela s posebnim vlakom kz Bukarešte Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvor« ne dame ge. Švrljuge. Na postaji so spre* jeli Nj. Vel. kraljico Nj. Vel. kralj, mi* nister za promet Radivojevič, minister dvo* ra Jeftič, minister za finance Švrljuga, pr» vi adjutant Nj. VeL kralja Stojanovič, maršal dvora Dimitrijevič in dvorni dami Grujič in Srškič.
Krst parnika »Kraljica Marija«
Zagreb, 3. marca. AA. Defiaitivno jedo« ločeno, da bo slavnostni krst narnika »Kras ljica Marija« v Splitu v soboto 7. t m. Posebni vlak za povabljence iz Beograda odpelje iz Beograda ob 8. zjutraj, za za« grebške povabljence pa bodo po potrebi večernemu brzovlaku priklopljeni trije va* goni. Beograjski posebni vlak za povablje« ne goste bo vozil kot druga partija brzo« vlaka.
Naš uateljsld pevsld zbor v Beogradu
Beograd, 3. marca. p. Beograjski listi pw šejo zelo simpatično o pevskem zboru UJU iz Ljubljane, ki pri-.edi v prestolnici dva koncerta. Učiteljski pevski zbor prispe v Beograd jutri dopoldne s svojim dirigen« tom prof. Srečkor.i Kumarjem na čelu. Li« sti objavljajo obširna poročila o dosedar njem delu odličnega učiteljskega pevskega zbora iz Ljubljane in p>oudarjajo, da se bo prestolnici nudila prilika čuti na koncertu učiteljskega pevskega zbora naše najmo* demejše zborovske skladbe. Pri tem na» glašajo, da je ljubljanski učiteljski pevski zbor eden najboljših zborov v državi in navajajo njegovo nacionalno delo, zlasti v njegovih prvih početkih, ko je prirejal kon» certe v Trstu in Gorici ter v drugih me« stih, dokler jim ni tega onemogočil faši» stični režim.
Admiral Guepratte na dvoru
Beograd, 3. marca. p. Nocoj je bfl na dvoru svečan sprejem, ki ga je priredil Nj. Vel. kralj na čast francoskemu admiralu Guepratteu in njegovi rodbini Nj. VeL kralj je pridržal francoskega gosta na ve« čer j L
Potni stroški sodniškega osobja
Beograd, 3. marca AA. Na osnovi čl. 142 finančnega zakona za leto 1928/29 je minister za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal naslednji pravilnik o spremembi pravilnika o potnih stroških sodniškega osobja pri uradova-nju, ki se vrši na zahtevo privatnih strank: § 1. čl. 22, odd. 1. se izpremeni in se glasi: Ce je na isto potovanje šlo več sodniških uradnikov, pripada vsakemu uradniku ki-lometraža, ki je za 1 Din nižji od predpisane. § 2. Ta uredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve v »Službenih novinah«.
Pravilnik k zakonu o carinskih olajšavah za hotelsko industrijo
Beograd, 8. marca AA. Na osnovi čl. T zakona o carinskih olajšavah za hotelske industrije je finančni minister izdal pravilnik za izvrševanje tega zakona.
Ribarske ln lovske aSere pred ljubljanskim sodiščem
četrta razprava v procesu Slavka Plemlja proti Rastu Pustoslemšku — Zanimive izpovedi prič — Veliko zanimanje javnosti — Razprava je trajala ves dan in se bo nadaljevala 13« t« m.
Ljubljana, 3. marca
že v ponedeljkovem »Jutru« smo opozorili, da se bo danes vršila četrta razprava v senzacionalnem procesu g. Slavka Plemlja proti novinarju g. Rastu Pustoslemšku. Navedli smo tudi kratko zgodovino tega svojevrstnega procesa, ki se je razvil v veliko javno afero, tako da se danes zanj zanimajo po vsej Sloveniji. Formalno gre za pred dobrima dvema letoma izrečeni očitek g. Pustoslemška, da bo zadeva ribolova v Savi Bohinjki in v blejskem jezeru po oblastnem odboru, pri katerem je bil g. Pleme*;: ribarski izvedenec, rešena v smislu privatnih interesov g. Plemlja. Sli-čen očitek je v isti stvari iznesel znani blejski hotelir in lastnik blejskega jezera in gradu g. Kenda v vlogi, ki jo je poslal ministrskemu predsedniku in pozneje ob svojem zaslišanju na sreskem načelstvu v Radovljici.
Zaradi teh očitkov je g. Plemelj, ki se je skliceval na to, da je kot pogodbeni nameščenec oblastnega odbora uradna oseba. vložil proti gg. Kendi in Pustoslemšku ovadbi na državnega tožilca. Ta je na podlagi vložene ovadbe uvedel proti obema postopanje po znanem S 104 s. k. z. Obravnava proti g. Pustos'emšku se je vršila že ponovno, a ni nikdar prišlo do sodbe. Danes se je vršila že četrtič in je bila združena z razpravo proti g. Kendi. ker je dokazni material v obeh primerih skoro identičen.
Tako je formalno ozadje današnje razprave. Obtoženi g. Pustoslemšek pa je za svoj očitek nastopil dokaz resnice in kakor je v takih primerih to že običajno, je tudi v tem procesu stopil njegov formalni povod zelo ob stran in se je vse zanimanje osredotočilo na dokazni material, ki ga je zbral obtoženec. Ta je predložil sodišču 32 strani obsegajoči obrambni spis. v katerem dokazuje na do.gi ?rsti konkretnih primerov, da je skušal g. Plemelj, ki je solastnik znane ljubljanske trgovske tvrd-ke »Riba«, izrabljati razne svoje javne funkcije v privatne interese Navedbe tega obrambnega spisa so take. da so vzbudile ogromno pozornost ne le v lovskih in ribarskih krogih, temveč tudi v vsej ostali javnosti, ki upravičeno želi, da bi se vse te afere čim boli razčistile.
Iz navedenih razlogov je umevno, da je bilo tudi za današnjo razpravo zanimanje zelo veliko in da je bi^a sodna dvorana ves dan nabito polna poslušalcev. K razpravi je bilo iz Ljubljane in z Gorenjskega, pa tudi od drugod povabljenih nad 40 prič, kar je še povečalo živahnost, ki je ves dan vladala na sodišču.
Pričetek razprave
Razpravo je vodil s. o. s dr. Ernest Ko* be, kot sodnik poedinec, obtožbo je zasio« pal namestnik drž tožilca dr. Lučovmk, zasebnega tožitelja Plemlja odvetnik dr. Tavčar, oba obtoženca Pustoslemška in ho« telirja Kendo pa odvetnik dr. Anton Svi* gelj.
Dasiravno je sodnik g. Kobe posloval ze» lo hitro in odločno, se je razprava vendar« le zavlekla s kratkim opoldanskim odmo« rom do pozno zvečer m še ni prišla do za« ključk-a. Tekom razprave so posamezne priče podale o postopanju g. Plemlja izja« ve. ki so vzbudile med poslušalci še večjo pozornost. Kot prava senzacija je učinko« vala zlasti izjava bivšega oblastnega pred« sednika. odn. komisarja dr. Natlačena, da bi bil oblastni odbor sploh nikdar ne izvede! razlastitvenega postopanja o ribo* lovu g. Kende. če ne bi bil g. Plemelj ne« Stetotkrat pritiskal, češ da gre za stvarne interese ribariva. Ako bi bil že takrat ve« * del vse to. kar ve danes, bi ne bil g. Ple« melj bržkone tudi nikdar ribarski izvede« nec oblastne samouprave.
Dopoldanska razprava se je pričela ob 9 in je trajala do 13. Ob pričetku je go« spod Plemelj izjavil, da pristane na po» ravnavo, ako glavni obtoženec Pustoslem« šek prekliče in obžaluje svoje očitke. Go« spod Pustoslemšek je poravnavo odklonil z izjavo, da nima proti g. Plemlju nič oseb« nega, marveč se zavzema samo za pravič« nost in nasto-pa v vsem procesu samo s te« ga vidika. Gre mu za zmago pravične stva« r; in zato odklanja tako poravnavo.
Po običajnih formalnostih je nato držav« ni tožilec dr. Lučovr.ik prečital javno, na» to pa zastopnik zasebnega tožitelja dr. Tav« čar še zasebno obtožnico.
Zasliševanje obtožencev
Po ugotovitvi personalij in običajnih for« malnostih je nato sledilo zasliševanie ob« tožencev. Prvi je bil zaslišan
g. Pustoslemšek.
Njegovo zaslišanje je bilo precej kratko. Ponovno je naglasil, da nima proti g. Plem« Iju nič osebnega, marveč mu gre zgolj za resnico in pravico. Že mnogo pre) je sli« šal od raznih ljudi nritožbe proti postopa« nju g. Plemlju. vendar pa se je začel zani« mati za stvar šele potem, ko je prišlo do te afmere. h kateri je b;l izzvan. Vzdržuje iznešene očitke in predlagane dokaze.
Obtoženec g. Kenda je obtožen, da je očital g. Plemlju kot upravitelju dvornih lovišč in kot ribarske« mu izvedencu oblastne samouprave neko« rektno postopanje. Gre pred vsem za oči« tek. da je bil Kendov ribolov na Bledu odzvet zaradi zasebnih interesov g. Plem« lja. V svoiem zagovoru predlaga g. Kenda pisma, g. Plemlia, ki pravi v njih, da žele dobiti njegov ribolov visoki krogi. Ko pa se je g. Kenda o tem informiral na mero« tlainem mestu, je izvedel, da ta trditev ne drži in je zato zavrnil Plemljeve zahteve. Ta na ni odneha!, marveč mu je ponujal za ribolov posredovanje pri večjem poso* jilu in razne druge ugodnosti. Med tem je oblastni odbor izdal novo uredbo ter na podlagi izvedeniškega mnenja g. Plemlja ribolov g Kendi odvzel. G Kenda je v razburienosti zaradi tega po njegovem prc» pričanju nepravilnega odvzema napisai vlo» go na ministrskega predsednika, v kateri omenja Plemlieva nisma in slika razvoj do« godkov V tej zadevi je bil pozneje zaclis lan pri sreskem poglavarstvu v Radovljici,
kjer je v vlogi navedene očitke vzdržal. Sedaj je tožen zaradi žaljenja uradne ose« be G. Kenda pripominja, da je smatral, da je uredba oblastnega odbora o kateri je prepričan, da jo je g. Plemelj direktno dal napraviti za njegov primer, protizakonua ker omejuje lastninsko pravico in je to tu» di dokazoval v svoji vlogi na ministrskega predsednika ter jo izpodbijal pri uprav« nem sodišču ki je njegovi pritožbi ugodi* lo in razveljavilo odlok oblastne uprave Pri zaslišanju glede vloge na ministrske« ga predsednika izjavlja toženec da je ho> tel s tem opozoriti merodajne kroge, da zlorablja tožitelj g Plemeli svoj položaj kot upravitelj dvornih lovišč.
Državni tožilec je pri tem predlagal iz« ključitev javnosti kar pa je sodnik zavr» nil, ker toženčev očitek ne zadeva dvora temveč samo zasebnega tožitelja.
Na vprašanje državnega tož:lca. ali ie vedel, kakšne funkcije ima g Plemelj pr; oblastnem odboju, pravi obtoženec, ds je bila splošno znana njegova funkcija kot ribarskega izvedenca prepričan na je 'udi o tem. da je bil kot tak absoluten sJ-^do* dur ribolova in da ie sodelovat pri odvze« mu njegovega ribolova
Izpovedbe prič
Po petminutnem odmoru se je začelo do« kazno postopanje z zasliševanjem prič. Prvi je bil zaslišan
graščak g Galle o tem. ali mu je g. Plemelj res zagrozil, da mu bodo riboiov kot Nemcu odvzeli, če ga ne da njemu v najem, če mu pa da ri« bolov v zakup, bo pa že poskrbel, da go? spod Galle ne bo razlaščen. Priča potrdi te navedbe, pristavlja pa. da se podrobnosti 10 let nazaj ne spomin j :> več. Res pa je. da je dobil od takratnega poverjenika poziv, naj izroči vse spise, ki se nanašajo na nje« gov ribolov Ker se je zbal. je res izročil ribolov g Plemliu.
G Pustoslemšek: Ne gre toliko za to, ali je izgubil g Galle svoj ribolov kot Ne mec marveč, da mu je g. Plemelj grozil z odvzemom V dokaz predlagam p^smo. k* ga je pisal g. Plemelj takratnemu zakupni* ku tega ribolova g. Tršarju Zlorablal p1 je prf tem tudi svoj noložaj kot tajnik Slovenskega r barskega društva, češ, da ho« če društvo ta V>v v svoie svrhe.
G. Plemelj izjavlja, d. se ne spominja podrobnosti, ve pa dobro, da g. Galletu n: n;kdar grozil z odiv/emom
Priča na vprašanje sodnika izjavlja, da je dal ribolov v z kup g Plemlju samo zato. ker se je bal, da mu bo ribolov sicer odvzet.
V tej stvari je bil zaslišan natp primarij dr Robida kot takratni predsednik Slovenskega ri« barskega društva. Priči izrecno 'ziavija. da se na sejah odbora ni nikdar razpravljalo o Galletovem ribolovu in da je tajnik go= spod Plemelj postopaj s smolast no. Nasled. nja priča
zobozdravnik dr. A Praunseis pripoveduje o razmerah, ki so vladale v nekdanjem trnkarskem društvu »Sava« in slika spor med g. Plemljem in pokojnim r vnateljem Sarkom, ki je že *akrat očital Plemlju nekorestno postopanje v ribarskih zadevah, ne da bi ga bil g. Plemeli za to tožil.	,
Drž. tožilec: Ali vam je znano potovanje g. Plemlja pri dvoru in oblastni samoupravi?
Priča: Govorilo se je mnogo, več revir, jev pa je, kakor sem slišal, izginilo v ro« ke g. Plemlja, dasi se je govorilo, da po« stopa po nalogu visokih krogov. O Ken« dinem ribolovu vem to, kar mi je znano iz *ega spora
Drž. tožilec: Kako »izginilo?«
Priča: No, n. pr. mi bi morili imeli svoj ribolov še šest let, pa ga je prevzel go. spod Plemelj.
Kenda: Tudi jaz bi bil vzel v zakup več ribolovov, če bi se ne govor lo, da jih že« lijo visoki krogi v državi.
Mnogo pozornosti je vzbudila zadeva z ribolovom g. Grebenca, posestnika v Za* gorju. Njegov sin
g. Franc Grebene
železniški uradnik v Ljubljani, ki je bil o tem zaslišan kot priča, je pripovedoval, da je njegov oče l. 1^23 aLi 1924 izdražbal do« tični ribolov. Kmalu nato je g. Plemeli Oipzval njegovega očeta in mu izjavil, da bo licitacija razveljavljena, češ da se za« nimajo za ta lov visoki krogi Pozneje mu je v tem smislu prigovarjal tudi lastnik graščak Jakil, tako da je oče končnr ribo« lov res dal iz rok. Ribolov pa je drobil go« sp„od Plemelj. ki ca je pozneje oddal dr. Drnovšku v Mariboru
Dr. Švigelj: Al. je kdaj lovil tam kdo izmed omenjenih visokih krogov?
Priča: Nikoli
Dr. Švigelj: Ali bi bil vaš oče sicer od« stopil ribolov g Plemlju?
Priča: Pod :iobenim pogojem.
Dr. Švigelj: Vaš oče ne more priti k raz« pravi. Poslal pa je pismeno izjavo. Poglej« te ali je to podpis vašega očeta.
Priča to potrd:, dr. TavčiT p p. protesti« ra proti temu dokazu.
Višji šumar g. Fran Pleško
z graščine Snežnik ne izpove nič bistvenega. Zaslišan je b'l samo o ribolovu v Kokri. Tudi za te ribolove se je namreč potegoval g. Plemelj in je brez dovoljenja ribaril v ribolovu g Hajnriharja. Ko ga je ta prijel, je Izjavil, da je preizkušal ribe za d vor.
Graščinski upravitelj Leopold Šauta
je bil zaslišan o tem, da je skušal Plemelj oobiti snežniški ribolov z grožnjo, da bo riholov sicer odvzet. Izjavlja, ete i<; dobil lovišče g. Plemelj samo zato, ker je več ponudil.
Pustoslemšek: Ali niste bili na bonski upravi, da bi se informirali, če res izide zaikon o razlastitvi samosvojih lovišč?
Priča: Govori'o se je o tem za časa oblastneg' odhora in informiral sem se pri šumarskem inšpektorju Sivia:. kai ie na tem resnice. On o tem ni vedel ničesar.
Pustoslemšek: Napram g. Sivicu ste označili g. Plemlja kot razširjalca te vesti.
Priča: Tega se ne spominjam natančno. Enkrat smo res govorili o tem s Plemljem.
Dr. Zvouimir Janežu* z Bleda pripoveduje, da se je zanimal za lovišče gosp. 'Kende češkoslovaški poslanik dr. Šeba za primer, da bi drugi visoki krogi, o katerih se je neprestano govorilo, ne reflektirali nanj. Priča se ie obrnil tolelo nično na majorja Pogačnika, ki mu je pojasnil, da na merodajnem mestu o tem sploh nič ni znanega in da se nihče ne za nima ne za nakup, ne za zakup tega lovišča
Sreski načelnik dr. Vavporif, bivši sreski poglavar v Radovljici, sedaj v Ptuju, je bil zaslišan glede vloge, ki jo (e poslal gosp. Kenda ministrskemu predsedniku. Vloga mu je bila od banske upravi* dostavljena s pozivom, naj o stvari takoj zasliši gosp Kendo kot pojasnilno pričo Pozval je Kendo telefonično k zaslišanju, ne spominja pa se več. ali mu je podrobno predočil vso vsebino spisa.
Banski svetnik g. Mencinger izjavlja, da je prišel k njemu kol takratne mu sreskemu načelniku v Radovljici iie-melj in zahteval storniranje zokupne pogod be za ribolov, ki ga je imel v zakupu iz prejšnje dobe neki Dunajčan Sprva ie ute meljeval to zahtevo s tem da i? poio lbu za prizadeto občino neugodna, pozneje pa je izjavil, da se zanima za lov dvor Ko ga je priča vprašal, ali ima o tem kako pismeno naročilo ali druge dokaze, o tem ni več uovoril. Pozneje je bil priča premeščen m ne ve. kako je prišlo do zakupa tega lovišča.
Sodnik: Zakaj je hotel g. Plemelj doseči razveljavljenje pogodbe? Ali se je sam zanimal za lovišče?
Priča: Ne vem, tega mi ni omenil.
Sodnik: Ali je rekel, da hoče imeti lovi šče dvor?
Priča: Da. to je izrecno izjavil.
Popoldanska razprava
Ob 13. je bila razprava prekinjena ter se ie nadaljevala popoldne. Ob 15 je bila dvorana zopet nabito polna. Pred nadaljevanjem razprave je sodnik objavil, da sta se priči podpolkovnik Pogačnik in dr. Majaron ml. opravičili, dočim je priča inž. Jelačin odsoten.
Priča e. Miha Černa
posestnik na Bledu, izjavlja, da ni slišal, Ja bi se bilo govorilo o tem, da bo oblastni odbor izdražil Kendov ribolov. Glede dražbe lovišča v Srednji vasi pravi, da je bil vedno skupaj s Plemljem, da pa mu ni znano, da bi bil Plemelj pripovedoval, da bo dražba razveljavljena, ker da hoče imeti ta lov dvorna uprava za ureditev dvornega lovišča.
G. Ivan Meguša. bivši ravnatelj konzervne tovarne na Vrh niki, je bil navzoč v Radovljici na dražbi lova Srednja vas. Plemelj je pred^ licitacijo pripovedoval, da ima nalogo :zdražiti lo lovišče zaradi komasacije dvornega lovišča Priči je Plemelj to osebno rekel. Enako se je izrazil tudi napram dr. Dobravcu. Ko pa so ga vprašali za pooblastilo, je o tem utihniL
Gospa Kendova z Bleda potrjuje navedbe svojega moža, da vloge na ministrskega predsednika ni čitai. marveč jo je kar podpisal.
Dr Švigelj: Ali se je g. Plemeli potegoval za vaš lov?
Priča: G. Plemelj ie neprestano zahteval, naj mu prepustim svoje lovišče. Vselej. kadar je prišel na Bled, je bilo govora o tem. Pozneje je pričel pripovedovati, da se zanima dvor za naše lovišče. Rekla sem možu, da takoj damo lovišče, če se res in-teresira zanj dvor. Mož mi je naročil, naj se poprej informiram potem dr Olipa na merodajnem mestu. Pisala sem mu in dr Olip mi je v odgovor poslal pismo dvornega maršalata. da se dvor ne zanima niti za nakup, niti za zakup. Ko sem to povedala g- Plemlju. mi je ves razburjen dejal. da nisem prav storila, ker se nisem obrnila nanj. ker mora vse to iti skozi njegove roke in ima samo on o tem odločati. Predno nam je bil ribolov odvzet, je mene nagovarjal. naj pregovorim svojega moža. da mu ga prepusti, ker da smo vsi v taki nevarnosti. da se tega niti ne zavedamo. Ko ie zvedel, da potrebujemo denar, me ie enkrat pozval v Ljubljano in mi dejal, da nam lahko s pomočjo svojih zvez preskrbi posojilo. Zahteval pa je, da dobi ra to ribolov.
Plemeli zavrača vse te trditve in pravi, da je g Kenda po svo:«;m zastopniku dr. Olipu sam stavil dvornemu maršaJatu ponudbo za zakup njegovega lovišča. Stavil pa je nesprejemljive pogoje, zaradi česar ie on (Plemelj) kot upravitelj dvornih lovišč sklenitev pogodbe odsvetoval.
Kenda: To sem storil baš zaradi tega, da vam dokažem, da se dvor sploh ne zanima za moie lovišče. V ostalem pa moram priznati. da sem se g. Plemlja, ki se ie kazal vsemogočnega gospoda, v resnici tudi bal-Kar se tiče dvora, sem bil že davno poprej prostovoljno izjavil, da prepuščam vsem. ki spadajo k dvoru, pravico do lova v svojih loviščih. Prosil sem celo, da me obve-ste, kdaj žele visoki gostje loviti, da bi takrat držal lovišča prosta. Ker mi tes:a niso sporočili, sem na svoio roko odredil, da ie bil najboljši del mojih lovišč vedno rezerviran za visoke goste.
Državni tožilec zahteva izključitev javnosti. kar pa sodnik ponovno odkloni, na-glaša.ioč, da j e prav potrebno, da se javnost enkrat pravilno pouči, da ne bo živela v zmoti, v kakršno jo morejo zavesti govorice, o katerih se razpravlja v tem procesu.
Bivši minister dr. Nlko Županlč
je bil zaslišan o svoji intervenciji v dobi. ko ie bil v Vukičevičevi vladi minister brez portfelja. Takrat je bil na dražbi neki lov v Srednji vasi, za katerega se je poleg drugih interesentov zanimal tudi e. Plemelj. Na priporočilo svojih političnih prijateljev je g. minister res interverinira! pri ministrstvu za šume in rude. ki ic lov oddajalo, da je dobil prvotno od g. Vladimirja Arka izdražbani lov naknadno g. Plemelj. G. Plemeli je oddal pozneje ta lov nekemu zaerebškemu Židu za 50-M0 Din letno.
Dr. Tavčar: To je popolnoma nrivatna zadeva, ki nima s procesom onravka.
Sodnik: Prav na le ni bilo. če se ie g. ministra izrabljalo za take intervencije.
Plemelj priznava, da ie bila njegova ponudba za ta lov nižia od Arkove. da oa ie izdražbal ta lov r*to. ker ie imel v načrtu arondacijo dvornih lovišč, katerim seda! ta lov tudi nr'nqria
f>if. <S"'«»eH! f> b»'i vi takrat
da hočete to lovišče za organizacijo dvor-
nega lovišča, potem bi vam bila vsa Gorenjska stavila vsa svoja lovišča na razpolago.
Izpovedbe dr. Natlačena
Glavno pozornost je na današnji rf,zpra» vi vzbudilo zasliševanje priče g. dr. Marica Natlačena, bivšega predsedmka oblastne samouprave. Na vprašanje sodnika, kako je prišlo do odvzema Kendovega r bolova, je priča izjavil: Po ribarski uredbi, ki jo je izdala oblastna uprava, je imel oblastni odbor opcijsko pravico, potom katere je lahko po izvršeni dražbi prevzela ribolov pod istimi pogoji, kakor najvišji ponudnik.
Sodnik: Ali se je že pred dražbo o tem govorilo?
Dr Natlačen: Da. ker so gospodje, ki so bili pri tem nbarskem referatu meni po» novno pr poročali in navajali razne razlo« ge. zakaj je to nujno potrebno, in sicer to zlasti zaradi tega. ker je ta ribolov v ne» posredni bližini ribogojske Staniče v Boh B strici, pa tudi iz tujsko prometnih raz« logov
Sodnik: Gospod doktor, ali vam je zna« no, ali ie g. Plemelj sodeloval pri sestavi te uredbe?
Priča. O tem se ne morem več natančno izjaviti, ker ie že dolgo od tega Vem pa. da je delal na spremembi uredbe 1. 1929 G. Plemelj je bil takrat pri oblastni samo« unrav; ribarski izvedenec.
Drž tožilec: Ali je g Plemelj sodeloval Dri tem inicijativno?
Priča: To moram potrditi.
Sodnik: Pri prvem zasl šaniu ste izpo-ve« dali: Post.opanie prori Kendi po nav<-d«:u oblastne komisije se je pričelo takrat, ko je nastopil svoje me-»to g Plemelj Celo postopanje se je pričelo po priprav h, na niči jat vo in intenzivno prizadevanje go« spoda Plemlja kateremu sem ver;el. da ga vodijo pri tem »zkl|učn,o ribarski razlogi To postopanie b* se ne bilo proti Kend- nikdar uvedlo ko b* se ne bil go« spod Plemeli za to toliko prizadeval
Drž. tožilec: Pojasnite, pros m zakaj ne bi prišlo c^ odvzema Kendovega rboo va. če bi si g Plemelj ne bil toliko priza« Jeval
Dr Natlačen: Potem bi sploh ne bilo prišlo do tegi postopanja, ker razen Plem«
..........m i n ii —um ■ tt
Gradnja tramvaja iz Ljubljane v Št. Vid
r LJubljana. 3. marca.
Davi se je pričel k vmisijonalni ogle i proge električne železnice od Šiške do Št Vida, ki ga ie vodil zastopnik banske uprave tajnik g. Fran Mramor in se ga je udeležilo okrog 30 zastopnikov razn:li uradov, na drugi strani pa zastopniki maloželezni-ške družbe s predsednikom dr. Otonom Fettichom na čelu.
Po projektu bi bila cestna železnica izpeljana do odcepa ceste na Tacen, oziroma k postaji od glavne ceste Ker so zastopniki železniške uprave ugovarjali izgraditvi proge do te točke zaradi bližine železniške postaje Vižmarje, je Maloželezniška družba. da omogoči čimprejšnjo zgradbo začasno reducirala svoj projekt zaenkrat do Ga-si'nega doma v Št. Vidu oz. do točke v bližini šole. Pri tei redukciji projekta gre le ra končno rešitev prometnega ministrstva, ki bo prošnii Maloželezmške družbe in lokalnih interesov za izvedbo celotnega projekta gotovo ustregla, ker so se zanj zavzeli vsi interesenti in oblastva.
Župana občin Zgornja Šiška in Št. Vid gg Zakctnik in Babnik sta se z vso vnemo zavzemala za predloženi projekt, zlasti sta tudi poudariala, kako .ie potreben poseben banket ob cesti. Obe občini sta uvedli v tem oztu akcijo za odstop potrebnega zemljišča, čemur lastniki ne ueovarjajo.
Zastopnik Zbornice za TOI g. dr. Pless ie pozdravil izvedbo načrta, k; bo v prav znatni meri pripomogla k ožlvlienju prometa. Privatni inici.iativi bo z novo železnico dana nova možnost udejstvovanja.
Zastopnik banovine g. inž. Rueh ie [z]a-vil, da ni pomislekov proti izvedbi načrta, pač bi pa morala Maloželezniška družba nositi one večje stroške, ki bi nastali pn zgradbi njenih daljnovodov zaradi križanja s tramvajsko progo.	.
Poda'jšanje nove proge se pričenja v Zg. Šiški pri Kmetovi gostilni in poteka po državni cesti do odcepa na Tacen. Proga je proiektirana kot enotirna s kolosekom širine enega metra, gornji električni vod b: na bi! napelian v višini 5 in pol metra. Električno energijo bi dobival vod iz usmerjevalne po-staje, ki se že gradi na B!eiwei-sovi cesti in bo služila za napajanje celega tramvaiskega omrežja. Obratna napetost bo znašala 500 do 6^0 voltov, tok bo pa istosmeren. Prva postaja bi bila ob Kosovi ulici druca pri remizi. tretja pn Kavčičevi gostilni, četrta pri odcepu k novi šoli. peta med »Slepim Janezom« in tako imenovanim »Debelim znamenjem« šesta pred tovarno »Štora«, sedma pri odcepu banovinske ceste na Dobrovo, osma pri kapelici v Št. Vidu. končna postaja in izrgibališče pa pri Kremžarjevi hiši v Št. Vidu. Na meji Zg. Š'ške in Št. Vida bo stala remiza s prostorom za 50 voz.
Maloželezniška družba smatra, da ie proiekt naletel na splošno razumevanje vseh faktorjev in da je večini stavljenih zahtev moeoče ugoditi, da torej proti realizaciji ni tehtnih ovir. Danes je gotovo, da se bo načrt reaPziral in pričel izvajati takoj. ko ga ministrstvo za promet odobri, promet bo pa najbrže mogoče otvoriti že jeseni.
Komisiiska razprava se je prekinila zvečer ob 9. in se nadaljuje jutri ob pol 6. zjutraj.
Iz sodne službe
Beograd. 3 rrarca A A Upokoien je na 'a«*tno nmfs^io Rudolf Potočnik, starešina sreskega sodiSCa v Rogatcu.
lja ni nihče nastopal v tej smeri. Ko je pr šel g. Pustoslemšek k meni intervenirat in mi je predložil strašno korespondenco g. Plemlja, ki se je zbrala tekom let. sem spoznal napako. Če b> bil prišel prej. bi do tega postopanja ne prišlo B:1 sem po« prej prepričan, da ie bilo prizadevanje g Plemlja narekovano samo stvarnih raz« logov. Potem pa sem spoznal, d je vsa stvar samo osebna zadev g Plemlja ki je stremel za tem. da b- dobil tud ta ribolov pod svpj vpliv.
Dr. Švigelj: Upravno sodišče je odlok oblastne uprave razveljavilo, ker je bil g. Kenda že od vsega početka pripravljen storiti vse, kar bi zahteval od njega oblastni ribarski referent. Ali vam je bilo to stališče g. Kende znano?
Dr. Natlačen: Ne. tega nisem vedel. S slrani g. Plemlja se mi je ponovno su^en-ralo prepričanje da 2. Kenda noee izvršiti predpisov, ki jih predvideva ribarska ■iredba.
Dr. Švigelj: Ali ste vedeli, da je g. Plemelj udeležen pri firmi »Riba«?
Dr. Natlačen: Vedel sem, da je on tam sodeloval, v kakem razmerju pa. to mi ni bilo znano Bil sem prepričan, da on ni direktno soudeležen. To sem zvedel šele ob priliki zaslišanja prič pri neki drugi razpravi.
Sodnik: Ali se vam zdi združljiva v eni osebi funkcija zainteresiranega podjetnika in ribarskega referenta, odnosno izvedenca?
Dr. Natla<en: O tem kakor rečeno, takrat nisem vedel. Vsekakor pa bi bil tnnogo bolj pozoren in previden, kakor sem bil, če bi mi bilo to znano.
Odgoditev razprave
Na nocojšnji razpravi so bili kot priče zaslišani še gg.: Fran Grebene, posestnik v Zagorju, referent šumske uprave inž. Rejc, notar P e g a n iz Radovljice, Fran T r š a n z Vrhnike, Ivan P e t r i č z Bleda in banski svetnik Marte V e 1 i k o n j a, ki je pojasnjeval, kako in koliko je vplival g. Plemelj na ribarstva se tičoče posle oblastne samouprave.
Ob 20. je sodnik g. dr. Kobe prekinil razpravo in odredil nadaljevanje za petek 13. t. m. ob 9. dopol.lne.
Delegacija ljubljanske univerze pri Masaryku
Praga, 3. marca." h. V petek zjutraj- bo prispela v Prago delegacija ljubljanske uni« verze, ki jo tvorijo rektor prof. dr Šerko, dekan filozof-ke fakultete prot dr Kele« mina in promotor prof. dr. Kidrič. V so« boto bo sprejeta v svečani avdijenci od prezidenta Masaryka. Delegacija bo pri tej priliki izročila prezidentu diplomo častne* ga doktorata ljubljanske univerze.
Napredovanje profesorjev
Beograd. 3 marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja, v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so na predlog minis-.ra /a prosveto napredovali profesorji: lr S^m-jn Dolar v Kranju v 3a-I. dr. Ignacij FicJer v Mariboru, dr. Ivan Pregelj na trias.^ii gimnaziji v Ljubljani, Franc Ni?/^ oa gimnaziji v Mariboru, Vincencij M t.- n,'.o na nry-gi realni gimnaziji v Ljubljani v 4-1. Jos:p Kota na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, Alojz Lapajne na prvi realni gimnaz ii v Ljubljani, Srečko Brodar v Celju. Mass Kovačič na realni gimnaziji v Mariboru v 6-1, in Viktor Grintov na realni gimnaz-lji v Mariboru v 7-1
Učiteljski pevski zbor v Zagrebu
Zagreb, 3. marca, n Na svoji turneji po Jugoslaviji je prispel danes v Zagreb pevski zbor UJU iz Ljubljane, ki priredi prvi koncert v Zagrebu. Ob 4. popoldne se je zbralo na glavnem kolodvoru toliko odličn:U osebnosti in občinstva k pozdravu slovenskih pevcev-učiteljev in učiteljic, da je bil ves obširen peron poln. Sprejem in pozdrav gostov je bil nadvse prisrčen. V imenu mesta je pozdravil goste šolski nadzornik Bn-torac. Zahvalil se je za pozdrave predsednik Zupančič poudarjajoč veliko radost, ki navdaja slovenske pevce, da prihajajo <» svojo pesmijo že tretjič v Zagreb. Nocoj ob 6. je bila prirejena v čast gostom uri Lo vačkem rogu večerja, nakar se je vršil v Glasbenem zavodu koncert. Po polnoči odpotujejo pevci v Beograd, kjer nastopijo v drugem koncertu.
Glavna skupščina nogometašev
Beograd, 3. marca. p. Snoči je bila seja poslovnega odbora Jugoslovenskega nogo« metnega saveza. Odbor je sklenil, da se skliče izredna skupščina za 3. april. Eno najvažnejših vprašanj, ki se bo reševalo na tej skupščini, bo iznrememba pravil za zbor r pametnih sodnikov, drugo pa način tekmovanja za državno prvenstvo. V ne» deljo ob o. dopoldne bo imel sejo upravni odbor JNS.
Vremenska nanoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«:
Stalnejše. bolj vedro vreme, morda večja oblačnost preko dne. hladne in vedre noči. - Sitnacija včerajšnjega dne: po depresiji, ki je šla preko naših pokrajin proti vzhodu, je nastopil sedaj z oceana visok pritisk ter povzročil jasno vreme in velik padec temperature. Pritisk je skoro enako porasel za 15—17 mm. dočim so temperature padle za 1—10 stopinj.
Dnnaisku vremenska napoved sa sredo: Bolj oblačno proti vzhodu. Y južnih Alpah ia na Koroškem mestoma lahen sneg.
V Argentini umirajo zaradi vročine
Katastrofalen vročinski val nad Južno Ameriko — Vročina zahteva
vsak dan smrtne žrtve
Buenos Aires, 3. marca g. Nad Južno Ameriko, posebno pa nad Argentino je ,jrl-tisnil trenotno naravnost katastrofalen vro-
činski val, kakor ga ne pomnijo niti naj starejši ljudje. Na solnčarici je doslej umrlo že mnogo oseb Samo v nedeljo je vroči na zahtevala 7 človeških žrtev, včeraj pa je padlo kot žrtev solnčariee zopet 15 oseb. Temneratura znaša podnevi 40—50 stopinj Celzija Vsako uro prihajajo vesti o novih smrtnih primerih zaradi solnčariee. Bolnice so prenapolnjene z bolniki in so morali
namestiti zasilne postelje. Mestne ulice so skoraj prazne. Prebivalci sploh ne zapuščajo stanovanj in uradov podnevi Povsod na glavnih trgih so postavljene velike posode l vodo. ki nekoliko hladijo ozračje. NTa obrežju in ob vsej obali mrgoli ljudi, ki se hladijo v valovih Po napovedih metereolo-gov bo vročinski val trajal še nekako 10 dni. Podnevi so vsa okna tesno zastrta, in posamezni mestni deli v Buenos Airesu se zdijo kot izumrli Promet po mestu se razvija izredno počasi.
Naši
Repertoarii
LJUBLJANSKA DRAMA
ZaČPtek ob 20.
Sreda, 4.: Mercadet. E. Četrtek, 5.: Zaprto.
LJUBLJANSKA OPERA
Začftrk ob 20 Sreda, 4.: Nina nana, punčka moja... Balet Figurine. A. Četrtek, 5.: Luiza. Premijera. Izven. Petek, 6.: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Sreda, 4.: Rusija na razpotju. Izven. Gostovanje Hudožestvenikov. Četrtek, 5.: Čardaška kneginja. B. Kuponi.
Pregled povojne slovenske književnosti,
daljšo razpravo O. Berkopca, bo objavil praški mesečnik >Slovansky Prehled« v številkah za marec in april. Pred leti je izšel v tem odličnem časopisu obsežni pregled srbohrvaške književnosti iz peresa dr. Prohaske. Spis je bil pozneje razširjen ln ponatisnjen v posebni knjiffi.
501etniea Slovanske besede t Sofiji. Praška ruska revija »Centralnaja Evropa« poroča v 3. številki o proslavi 501etnice društva Slovanska beseda v Sofiji. Društvo Je staro ognjišče slovanske misli v Bolgariji.
ii in
Ustanovljeno je bilo kmalu po osvobojenju Bolgarov, v času, ko je bila Sofija podobna večji vasi. Med ustanovitelji sta bila tudi Slovenec Anton Bezenšek, ki je Bolgarom ustvaril stenografijo in Ceh inž. Prošek. Pozneje so se iz Slovanske besede razvila druga kulturna društva. Sedanji predsednik je znani kulturni delavec K. Mutafov. Slov. Beseda je izdala za svojo 501etnico jubilejni zbornik, ki pa — sodeč po imenih eotrudnikov — kaže sedanjo bolestno točko bolgarsekga slovstva: skoraj popolnoma prekinjene vezi z Jugosloveni. — Ob istem času je Sofija praznovala tudi 501etnxco svoje Narodne knjižnice.
Jugoslovensko - poljski kongres. Od 26.
aprila do 3. maja bo priredila Liga poljsko-jugoslo venskih društev na Polskem skupen poljsko - jugoslovenski konsrres. Udeleže se ga vse organizacije in društva, ki delujejo za poljsko - jugoslovensko zbližan je. Zborovala' se bodo bavili s kulturnimi in gospodarskimi uprašanji. Kulturna vprašanja se bodo premotrivala na zasedanju v Varšavi, kjer kulturni sekciji načeluje znani pisatelj A. F. Ovsendowski. Gospodarska vprašanja pa nameravajo razpravljati na zasedanju v Poznanju, kjer se bo prav tedaj vršil znameniti mednarodni velesejem. Kongres bo slovesno zaključen v KraVovu Program določa tudi fazne dru"« izlete.
Varšavski gledališki časopis *Teatr* o
ljudje
► beograjskem gledališču. Szjfmannov gledališki časopis »Te?tr« je priobčil članek E. M. Schummera »Sezon teatralnv v Beo-gradzie«. Pisec se dotika tudi zgodovine gledališča v Srb ji in posebej razpravlja o poljskem repertoarju beograjskega gledališča. Poroča pa-tudi o domačih dramatskih novostih.
O položaju knjige na Madžarskem čitamo v s>L' Europe centrale« (po reviji »Nyu-get«) zanimive podatke. Značilno je, da se v današnji »amputirani« Madžarski tiska in prodaja več knjig nego prej v »Veliki Ogrski«. L. 1908. je znašala ogrska produkcija knjig 2160 haslovbv, 1. 1918. ni bila višla od 1623. Leto dni pozneje je število padlo na 957 publikacij. Naslednja leta je znatno rastlo in je doseglo 1. 1927. že lepo vsoto 3879 naslovov; zaradi splošne gospodarske krize se je 1. 1929. znižalo na 2892. Vsekakor pa je vprav paradoksno dejstvo, da je zmanjšanje madžarskega ozemlja prineslo — povečanje knjižne produkcije. Ta pojav je osamel na svetu. Povsod drugod, izvzem-ši Veliko Britanijo, Kanado, Sovjetsko Rusijo in Nemčijo, je produkcija knjig padla. Na Danskem, kjer niso imeli vojne, se je v primeri s predvojnim stanjem zmanjšala celo za 45%. V Italiji, ki je svoje ozemlje po vojni razširila, izhaja danes za tretjino manj knjig nego pred vojno. Glede madžarske knjige pa »Nyuget« poudarja, da je napredek zgolj številčen; v kakovosti knjige ga ni opaziti. Pisec pravi, da na Madžarskem ljudstvo skoraj nič ne čita; sploh pa je sila malo knjig, ki bi bile pisane zanj.
Tržisko obrtno šolstvo
Tržič, začetek marca.
Tržiška obrtno«nadaljevalna šola je bila ustanovljena že 1. 1875. Po svetovni vojni se je 1918*19 zopet otvorila in ponarodila. V tem šolskem letu sta se otvorila priprav* ljalni in prvi razred, ki sta štela skupaj 71 vajencev .med temi kar 44 čevljarjev. So* la je bila nastanjena na osnovni šoli.
V naslednjih letih se je število vajen« cev dvignilo na okoli 95 in so obiskovali tri postopne razrede. Osnovna š la je do* bila več učiteljev, ustanovila se je mtščan* ska šola, katere učitelji so ai*Ji prjvzel: nekaj pouka na obrtnc*nadaije.valni šoli. Kc je stopil g. Kalinger, šolski ravnatelj v pokoj, je prišla šola na meščansko šolo in je bil 1924=25 za vodjo imenovan ravnatelj Lajovic. Tega leta je razglasila zadruga ro* kodelskih obrti obveznost šole tudi za vse vajenke. Število vajencev se je na ta na* čin dvignilo nad sto. S šolskim letom 1927* 1928 se je šola spremenila v trirazredno s strokovnim poukom v tretjem razredu, od splošne obrtno*nadaljevalne šole pa se je odcepila kot samostojno telo trgovsko«na* daljevalna šola.
Letos je v prvem razredu 11 čevljarjev, v drugem 8 in v tretjem 2, skupaj 21, vseh vajencev pa je 83. torej je število čevljar* skih vajencev vpadlo ravno na polovico od leta 1918., ali na četrtino vseh šolo obisku* jočih. Ta padec vajencev gre na račun pe* šanja tržiške čevljarske obrti, ki trenutno preživlja svojo najtežjo krizo. To krizo je pospešilo med drugim nemalo tudi dejstvo, da čevljarski obrtniški naraščaj po svoji predizobrazbi in strokovni usposobljenosti daleč ne dosega naraščaja katerekoli dru* ge obrti. Med čevljarskimi vajenci najde* mo duševno manjsposobne ljudi, ki se na noben način ne moreio pripraviti tako za življenje, da bi mogli prevzeti na svoja pleča težak konkurenčni boj s čevljarsko industrijo Učitelj ima mnogo truda s ta* kim vajencem in če nanravi kljub vsemu še kaj iz njega, mu gre le hvala za njegov izreden trud. Jasno je, da obrt, ki ima tak naraščaj, ne more uspevati in napredovati. In svojega položaja se morajo ravno čev* ljarji enkrat do dna zavedati in začeti zdraviti rane in krizo svoje obrti pri ko* renini. Če druge obrti lahko dobe vajence s primerno šolsko izobrazbo, bi jih lahko dobili tudi čevljarji. Čevljar je v svoji stroki lahko ravno tak umetnik, kakor je mizar, ključavničar, mehanik ali kdorkoli.
Razvoj tržiške obrtno*nadaljevalne šole v povojnih letih jasno priča, da napreduje vsaka obrt, ki skrbi za čim boljši naraščaj. Vsaka obrt je vsega spoštovanja vredna in še je čas, da tudi čevljarska stroka krene na pota, po katerih že dolgo hodijo vse obrti, ki skrbe za dobro izobražen naraščaj.
--A. L.
Muropcijski rejci žlahtnih konj
Ljutomer, 2. m"rca.
Kolo jahačev in vozačev je zborovalo v nedeljo ob lepi udeležbi članov. Uvodoma je predsednik g. Žemljic na kratko poro* čal o delovanju društva v pretek'em letu ter omenil, da je tajnik g. Reich odlož'l svo* jo funkcijo. Društvu odnosno tajniku, sc je namreč očitalo, da je prezrl povabiti na dirko nekega gospoda v:šje službe, ki se je nekaj mesecev mudil v našem mestu.
Blagajniško poročilo izkazuje 44.968 Din dohodkov in 33 399 Din izdatkov. Premože* nje znaša 11.569 Din. Največ izdatkov so zahtevale n"garade za obe dirk} ni sicer več ko 17.000 Din. Podpore društva ni prejelo v preteklem letu nobene, zaradi česar se je premoženje znižalo za celih 15.000 Din. Od«
Lepi Pixavon-lasje
so sedaj tudi z
m/As/iAHM- Jhamtmrumi
popolnoma brez sode Jedan svežanj zadostuje za 2 pranja in stane samo
Din. 3*50
Odol Kompanija a. d., Beograd.
bpr je ostal skoro neizpremenjen, nova čla* na sta g. Vregl (Ljutomer) in Bunderl (Ver* žej). Tudi činiitelji*dirkači v okoliških v a« seh so isti kakor lani, le za Branoslavce je določen g. Franc Lah.
Pri slučajnostih se je sklenilo, prirediti za starejše konje dirke le po doseženih re* kordih (handicap). Opustile se bodto dirke dvoletnih konj, ker so dosedanji uspehi na njih malo zadovoljivi. Na programih se bo« do v bodoče posebej označevali tisti konji, ki so na prodaj Sprožila se je tudi miseL naj bi tudi društvo organiziralo v Ljuto* meru sejme naših žlahtnih konj«kasačev ter zainteresiralo za te sejme ljubitelje kasačev v tu* in inozemstvu. Dirkam v Mariboru. Ljubljani itd., katerih se udeležujejo vozači z Murskega polja, bo prisostvoval vsako* krat zastopnik ljutomerskega Kola. Društvo bo v bodoče vodilo rodovniško knjigo za ameriške kasače v kasače v ljutomerskem srezu. Na pristojnem mestu bo posredovan lo, da se žlahtni pepinerji*kasačd, ki s+^oje v žrebčarni na Cvenu, v bodoče ne bodo spu* ščali za mrzlokrvno pasmo, kar se je do« zdaj dogajalo. To velja za žrebce Peter Mo* zart, Plunger jun., Geldorados in Nepo« muk. Pomladna dirka bo v maju na Cvenu.
Pri astmi in bolezni srca, prsi in pluč, škrofuiozi in rahitisu, povečanju ščitne žleze in postanku golše, je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Franz Josefova gren-čioa se dobi v vseh lekarnah, drogeri-jah in špecerijskih trgovinah.
H. H. Bollmann
komorni pevec Berlin
Jarmila Novotna
članica državne opere Berlin v Millockerjevi popularni opereti
DIJAK PROSJAK
Pride v ELITNI KINO MATICA
Pred ureditvijo prehoda skozi Škof jo Loko
Škofja Loka, 3. marca.
Poslednja leta se v škofjeloškem okolišu čedalje češče poudarja nujnost zadovolji« ve rešitve prehoda skozi Škofjo Loko. Okolica bivšega škofjeloškega cestnega od* bora forsira kompletno preureditev Spod* njega Karlovca, kjer naj se cesta razširi, popravi in preloži po zasnutkih banske uprave. Preurejena cestna proga naj bi za* dovoljila težnjam po prehodu skozi mesto, istočasno se zatrjuje, da bodo stroški te* ga dela v primeri z načrtom, ki ga osvaja Mestni trg in gorenji del Škefje Loke, ki želi direktnega prehoda z novim mostom preko Selščice na Guzeljevo dvorišče, ma* lenkostni. ^ko premotrimo vse okolnosti, je rezultat dokaj drugačen.
Karlovška cesta je terensko krivuljasta, ozka in tesna od početka in prav do kon* ca ter se bo moralo investirati precejšnje vsote, če se ne bo hotelo ostati samo pri izvedbi poskusa prehoda. Več hiš bi bilo treba popolnoma odstraniti. Ugotavljamo, da bi s tem prehodom osrednji del Škof* je Loke z razvitim upravnim, gospodar* skim in prometnim življenjem prav nič ne pridobil in bi se križi in te.<ave Mestnega trga s Poljansko cesto niti za las ne olaj* šale. Vrhu vsega je verjetno, da preureje* ni Karlovec ne bo mogel odgovarjati tež* niam težkega tovora zaradi obojestranskih klancev, ki se jim bo vsak vozač raje iz* ognil. Osamela dobrota tega prehoda bi bi* la par pridobitnim krogom, kar pa je tudi problematičnega značaja. Iz pravkar na* vedenih razlogov je gotovo potrebno, da se vzame v pretres tudi drugi načrt, ki je morda dražji, a vseskozi praktičnejši. Glavna cesta od ključavničarja Antona Blaznika do Pecherja se da brez težkoč s pomnknitvijo par ograj in skednjev raz* širiti. Ponišenje dveh hiš ob Thalerievi tr* govini bi bilo združeno z ugodnostmi, ki jih lastnika obljubljata. Most sam bi ve* Ijal okrog 1 milijona dinarjev (železobe* tonski ca. 650.000 Din): za zasipanje ob obrežnih betonskih stenah bi služil mate* rijal neposrednih stavb. Preostane le še nakup cestišča onstran vode, s čimer bi
bilo ustvarjenega zares nekaj koristnega, uporabljivega in smotreno premišljenega. Dovoz in izvoz bi bil po ravnem in v di« rektni liniji. Stik mesta s predmestjem in vojašnico bi bil lažji, prehod uporabljiv vsemu trgovskemu svetu in promet s kolo* dvorom mogoč v naravni, ustrezajoči raz* gibanosti. Nikakor ne gre pozabljati, da se škofja Loka širi proti Kamenitniku in da do ožjega stika z novim predmestjem prej ali slej mora priti.
Ako se je našla volja do proučavanja prehoda skozi Spodnji trg, naj se ustva* rijo še možnosti do načrtov, ki odgovar* jajo mišljenju centralnega dela mesta; ni* kakor ne gre zastaviti prvega krampa in lopate, dokler se v tako važni odločitvi ne zasliši mnenje vseh zainteresiranih kro* gov.
Kje je Cankarjeva ulica v Beogradu
Beograd, 1. marca.
Da se je tudi naša prva prestolnica Beo* grad kolikortoliko oddolžila našim sloven* skim velikim možem in vobče našim slo* venskim stvarem s tem, da je nadela ne* katerim svojim ulicam imena naših politi* kov, književnikov in znanstvenikov ter na* ših pomembnejših krajev, je umljivo samo po sebi, ko velja isto tudi za naša mesta, ki nazivljajo svoje ulice in trge z imeni velikih mož ostalih dveh plemen našega naroda. Med drugimi je imenovala tudi Cankarjevo in Triglavsko ulico. Toda če vprašate v Beogradu, kje je Cankarjeva in kje Triglavska ulica, vam prav gotovo ne bo znal povedati tega menda noben beograjski Slovenec. Vedel tudi nisem jaz •vse do danes, ko sem čital v beograjskih listih, da je beograjski mestni župan g. Ne* 5ič sprejel odposlanstvo iz predmestja Voj* vode Stepe, ki šteje okoli 30.000 prebival* stva, in je odposlanstvo izročilo g. Nešiču spomenico, kjer prosijo mestno občino, da jim da vsaj turško kaldrmo ali pločnik, da se rešijo blata.
Deputacija je prosila, da naj se tlakuje vsaj glavna ulica, ki vodi v mesto, ulica Gospodara Vučiča, in med nekaterimi dru* gimi tudi — Cankarjeva in Triglavska.
Pri smučarskih vežbah sokolskega vaditeljskega tečaja
v Ratečah
so se naše vrle Sokolice, ki smo jih nedavno opisali, zavzele tudi za šolsko mladino ter sodelovale pri njeni tekmi na 3 km okrog Rateč. Evo, pestre in ljubke skupine
Sokolic in dece
Zaključek jeseniške
ljuhavne tragedije
Razprava o umoru pred velikim senatom — Finančni pripravnik, ki Je v navalu ljubosumnosti ustrelil svojega tovariša, obsojen na 12 let robije
Ljubljana, 3. marca.
Pred velikim senatom se je danes odigral epilog ljubavna drame, ki se je lani v za* četku septembra na žalosten način končala na postaji finančne kontrole na Jesenicah. Za razpravo je vladalo med jeseniškim prebivalstvom veliko zanimanje in je bil naval v malo razpravno dvorano št. 124, ogromen.
Veliki senat so tvorili: s. o. s. Ivan Kralj kod predsednik in prisedniki: s. o. s. An* ton Avsec, s. o. s. Jakob Jerman, s. o. s. dr. Kobal in s. o. s. dr. Dolinar. Obtožbo je zastopal namestnik državnega tožitelja g. Branko Goslar, obtoženca pripravnika fi* nančne kontrole 281etnega Rudolfa Bodlaja iz Višegrada v Bosri, pristojnega v Stra* nje pri Kamniku, pa odvetnik dr. Viljem Krejči ex offo.
Državni tožilec je proti Rudolfu Bod* laju dvignil
obtožbo,
da je 5. septembra lani na Jesenicah v na* menu, da ga usmrti, iz svoje službene pu* š&e*karabinke streljal na Ivana Maloviča, ki je zaradi izkrvavitve še isti dan umrl. Rudolf Bodlaj je zakrivil s tem zločinstvo umora po § 167*1 k. z. in naj se kaznuje po istem paragrafu.
Obširna obtožnica navaja med drugim: Obdolženec je doma iz Stranj pri Kamni* ku. Obiskoval je deško osnovno šolo naj* prej v Kamniku in pozneje v Stranjah. Bil je najlepšega vedenja s prav dobro kvali* fikacijo med prvimi učenci, duševno popol* noma razvit in normalen. L. 1922 je odšel k vojakom. Ko se je vrnil, je stopil kot bolniški strežaj v ljubljansko bolnico, kjer je ostal skoraj dve leti. Pozneje je zaprosU za službo pri finančni kontroli in je služ* boval na Jesenicah. Bil je zelo vdan žen* skam. Pri njem so našli 90 ljubavnih pi* sem.
Ljubavno razmerje
je I. 1928. obdolženec začel s šiviljo Slav* ko V., staro komaj 16 let. L. 1929. marca meseca je imel ž njo otroka. Obtožnica ob* širno opisuje razmerje med obdolžencem in Slavko. Slavka se je pred bož'čem 1929 sprijaznila z obdolženčevim službenim to* varišem, 271etnim Ivanom Malovičem iz Novega mesta. Obtožnica navaja dalje, ka* ko je prišlo do usodnega strela.
Obdolženčev zagovor _
Rudolf Bodlaj je srednje velik mladenič, oblečen v temnomodro civilno obleko, no* si lepo frizuro, a napravlja vtis, da je ded* no obremenjen. Zagovarja se izredno ži» vahno, venomer gestikulira in nastopa raz* me roma še dokaj samozavestno. Zasliševa* nje je trajalo nad poldrugo uro.
— Slavni senat: je obdolženec patetično vzkliknil, čutim se krivega v toliko, da sem streljal nanj, nikakor pa ne z namenom, da ga ustrelim. Sploh ne vem, kaj me je dovedlo do tega. Pripominjam, da je ob* tožnica v marsičem neresnična.
Predsednik je pristavil:
—Dejanje resnično prizna, toda streljal
je v takem duševnem stanju, da se ga ne zaveda. Povejte nam nekaj iz svojega mla» dostnega življenja!
Obtoženec je obširno opisal svojo mla* dost ter dostavil:
Dolgo sem bil pred leti bolan, hude bo* lečine sem imel v glavi. (Imel je šen.) 12. avgusta 1927 sem nastopil službo na Jese* nicah. Do takrat sploh nisem imel punce, samo majhno poznanstvo, z mojim stareši« no sem bil dober. Pri njem nisem nikogar denunciral. Starešina se je zanesel name in me jemal vedno v službo na revizijske patrulje. Aprila 1928 sem se spoznal s Slav* ko, ki je v marcu 1929 porodila sinčka. Rad sem imel njo in otroka.
Razmerje do Maloviča
Z Malovičem, je s povzdignjenim gla* som začel obtoženec, smo skupaj sianova* li v kasarni. Bil je moj najboljši prijatelj. Nikdar se nisem ž njim spri. Niti malo nisem bil ljubosumen, da bi on kot tova* riš imel kako razmerje z mojim dekletom. Nikdar nisem bil spolno bolan in tudi da« ues nisem.
Usodni dnevi
Nato je obtoženec omenil, kako mu je natakarica Marija Sušteršičeva povedala, kaj o njem govore. Zvedela da je novico od tovariša Kristana, ki je še dejal, da je njegovo dekle največja vlačuga, ker je ne* kega financarja okužila. Te govorice so njega silno razburile.
—	To je bilo 4. septembra. Vso noč ni* sem vedel, kaj delam. Zgodaj zjutraj sem počakal Slavko in jo še enkrat vprašal, če je res imela razmerje z Malovičem. ki naj bi se pri njej »zarazil«. Slavka mi je za* trjevala, da ni res, da bi bila ona spolno bolna. Priznala pa je, da je enkrat govo* rila z Malovičem, a ni nič imela ž njim. Ponoči sem pokadil 80 cigaret, tako sem bil razburjen. Glava me je grozno bolela da sem vzel 2 praška morfija. Ves sem se tresel. Same eno uro sem spal. Zjutraj sem šel kakor v sanjah v sobo k Maloviču Nič ne vem, kaj sem govoril in počel. Ne vem. če je Malovič ležal ali ne. Bil sem zelo razburjen. Malovič mi ie dejal:
—	Res. Imel sem jo. Pri njej sem se oku> žil. — Pokazal mi je koledarček. Šel sem ven, pograbil na hodniku puško, se vrnil v sobo in sploh ne vem kako, ustrelil Ma* loviča. Puška se je kar sprožila in ne vem, kako sem jo držal. Ponavljam še enkra*, gospodje sodniki, nisem imel namena tova* riša poškodovati in si še danes ne morem predstavljati, če je vse resnica ah ne.
Zaslišanje prič
Nato je sledilo mestoma dramatično za* sliševanje prič. Zaslišani so bili po večini obtoženčevi stanovski tovariši: Fr. Kristan, Meho Maksimovič, Anton Klančar, I. Kal* čič. Slavka Vidmar, Marica šuštaršič, obto* ženčev starešina Vaso Priljeva, ki je dal o obtožencu najboljše spričevalo kot vestne* mu uslužbencu finančne kontrole, dalje Si* mon Fabjan, Lapajne in Sterlekar. Vse pri*
če so povedale mnoge podrobnosti, kakšen je bil obtoženec v splošnem. Soglasno so izpovedale, da je bil razburljiv. Nekatere priče so ga označile tudi, da je prenašal razne vesti svojemu starešini, kar je ta odločno zanikal. Zaslišanje dekleta obto* zenčevega se je vršilo v tajni razpravi. Ta je izjavila, da ji je govoril na sestanku, da bo sam sodil in da bodo trije padli. — Samo kri more oprati sramoto! je njej dejal. Važna je bila izpoved podpregled* nika Rupnika, ki je fimgiral kot glavna pri* ča, kajti on je bil navzoč v Malovičevi so* bi, ko se je odigrala ljubavna drama in ko je prišlo do kontroverze med obtožencem in Malovičem. Podpreglednik Rupnik je bil pripeljan k razpravi iz bolnice, kjer oe leči na težjem revmatizmu. Rupnik je ome* nil, da obtoženec med njimi ni bil najbolj priljubljen. Stanovala sta z umorjenim Ma* lovičem skupaj v eni sobi. Obtoženec je bil razburljiv. Okoli 6. zjutraj je obtože* nec prišel v sobo. Videl je. da Malovič še leži. Čez nekaj časa se je znova vrnil in rekel: »Sedaj, Malovič, je čas, da vstaneš. Usedel se je k njegovi postelji in mu re* kel: »Ali je res, kar govore o meni?
—	Kaj je Malovič odvrnil? je vprašal predsednik.
—	Res je, kar sem govoril, je odvrnil Malovič. — Dokaži mi! je dejal obtoženec. Malovič je skočil k svojemu kovčegu, vzel iz njega brizgalnico in koledarček. Dejal mu je; — Čita j! Koledarček je obtoženec vzel v roke in čital... — Če hočeš dokaze, tu so, mu je dejal. Bodlaj je odvrnil: — Dobro! In je odšel. A nisem dobil vtisa, da bi se moralo kaj hudega zgoditi. Čez nekaj časa, bilo je le nekaj minut, so se vrata zopet odprla in počilo je..
Druge priče so izpovedale, kako so se dogodki razvijali po strelu. Ko je bil ob* toženec v svoji sobi, je vprašal: — Ali je že crknil?
Zagovornik je po končanem zaslišanju prič predlagal, da naj bi obtoženca pre* iskali psihijatri. ker je tudi dedno obre* menjen, tudi sestra je bila duševno bolna. Senat je ta predlog odklonil.
Nato je bila razprava za eno uro preki« njena in se je ob 4. popoldne nadaljevala. Po kratkih govorih državnega tožitelja dr. Branka Goslarja, ki je vztrajal pri obtož* bi zaradi umora, ter zagovornika dr. Krej* čija, ki je navedel vse olajševalne okolno* sti in momente, ki govore v prilog obto* ženca, je obtoženec zaprosil za končno be* sedo. Dejal je:
—	Slavni senat! Obžalujem, da je do te* ga prišlo. Uničeno je moje življenje, uni« čena je bodočnost, kakor tudi bodočnost mojega dekleta in otroka. Prosim za mi* lostno sodbo ...
Po daljšem nosveiovanju jc predsednik senata proglasil
sodbo
da je Rudolf Bodlaj kriv umora po § 167>1 in da se obsoja na 12 let robije. Obsoja se tudi v trajno izgubo .častnih državljanskih pravic in v plačilo pogrebnih stroškov za* sebnemu udeležencu M. Maloviču iz Nove* ga mesta.
V razlogih je predsednik poudarjal, da so bili podani vsi objektivni zn->ki umora. Izvršil je dejanje naklepoma. Bil je raz* burjen, toda ne toliko, da se ne bi zave* dal svojega dejanja.
Obsojenec je sprejel sodbo drgetajoč in plakajoč s prstavkom: — Z zagovornikom se bom posvetoval.
Razprava, ki je odkrila mnoge tragične zanimivosti in družabno življenje na de* želi, je bila ob 16.15 končan
Uspeh kuharske razstave
Ljubljana, 3. marca.
Z velikim uspehom, ki je itak bil že maprej zaiamčen. je bila nocoj ob 20. zaključena n. kuharska razstava. Poset je ^il zadnji dan zelo številen, posebno še od "trani mnogih zavodov iz Ljnbliane kakor fudi z dežele. Celotni usneh nikakor ni zaostal za lanskim in to upravičuje in vzpodbuja prireditveni odbor, da postane kulinarična razstava tradicionalna kot vsakoletno merilo že itak odlične stopnje naše kuharske sposobnosti.
Ko se je ob 17.45 -z Prage pripeljala gospa poslanikova Anči dr. Kramerjeva, jo je odbor kot članico častnega damskega komiteja presrčno sprejel na glavnem kolodvoru, ji izročil krasen šopek ter jo povabil na ogled razstave, čemur se je gospa poslanikova takoj odzvala in se odpeljala v Union, kjer je skozi špalir šla v dvorano.
Kakor lani, bo odbor tudi letos poklonil vsa dobro ohranjena jedila siromakom v zavodih. Vesel finale letošnje razstave je bila proslava petdesetletnice vinske veletrgovine Bolaffio, ki si je poleg raznih drugih tvrdk tudi na letošnji razstavi pridobila s svojo gostoljubnostjo mnogo novih prijateljev.
KULTURNI PREGLED
Domače vesti
*	Kralj na obisku v beograjski državni bolnici, iieograjsita državna sp.ošna bolnica je zadnji čas zgradila velik paviljon, v Katerem je nameščen urološki oddelek, cigar šef je kirurg dr. Leon Koen je v pone-deliek dopoldne v njem izvršil prvo operacijo. Popoldne pa je novi paviljon posetJ Mi. Vel. kralj, ki je v največji meri pripomogel, da je novi oddelek opremuen z najmodernejšimi sredstvi. Nj. Vel. kralj si je paviljon ogledal z velikim zanimanjem ;n mu je bilo predstavljeno vse usluzbeno
osobie.	.,.„
" Vojaške vesti. Pehotni polkovnik Vu-tor Andreika, doslej na službi v štabu komande Dravske divizijske oblasti v Ljuo-liani, ie prideijen na službovanje štabu komande osiješke divizijske obtasti. Na njegovo mesto pride v Ljubljano pehotni podpolkovnik Miloš Ožegovič. doslej na razpo-loženiu ministra vojske in mornarice. Na službovanje v komandi zrakoplovnih strokovnih šol so odrejeni podporočniki Slavko Babic, Peter Baiog, Josip Rugale, Andrej R-ukin m Danilo Mozetič. Poročnik korvete Oton Lubec, doslej na torpiljarki »T 4«. je premeščen v mornarsko komando v _ Boki Kotorski. Upokojeni so uradnik L skupine III kategoriie pri komandi pomorskega ar-sensla Ivan Šteblaj tn artiljerijski narednik -vodnik 10. artiljerijskega polka Albin Zidan ter narednik-vodnik, član muzike 13 pehotnega polka Vojislav Roglič. Višji vo-iaški uradnik 4. stopnje ekonomske stroke Hinko Zabkar je preveden v čin mtendani-skega majorja.
*	Darila admirala Guepratteu. Popularni admiral Guepratte je za svojega bivanja v Beogradu prejel v znak hvaležnosti za zasluge na Bizerti mnogo daril iz raznih kra-iev, tako od strani društev kakor tudi posameznikov. To je pravcata kolekcija narodnih umetnin, ki so jih te dni razvrstili na ogled v posebni sobi . hotela »Srpski krali«, kjer je admiral Guepratte nastanjen s svojo soprogo. Sam odbor za smcem ie admiralu poklonil krasno pirotsko garnituro, dalie so v zbirki orehova preslica, starinska puška, dve stari dragoceni pištoli, zanimiva zbirka cigaret, originalen sodček vina, čutare, narodne nošnje, gusle, umetniške slike, redke fotografije in še mnogo lepih po ki on o v. Darila so bila admiralu skupno izročena ob nagovoru rez. podpolkovnika in admiral je z gospo vidno ganjen prevzel darove kot dokaze ljubezni in hvaležnosti srbskega rodu.
*	Etbin Kristan se vrne v domovino. Ju-goslovenski izseljenski komisar v Newyor-ku Etbin Kristan je po vesti »Ameriške Domovine« odpoklican v domovino.
*	Naša delegatka za Ameriko. Združenje univerzitetno izobraženih žensk v Jugoslaviji ie izvolilo za svojo delegatko na letošnjem kongresu v Wel!esleyu USA gdč. dr. Ksenijo Atanasijevičevo. docentko beograjske filozofske fakultete. Naša delegatka bo odpotovala na kongres proti koncu meseca.
*	Diplomiral je na praški univerzi za strojnega inženjerja g. Gvido Burger, sin ugledne rodbine pokojnega hotelirja Alojzija Burgerja iz Postojne. Mlademu inže-nierju iskreno čestitamo!
*	Pehotna podoficirska šola kraljice Marije v Zagrebu bo sprejela 1. maja letos večje število gojencev iz civila in vojske. Na konkurz imajo pravico vsi zadostno pismeni mladeniči v starosti 17 do 21 let. Pogoji konkurza in opis, kaki dokumenti so potrebni in kakšno lepo bodočnost ima kandidat, so na vpogled pri občinskih obla-stvih, orožniških postajah, vojnih okrožjih, pehotnih polkih, šolskih nadzornikih in učiteljih kakor tudi v omenjeni šoli.
*	Kongres slovanskih pedagogov. Po vesteh iz Varšave ie predvčerajšnjim delegacija Zveze slovanskih pedagogov poseti-Ia tamkajšnjega jugoslovenskega poslanika g. Branka Lazareviča in ga zaprosila, naj sprejme pokroviteljstvo kongresa slovanskih pedagogov, ki bo otvorien 1. junija letos in bo trajal do 3. julija v Varšavi, od 5. do 7. julija pa v Vilni. Poslanik Lazare-vič ie častno ponudbo sprejel.
*	Zborovanje rezervnih avijatikov. V nedeljo 1. t. m. se je vršil v Ljubljani občni zbor oblastnega odbora Udruženja rezervnih avijatikov. Iz poročil uprave se vidi, da je odbor v prvi vrsti delal na to. da bi si bil v smislu določb pravi! od merodajnih •oblastev pridobil potrebna letala za vež-banje rezervnega letalskega osobja. Pristojna ob'astva in osrednja uprava Udruženja vprašanje vežbanja letalskih rezervistov pravkar na novo urejajo in je upati. da se stvar v teku pomladi zadovoljivo reši. Pri vo^tvou se je na novo izvolila dosedanja uprava. Sklenjeno je bilo da oblast ni odbor posreduje pri vojaških oblasfh v nekaterih personalnih zadevah rezervnih letalcev. Članarina ostane kakor doslej 5 Din mesečno. Udruženje rezervnih avijatikov ie velike važnost' za državo kakor za posameznika zrakoolovca, ker je njegov namen uriti in izprpo1nievati rezervno osobje in ga držati na sodobni višini. Cia-Tiom Udruženja priznava država ugodnosti zlasti glede odslužitve predpisanvai itd. Zato se vabMo vsi. ki ima i o v zrakoplov-stvu kakoršnokoli zvanje. da prijavijo svoj pristop, če tega še niso storili. TT-'ava -oblastnega odbora ie v L;"hHar>; v n™<5torib Aerok'uba v Kazini in daje rade volje vsa pojasnila.
*	Dve sociološki študiji: »Sudbina žene« in »Kniien sesalne pt;ke«. ki i;h je spisala dr. Julka Chiaoec-Djordjevičeva. sta izšli v skupni brošuri, ki stane 20 Din. Dobi
Vrf>mon«lrn
VI
riorir*
Meteorološkega zavoda v Ljubljani 3. marca 1931. Številke za označbo kraji pomeni io:
1.	čas opazovania. 2 stanje barometra. 3. temperatura 4 relat-vno vl°go v
5. smer in brzmo vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 8 oadavme v mm
Ljubljana: 7, 766.1. —4.4. 80. nrrno, O, —, —; Maribor: 7, 764.0, —7.0, 70. M2. 0, —, —; Zagreb: 7. 765.3. —3.0. 60. WNW4. 0. —, —; Beograd: 7, 763.0, — 5.0. 70. SW,
2.	—, —: Skopi je: 7. 761.4. —2 0. 30. N6, 2, —, —; Split: 7, 763.9, 1.0, 30, ENE6, —, —,
Najvišja temperatura v Ljubljano 5.0, v Mariboru 4.1, v Zagrebu 5.0. v Beogradu 2.0. v Skopi ju 11.0, v Šoti tu 10.0. — Naj* nižja temperatura v Liubljani —5.S. v Ma» riboru —8.0, v Zagrebu —3.0, v Beogradu —6.0. v Skopi ju —5.0, v Spl itu 1.0.
Soince vzhaja ob 6.35, zah"ia oh 17.51; luna vzhaja ob 17.57, zahaja ob 6.53.
se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Še.enburgova ulica 3 in v nejni podružnici v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13.
* Novi grobovi. V nedeljo je umrl na
Raki pri Krškem veleu~'edni posestnik ln gostilničar g. Ivan V a r š e k, star 66 let. Pokojnik, vedno vzoren gcspodar in narodnjak, je bil svak pokojnega dr. Ivana Tavčarja. čigar najstarejša sestra M;ca je bila z nj m poročena in je umrla pred 10 leti — V Mariboru so umrli: včeraj zjutraj Ob bregu 12 bivši treovec Edvard K a h n. star 78 let, v Strmi ulici 15 Pa prevžitkar Ivan R a j š p , star 86 let, a popoldne v Fran-kopanski ulici št. 30 vdova no mestnem stražniku ga. Jožefa Furmanov a, stara 60 let. — V Celju je na Kralja Petra cesti št. 41 umrla včeraj zjutrai 53 letna najem-n i kova žena ga. Marija Žerovnikova. Pogreb bo iutri ob 15. na okoliško nokopa-lišče- — V Kammku so v ponedeljek ob 16. pokopali go. Ivanko Bergantovo, staro komaj 26 let. Pred tednom so ji ooknnai1 zadnje rojenem otročička zavistna bolezen je pograbila šp ";o. Zannšč" sonrcga in dvoje dece — Pokojnim blag spomni žalujočim naše iskreno sožalje!
Po hripi
ie treba fačati telo,
katerega moč je izčrpana. Koncentro-vana naravna krepilna hrana
OVOMMTINE
kot dopolnilo dnevni hrani je okusna in lahka jed, ki jaCi telo, a ne preob-laga želodca.
Dobiva se povsod: mala škatla Din 16.—, srednja škatla Din 32.—, velika škatla Din 56.—, ekonomični omot Din 100.—.
*	Vračanje naših izseljencev. Zaradi težavnega položaja naših izseljencev v Ameriki, zlasti v Braziliji, je minister za soci-jalno politiko odobril potrebne kredite za njihov povratek v domovino. V mesecih januarju in februarju se je že vrnilo nad 15 tisoč naših izseljencev, katere je ministrstvo skupno z njihovimi rodbinami razme-stilo v raznih krajih države.
*	Nočno delo v pekarnah. Kakor poročajo iz Varaždina, se je preteklo nedeljo vršil tamkaj sestanek pekovskih pomočnikov. Vsi pomočniki in delavci so bili složni v tem, naj bi se nočno delo v pekarnah odpravilo, ker b1 to bilo tudi v interesu konsumentov. Storjen je bil sklep, da se ministru za so-ciiaino politiko pošlje spomenica, naj skliče anketo pomočnikov in delodajalcev v svr-ho rešitve tega vprašanja Enak sklep so storili tudi pekovski pomočniki v Zagrebu
*	Viharno vreme na Jadranu. Preteklo nedeljo in ponedeljek je na Jadranu divjal silen vihar, ki je zelo oviral in skoro onemogočil pomorski promet. Zlasti močan je bil vihar na odprtem morju v bližini otokov Visa in Lastova. Mnogim ladjam je pretila velika nevarnost. Več italijanskih ladij je bilo prisiljenih iskati zavetja v viškem pristanišču. Ko se je vihar polegel, so italijanske ladje zapustile naše vode.
*	Uboj zaradi volov. V bližini Svilanjca ie Radisav Milovanovič v soboto zvečer s sekiro ubil kmeta Uroša Marjanoviča, od katerega je bil podnevi kupil par volov za 7700 Din. Kupnine mu seveda ni plačal, vole je - prodal dalje, zvečer pa je potolkel Uroša in ga vrgel v Moravo. da mu ne bi bilo treba šteti denarja. Zločin je bil v nedeljo razkrit in so ubijalca spravili v preiskovalni zapor.
+ Sin žažgal očetovo hišo. V nedeljo ponoči so bili gasilci pozvani v Gornjo Ore-hovico v Primorski banovini, kjer je izbruhnil požar v hiši posestnika Josipa Fučka. Kakor se je ugotovilo, je požar zanetil sin Dušan, ker ie oče ž njim kakor tudi z ostalimi sinovi vedno zelo okrutno ravnal. Orožniki zasledujejo Dušana, a doslej brez uspeha.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
Iz LiuMfane
_ u— Doktorska diploma za predsednika ČSR T. G- Masaryka, ki mu jo oo izročilo posebno odposlanstvo ljubljanske univerze dne 7. t. m., je razstavljena v izložbe.tem oknu modne trgovine P Magdič na Aleksandrovi cesti. Diploma je tiskana na o;a\i pergament po, načrtu prof. ar!i. g. Jožefa Plečnika.
u— Pomembni koncerti. V nedeljo ob 15. nastopi v velik' unionski dvorani 13 slove-venskih pevskih zborov, ki so Včlanjeni v Hubadovi župi JPZ. Od vseh strani Dravske banovine pridejo ta dan slovenski pevci v Ljubljano, da pokažejo sadove svojega neumornega dela. Nastopi cela vrsta ljubljanskih zborov, nekateri zbori -z ljubljanske okolice, pa tudi iz Trbovelj. Hrastnika. Celia in Domžal. Program obsega iugoslc-venske narodne in umetne pesm, 19 avtorjev Izredno zanimiva koncertna prireditev, ki zasluži vse naše zanirrtanje. Predpr daja vstopnic v Matični knjigarni. Cene posameznim sedežem od 30 Din navzdol. — V petek bo prvič nastopila na ia^nem koncertu gdč. Majda Lovšetova, izredin nadarjena pevka, izvrstna učenka matere ge. Pavle. Gdč. Majda je že parkrat nastopila s svojo go. materjo na koncertih v ljubljanskem radiju in na dobrodelnih nrired!tva!i državnega učiteljišča, katerega g&jenka ie. vselej z izredno lepim uspehom, saj ima zelo lep prožen glas in izvrstno šolo. Navzlic svoji mladosti obvlada posebno dobro težke kolorature. Na koncertu svoje mamice bo pela v drugem delu koncerta Pnchovo koloraturno sliko, teme in varijaoije na vse vokale. Ga. Pavla Lovšetova, ki nosi ves ostali program tega večera, oa nam bo zapela izredno lepe stvari Iz bcgitega znkL-da svetovne literature. Oooeirjamr. na ta koncert. Predprodaia v Mat-č.ii kni:garni — Sattnerjevo kantafo »Oljki« bo izvaja! pevski zbor Glasbene Matice s tremi solisti
Nevarnost infekcije
preprečijo
PANFLAVIN
P A S T I L E
ter pomnoženim orkestrom 12. t. m p> d taktirko ravnatelja Mirka Poliča. Ta koncert priredi GM v proslavo 80 letivce skladatelja P Hugolina Sattnerja, ki je ohrgat:l slovensko- literaturo z deli nesmrtne vrednosti. Vsa večja njegova dela e prva zva-jala ljubljanska Glasbena Matca in je le čut dolžnosti in hvaležnosti, ako cb 80 letnici skladatelja ponovno ;zv.m za njegovo proslavo najbo'jše avtorjevo d;'o Vstopnice se bodo dobivale v Matični knjigarni.
u— Polkovnik švec v filmu. Danes ob 16.. pol 20. in 21. bo predvajala ZKD v prostorih kina »Ljubljanski dvor« krasno češko filmsko delo: »Polkovnik Švec«. Film je izdelan po istoimenskem Medekoyem dram skem delu in nam popisuje triumfalno not čeških lesrijonarjev pod vodstvom hrabrega vodje polkovnika Šveca skozi Rusijo, njih borba proti sovjetskim četam in tragično smrt poveljnika, ki ni mogel preboleti nezaupanja svojih čet. Film, ki je epopeja hrabrosti in idealizma čeških legijonarjev in borcev za svoboio, priporočamo vsemu občinstvu v ogled, V ulogi polkovnika Sveča nastopa sloviti češki dramski umetnik Bedfich Karen. član Narodnega divaila v Pragi. Zaradi velikega zanimanja na^e javnosti za to krasno češko filmsko d»lo se bodo vstopnice dobivale že v predprodaji danes dopoldne od 11 dalje pri blagajni kina »Dvor*. Tudi telefonično si lahko vsakdo naroči potrebno število sedežev (telefon 2730).
u— Iz gledališča. Izvrstno Balzacovo komedijo »Mercadet« uprizori drama ponovno drevi za red E Premi.iera poljske drame »Dom osamelih žena« bo v soboto 7. t m. Dramo je napisala poljska pisateljica Nalkowska in je imela lansko sezono v Varšavi izmed vseh dramskih del največji uspeh Ljubjansko premijero režira Marija Vera: poleg nje nastopijo v tem delu še Mira Danilova. Polonca Juvanjva, Vda Juvanova. Gabrijelčičeva. Medvedova. Ra-karjeva in Šaričeva. — Drevi se v operi ponovita zadnjič v letošnji sezoni mladinska opera »Nina nana, punčka moja« in bt-let »Figurine«. Za red A. V četrtek bo pre-mijera Charpent'erove opere »Luiza« z Zlato G.iungjenac-Gavellovo v naslovni partiji. Dirigent ravnatelj Polič, režiser dr. Branko Gavella. Nove dekoracije so napravljene po načrtu inscenatoria Uljanišče-va. Izven abonmaja. Predprodaja vstopnic pri dnevni b'agajni v operi.
u— Predavanje v »Pravniku«. Jutri bo na sestanku društva »Pravnika« namestnik višjega državnega tožilca g. dr. Avgust Munda nadaljeval svoje predavanje: »Nekaj pripomb k sodni praksi srlede *i.i novo kazensko zakonodajo.« Predavanje bo t. čuo ob 18. na sodišču soba štev. 79. K obilni udeležbi vabi cdbor.
Vsakoletni
VALČKOV VEČER
NA TABORU BO V SOBOTO 7. MARCA Vstopnina 10 Din.	33f>2
u— Lutkovno gledališče je priredilo v nedeljo popoldne v mali dvorani Sokolskega doma prve predstavo, številno občinstvo je nagovoril predsednik g. prof. Janko Kraje, nakar se je pričela željno pričakovana predstava »Razbojnik Maros«. Re-žirala je učiteljica gdč. Ahačičeva s sodelovanjem ostalega našega marljivega uči-teljstva. Scenerijo je napravil slikar g. Va-lantič, lutke g. F Kobal, oder pa mizarski mojster iz Broda g Košir. Za prihodnjo predstavo »Kralj Lovrin« vlada že sedaj veliko zanimanje, ker bo nastopilo 25 lutk. Gledališču in vodstvu želimo mnogo uspehov.
u— Rastava Izdelkov čevljarskega tečaja
Čevljarski prikrojevalni tečaj v Ljubljani, ki ga je priredila kr. banska uprava v prostorih tehniške sredije šole in ga je vodil strokovni učitelj g. Josip Steinman, se zaključi v nedeljo 8. t m. z razstavo izdelkov. Na tečaju se ie poučevalo predvsem krojenje, lepljenje, barvanje čevljev s pr-šilnimi aparati ter ortopedika. Izdelki bodo razstavljeni v sobi št. 5. pritličje desno, od 8. do 16. ure- Vstop je brezplačen in so vsi interesenti zlasti iz čevljarske stroke vljudno vabljeni.
u— Samarltanskl tečaj krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se prične 5. t. m. ob 19. v dvorani Mestnega doma. Vsi priglašenci in oni, ki se nameravajo še priglasiti, naj pridejo ob pol 12.
u— Podaljšanje roka za dobavo pisarniških potrebščin- Rok za vložitev ofert za dobavo pisarniških potrebščin, ki ga je mestno načelstvo stavilo do 5. t. m., se podaljša na željo interesiranih do 10. t. m.
u— Vsakoletni valčkov večer na Taboru za stare m mlade je splošno znana prireditev. Letos se bo vršil v soboto 7. t. m. ob 20. v vseh prostorih obširnega Tabora. Na sporedu so sami domači plesi, pretežno pa priljubljeni valček. Da bo mogoče plesati v vseh dvoranah, bo nameščena povsod harmonika. po'eg gedbe Sokola I. Ples bo vodil kakor običajno vsako leto g. Jos. Ivan-čič. Geslo naj bo: V soboto staro in mlado na Tabor!
Iz Maribora
a— Odličen gost v LiudskI knjižnici. V'
nedeljo je obiskal Ljudsko knjižnico v Narodnem domu g. general Stevan* Kneževič, ko je prišel na občni zbor mariborske sokolske župe. G. general je obiskal knjižnico ravno med uradno uro. ko je bila knjižnica polna izposojevalcev. G. generala je sprejel in mu razkazal knjižnico g. dr. Avg. Reisman. Odlični gost se je zlasti čudil ogromnemu razmahu, ki ga je knjižnica dosegla iz neznatnega početka tekom zadnjih 10 let. General Kneževič se je svoječasno sam pečal z urejevanjem generalštabne knjižnice in ga je lepa javna Ljudska knjižnica, kot je Beograd še nima, izredno veselila ter je poudarjal njeno važno nalogo v kulturnem in nacijonaJnem oziru za obmejni Maribor.
a— Hudožestvenikj bodo gostoval! še danes v sredo. Uprizorili bodo tragedijo pisatelja Vladimirja Volkensteina »Rusija na razpotju« Režira g. Pavlov.
a— Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 5. t. m. ob 19. bo predaval g. prof.
Gustav Šilih o vzgoji otroka v predšolski dobi.
a— Rekorden obisk v Ljudski knjižnici.
Zadnjo sob to je zabeležila Ljudska knjižnica rekorden obisk v enem uradnem dnevu: obiskalo jo je namreč tekom 2 ui 87 članov, ki so si izposodili 256 knjig. Toliko knjig še Ljudska knjižnica v enem dnevu dos'ei m izposodila. Njen obisk raste od meseca d--> meseca. Mariborčani torej vedno več čitajo.
a— Vprašanje aerodroma v Mariboru stopa, kakor izvemo od merodajne strani, v odločilni štadij. Vojaška oblast je določila komisijo, ki naj stavi predloge zaradi načrtov in pregled v poštev prihajajočih prostorov. Zanimanje vojaških oblasti za to vprašanje ie najtoo'ejše pozdravljati in želimo. da bi naš Aerokiub končno dosege! realizacijo načrta zlasti, ker bi z zgradbo vojaškega letalskega prostora tudi c:vi!no letalstvo v Mariboru mnogo pridobilo.
a— Poročil se je poročifk tukajšnje tehnične čete g. Toman Kovač z gdi* Areto Tommšek. hčerko elmn-^-skega ravnatelja dr. Tominška. Bilo srečno!
a— Dobava mesa za vojaštvo. Po razpisu mariborskega vojnega okrožja se bo vršila 5- t. m. v nišami tega okrožja druga javna ustmena licitacija za dobavo mesa v dnevni množini do 750 kg. Pogoji so razvidni v pisarni omenjenega c-krožja med uradnimi urami.
a— Na poledenelem pločniku ie padla v Smetanovi ulici 46 letna prodajalka južnega sadja Veronika Kubiš in si je pri tem zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v bolnico.
a— Na težkih notranjih poškodbah i8
umrl v bolnici 45 letni uslužbenec okrajnega cestnega odbora Ferdinand Duh; na katerega se je. kakor smo že poročali, v nedeljo popoldne zrušil velik sklad težkih desk in mu prizadel težke poškodbe. Dasi so mu nudili takojšnjo zdravniško pomoč, ie bilo vse zaman. Duh je bil vesten in priden delavec ter zapušča ženo in net nepreskrbljenih otrok v največji revščini.
a— Nož brez konca in kraja. Včeraj je senat trojice mariborskega okrožnega sodišča obravnaval zopet žalosten primer uboja v Slovenskih goricah v gostiln'škem prepiru Dne 9. januarja sta se v gostilni Elbl v Cogentincih. župnija Sv Antona v Slov. goricah sprla Fran Muliič in Fran š-ile. Začela sta se tudi pretepati, vendar ju je gostilničar spravil iz gostilne na prosto. Tam se ie prepir in pretep nadaljeval in vmes je posege' tudi Šilkov prijatelj. 49 letni Anton Kovačič. V teku pretepa je naenkrat potegnil žepni nož in ga zabodel Muh:ču v desno ro-ko. Muliič se je še splazil v bližnji gozd. kjer pa se je zgrudil nezavesten in ie izkrvavel. Njegovo truplo so našli šele čez štiri dni. Kovačič je bil včeraj obsojen na 6 let ječe.
a— Sodišču oddani vlomilci. V ponedeljek sta bila oddana sod:šču 31 letni brezposelni delavec Fr Peš! in 30 letni krojaški pomočnik Bogomir Maier. oba iz Maribora, ki sta v februarju izvršila in poskušala 8 vlomov, med njimi one v trafko v Stros-smaverievi ulici ter v trafiko Denci na navski cesti Tri sta priznala, dva nadaHna sta jima dokazana. — Tudi je bil sodišču oddan brezposelni Matija Z., ki je te dni v neki gostilni ponujal v nakup ukradeni rezilnik.
a— Iz kinematografov. Grajski: samo še danes »Gospod no naročilu«, z Wi!!yjem Forstom. — Un'on: zaradi mnogoštev^nega obiska se podaljša f:lm »Vihar nad Mont Blancm« do jutri. Ob 15. šolske nredsbve po znižan;h cen?h. — Ano'o: v soboto »Železna maska«. Douglas Fairbanks.
Iz Celja
e— Na Ljudskem vseuči'iš?u je predaval v ponedeljek zvečer g prof. Srečko Brodar o svojih najnovejših najdbah v Potočki zis jalki, ki je danes znan tudi že širšemu svetu. V uvodu je navedel rezultate raz« iskovanj v 1. 1928. in 1929. o katerih pa je predaval že lani; nato pa je op:s I ž vije* nje in naporno delo ekspedicije v Potočko zijalko v L 1930 Prikazal je izvršeno raz* iskovanje ob levem delu vhoda v jamo, kjer se je kopalo v ter sah V teh plasteh so bile najdene ogromne množine kosti jamskih medvedov a nič artefaktov, kar znači, da so te plasti starejše od on h, ki so bile raziskane v prejšnjih letih v zad» njem delu zij lke. Predavatelj jc omenil tudi svoj zanimivi j muarski poset v jami. Dve uri trajajoče predavanje so spremljaš le zelo lepe sk optične slike, ki so pdkriva--Ic tajnosti in prirodme lepote jamskega in planinskegi sveta ali pa kot si ke pojasnjc* vale strokovno stTan predavanja Občim stvo, ki je dvorano zasedlo v zelo odličnem številu, je v napeti pj/i-omosti sledilo izredno zanimivim izvajanjem g predava* telja m mu je bilo zanja usicicno hvaležno.
e— Gostovanje IIad»/.estvejiikov v Mestnem gledališču preieklo nedeljo zve* čer je zapustilo pri naši gledališki publiki najgloblj vtis. Take umetirke moremo v Celju gledati komaj vsake svete čase. Pred; stava je potekla brez prsiljcnosti m na-ravn;,o, kar pa je razumljivo, ker je bil pač duša vse igre nedosožm Pavlov A nič dosti nista zaostajali za njim ga. Grečeva in g. • Verešeagn, kakor tudi ne ostali igralci. Gledališče je bilo razmeroma zelo slabo za* sedeno, kar je delom i opravičljivo iz raz* nih tehtnih vzrokov. S tem pa še ni rečeno, da ne bi nv>gle biti bolj polne zlasti lože Za večer smo velikim ruskim umetnikom skrcno hvaležni.
e— Obnovite takoj srečke, ker boste si* oer prepozni in bodo vaše srečke za igranje v III. razredu 21. kola prodane številnrm drugim interesentom Rok za obnovo srečk traja do 5. t. m., žrebanje pa bo že 10 t. m.
e— Državna krajevna zaščita dcce in mladine v Celju bo imela sv:)j redni občni zbor v četrtek 5. t. m. ob 20. v maži dvo-
Za Intimno toaleto dama samo
Pazite na zdravje svojega milega deteta!
Čuvajte njegovo občutljivo kožo od vseh dražljajev pa bo vedno zdravo ln vesel« Z uporabo pravega lahkega mila za tl-r-o PARACELSUS za dnevno kopel boste skrbeli najbolje za zdravje svojega deteta Zahtevajte torej vedno Izrecno lahko dečje milo PARACEL8U8.
Samo še danes!	Samo še danes!
PRVI GOVOREČI FIL1M senzacij in velikih akrobacij!
ALI JAZ a a e?
v glavni vlogi govori
HARRY PIEL
Ob 4., 7. in 9. uri zvečer. Krasen dopolnilni spored!
Elitni Kino Matica
Telefon 2124
rani Narodnega doma po običajnem sporedu- Prijatelji uboge dece vabljeni! e— Opozorilo lastnikom motornih ko'es.
Dodatno k dos-idan j m zadevnim razpis->m razalaša celjsko sresko načelstvo, da se bo vrši pregled motornih ko'es iz celjskega sreza in iz mesta 17 t. m ob 11. pred mest*: no garažo na Spodniem Lanovžu. Vsak lastnik motornega kolesa plača nepcsTed* no pri pregledu predpisano takso za pre* gled v znesku 30 Din in pa ,-r>razmemi del potnih stroškov k.ornisiie. Poleg spričeva« la o preizkušnji motornega kolesa in po« trdila o 1 "nskem pregledu mora vsak vo* zač predsedn ku pred'ožiti tudi svojo voz« n.o d-opustnico. Vozač na mo'oc klu ne sme biti mlajši o-l 18 let, na ostalih motor* nih vozlih pa šofer ne sme biti mlajši od 20 let. V tem poaledu bodo varnostni or* gani v bodoče vršili naistrožjo kontrOl.o._
e— Ce!.i?ni, ki se nameravajo udeležili p'esa »Jadranske straže« v nedeljo v M a« riboru. naj se zglasijo pri tajniku JS v Ce« lju g. Geriancu, pri katerem dobe potrebno potrd"'o, s katerim se jim vstopnina za pri* reditev zn'ža na polovico.
e— Mestni kino bo predvaja! drevi ob pol 21. napeto pustolovsko dramo »Ukra* dcn-1 avto« s Harrvjem Pielom v gl :vni vlo* gi. Predigra je najnovejši Foxov zvpčni žurnal.
Iz Rrania
r— Kmetijska poučna filmska predstava.
V	ponedeljek 9 t. m. ob 10 dopoldne se hr> vršila v Ljudskem domu v Kranju velezani* miva kmetijska poučna filmska predstava. Filmske sFke bo pojasnjeval kmetijski re* ferent Josip Sustič Te vrste flmov je v državi samo dvoje. Zato hi bilo za naše gorenjske kmetovalce škoda, če bi zamudili leno pri!iko. Zlasti okoličani so vabljeni k obilni udeležbi! Ystcpn;ne ne bo.
ti
ka— Samaritanski tečaji RK zaznamuje* jo lep uspeh. Dosedaj je bilo že pet nreda* vanj, ki so bila vsa prav zaninrva. Preda« va g. dr. Julij Polee v nrav po'iudni in za vsakogar razumljivi obliki. Največje zam* man je" za samaritanski tečaj je med gasil« ci, ki jih je 18 redno navzočih. Na zadnjem predavanju so prešli že k praktičnemu de* lu, k prvi pomoči. Tečaji se bodo vršili še ves marec.
ka— Pregled motorn;h vozil v Kamniku, ki je bil za-adi snežnih neprilik preložen, se bo vršil 20. t. m.
Z Bleda
b|— Zaliva'a prestolonaslednika Petra.
Radovljiško .ekrajno učiteljsko društvo na svojem zborovanju 7. februarja t. !. ime* lo na dnevnem redu tudi predavanje: »So* kol in uč teljstvo«. Po predavan ju se je odposlala vdanostno brzoiavko starosti S. >ko« la KJ prestolonasledniku Petru na Bled. Sreski načelnik v Radovljici je poslal dru* štvu naslednji dopis: »Po naročilu Nj. Vel. kralja ter k binet minist-stva za no« tranje zadeve z dne 17. februarja 1931 K. br. 139 mi je čast sporoči društvu zahva« lo Nj V"is. prestolonaslednika Petra za vda* nostne izraze z učiteljskega zborovanja na Jesenicah.«
bi— Bivša banovinska cesta, ki pelje od hotela TopMce mimo Park*hotela in Jekler* ja do pensiona Vovk je prešla po zakonu o upravljanju cest v last blelske občine. To cesto bo dali občma asfaltirati še do sez;ie. Stroški so preračunani na okrog po! mil;« j on a Din.
Iz
št— Osebne vesti. V zdravil sču za pljuč* ne bo!ezn: v Topolšici je postavljen zdr v« nik dr. Borivoj Maksimovč iz Beograda. Za diurnista pri tukajšnji davčni upravi je nameščen g. Zdravko Tevž.
št— Občni zbori. Prostovoljno gasilno društvo šoštanj-mesto bo imelo svoi redni občni zbor v dvorani Z 'družnega doma v četrtek 6. t. m. ob 19. Godbeno društvo »Zarja« bo zboroval.o v torek 11. t. m. ob 16. v tovarniških prostorih.
Iz Novega mesta
n— Odlikovanje. Za vestno in vzorno službovanje so bili odlikovani: šef gradbe« ne sekcije inž. Alfeld z redom Belega orla V., nadzornik cest g. R Jenko z redom sv. Save V. in pripravnik g Strajnar Ivan s srebrno kolajno. Čestitamo!
n— Srečke drž. razredne loterijc 21. ko» la 3. razreda so dospele, na kar opozarja« mo vse c. igralce, da srečke kurtljene v naši podružnici (Ljubljanska c 42) pravo« časno obnove, ker je rok za obnovo samo do 5. t. m.
n— Sokol Novo mesto priredi v petek 6. t. m. ob 20. v Sokotekem domu rreda* vanje s ski optični m; slkami o vzrokih 'e* talsk:h nesreč. Predav i bo tajn k ZKD dr. Stane Rape. Vabljeni vsa!
n— Avtobusno progo Novo mesto«Za« greb je zopet upostavil »Tanred«. Avtobus odhaja iz mesta ob 4.45 zjutraj, n— Gostovanje »Soče« v Novem mesfu.
V	soboto 7. t. m. ob 20. bo gostovala v Sokolskem domu družina »Soče« iz Ljub« Ijane z Molnarjevim »Vrazom«, efektno ko« medjio v treh deianrlh.
Iz Trefenfega
tr— Otvoritev II. sokolskega prednjaike« ga teča:a je b:!a v nedeljo ob 15. v csnov* ni šoli ob navzočnosti članov upravnega odbora m g. žup ma J. Zupančiča. Po'ei2 do« mačinov posečajo tečaj tudi iz bližnjih so« kolskih društev in šol, tako iz Mirne t>eči, Mirne, St. Janža. Št. Vida, Strone, Ivanje gorice. Tržišča in Doberniča. Vpisanih ie skupaj 34 tečajnikov in tečajnic. 2elimo mnogo uspehov.!
Iz Hrastnika
h— Novotarija rudniškega konzuma. Pri
nas so že pred leti vpeljali društveni kon-zumi za svoje odjemalce nekake dividende ali procente. Da zmorejo hudo konkurenco, <o tudi drugi trgovci morali to upeljati. Letos pa je s tem začela konkurirati še TPD v svojih rudniških konzumih. To je hud udarec za trgovce, posebno za trboveljske, ki tega doslej niso bili vajeni.
»JUTRO« št. 52
GOSPODARSTVO
Delovanje akcijskega odbora za gradnjo železnice
Koševfe-sušaška proga
Včeraj dopoldne se je vršila v seini dvorani Trgovskega doma v Ljubljani seja finančne sekcije akcijskega odbora za gradnjo železnice Kočevje - sušaška proga. Sojo je sklical in vodil predsednik akcijskega odbora, sušaški župan gosp. dr. Jurai Ku-žič; udeležili so se je pa dr. Ratej kot za-stoonik banske uprave dravske banovine, nadalje predsednik Pokojninskega zavoda nameščencev aosp. Vekoslav Vrtovec in podpredsednik " tega zavoda gosp. Evgen Lovšin, za Zvezo slovenskih zadrug gosp. inž. Zupančič, za Hranilnico dravske banovine ravnatelj gosp. dr. Božič, za Zbornico za TOI gosp. Jurij Koče, za mestno nasel-stvo v Ljubljani magistratni tajnik gosp. dr. Riko Fux in za Ljubljansko borzo gosp. Anton Lušin.	, ..
Na seji te sekcije, ki je bila ustanovljena na januarski konferenci akcijskega odbora, se je vršila razprava o vseh vprašanju, ki so v zvezi s financiranjem gradnje te železniške zveze. Finančni odsek se je pri tem konstituiral kot permanentni organ akcij-skesa odbora in je bil za načelnika odseka izvoljen predsednik Pokojninskega zavoda s^osp. Vekoslav Vrtovec, dočim bo tajniške posie vršil podpredsednik Pok. zavoda g. Evgen Lovšin. Odsek bo deloval v Ljubljani, samostojno v vseh zadevah, ki se tičejo financiranja gradnje nove železnice. Načelnik akcijskega odbora gosp. Ružič je dr. \rtov-cu kot načelniku odseka izročil že vse gradivo, ki se nanaša na finančna vprašanja.
Odsek je odobril predlog inž. Zupančiča, da se zahteva od prometnega ministrstva razpis licitacije za progo Kočevje - Vrbov-sko pod enakimi pogoji, kakor je ministrstvo lani razpisalo več železniških gradb (to je pod pogojeni, da licitant sam skrbi za financiranje gradbenih stroškov, ki jih potem država amortizira v gotovem številu letnih obrokov). Nadalje je cdsek sklenil, da se od finančnega ministrstva zaprosi izjava o tem, pod kakšnimi pogoji bi ono bilo pripravljeno vzeti posojilo za realizacijo te proge.
Danes se bo. kakor že javljeno, sestal v zagrebški Zbornici za TOI ves akcijski od-bo-r k plenarni seji, na kateri se bo razpravljalo o teh predlogih in o nadaljnjih korakih. Z zadovoljstvom moramo ugotoviti, da akcijski odbor in finančni odsek dalje energično delata na tem, da pridemo čim prej do uresničenja železniške zveze Kočevje - Vrbovsko, ki naj za ves zapadni del r.aše države ustvari najkrajšo pot do našega morja.
Privilegirana agrarsta basi* ka zsalžttje ©brestiao mera
Predsednik Privilegirane agrarne banke dr. Bogdan Markovič je te dni podal daljšo izjavo o delovanju banke, ki se nanaša na kreditno politiko in pospeševanje zadružništva.
Sporočil pa je tudi važen sklep upravnega odbora glede obrestne mere za kredite. Glede na dosežen poslovni rezultat je nam-
reč upravni odbor sklenil, da se ima na
bazi dosedanje eskompine obrestne mere Narodne banke (5)4%) znižati obrestna mera za zadružna posojila od 8 na 7 %• Da lahko precenimo važnost tega sklepa, naj navedemo, da je Priv. agrarna banka do konca februarja odobrila 67.606 zadružnih posojil za skupno vsoto 237.8 milijona Din, in sicer preko 3379 zadrug. Ugodnosti znižanja obrestne mere bo torej deležen najširši krog posojilojemalcev. Za dolgoročna hipotekama posojila ostane dosedanja obrestna mera nespremenjena. Hipotekarnin posojil je banka dosiej odobrila 17.028 za skupno vsoto 516.5 milijona Din; vsega pa je doslej izdala 84.80« posojil za nič manj kakor 757 milijonov Din.
Banka je že od početka navezala najožje stike z zadružništvom. Vse srednjeročne kredite (osebne kredite do 8 let) odobrava skoro izključno preko zadružnih ustanov. Vsota 4 milijone Din, ki odgovarja dividen-di na delnice, ki pripadajo državi in Razredni loteriji, pa se bo uporabila za ustanovitev »Državnega fonda za pospeševanje zadružništva;: pri tej banki.
= Razpis glede obdavčenja zadrug, ki prodajajo tudi nečlanom. Na predstavko beograjske Trgovske zbornice je ministrstvo financ (oddelek za davke) poslalo 28. februarja vsem finančnim direkcijam razpis z navodili, kako je postopati, da se ugotovi, če kaka nabavljalna ali konsumna zadruga prodaja blago tudi nezadružnikov Od vseh teh zadrug morajo direkcije zahtevati v predpisanem, roku podatke o številu polnopravnih zadružnikov, o obsegu in vrednosti poslov in potrdilo, da se je vse poslovanje vršilo samo s člani. Ce se ugotovi, da je zadruga prodajala tudi nečlanom, se ji mora predpisati družbeni davek po zakonu o neposrednih davkih. Direkcije morajo v vsakem sumljivem primeru izvršiti pregled knjig teh zadrug, pri čemer je zlasti paziti na knjigo zadružnikov in na število oseb, s katerimi se je vršilo poslovanje, ter morajo pregledati, če so vse osebe, s katerimi so' se vršili posli, člani zadruge. Kontrolo in pregled knjig morajo direkcije vršiti po uradni dolžnosti in so to dolžne storiti tudi na prijavo privatnikov, če so taki prijavi priloženi pismeni dokazi ali če so v prijavi označene osebe, katerim je zadruga prodala blago, ne da bi bile včlanjene v zadrugi.
= Češkoslovaški agrarci o prefcreačncm sistemu. V nedeljo se je v Teplicah Šano-vih vršil kongres nemške zveze kmetov, na katerem je minister dr. Spina razvil tud< svoj trgovinsko*politični program. Izjavil je, da carinska zaščita kmetijstva danes ne more več doseči svojega namena. Spozna« nje. da z dosedanjimi sredstvi trgovinske politike ni mogoče več izhajati, je dovedlo do preorijentacije. Metode medsebojnega zapiranja s carinskimi barijerami so se iz» kazale kot nezadostne in zato se je priče* la širiti ideja združitve držav v večje sku* Dine. ki nai med seboi izmenjujejo seške produkcije Inicijativa v tem pogle* du je izšla od agrarnih držav v-hodne Ev» rope. Na številnih konferencah je bila iz* ražena zahteva po združitvi držav v večje skupine in po uvedbi ugodnostnih carin. Minister Spina je izrazil željo, da bi ta no»
va pot dovedla do boljše izmenjave dobrin in cio gospodarskega miru v Evropi. Ce bo ta akcija dovedla do uspeha, tedaj se bo sedanji ozki sistem zap.ranja s carin* skimi barijerami razš.ril in Evropa se bo nasproti Ameriki gospodarsko osamosvoji« la. Trenotno stojijo v ospredju nrslcdnja vprašanja: ured.tev uvoza, akcija za kme« tijski kredit in investicije. Kar se tiče ure» ditve uvoza je » Ceško*l®va6ki kakor v Avstriji aktualno vprašanje uvoznega monopola. V Zvezi s trenotnimi in hodo^mi trgovinskimi pogajanji (z Jugoslavijo, Ma» džarsko, Avstrijo, Poljsko in Nemčijo) je vprašanje uvoznega monopala ponovno pri« šlo na površje Z it. monopola sicer ni mogoče ustvariti brez pomislekov; če pa je mogoče najti rešitev, pri kateri bi bil no« tranji promet prost in ki ne bi povzročila trgovinsko»pol tičnih težkoč, tedaj bo tre« ba upoštevati možnost take rešitve, kajti carine same ne odgovarjajo več današnjim potrebam.
= Rusko žito na Dunaju. Kakor poročajo z Dunaja, je zadnje tedne tja prispelo preko Črnega morja in Dunava več sto vaeo-nov ruskega žila, in sicer pšenice in ovsa. Druei transport je tudi že na potu skozi Rumunijo. Navzlic tem dovozom pa je žitno tržišče v srednji Evropi zadnje dni še precej čvrsto. Kot argument za prijaznejše razpoloženje. ki izvira iz prekomorskih tržišč, navajajo večjo uvozno potrebo Evrope, ki je imela lani. .kakor znano, slabšo letino kakor 1. 1929. in pa okolnost, da argentinska letina po novi uradni cenitvi ni tako obilna, kakor so prvotno domnevali. Seveda pa na drugi strani ni prezreti, da hoče Federal Farm Board v Zedinjenih državah, ki Je zadnje mesece z velikimi nakupi žita držal cene nad svetovno pariteto, tekom pomladi prodati v inozemstvo eno četrtino nakopičenih obilnih zalog, za katere ni več prostora. Predsednik tega Federal Farm Board pa je izjavil, da se prodaje ne bodo vršile po dumpingških cenah.
BORZE
3. marca.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet prav velik. z'asti v devizah Dunaj. Newyork in Curih. Tečaji deviz so se de-lvtna nadalje okrepili, predvsem Praga in Dunaj.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes za malenkost okrepila in se je trgovala za kaso po 418 in za julij prav tako po 418. Dolarski papirji so obdržali dosedanje čvrste tečaje, vendar so ostali brez zaključkov. Do prometa pa je prišlo v 4% agrarnih obveznicah no 51.5. Med bančnimi delnicami so bili zakliučki v Pra-štedioni po 975, v Srpski po 1C5. v Zemalj-ski po 137 in v Poljodelski po 56. Od industrijskih vrednot se je trgovala Trboveljska po 330 — o'<2. V ostalem pa je bila zaključena samo še Dam>a po 95. Vevče so dalje zelo čvrste pri 145 denar.
ppvtze.
Liubliana. Amst. 22.S4, Ber. 13.5175-13.5475 (13.53115), Bruselj 7 9387. Budimpešta 9.9261. Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 799.33 —802.33 (800.83), Newyork 56.725—56.925 (56.825), London 276.57. Pariz 222.07— 224.07 (223.07), .Praga 1C8.34—169 14 (168.74), Trst 298.11' denar, 298.28 blago, 298.11 zaključek.
Zagreb. Amsterdam 22.84, Dunaj 799.33 do 802.33, Berlin 13.5175 — 13.5475, Bruselj 793.87, Budimpešta 991.11 — 994.11, London 276.17 — 276.97, Milan 297.2386 — 299.-338, Ne\vyork ček 56.725 — 56.925, Pariz 222.07 do 224.07, Praga 168 34 — 169.14, Curih 1U94.4 — 1097.4, Bukarešta 345 — 35.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92.5 bi., 7% Blair 82 bi. Geljfka 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 98<l den.. Kr^ditn' zavod 170 — 180. Vevče 128 den.. Ruše 220 den.
Zagreb. Državne vrednote- Vojna -koda aranžma 418 — 418.5, kasa 418 — 418.5, za junij 418 — 418.5, investicijsko 86.5—S7.25, •agrarne 51.25—51.5, 8% Blair 91.74—92.25, 7% Blair 81.75 — 82.25, 7% Drž. hipotek, banka 81.875 — 82.25, G % begluške 68.5 do 69; bančne vrednote: Praštediona 975 do 9o0, Srpska 194—195. Zemaljska 137-13S, Union 193.5 — 195, Jugo 7S5 — 79.5. Narodna 8050 — 8100. Ljubljanska kreditna 125 den; industrijske vrednote: Našička 980 den.. Gutmann 138 — 150, Slaveks 42 d »n., Slavonija 200 den.. Drava 250 — 260, Šeče-rana 275 — 295, Brod vagon 81 bi., Vevče 145 den., Isis 41 — 43, Dubrovačka 3S5 do 390, Trbovlje 332 — 333.
Blagovna tržišča
LES
-f- Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon oglja.
ŽITO
+ Ljubljanska borza (3. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta bila 2 vas. pšenice. Nudi se (fčo. slov. post., po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška. potiska in srbohranska 80/81 ka po 210 — 212.5. gornjebaška. 79/80 kg po 205— 207.5. baranjska. 79/80 kg po 190 — 192.5. Sombor okolica, 79 ke po 190 — 192.50: oves^ ba* ranjski (pr navadni voznim) po 195 — 197.5; koruza: baška. stara po 150 — 1525, baška. nova. umetno sušena po 142.5 — 145. pn navadni voznim po 147 5—152.5. času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142 5. moka: banaška »0« po 340—345
4- Novosadska blagovna borza (3. t. ni.) Tendenca stalna. Promet: 2 vagona pšenice, 31 vagonov koruze. 7 vag. moke in 1 vagon otrobov. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155; okol. Somb. 79/80 kg 142.5 do 145; sred.-baška 79/80 ka 155—157.5. srein. 78 kg 137.5-142.5, slav 78 kg 140— 142.50. Oves: baški in sremski 145—450. Jermen: baški in sremski. (53 6 4 kg 107.50— 112.5. Koruza: baška in sremska 80 — 83; za marc-maj 87.5 — 90; baška. ladja Dunav ali Sava. predčasno suha 84 — 86; baška za mai 87.5 - 92.5 Mnka: baška *0g< in »0g«t 245 - 265. *2» 215 - 230: »5« 185 do 195. *(>< 175 - 185: >7« 140 - 145: >8« 105 - 115 Otrobi-: baški 95 — 97.5; srem ski in banaški 90 - 95
4- Somborska blagovna borza (3. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 150 vagonov Pšenica: baška, potiska, š'.ep, 80 kg 157.50—162.50; />koI:ca Sombor 78/79 kg 140—1.50: gornjebaška. 79/80 kg 155—160: sremska, 78 kg 140—145 Oves: baški 150 —155; sremski, slavonski 147.50—152.50 Ječmen: baški, 64/65 kg 125—135 Koruza: b šša 77.50—82 50: za marc 80 —85 Moka: baška 77.50—82 50: za marc 80—85. Moka: 225; »5« 185—195: «6« 175—185; »7« 135— 145. Otrobi: bašk' 95—100
Šport
SLU2BENO IZ JZSS. Smuški teča:i za skoke. Norvežan Guttormsen ho nadalje« val s svojimi tečaji za skoke Trenutno se vrši tečaj v Mot>tram, ki konča v četrtek zvečer. V petek 6. t m. prične tečaj v Bohinju ter bo tr jal do torka zvečer. V sredo 11. t. m. prične tečai na Jesenicah, kjer bo trajal do sobote zvečer v nonc-ae« Ijek 16. pa prične tečaj v Kranjski gor, ki bo traial do 20. t. m. ter te s tem teiajem zaključi Guttormsenovo delovanje v tej se« zoni pri nas. Na vse teč je je dovolien pri* stop vsem verificiranim članom JZSS. k: se mo-ajo držati strogo reda na skakalnicah. Za izvedbo tečajev so merodajni in od o« vomi klubi, ki imajo sk ka nico v čpt c« nem kraju. Ti klubi naj pošljejo po vsakem rzvršznem tečaju savezu poročilo z navedbo imen udeležencev in uspeha tečaja. Pri« javnine ni nikake. Kdor iore, naj si vza* me dopust in se udeleži vsaj enegi teli tečajev, ki bo gotovo mnogo pripom.ogel k izboljšanju forme naš h skakačev. oso« b to naraščaja. — Tečaji za sodnike v sko. kih. K prošlo nedeljo na Jesenicah nazn •« njenemu tečaju se klubi n:so odzvali. Za* radi tega razpisuje Savaz še en tečaj v ne* deljo 8. t. m. dopoldne v hotelu Sv. Janez, popoldne na ska:ka'nici. Odo z rjamo klune ponovno, da pošljejo svoje de'egate v »a tečaj, ker jc savez primoran postopati skrajno skrbno pri določitvi eaveznih sod* nikov za sk.ike ter je nu:na potreba, di se ude'eže kandidati predhodnega tečaja pred izp ti. V prvi vrsti velia to za klube, ki imaio skakalnico. - Izpiti za savezne so&= nike v skekih se bodo vršil' v Ljubi i ni dne 16. t. m. ob 20. v damski sobi kavarne Emona. Vsi klubi, ki bodo poslali svoje de* legate, morajo to prijaviti savezu naikas* neje do 13. t. m.
Službeno iz LNP. LNP poziva klube iz Mo Trbovlje, da vplivajo ni svoje člane, da se udeleže' poučnega predavanja g. dr. Baumgartneria jutri v četrtek ob 18. v So* kolskem domu. Tema: Nega zdravja v vs kdanjem življenju. — Seja p. o. danes ob 19., seja u. o. ob 20 v prostorih DeL zbornice. — Tajnik 1 in II.
Sm. k!. Dovje*Mojstrana naznanja, di se vrši na naši skakalnici štiridnevni tečaj v smuški h skokih, katerega vodi g. Norvc« žan Srgmund. Teč J se je pričel danes, tre* nira se dopoldne in popoldne. Za udeležen* ce je vlakovna zveza izbama. Vreme pre* krasno in g. učitelj je z domačini, skakači prav zadovoljen.
ASK Primorje (nogometna sekcija). — Danes se vrši na našem igrišču od 14. ure dalje obvezen trening vseh nogometašev.
Iz SK Ilirije. Danes cb 20. članski -»mu* čarski družabni večer na čast smučarjem« tekmovalcem v restavraciji »Zvezda«. — Nogometna sekciji ima danes ob 1$. tre« ning na igrišču, v četrtek ob 1S.30 v pa* vi'.jonu. V nedeljo igra I. moštvo s 1SSK Mariborom v Mariboru
SK Amater obvešča vse športne klube in organizacije, naj se vsi dopisi v bodoče naslovijo na g. Rovšnika Iva, splošno čev* Ijarstvo v Trbovljah.
(ilijgiliiilgfgiifligpojnra^
mo&e s
poitiladiiffsfee
emne i
ženski čevlji na eno zaponko v vseh modernih barvah
Din 165
Ženski piinips čevlji iz laka, črne flflffi f HI51 aH barvaste kože	MJUm
Ženski troter-čevlp v vseh barvah UMI l^H
šfrapacm molki čevlji v črni, ras-javi ali lak koži
Polčevlji moški v črni, rujavi ali
IllU IS
Din 225
Original - Goodyear - W!t čevlji fJlH
©iraški čevlji
Din
Prednosti teh čevljev so krasni modeli, elegantna peta in dober materija!.
Zelo okusni, zato jih vsaka slama rada nosi.
Najbolj eleganten čevelj za šetnjo.
Zelo ndobfia obSika* Te vrste se prodaja več tisoč parov na mesec.
Dobijo se v vseh oblikah in barvah, Za vsakega gospoda nujno potrebni.
Prekašajo vse v izdelavi in kvalitet!
navzgor. 28 let že izdelujemo te edino pravilne higijenske čevlje za naše male.
m
EI
ana
•Maribor
3504
19
Obiščite nas in prepričali se bodete, da prinašamo za pomlad navzlic nizkim
tetne čevlje v najmodernejši izdelavi.
cenam edino kvali-
m
D
s
ramr^innm n=nr=nr=nr=im ^nr=nr=nrmo, — i _r.r_

Iz življenja in sveta
Novosti iz medicinskega
sveta
Moderni pripomočki pri operacijah — Operacije z električnim nožem — Zdravljenje obistnih bolezni
in golše
Na zadnji seji Dunajske zdravniške družbe je bilo med drugimi zanimivimi predavanji na vrsti tudi predavanje docenta dr. Stalingerja o narkozi z averti-nom pri operacijah pacientov z egiptsko boleznijo. Takšni pacienti so še posebno nervozni in z lokalno anestezijo jim v večini primerov ni dosti pomagati. Baš zato je tem bolj ceniti moderne pripomočke za splošno narkozo, med katerimi zavzema avertin prvo mesto. To sredstvo se uvaja v pacientov organizem skozi mastnik in njegov uspavalni učinek se da poglobiti z dušikovim oksidulom. Na dunajski kliniki dr. Eiselsberga so operirali v poslednjem času 22 primerov egiptske bolezni po tej metodi in sicer z najboljšim uspehom.
Na isti seji je demonstriral nato asistent dunajske klinike za kožne bolezni dr. Musger šest primerov operacije kožnega raka s pomočjo električnih nožev. Tu režejo bolne dele kože električne iskre s svojo probojno silo, kar gre brez vseh bolečin in z velikim prihrankom drage manipulacije z radijem. Kožni rak spada med tiste bolezni, ki jih ozdravijo z današnjimi izpopolnjenimi metodami skoro v 100% vseh primerov.
Prof. dr. Blum je govoril o čudnem za-visnem razmerju med obistnimi boleznimi in golšo. V krajih in deželah, kjer je dosti bolnikov z obistnimi kamni, je malo golšarjev in narobe. V obrobnih deželah Sredozemskega morja je malo golšarjev, zato pa tem več bolnikov z obistnimi kamni; v notranjosti celine je razmerje spet obrnjeno. V Nemčiji in Avstriji opažajo v poslednjih letih porast bolnikov z obistnimi kamni, golša, ki je za nekatere predele teh dveh dežel naravnost tipična, pa
stalno nazaduje. To nazadovanje bo vse-kako v zvezi z uvedbo pripomočkov, n. pr. jodirane soli, a gotovo vplivajo tudi činitelji, ki so nam neznani. Po drugi strani ni mogoče trditi, da bi bil jod kriv naraščanja ledvičnih kamnov. Jasnost o teh zadevah nam bo prineslo nadaljnje raz-iskavanje.
Dunajski docent dr. Demel
ki je ozdravil neko žensko po 12-letnem umetnem prehranjevanju. Zdravljenje se je vršilo z uporabo elektrolitične preiskovalne igle. Bolničin požiralnik, ki je bil popolnoma zaprt, deluje zdaj povsem normalno.
Rast sodobnega človeka
Povojni otroci so večji od predvojnih — Industrializacija pospešuje
rast
Rast spada med tiste velike skrivnosti v naravi, ki jih je znanost doslej le nepopolno rešila. V vsaki posamezni stanici telesa biva za vse življenje neka zmožnost do rasti, ki ne preneha niti tedaj, ko je človek »odrasel«.
V splošnem je rast odvisna od vnanjih okoliščin, kakršne so zemljepisne, klimatske, zgodovinske, socialne in pred vsem prehranitvene prilike. Ljudje, ki živijo dolgo časa v istih prilikah, si sčasoma postanejo po postavi in značaju zelo podobni, tudi če pripadajo različnim plemenom, za kar so nam najbolj nazoren primer Američani. Razlike v tempu rasti povzroča posebno podnebje. Tako rastejo otroci v poletnih mesecih hitreje. Vpliv zgodovinskih razmer se kaže najbolj nazorno morda v tem, da so današnji, povojni otroci povprečno za nekoliko centimentrov večji,
nego so bili otroci pred vojno. To so statistično dokazali v raznih deželah.
Vobče je znano, da so današnji ljudje večji nego prej. na kar so vplivale v prvi vrsti spremenjene življenske prilike v zadnjem polstoletju. Vpliv socialnih razmer se kaže najbolj v dejstvu, da so otroci na deželi povprečno manjši nego mestni otroci, otroci »višjih« družbenih plasti tudi višji nego otroci »nižjih« stanov. V nekem smislu je tedaj industrializacija po-speševateljica rasti, ker privablja vedno več ljudi z dežele v mesta. Stvar si lahko razlagamo tudi tako, da so mestni otroci izpostavljeni po modernem prometu in vtisih višje civilizacije večjim dražljajem živčnega sistema in ti dražljaji učinkujejo na rast. Hitrejši duševni razvoj in večje izobličenje možganov povzroča tudi pri drugem tkivu organizma hitrejšo rast.
Pred novo ledno dobo
Geolog prof. Walter Gothan napoveduje Evropi povratek ledne dobe
Nenavadno ostra zima, ki smo jo imeli pred dvema letoma, nam je dala nekoliko okusiti, kakšna bi utegnila biti ledna do* ba, ki je pred tisoletji vladala v severnih evropskih pokrajinah.
Geolog prof. \Valter Gothan trdi, da se bo ledna doba po vsej verjetnosti spet po* vrnila, kakor kažejo opazovanja rastlinstva in proučevanje fosilnih rastlinskih ostan* kov. Kakor znano, je bila ledna doba pre* kinjena z razdobji milejše klime, kar se čisto jasno pozna na rastlinskih ostankih v posameznih zemeljskih plasteh. Dokaza* no je, da je v razdobjih, ko je zavladala milejša temperatura in se je meja ledu umaknila, tudi vegetacija prodrla višje proti severu. Najprvo se je zarastlo v pre* kopninah grmičevje in pritlikavo drevje.
kakršno najdemo tudi sedaj po tundrah severne Rusije in Sibirije. Potem je sledi* lo igličasto drevje in breze, nazadnje pa so lahko uspevale tudi bukve, ki so se vedno pojavile nekako v sredi medledne dobe. Ko pa je začel led iznova prodirati proti jugu, so vedno najprej odmrli bu* kovi gozdovi, potem pa so se polagoma umaknili tudi smrekovi in brezovi gozdo* vi proti jugu. puščajoč prostor tundram, ki jih je kmalu spet pokril večni led.
Po mnenju prof Gothana je bilo pred nekaj stoletji v Evropi mnogo več buko* vih gozdov kakor dandanašnji, ko so jih v veliki meri že izpodrinili iglavci in bre* ze. Iz tega bi lahko sklepali, da bo čez ka* kih 20 ali 30.000 let v Evropi znova zavla* dala iedna doba.
»Materinska sreča«
Pred petimi leti je umrl v Ameriki Charles Vance Millar. Zapustil je oporoko z določbo, da podeduje po njem osem in dvajset milijonov Din tista ženska, ki spravi v teku desetih let po njegovi smrti na svet največ otrok. Ker je do izplačila treba počakati še pet let, ni lahko reči, katera bo deležna te sreče. Največ izgledov ima Florenca Brown. Stara je 42 let in živi v Torontu, Kanada.
Ta ženska je od smrti Millarja do danes rodila šest otrok kar je sicer lep, a še ne edinstven uspeh. Izgledi Brownove dobe realno podlago šele potem, ko izvemo, da je ta ženska pred svojimi zadnjimi šestimi otroci rodila že dvajset otrok. Kajti če je rodila dvajset otrok iz veselja do materinstva, kako vesela bo nadaljevala serijo za dosego premije 28 milijonov Din! Brownova, ki je zdrava ko riba in še daleko ne čuti tegob starosti, je trdno prepričana, da bo v naslednjih petih letih rodila še šest Zemljanov.
Žrtve »shujševalne kure«
V Budimpešti je umrl 491etni artist, splo* šno znan pod imenom »Mister Okostnjak«. Čudak si je že od mladosti prizadeval, da spremeni vnanjost svojega telesa v nekak živ okostnjak. Nikoli ni jedel mesa ne kruha, impak je užival samo čebulo, suhe češplje in sadje. V zadnjem času je opa* zil, da se začenja nekoliko rediti Pripra* vil si je lužnico in vrgel vanjo nekaj ko* sov zarjavelega železa. Pri uživanju teko* čine pa je pomotoma pogoltnil zarjavel že* belj. Morali so ga operirati, toda med ope* racijo je mož umrl zaradi oslabelega srca.
Nekoliko drugačno, vendar podobno smrt je storil filmski zvezdnik Louis \Vol* heim v Hollywoodu. Pred nastopom v novi vlogi je hotel nekoliko shujšati. In res je »izgubil« v treh tednih kar petnajst kilo* gramov. Nenadno pa se je moral podvreči operaciji, katere zaradi nastopivših kom* plikacij ni prenesel več.
Pomladanski velesejem v Lipskem
Včeraj 2. marca je bil otvorjen v Lipskem pomladanski velesejem, ki nudi letos zanimiv pfegled razvoja nemške in inozemske tehnike. — Slika kaže tehnični prostor
velesejma,
Uganke v življenju vrabcev
Ko se nagiba zima h koncu, se vzbudi v vrabcu želja, da bi si našel boljšo polovico. Postane nemiren in zdražljiv, pred samico pa nenavadno nečimeren. Vede se namreč tako, kakor da bi se ji rad pokazal v najlepši luči, pleše pred njo in skače s privzdignjenim repom in pobeše-nimi perutmi, glasno čivkajoč. In tu se nudi pozornemu opazovalcu prva uganka Ugotovljeno je namreč, da ne pride v takšnih primerih skoraj nikoli do združitve med obema vrabičjema spoloma, nasprotno: samica se hudo razsrdi nad umetni jami, s katerimi se producira pred njo zaljubljeni samec, in le prevečkrat se zgodi, da mora ta pred njeno jezo bežati, kar le more.
Druga skrivnost je ta-le: jata samcev se zapodi za samico in jo seka s kljuni. Hipoma jo zasledovalci brez vidnega vzroka pustijo in odletijo drugam. Tudi v takšnih primerih niso še nikoli opazovali, da bi se dala samica osvojiti po kakšnem samcu.
Sploh je v življenju vrabcev vse polno tajnosti, ki jih niso rešili niti najboljši ptičeslovci. še danes ne vemo, ali živi vrabec samo v začasnem ali trajnem zakonu in kako se splon tako množi, ko ga zasleduje od vseh strani toliko sovražnikov in ne uživa nikakšne zaščite. Celo njegova prazgodovina jc zavita v meglo. Ker se drži namreč samo pri stalno naseljenih človeških rodovih ga v naših krajih in v Srednji Evropi v starem veku gotovo še ni bilo. Kdaj pa se je priselil sem, ni znano. Tako je naš najpogostejši ptič v mnogih czirih prava uganka, ki se trdovratno izmika človeškemu spoznanju.
Strašen požar v mehiškem gledališču
V glavnem mestu Mehike je izbruhnil v nedeljo pri sklepu predstave v gledališču Principal ogenj ki ga je povzročil kratek stik. Nesreča se je zgodila, ko so spustili zaveso, k: je padla na električno nap.lia* vo. Hipoma je bila v ognju vsa hiša. Na* stala je strašna panika
Požar je uničil gledališko poslopje in za* hteval štirinajst človeških žrtev. Med nji* mi je tudi igralka Carmen Velasco, ki je že bila na prostem, pa se je še enkrat vr* rnla v hišo, da bi rešila neko tovarišico. Na jako dramatičen način se je rešil last* nik gledališča z ženo in otroki. Družina je stanovala v najvišjem nadstropju. Gasil* ske lestve niso bile dovolj dolge, d3 bi segle do oken. Zato so ljudje poskakali dva metra navzdol, nfkar so po prečkah zlezli na zemlje.
Noče biti več delavski poslanec
Oliver Baivvin,
sin bivšega angleškega min. predsednika Stanleya Baldwina, ki je v nasprotju s svojim očetom zastopal interese delavstva, je izstopil kot poslanec iz delavske stranke, ker se hoče v bodoče udejstvovati izven vseh strank.
Zakonski spor
Pariški salonski list »Aux Ecoutes« poroča, da je prišlo med italijanskim prestolonaslednikom Umbertom in njegovo ženo, belgijsko princeso Marijo Jose do zakonske razprtije.
Približno pred tremi tedni sta se visoka zakonca mudila na Rivijeri, kjer se je prestolonaslednik seznanil z neko angleško filmsko igralko, s katero se je vozil na daljše izlete v avtomobilu. Princesa je slutila, da ni nekaj v redu in se je neki dan odpeljala za njim. Presenetila ga je v družbi lepe Angležinje. Ob tej priliki je baje prišlo do ostrega nastopa. Princesa se je menda poslužila celo samokresa in ranila Angležinjo v roko. Takoj drugi dan je visoki par zapustil letovišče in se vrnil v Rim.
Zdi se, da bo imel konflikt resne posledice. Umberto je odpotoval iz prestolnice, belgijski in rimski dvor pa sta baje že prosila papeža, naj razveljavi zakon, čemur pa se protivi predsednik. Umbertu je 27 let, princesa Mariia Josč pa je v 25. letu.	--
Polom Madžarskega Remarquea
Rodion Markovics. pisatelj romana »Sibirska garnizija«, ki obravnava življenje vojnih ujetnikov, poleg Ramarquea najuspešnejši izkoriščevalec povojne psihoze, je ustanovil igralno banko v Szatmarju, kjer je bil prej advokat. V banki je zaigral ves svoj denar. Popolnoma ugonob-ljen in brez vsake poslovitve je ostavil svoj rojstni kraj ter se preselil v Temeš-var, kjer deluje sedaj kot reporter pri nekem lokalnem listu. S svojimi romani si je Markovics nakupičil ogromno premoženje. Zanimivo je, da se je naučil usodne igre, ki mu je pobrala vse premoženje, v ujetništvu. Prišel *e tako na nič, da so mu prodali celo knjižnico.
Radio pisalni stroj
Važen izum ameriSkega inženjerja Watsona
Iz New Torka poročajo, da so v Ameriki prvikrat preskusili nove vrste pisalni stroj, ki lahko reproducira pisavo na poljubno veliko daljavo Ameriški inženjer VVatson je namreč izumil pisalni stroj, ki ne piše neposredno na papir, kakor navadni stroji, marveč prenaša posamezne znake s pomočjo radio valov na posamezne sprejemne postaje, kjer se šele črke na običajni način odtisnejo na papirju.
Pisalni stroj, ki se po svojem izumitelju imenuje vvatsonograf, je v bistvu in po vnanjosti skoro popolnoma podoben navadnemu pisalnemu stroju, samo da ima poleg pisalnega mehanizma še dodatno električno napravo, v kateri se posamezne črke pretvorijo v odgovarjajoče električne impulze, ki se potem na kratkih valovih izžare z oddajne postaje. Poleg tega je opremljen stroj še z dodatno pripravo za sinhronizi-ranje. Stroj, na katerem se piše in strop, ki pisavo sprejemajo, morajo namreč teči enakomerno in strogo istočasno, ker drugače sprejemni stroji ne pišejo. Priprava za sinhroniziranje pa obenem omogoča tudi nekakšno šifrirano pisavo. Sprejemajo
namreč samo tisti stroji, ki so uglašeni na neki dogovorjeni ritem. Prejemna postaja, ki tega ritma ne pozna, ne more sprejemati pisave, čeprav teče strogo istočasno s pisalnim strojem, na katerem se ta čas ravno oddaja. Kakor se vidi, je ves mehanizem kompliciran, vendar je stroj razmeroma preprost in tehta z vsemi dodatnimi aparati vred samo 8 kg. Piše pa lahko z mehaničnim tipkalom baje do 1200 znakov na minuto. Poskusi, ki so jih naredili z wat-sonografom, so dobro uspeli.
Vesti, ki so jih pisali na oddajnem pisalnem stroju v New Yorku, so se hkrati jasno in razločno odtisnile v Chicagu, Detrci-tu in Bostonu. Istočasno pa je na istem valu, ki je služil za prenašanje, pisal še neki drugi stroj, toda ker je tekel v drugem ritmu, ni prav nič motil prve zveze.
Novi izum utegne imeti še veliko bodočnost zlasti za novinarstvo. Sedanji način poročanja po telefonu bi odpadel in bi 'isti lahko sprejemali neposredno natipkana poročila, s čemer bi se prihranilo mnogo dragocenega časa.
Milijoni cvetejo tudi v Evropi
Čudovita karijera Korzičana F. Cotyja
Nedavno je bil baron Rothscbild, »regent« Francoske banke, najbogatejši mož v Franciji. Vprašanje pa je, če bo mogel Rothschild svoj položaj obdržti, ker se je premoženje njegove rodbine razdelilo na štiri dele.
Poleg tega sta se pojavila v industrijskem življenju Francije dva druga magna-ta, Andre Citroen in Louis Renault. Njuno premoženje ne zaostaja mnogo za imetjem Rothschilda. Francoske mase smatrajo za lajimovitejšega Francoza avtomobilskega tvorničarja Citroena. Poznavalci kapitala pa zatrjujejo, da ga prekaša Renualt, ki je v vojni dobavljal strelivo in tanke ter izdeluje zdaj poleg svojih dragih avtomobilov tudi cenejša vozila.
Po vsej vej vertnosti pa je najimovitejši Francoz korziški tvorničar dišav Frangois Coty. Ko mu je bilo 18 let, je napravil izlet na francosko riviero. Stoil je v mirodil-nico, kjer je drogist baš izdeloval neko dišavo. Vonj parfema ga je tako zanimal, da si je dal napisati recept, ki ga je v/el s seboj v Pariz, kjer je sam napravil dišavo m šel s parfemom od prodajalne do prodajalne. Dišava se je uspešno predajala in je
dvignila Cotyja med finančne in politične mogočnike Francije. Njegovo imovino v dišavah cenijo na dve milijardi in en četrt Din.
Kozmetika pa ni edina panoga, ki se zanjo Coty interesira. Mož je tudi založnik m izdajatelj časnikov. Njegova sta >Figaroc in >.Ami de Pueble« ter »Ami de Pueble du Soirc. Ko so mu pred leti politiki očitali, da vzdržuje časnike, da bi na ta način delal reklamo za svoje izdelke, je prodal tvornice za dišave. Sčasoma a je zopet nakupil večji paket Cotyjevih delnic, da bi zagotovil svojemu sinu primerno pozicijo v industriji. Cotyjevi dnevniki pa ne sinejo cbjaviti niti najmanjšega oglasa za izdelke pod tem imenom. Coty je podprl z večjimi vsotami znanstvene zavode, cerkve in bolnišnice ter je omogočil polet Costesa čez Ocean.
Najnovejše Cotyjevo podjetje je tvornica za avtomobile v Parizu. Baje ima namen konkurirati Citroenu. V nekaj tednih se bo na pariških ulicah pojavilo 2000 novih vozil, ki bodo prevažali ceneje kakor Citroe-novi avtomobili in čijih vozači ne bodo smeli prejemati nikakih napitnin.
Amaterski kabaret
Najnovejše v Parizu je amatersko občin* stvo na kab retnih odrih. Na koncu redne predstave, kjer sodelujejo poklicni artisti. spleza cela vrsta žensk in moških na oder in izg-nejo za kulise. Mladi ljudje, nespret* ni amaterji se skušajo producirati. Čim du let nt nastopi in jame prednašati svoje pe* smi in šlagerje. ki jih seveda spremlja z ge* stikuvrrajočmi rokami, učinkuje nastop tako komično, da se začne občinstvo valjata od smeha Nenadoma pa se izza kulis prikaze ogromna roka iiz lepenke, ki drži srpasto sekiro (eroehet) in objame nastopajočo osebo. Ob silnem vreščanju občinstva vleče od* mikajočega se amaterju za zaveso.
Primeri se pa tudi, da doseže ta ali pni amater uspeh, čemur občinstvo tem pnsrc* neje ploska Takšni ljudje prejmejo na kop cu predstave po 100 fnnkov nagrade. Ce vpije občinstvo trikrat zaporedoma »bnga* gez! Engagez! Engagez!«, sprejmejo dile* tanta med poklicne artiste. če pa khcejo: »Le eroehet! Le eroehet! Le crohet!« ga lepenkasta roka potegne z odra. \ kaba* retu »»La caricature« se ravnajo po rim* skem zgledu: Če je publika z nastopajočim z dovoljna, dvigne palec, v nasprotnem primeru pa obrne palec navzdol.
Pariški tisk je proti temu že ponovno na* stopil in trdo prijel vodje zabav.sč. ces da je sirovo, če se občinstvo smeje soljudem, če se tako vzbujajo <widističm občutki mno* žice. Nastalo je mnogo javnih debat za eroehet in proti eroehetu in tudi pariška umetniki so povedmi, kaj mislijo o stvari. Kljub temu pa so ostale tovrstne predsta* ve na programu Utemeljujejo jih s trditvi« jo da je treba skritim talentom pomagati na pder, nesposobne pa zadržati od njega.
Drobne zanimivosti
Rokopisi Trockega zgoreli
V	noči od sobote na nedeljo je uničil ogenj hišo Leva Trockega na otoku Prin-kipo. Požar je nastal na podstrešju, kjer sta stanovala grška kuharica in Trockega tajnik. Stanovalci so skušali požar omejiti, toda kljub vsem naporom so mogu re-šiti le najdragocenejše rokopise. Zgorela je skoro vsa knjižnica Trockega, važna posebno zategadelj, ker je Trockij pisal na rob knjig svoje opazke. Rešili so samo Siv s korespondenco z Ljenmom. Iz pi-sarne so komaj oteli gradivo za drugi zveze™ zgodovine o ruski revoluciji knjige, koje prvi del je pravkar v tisku Popolnoma je bil uničen material za. spis o vodilnih političnih osebnosti sedanje dobe.
Statistika samomorov v Evropi
Poseben urad Društva narodov v Ženevi je sestavil statistiko samomorov za lansko leto Po tej statistiki je šlo lani v prosto* voljno smrt 50.000 ljudi v Evropi. Nemčija je na prvem mestu. Dnevno se izvrši v Nemčiji 44 samomorov, kar da na leto 16-OCO. Iz statistike je razvidno, da je šte* vilo samomorov v bistveni zvezi z gofipo* darskimi razmerami posameznih dežel.
83 žebijev v želodcu
V	Mondseeju v Salzkammergutu se je širokoustil delavec Franc Hitsch v neki go* stilni, da pogoltne več žebijev, če mu kdo plača 30 klobas in pet hlebov kruha. Ker se nihče izmed navzočih ni zanimal za to produkcijo, je Hitsch iz lastnega nagiba izvlekel iz žepa zavitek s čevljarskimi žeb* lji ter jih začel požirati. Mož je pogoltnil 83 žebijev, med katerimi so bili nekateri 5 cm dolgi. Za zaključek je požrl še no* vec za deset grošev. Kmalu so ga napadle silne bolečine. Morali so ga naložiti na sa* ni ra ga odpeljati v bolnišnico v Line, kjer so ga takoj operirali.
Originalna berači ca
V Budimpešti je umrla neka 601etna be-račica, ki je kazala na zunaj največjo revščino. Ko so po smrti preiskali stanovanje, so našli hranilno knjižico z vlogo 40.000 Din in oporoko, v kateri zahteva, da jo morajo pokopati s stroški prvega razreda z veliko asistenco duhovščine in pevskega zbora.
Radio
Izvleček iz programov
Četrtek, 5. marca.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plošče.
—	18.30: Gimnastične vaje. — 19: Srbohrvaščina.— 19.30: Dr. Bohinec: Morje in jezera.— 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Operetni večer (radio - orkester): gdč. Arko in g. Jelačin pojeta vmesne arije. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 11.30: Plošče _ 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17.30: Narodni napevi. — 18: Koncert lali-ke glasbe. — 20.30: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 21.30: Klavirski koncert. — 22: Poročila. — 22.20: Koncert radio - orkestra. — ZAGREB 12.30: Plošč«. — 17: Koncert orkestra balalajk. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.30: Koncert kvinteta. — 2(1.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.20: Koncert na orgle. — BRXO 16.30: Prenos koncerta iz P rase. — 19.30: Prenos iz Prage.
—	22.20: Koncert na orgle. — VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 21.30: Sluhoisrra. — 22.15: Koncert solistov. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. - J2: Koncert orkestra. — 15.20: Godba za ples.
—	19.30: Poljuden koncert orkestra. — 20.30: Mednarodni koncert dunajskih tilhar-monikov: Dunajski klasiki. — 22.15: Jazz-band. — BERLIN 19.50: Plesni večer. — 21.10: Mešan program. — Godba za ples.
—	KONIGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 18.30: Trio na citre. — 19.40: Prenos prourama iz Berlina. — 21.15: Slu-lioigra. — ^MQHLACKER 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 19.45: Koncert godbe na pihala. — 20.45: Večer groze. — 22: Kompozicijski večer.— BUDIMPEŠTA9.15: Plošče. — Koncert na orgle. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert.
—	21.05: Večer komorne in operne glasbe.
Vsak dan ena
»Zakaj si me zbudil, ko vendar veš, da moram spati po kosilu?«
»Popa, rad bi malo bobnal, toda mama ne pusti, dokler spiš!«
E. M. Hulli
Šejk se je zasmejal.
»Cesa pa pričakuješ od takega divjaka? Če Arabec vidi žensko, ki bi jo rad imel, si jo vzame. Ravnal sem samo po šegi svojega naroda.«
Grof je stopil korak proti njemu. »Svojega naroda? Katerega naroda?« je vprašal s tihim glasom.
Šejkove oči so se zabliskale. Planil je pokoncu in njegova roka je težko padla prijatelju na ramo.
»Stoj, Raoul! Niti ti ne smeš — !« A njegovo strastno razburjenje je enako naglo minilo, kakor je bilo prišlo. Mirno je sedel nazaj in se nasmehnil. »»Odkod ta nenadni napad moralnosti, prijatelj? Saj poznaš mene in moje življenje; tudi prej si že večkrat srečal ženske v nojem taboiu.«
Saint-hubert je zaničljivo mahnil z roko.
»S tem slučajem tega ni moči primerjati, sam veš, da ne,« je dejal. »Kje si jo prav z° prav našel?«
»Pred štirimi meseci smo jo videli v Biskri, na ulici, pet minut.«
Grof. se je naglo ozrl. »»Tedaj jo ljubiš?«
Šejk je puhnil dolgo, tenko progo dima in ravnodušno pogledal za njo. »»Ali sem kdaj ljubil kako žensko? Pa še Angležinjo povrhu!«
»Kadar ljubiš žensko, se ne meniš za narodnost.«
Šejk je vrgel cigareto na tla.
»»Saj je čisto zadovoljna,« se je izgovoril.
»Pogumna je.«
»Da, pogumna, je potrdil šejk s svojim brezizraznim glasom. »In dobrega rodu.«
Šejk se je ozrl. »Od kod veš?«
Grof je skomignil z rameni in vzel iz svojega potnega kovčega ilustriran list, ki ga je pomolil šejku. Ahmed ben Hasan je stopil bliže pod visečo svetiljko, tako da je padala svetloba na list v njegovih rokah. Na drugi strani sta bili natisnjeni dve Dianini sliki, ena v večerni obleki, druga v jahalni, z vajetmi preko komolca.
Spodaj je bilo pripisano: »Diana Mayeva, ki s svojim daljnim potovanjem po puščavi zbuja velike skrbi. Miss Mayeva je pred štirimi meseci odrinila iz Biskre, z namenom, da bo štiri mesece potovala po puščavi in dospela v Oran. Od tistih dob ni več ničesar slišati o njej in njeni karavani. Nadaljni razlog za skrb je dejstvo, da zadnje čase poročajo o znatnih nemirih med plemeni, ki je miss Mayeva nameraval potovati po njihovem ozemlju.«
Dolgo časa je molče ogledoval sliki, nato je počasi iztrgal stran iz časopisa in jo zvil.
»Saj dovoliš?« je rekel hladno in držal papir nad malo svetiljko, ki je gorela ob postelji, dokler se ni užgal in zoglenel.
»Ali je Henri to videl?«
»Seveda, Henri bere vse moje časopise,« je nestrpno odvrnil Saint-Hubert.
»Tedaj bo Henri tako dober in bo držal jezik za zobmi,« je malomarno rekel šejk.
»In kaj nameravaš storiti?« je vprašal gost.
»Jaz? Ničesar ne bom storil! Oblastva imajo preveč posla in cenijo konje Ahmeda ben Hasana previsoko, da bi me nadlegovala s poizvedbami. Razen tega pa niso odgovorna. Miss Mayevo so vsi svariti, preden je zapustila Biskro.
»Ali te ne more nič odvrniti od tvojega namena?«
»Ta možnost mi na žalost manjka. Saj me poznaš. In zakaj bi se neki dal odvračati?«
Kakor da je mahoma postal drugačne volje, je položil prijatelju roke na ramena.
»A to ne more skaliti najinega prijateljstva.Pregloboko je ukoreninjeno, da bi.se smelo porušiti zaradi razlike mnenj. Ti si Evropec in plemič, jaz pa sem neomikan Arabec; ni čuda, da ne gledava na stvar z enakimi očmi.«
»Ti bi že znal gledati, le to je, da nočeš«, je odvrnil grof.
»Po pravici ti povem, da te tvoje ravnanje ni vredno. A prav imaš. Čeprav ti ne pritrjujem, vendar ne morem izbrisati spominov na zadnjih dvajset let.«
Nekaj minut po tem razgovoru je šejk zapustil šotor in stopil v temno noč. Počasi je hodil med kolibami, izpregovoril nekaj besed z domačinom, ki je stal ra straži, obstal nato pred svojim lastnim šotorom in se zastrmel v zvezde. Perzijski pes, ki je, kakor zmerom, spal pred vhodom, je vstal in mu porinil svoj vlažni smrček v roko.
Er
*
51
Rekonvalescent bo takoj občutil osvežujoče delovanje dragocenega »4711«, tega žlahtnega in pristnega Eau de Cologna kot posebno blagodat. Vdrgavanja s »4711« povzročajo prijetno ohlaje' nje in trajno poživljajo organizem Ovlaženje čela, senc in tilnika s »4711« prijetno osvežuje. Vdiha--vanje aromatičnega vonju in polaganje robca, nas močenega s »4711« na čelo, hipoma ublaži glavos bol. S pršenjem »4711« se čisti zrak in se pos vzdigne razpoloženje pacijenta.
■»4711« se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih za> Prtih steklenicah z modro^zlato etiketo. Da ne dobite potvorb, odvrnite odločno odprto steklenico.
6au oCogne

677


V neizmerni žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojih otrok in drugih sorodnikov prežalostno vest, da je moj nad vse ljubljeni, nepozabni soprog, oče, brat itd. gospod
Ivan Varšek
posestnik in gostilničar na Raki
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 3.45. uri popoldne v 66. letu svoje starosti za vedno zaspal v Bogu.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v sredo 4. marca ob 9. uri izpred hiše žalosti na tukajšno pokopališče. — Sv. maše zaduš-nice se bodo brale na Raki.
Raka, dne 1. marca 1931.
Marija Varšek, soproga; Ivan in Franjo, sinova;
Anton in Franc Varšek, brata; Ivana Veranič, Frančiška Kumelj, Marijana Praček, sestre.
•Magistra
pharmaeife
pri gg. zdravnikih dObro vpeljanega, ki bi svoj svobodni čas vporabil za propagando kemijsko - farmaceut-skih izdelkov domače tovarne, iščemo. — Ponudbe z zahtevo plače poslati na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 86«.	3517
P KIH R A fc I TE
denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, železne konstrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone in temeljne zidove, napeljave iz cevi s svetovno priznanimi
v n v
amerikanskimi azbestno nitkastimi izolacijskimi produkti. The Continental Products Con Euclid, Ohio U. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka
PET F. K ŽITNI K,
splošno kleparstvo in instalacija strelovodov
LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146
FRANC FUJAN
krovstvo
LJUBLJANA, Galjevica št. 9 pri Dol. kol.
Izvršuje vsakovrstna krovska dela m v to stroko spadajoča popravila. Cene soliins.
lOama
srednjih let, čedna, pedagogično izobražena, s trgovino in premoženjem v gotovini želi častnega znanja z značaj-nim gospodom Ponudbe s sliko in polnim naslovom pod >Hier fremd« na oglasni oddel. »Jutra«.	3514
KONKURS
Uprava bolnice »Kruševacc u Podgorici raspisuje konkurs za popunu dvaju upraž-njenih mjesta kvalifikovanih bolničarki-nudilja i jedne kuvarice.
Bolničarke-nudilje po mogučstvu da imaju dužu praksu u babičluku i radu na hiruškom odjeljenju.
Molbu so svim dokumentima po čl. 12. zakona o činovnicima odmah uputiti Upravi bolnice u Podgorici.
Nastup službe je odmah.
Iz kancelarije Uprave bolnice „Kruševac"
Br. 197 od 26. II. 1931. g. 3521
POHIŠTVO
SPALNICE iz trdega in mehkega lesa kakor tudi drugo pohištvo za opremo stanovanj Vam nudi po najnižjih konkurenčnih C6D&h
MATIJA ANDLOVIC
strojno mizarstvo, Komenskega nI. 34, Ljubljana. Vabim na ogled brezobvezno. 89
Zahvala
Za vse izraze sočutja ob britki izgubi našega ljubega očeta, gospoda
lir M ala
progovnega nadzornika v p.
vsem onim, ki so se ga spomnili v bolezni in smrti ter ga spremili k večnemu počitku, izrekam tem potom v imenu naše rodbine iskreno zahvalo.	3515 Bajec Leopoldina.
se dobiva povsod, steklenica 16 Din
Po pošti razpošilja: laboratorij ALGA, Snšak 4 steklenice 77 Din, 8 steklenic 131 Din, 14 steklenic 205 Din, 25 steklenic 320 Din.	95
(S)®
kupite, dokler je zaloga, in sicer najmodernejše spalnice, jedilnice iz vezanega lesa kakor tudi iz trdega lesa; kuhinje in drugo pohištvo 10—20% ceneje kakor prej; za delo se jamči
ANDREJ KREGAR IN SINOVA
ST. VID — VIŽMARJE pri kolodvoru.
3462
Pozor vsi, ki boste letos zidali!
Vsi, ki potrebujete ali boste rabili za svoje nove stavbe vrata, okna. izložbe ali opremo za trgovine itd., obrnite se na tvrdko:
FRANC ZA VODNIK, spec. delavnica za stavbno mizarstvo v
ST. Vidu nad Ljubljano. Nudim Vam brezkonkurenčno blago, kakor tudi cene, solidno in točno postrežbo! Proračuni brezplačno!	3480
Mreže za ograje
in sejanje — različnih dimenzij — se dobijo po zmernih cenah, kakor tudi vsa ključavničarska dela solidno in ceno pri:
IVAN LUZNAR, ključavničar, LJUBLJANA, Poljanska cesta St 69
I
%Zhampicn
vodilna $oec<ca se dobiva poomodt
Generalno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: ROBERT WEINBERGER D. D., ZAGREB. GAJEVA UL. 10.
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka besedo I Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristoibma za šifro 5 Din Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v LJubljani. 11842.
Ha&tovi matih o$tcu>ov
ta druge informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici > JUTRA« v
fSrhovliah
V biši g. dr- Baumgartner}*.
Male oglase ln inserate naročajte v naši oodru^rifrf.
'Ui
Z7 garrgg
Drž. vpokojenca
inteligentnega iščemo za delo sluge v kemičnem laboratoriju. Prednost imajo orožniki. Ponudbe na ugi »ddelek »Jutra« pod S fro ^Vpokojenec«.	90S31
Tajnika
rpokojenca, vajenega pisalnega stroja, sprejme Strokovna zadruga zidarskih mojstrov v Ljubljani. — Prošnje je vložiti do Ine 7. marca opoldne. Ponudbe m oglasni o<ldelek »Jutrac pod šifro »Tajnik«. 9104-1
Učenca
vjl delikatesno trgovino s predpisano šolsko izobrazbo, zdravega in pridnega, sprejme A. Terčou, Kranj, :»Prl Pušča vaikuc. 902G-1
Orodnega ključavničarja
za fina prirezila in štanca-no orodje, popolnoma samostojnega, ki je tudi vešč icaljenja, išče tvorniško podjetje v Sloveniji. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Orodni ključavničar«.	8890-1
2 raznašalki ali raz-našalca zelenjave
proti plači po dogovoru sprejme takoj v službo Cepon, Jesenice. S798-1
Pridno dekle
ki zna kuhati in opravljati ■vsa gospodinjska dela_ — 8 hrano in stanovanjem .sprejmem takoj v trgovsko hišo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna«.	£919-1
Prodajalka
jrcešane stroke, srednjih let dobi takoj mesto samostoj ne voditeljice manjše podružnice v neposredni bližini Ljubljane. — Prednost imajo one z dežele. Zaželeno 5—10.000 Din kavcije. Ponudbe pod *S S 20« -ia oglasili oddelek. sJutra« 9439-1
Učenko
s primerno šolsko naobraz-ho sprejme delikatesna _ trgovina II. Ravtar, Ljubljana, Stari trg štev. 19.
9427-1
Učenko
sprejme damski modni atelje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9434-d
Natakarica
poštena in čedna, ki razume kuhanje, dobi v kavarni službo. Ponudbe s priloženo sliko je poslati na 'podružnico sjutras v Celju r>od značko Nastopim takoj«.	9389-1
Čevljar, pomočnika
sa popravila, sprejme takoj v stalno službo Anton Jlabjan, Jesenice. 9391-1
Poceni šiviljo
;šf-em za dom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.	9411-1
Natakarico
event. začetnico, pošteno, zdravo in prijetne zunanjosti, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek :»Jutra- pod " šifro »Čedna natakarica«.	9400-1
Kuharico
».a gostilno, ki bi opravlja-*a še druga dela, sprejmem »akoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ^Kuharica 83«. 9401-1
Uradnico
r govora o začetnico sprejme takoj mizarstvo »Sava« v •Kolodvorski ulici štev. IS 9459-1
Postrežnico
■za pom: vanje kuhinjske pohode sprejmem za popoldan od 1. do 3. ure. — Zglasiti se je v restavraciji na Taboru. 9451-1
Boljšo natakarico
za kavarno in slaščičarno v Hercegnovem (Dalmacija) sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Plačilna na ta karica«.	9419-1
Prodajalko
starejšo, vsestransko Izobraženo, zmožno hrvaščine in nemščine, sprejme takoj za čas sezone Grand botel kot skladiščarko. — Izrecno samo pismene ponudbe s sliko in prepisi spričeval na naslov: D. Sparhakl, Celje-Breg.
9405-1
Brivski pomočnik
prvovrsten in soliden, ki zna tudi i z b o r n o striči dečje frizure, dobi mesto. Vstop in plača po dogo*"-ru. — Ponudbe na natloiv Engelbert Franebetti, Ljub-liaiia. Dunajska cesta S1 9446-1
Mesar, pomočnika
dobro izurjenega in prostega vojaščine sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9452-1
Služkinjo
ki zna kuhati in	opravljati
vsa hišna dela,	sprejmem
tako}. Naslov v	oglasnem
oddelku »Jutra«.	9473-1
Trg. pomočnika ali prodajalko
izurjeno v papirni, galanterijski in knjigotrški stroki, sprejmem. Ponudbe 9 prepisi spričeval in sliko na oglasni oddelek Jutra pod »Št. 247«. 9480-1
Šivilj, pomočnice
spretne sprejme v trajno delo modni atelje Seljak, Gradišče 10.	9444-1
Natakarico
mlajšo in agilno, zmožno nekaj kavcije, po možnosti z osebno pravico, takoj spreim-em za samostoino vodstvo gostilne in kuhinje na račun. Točne ponudbe na oglas-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Bližina Ljubljane«.	9450-1
Učenko
sprejmem v trgovino špecerijskega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »JutTa« 9462-1
Starejša kuharica
varčna in čista, dobi takoj mesto pri fin. kontroli Prednost imajo one, ki so že služile pri fin. kontroli ali orožnikih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »čista in varčna«. 9482-1
Učenko
sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Prednost imajo tisto, ki so že malo vpeliane v trgovini. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Učenka«.	9485-4
Služkinjo
zmožno vseh hišnih poslov sprejmem s 15. t. m. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«.	94S7-1
Kroi. pomočnika
za velika dela sprejme takoj Franjo Diaeci, krojač. Sv. Jedert, pošta Laško.
9510-1
Potnike
poštene iD agilne, za prodajo prvovrstnih »Pfaff« šivalnih strojev in »Puch« koles sprejme tvrdka Ign. Vok, Ljubljana. Podružnice Kranj, Celje in Novo mesto 9192-5
Fiksum in provizijo
dobe v manufakturi verzi-rani potniki za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici in vsej Dravski banovini. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Fiksum«.
8066 5
G. Th. Rotman:
Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski
(Ponatis prepovedan.)
Denar ne igra
nikake vloge
samo imeti se ga mora!
Kdor potuje z ljubeznijo, za tega je za vedno končal boj za eksistenco. — Pletenine, srajce, obleke, čevlji in galanterija gre vedno v kupčijo. Zaupljivi potniki imajo prednost. — Zastopstvo vezano z eksistenco za leta naprej. 1. razpošljalnioa Šapira. Mi-klošičeva cesta štev. 14.
9464-5
Potnik
obenem organizator, ki že več let potuje po vsej Slo veni ji in Hrvatski, v vseh strokah izvežban in dobro vpeljan, z najboljšimi 'e-ferencami. išče proti fiksni plači in dnevnicam stalno službo za takoj. Le ugled ne in konkurence zmožne tovarne ali velefirme naj vpošljejo svoj naslov na oglas, oddelek »Jutra« pod »Popolnoma zanesljiv potnik«.	9465-5
Potnika
agilne ga in v Sloveni^ vpeljanega sprejme proti proviziji in dnevnicam re-nomirana veletrgovina s špirituozami. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Spirituoze«. 9477-5
Čamernikova šoferska šola
Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-Auto). Prva oblast, koncesijonirana. — Prospekt zastonj. Pišite ponj! 251
Italijanski jezik
poučujem in obavljam trgovsko italijansko korespondenco. Ponudbe pod »Italijanka« na oglas, od delek »Jutra«.	8526-4
Sedmošolec
ki je tudi vešč risanja, violine in klavirja, bi in-štruiiral nižješolca v vseh predmetih. Dopise na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Sedmošolec«.	9457-4
Inštruktorja
ki govori tudi nekoliko češko, iščem za latinščino, matematiko im geometrijo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Inštruktor«.
9448-4
Inštruktorja
iz francoščine, želi peto-šolec. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9495-4
Nemško govoriti
se vsakdo hitro nauči po moiji metodi. K .Ljutova, Poljanska cesta št. 13/TII. Prijave med 12. in 5. uro.
9502-4
5.
A tisti mah sva od strahu oclrevenela. Le pomislite: tik pred nama «o se bilke razgrnile in pokazal se je debela, hudobna glava mnea Buca. Verjemite mi, komur se prvikrat v življenju pripeti taka reč, tistega mine smeh in vse!
tl'4
Kot inkasant
ali kaj sličnega iščeim službo. — Položim 40.000 Din kavcije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9443-2
Knjigovodinja
samostojna, z večletno prakso, znanjem slovenskega in nemškega jezika ter korespondence, želi premeni'! mesto. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točna«,	9429-2
Frizer
ki striže in ondulira ter pomaga tudi v moškem od delku, išče službo v Ljub Ijani ali okolici. Naslov: Vinko Gortan, Dubrovnik 9 Križ, Dalmacija. 9426-2
Inteligentna gdč.
zmožna srtirojepisja, perfekt-na v govoru in pisavi v slov..hrvatskem in nemškem jeziku, dobra računarka, išče mesto kot začetnica v pisarni, ali kot blagajni-čarka. Cenj. ponudbe pod iBr. 30« na oglasni oddelek »Jutra«.	9425-2
Gospodična
zmožna vsega gospodinjstva išče mesto pri starejši boljši obitelji brez otrok, ali pri starejšem gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna gospodinja«.	9402-2
181etni fant
zdrav, močan, pošten in razumen, išče kakršnokoli službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9421-2
Strojnik
antialkoholik, z dolgoletno prakso pri parnih strojih, Dieselmotorjih, v mlinu, tovarni, elektr. centrali in žagi, dober strokovnjak, vešč tudi Lanu lokomobil, išče primerno službo. Martin Popp. strojnik. Stara Pazova, Srem.	9422-2
Blagajničarka
stroieoiska
po možnosti prodajalka — išče mesto. Ceniene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Vestna 54«. 9454-2
Zanesljiva gdč.
stara 26 let. zmožna poleg slov. tudi nemškega jezika perfektno. deloma tudi ansieščine. išče službo blagajmičarke v trgovini ali kavarni, event»elno gre k otrokom, ali privatno k boljši obitelii. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Vseskozi poštena«.
9455-2
I
J
OBNOVITE SREČKE!
čas za obnovo je samo do 5. t. m. Od 6. t. m., to je
od petka dalje, bomo prodajali neobnovljene srečke novim igralcem in opozarjamo na to vse one, ki hočejo še v tem kolu igrati.
ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. Z O. Z.
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 19
Kot opekarski
poslovodja
išče nameščenje strokov njak, ki dobro pozna -<tro-je. ima večletno prakso in večletna »pričevala. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	9453-2
Kontoristinja
perfektna v slovenščini, nemščini in italijanščini, išče primerno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kontoristinja« 9466-2
Sedlar, pomočnik
vesten	in izurjen, želi pri merne	zaposlitve. Anton Zgonc. Badlek 11 pri Rakeku.	9469 2
»Laborant analitik«
z 12letno prakso, vešč -ud ninskih in kovinskih ana liz. želi premeniti službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kemik«.
9499-2
Brivski pomočnik
mlad. dobro izurjen v moški stroki ter bubi štuca-nju, želi službo. Cenjene ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Marljiv«.
9517-2
Gospodična
z dobrim spričevalom, znanjem hrvaškega in nemškega jezika, perfektna v šivanju in likanju perila, ki ljubi otrok", želi mosta pri boljši rodbini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9515-2

Špecerijska oprava
kompletna, za 2 manjša ali 1 večji lokal, ugodno prodam — tudi na obroke. Event. tudi posodim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prilika 51«.
8851-6
Puhasto perje
Čisto, čuhano. kg po 48 Din druga vrsta po Din 38 kg. čisto, čohano, kg po 48 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem pov zetju L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82. kemična čistilnica perja.	362
2 zlati moški uri
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
9398-6
Otroški voziček
iprroda Breznik, Križevnišks ulica 7/n.	9458-6
Otroški voziček
Športni ter otroško pele-rinco prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9468-6
Pas za narod, nošo
100 let star. naprodaj. — Ogledati med 1. in 2. nro. Naslov v oglasnem odd°lkn »Jutra«.	9470-6
Goerz Tenax
4 'A x 6. zelo dobro ohranjen, z objektivom Dogmar 1:4.5. 3 dvojne kasete za plošče, kaseta za film. v usnieni torbici, ugodno prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Goerz Tenax«. 9506-6
UitdU
Nov radio
štirieeivni, za vsako sprejemljivo ceno naprodaj v buffetu na Celovški cesti, nasoroti pivovarne Union.
9476-9
•'t
Kapitalista
iščem za tvorniško podjetje t več podružnicami. Osebno udejstvovanje po dogovoru ni izključeno. — Ponudbe pod »Sigurnost« na oglas, oddelek »Jutra« 9278-16
Družabnika
s kapitalom pod vsakimi pogoji, ki bi se stavili. išče dobro vpeljana ln dobroznana knjigoveznic* v Skoplju. Naslov Doka Radevlč, knji-govezac, Skoplje. Kr. Marije ul. 6 9237-16
IHUMa-
Avtomobilisti
ne vozite z razdrapanimi hladiči, katere edino stro-kovnjaško in hitro popravi in renovira tudi vse vrste blatnike, priznana klepar ska delavnica Gustav Puc. Ljubljana. Tržaška cesta.
8831-10
Schasijo
uradno preizkušeno, t nosilnostjo 3 ton. motor na 6 cilindrov in za katero prodajalec jamči za naved bo porabe pogonske snovi, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Schasija«.	9296-10
Avto
mali. lahkotovorni, v voi-nem stanju, zelo poceni prodam Ponudbe na jgl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 8000«.	9478-10
Kupim
Železno blagajno
dobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na naslov Štefan Plut. sreski tajnik. Kranj 9295-7
Srečke, delnice in obligacije
Kupuj* Upravništvo Merkur Ljubljana Selenburgova nI. št 6/IL	8782-7
Staro železo
baker, medenino, svinec ln vse druge stare kovine kupuje Stupica Franc, ie-ieznina v Ljubljani. Go-sposvetska L	2920-7
Otroški voziček
dobro ohranjen kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Otroški voziček«.	9416-7
Garnituro avtogume
(Luftkamerreifen). dimenzije 686 X 90 in 770 X 140, v dobrem in porabnem stanju kupim. — Ponudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod značko »Avtogume«.
9297-7
Električno rišo
kupim. Ponudbe na ieli-katesno trgovino v Gradišču št. 4 — Ljubljana.
9463-7
Srebrne krone
staro slato Id srebro
s u p o j e Rafinerija dragin kovin. Ljubljana, Ilirska uMca 36. vhod is Vidiv danske ceste pri goet.ilnI M ožina.	70
Vridflki
Ajdov med
(pitanec) po 15 Din kg, jamčeno pristen, od 5—SO kg po povzetju razpošilja Simon Kovačič, Kukava, pošta Juršinci pri Ptuju.
9392-33
300 hI belega vina
dobrega, postavljeno na kolodvor po Din o liter proda Franc Metličar, Luterje, pošta Ponikva ob juž. _že-jeznici.	9395-33
!7f
Stavbno parcelo
700 ali 1400 m», v bližini nove cerkve v šiški prodam. Poisve se v Spodnji Šiški, čemetova ulica 32/1 9156-20
Stavbišče na Bledu
ob jezeru kupim. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Bled 88«.
9388-20
Več hiš in vil
v Ljubljani in okolici ima naprodaj Društvo hiša<b posestnikov, Ljubljana — Salendrova 6.	9340 20
Dvodružinsko hišo
v najbližji okolici Ljubljane kupim takoj. Ponudbe na naslon: Avgust Pegan, Škrabčeva ulica štev. 31.
9417-20
Vilo v Zg. Šiški
št. 100, enon?dstropno, z dvemi štirisobnimi stanovanji, kuhinjo in kopalnico, 1 enosobno stanovanje s kuhinjo in vsemi pritikli-nami; parket, elektrika in vodovod v iiiši, poleg je 1700—1800 m' vrta. po zelo ugodni ceni prodam. Vila se nahaja na najlepši točki, posebno pripravna za zdravnika ali zobozdravnika. — Pojasnila istotam! 9430-20
Posestvo
v ravnini, 14—20 oralov veliko kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
»474-20
Vogalno parcelo
1300 m' veliko, v najlepši solnčni legi Podrožnika — bližnji mestni del — prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Davos«.	9500-20
Parcela
1191 mJ velika, v lepem kraju, 100 m oddaljena od Dunajske ceste proti Po-savju. naprodaj po 40 Din m1. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9493-20
Hišo ali parcelo
kupim v centru mesta. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »83«.
8623-20
Cnonadstropno hišo
pripravno za trgovino ali obrt. <redi mesta zelo po voijno prodam. Pojasnila daje iz prijaznosti dr. K'im batovič. Maribor. Kralja Petra trg 1.	9508 20

Hrastove podnice
kupim večjo množino 2.65 in 2.55 m dolgih, 43 mm debelih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najnižja cena«. 9396-15
V^vu^em
Gostilno
dobro idočo iščem v najem v Ljubljani ali na periferiji. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« ood «ifro »Gostilna 42«.	9365-17
Veliko delavnico
ki ima poleg tudi veliko zaprto šupo. zelo priprav, no za mizarja, čevljarja, ključavničarja ali kleparja, ob glavni cesti na Prim skovem oddam v najem. Pojasnila daj« A. Kern, Kranj.	9300-17
Pekarno
dobro idočo. na prometnem traju vzamem v oa-jem pod ugodnimi pogoji, ali vstopim kot poslovodja Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9268-17
Trg. poslovodja
da 1000 Din onemu, ki mu preskrbi stalno službo v kaki podružnici, ali pa na dobrem prostoru trgovino v naiem. Ponudbe na oglas. odd"Iek »Jutra« pod šifro »Zadnji marec«. 9431-17
Pekarijo
s stanovanjem v hiši oddam v najem neoženjene-mu pekovskemu mojstru. Ponudbe na naslov: Anton Presterl, Ljubno 71, pošta Podnart.	»403-17
Gostilno
v zelo prometnem industrijskem kraju Slovenije oddam v naiem. Reflektan-ti, ki razpolagajo s primernim kapitalom in oseb-no pravico, naj pošliejo ponudbo na oelas. oddelek »Jutra« pod šifro »Gostilna v najem«.	9484-17
Pekarno
dobro idočo. i stalnim-' odjemalci prodam z inventarjem. Eksistenca sigurna Dragutin Lach. Zlatar — Hrvatsko	9481-19
fUmevon)u
2 stanovanji
i poslovnim; prostori za trgovino ali vbrt -akoj -d la društvo posestnikov — Salendrova 6.	9341-21
Solnčno stanovanje
dvosobno, v prizemlju >d dam blizu vladne palače za a-pril Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 9291-21
Stanovanje
sobe in kuhinje iščem za mesec maj Ponudbe pod »Dve osebi 36« na oglasni oddelek »Jutra«. 9136 21
Stanovanje
2—1 sob. v centru mesta, za maj išče družina štirih ■»draslih oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« ood »Plačam tudi naprej«.
9379-21
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kabineta, kuhinje z balkonom in pritiklin, oddam s 1. majem ali 1. junijem lru-žini brez majhnih otrok. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9435-21
1-2 sob. stanovanje
s pritiklinami. solnčno in zračno, išče zakonski oar brez otrok za stalno za mesee april ali maj Po nudbe pod »Mirna za^if) ca« M oglasni >1 elek »Jutra«.	9406-21

Trgovino
z mešanim blagom, iobro vpeljano, z vso zaiogo. inventarjem in koncesijo prodam v lepem industrijskem in letoviščnem Kraj.i na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 93G4-19
Mizar, delavnico
in stolarno. z vsemi stroji, vredno 80.000 Din. prodam za 40.000 Din. ali pa sprejmem družabnika. Delavnica je dobro vpelia na in na zelo prometnem kraju. Dopise na naslov: Bučič. poštno ležeče. Nova Gradiška.	9292-19
Mesnico-stojnico
na periferiji Ljubljane prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8726-19
Mesto natakarice
v boljši gostilni, oziroma vinotoču išče gospodična — ali vzame isto na račun, ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Lokali« Položim kavcijo. 9437-19
Starejša trgovina
sredi Ljubljane takoj naprodaj. Pismeme ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj 120.000 Din« 9397-19
Lokal za odvetniško pisarno
(3 sobi*) blizu sodišča iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »T. L.«
9412-19
Lokal z vinotočem
delikateso in trafiko, brez inventarja oddam s 1. aprilom ob prometni cesti. — Poleg lokala je treba prevzeti tudi enosobno stanovanje in klet. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 9460-19
Trisob. stanovanje
s kopalnico in solnčno verando in vsemi pritiklinami oddaon v dve leti stari hiši za maj termin. Avto postala pri hiši. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.
9461-21
Stanovanje
3 6ob in vseh pritiklin iščem. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 60« 9496-21
Stanovanie
1 sobe in pritiklin išče tričlanska družina. — Ponudbe pod šifro »čisto« na Ekspozituro »Jutra« — Ljubljana VII. 9475-21
Trisoh. stanovanie
po možnosti s kopalnico, išče dvočlanska družina v centru mesta za avsust. — Ponudbe na oarlas. oddelek -Jutra« pod šifro »Z.ines-liiv nlačnik«.	9490-21

Zlata zaoestnica
je bila izgubljena n3 poti od Kongresnega trga. po S»lenburgovi in Knafljevi ulici. Ker je drago spomin, nrosim poštenega najditelja, da jo proti primerni nagradi odda na naslov, ki ga pove oglasni oddelek »Jutra«.	9497-28
<i fl A
2 gospoda ali 2 gdč.
sprejmem v vso oskrbo » Skofji ulici 13 — par"«r.
9346-23
Veliko prazno sobo
separirano in z elektriko, sredi mesta oddam takoj solidni osebi. Naslov nove oglasni oddelek »Jutra«.
9329-23
Mesečno sobo
v bližini mitnice na Celovški cesti išče boljši gospod s 1. aprilom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »štev. 333.23« 9323-23
Sostanovalca
ia hrano in stanovanje sprejmem » čisto sobo * po <ebnim vhodom in elektriko Skupno 650 Din Poi»ve «e v restavraciji »Soča« na Sv. Petra cesti 5 9177-23
Sobo
povsem peparirano oddam Zavrti-Sketova ulica št. 5 (za ubožnico).	9441-23
OpremHeno soho
z eno ali dvema posteljama oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 9407-23
Sobico
oddam s 15. majrejn v Rožni ulici št. 3/1. 9438-23
OpremHeno sobico
išče uradnica. Ponudbe nn oslas. oddelek »Jutra« pod »Snažna 333-.	9467-23
Prazno sobo
s parketom in posebnim vhodom oddam. — Istotam oddam tudi opremljeno so bico, ves dan odsotnemu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	»415-23
Prazno sobico
s posebnim vhodom in elektriko oddam solidni gospodični v Bohoričevi ul. 29.
9408-23
Dva gospoda
spre imeni na Sv. petra e. št. 78, dvorišče. »440-23
Sobo
s posebnim vhodom, event. s hrano oddam gospodoma v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9492-23
Mesečno sobo
s posebnim vhodom, išče gospodična. — Ponudbe na oglas, »ddelek »Jutra« pod »Solidna 222«.	9410 23
Preprosto sobo
blizu bolnice oddam ves dan odsotnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	9471-23
Prostorno sobo
»olnčno. s strogo posebnim vhodom, uporabo ko palnice. zajtrkom in vsem komfortom oddam po nizki ceni s 15. marcem boliše-mu gospodu. — Pogledati: Knle7,i!a. Zelena pot 4 — vila Kanaria.	9479-23
Sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem o-ddelku »Jutra« 9503-23
Opremljeno sobo
s hrano iščem za takoj v Vodmatu ali kje blizu. — Ponudbe oddati pri vratarju »Saturnus«. 9504-23
2 sostanovalki
sprejmem v Hrenovi ulici št. 14, pritličje. 9505-23
Dva gospoda
sprejmem s 15. t. m. v lepo in zračno sobo na <-ta.novanje z zajtrkom. — Vaslov v oglasnem oddelku "»Jutra«.	9491-23
fktpifi
»Primorka 36«
IMjhrit* pismo takoj.
9309-24
Lenčka
Že 6 tednov izven službe, ista bolezen kod Tvoja pred nekaj leti. Hvala M. za poslano! Želel bi govoriti. Bodi pridna! Poljube — M.
9404-24
»Zdenka I«
Prosi lepo, da dvignete pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod Vašo šifro.
9483-24
Anica 34
pridem v petek in bom čakal na dogovorjenem prostoru.	»486-24
Obrtnica
stara 35 let, ne po svoji krivdi ločena, želi znanja s 45—50 let starim gospodom. Dopise prosi na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Obrtnica«.
9518-24
Gospod Petek
Lepo prosim za cen. Vaš naslov. Zlata duša, usmilite se! — Banka Slavija.
9514-24
V celjski podružnici »Jutra«
je dvigniti sledeča pisma:
Kmalu odpotujem. Lago di Como. Orodni ključavničar Oskrbnica, Pomočnik 1000 Pošten in diskreten. Poštena in pridna. 15 Pridna in zanesljiva. Singer. Takt Takojšnje plačilo, Valija. Žalec.	9513-24
Slike za legitimacije
izdeluj«- najhitreje Hug>i. Hibšer fotograf Ljubljana Sv. Petra cesta 25. 85
Uniforme
Dežne plašče, vse potreb ščine v zalog: Simon Kli manek, Selenburgova ul. 6.
106
Čebelarji!
Vse čebelarske potrebšči ne flobitt najceneje pri Fr. Stupica, železmna. Ljubljana. Go&posveiska c. L	5637-30
Likanje
moške in damske obleke 18 Din, obračanje 300 Din Garderobo najhitreje zlika, kemično očisti in pošlje Valet Express, Ljubljana, Stari trg 19. Stranke lahko počakajo na likanje in čiščenje v posebni čakalnici Predno prečitajo dnevne novice, je obleka gotova. Likanje in čiščenje klobukov.	9498-30
Pozor!	Pozor!
Slezijski premog
dokler traja zaloga po r.ni-žani ceni. kakor tudi trboveljski premog in lepa, suha bukova drva nudi R. Velepič, Ljubljana VII — Sv. Jerneja 25. 9477-30
1 r$ l* i j t rt
Klavirji
planini, harmoniji se strokovnjaško popravljajo in najčistejše uglašu-jejo. Tovarna klavirjev B. Warbinjk. LJubrana. Gregorčičeva 5. 9198-26
G. Josip Lešnik
se pozivlje, da nemudoma vrne kolekcijo in se javi sam. da se izogne posledicam. Obenem izjavljam, da g. Lešnik ni več moj ja-stopnik in ne bom priznala nadaljnjih njegovih naročil. Marija Fronner, modi-stovske potrebščine na veliko, Ljubljana. Kapiteljska ulica 7.	9501-31
Preklic
Preklicujem vse žal besede, ki sem jih izrekla napram gosp. Ivanu Žagar, ker so iste neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Helena Mirt Vaše pri Medvoiah.
944 7-31
1.
Osobito
gospodinjam
se nudi ugodna prilika na prostovoljni javni dražbi, v četrtek ob 9. uri. ▼ Kapiteljski ulici št. 3 — dvorišče, levo.	9472-32
iZVANREDVA PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta«
feciranom madracom, ze-o praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe^. in potujuče osobe stane samo Din 390.—« Razpošiljam po poitne« nom povzetje.
Lesena patent postelja.
zložil"'*, s tapeciram« madracom. zelo praktična. slane samo D 280.
Potem imam veliko za« lo?o	čisto čofca-
nog perja kg po D 48—, druga vrst kg po D 38—, čisto belo gosje kg po
D 130___ in čisti puh
kg po D 250—. Razpošiljam po poštnem po< vzetju. Modroci punjeni z volnom staneiu samo
Din 750---
L. BROZOVIC. ZAGREB Ilica 82.
Zakoni
v slovenskem jeziku, ki so važni za sodnike, notarje, odvetnike in druge javne urade
Zakon o javnih notarjih, broš. 24 Din, vez. 36 Din. — Zakon o zemljiških knjigah in zakon o notranji ureditvi, osnavljanju ia popravljanju zemljiških knjig, broš 36 Din, vez. 48 Din. — Zakon o občnem upravnem postopanju, broš. 36 Din, vez. 46 Din. —
Vsi bi zakoni se naročajo v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani,
šelenburgova ulica 3. ali pa pri njeni podružnici v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
Antiseptično preparirana
čuvajte svoje največje blago —
ZDRAVJE! Dokazano najbolj dovršena.
Modroce
predeluje in	očisti Zimo
na specialnem	stroju samo
Rudolf Sever.	Marijin trg
št. 2.	129-30
Knjigovodja-
bilancist
s permanentno devetletno prakso samostojen korespondent v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem jeziku želi stalno nameščenje v Ljubljani. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Stalnost-Ljub-Ijana«.	3518
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog in brat, gospod
Diego Imperiali
posestnik in gostilničar na Grabah pri Središču,
v ponedeljek, dne 2. marca t. 1. v starosti 38 let, po mu-kapolni bolezni Bogu vdan v Gradcu preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v Središču, v četrtek, dne 5. marca ob pol 15. uri.
G rabe pri Središču, dne 2. marca 1931.
MARIJA IMPERIALI, žena; MARIJANA IMPERIALI, mati; SEFARIN, EDVARD, PAVEL in ADOLF, bratje; DOMENIKA, JOSEPINA, KARME-LINA, sestre, in ostali sorodniki. 4056
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra< Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za Interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.