List 24 m v lecaj j i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. N&ročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ,, Novic Io ubij ani 22. oktobra 1897. m Politiški oddelek. pT> \J Avstrijska kriza in Madjari. Na političnem horizontu se prikazujejo znaki, na-ř. anjajoči važne in dalekosežne dogodbe. Čuje se in to čelalje pogosteje beseda „St^itsstreich", in sicer ne morda samo iz ust političnih diletantov, kakršni sede v poslanski sborwci, ampak celo iz ust povse resnib poiitikov. Saj i tud* razmere tako ^-noHne, da ríhče ne ve, kako pa fc jih poravnati in urediti. Zadnje državnozborske volitve so pripeljale v par lament novih mož in vse sili na to, da se že končno žene našo državo nad trideset let pretresujoče narodnostno vprašanje, Slovanov ni več močno prezirati in jih pritiskati ob zid, kakor dosedaj ; prišli so naposled do ve-Ijave tudi v zbornici in nobena vlada jih ne more več prezirati To je podkopalo dosedanje nemško hegemonijo in ker so Nemci izprevideli, da si je ne morejo več ohraniti. da je konec njih prevladi v naši državi, zato bo se lotili najskrajnejše opozije, fa katere se je rodila sedan j a kriza. Vlada se ne upa, pretrgati več stoletne tradicije in r nakrat, takorekoč čez noč, inavgurirati nov siscem. Nemcem, on hoče Badeni nima namena, vladati proti toda vsa njih prizadevanja so se izjalovila. Badeni se ni udal. v Zdaj je Badeni pričel radi tega v največjo stisko. Razne desnici pripadajte stranke, so mu postavile nož na vrat in mu zagrozile, da mu ne votirajo provizorne nagodbe z Ogersko. Izbirati grot Badeni nima kje. Odprta mu je le pot porazumljenja z desnico in začel se je ž njo tudi pogajati, ta pogajanja m imela nspeha, mora ali odstopiti a če ali pa si pomoči z izrednimi sredstvi. In vsa situvacija je taka, da poseže po izrednih sredstvih, ker mu krona ne dovoli odstopiti, saj ga ni moža, kateri ga hotel in mogel nadomestiti. Jedino izredno sredstvo, katero je Badeniju na razpolaganje, pa je sistiranje ustave, bodisi popolno ali vsaj delno. To bi se lahko zgodilo in bi niti ne zadelo ob poseben odpor ako ne bilo računati z Msdjari. Badeni bi lahko podaljšal pogodbeni provizorij z Ogersko in izvršil celo dolgo vrsto svojih načrtov, da se temu ne ustavlja skupno ustavno podlago a vstro-ogersko monarhije tvarjajoči člen XII. zakona iz leta 1867., ka teri določa v svojem 25. da sklepa Ogerska vse, na skupne posle nanašajoče se pogodbe samo z ustavno vládáno Cislitvansko in sicer posredovanjem ustavno ustvar- jenih konstitucijonalnih zastopstev. Po tej določbi bi postala Ogerska tisti dan neod m voditi avstrijsko visna in popolnoma samosvoja država, kakor se od F?mo vladati s pomočjo Slovanov politiko, katera ne pozna ne Nemcev ne Slovanov, napak pravil cislitvanski parlament in to je tista ovira, katera samo idea'ne Avstrijce. kakršnih pa v celi npši širni monarhiji ni najti. se ustavlja vsakemu , Staatsstreich u ", dokler besedila osnovnega zakona drugi kompaciscent se drži to je Ko je Badeni prevzel državno krmilo, je re zglasil, Ogerska. da hoče voditi parlament, da neče vladati v smislu in Vlada je že opetovano mislila na sistiranje ustave po načelih gotovih strank, ampak da hoče stati nad stran- a podaljšanje pogodbe je hotela izvesti s cesarsko naredbo, kami. 0 njega vodstvu parlamenta pač ni vredno govoriti, a bala se je posledic, katero bi to moglo imeti na Ogerskem, ker ga v celem parlamentu ni člověka, kateri bi se dal saj ni nobena tajnost, da se krona brani z vsemi silami voditi, pač pa se Badeni prav močno trudi, da si ohrani personalne unije z Ogersko. neodvisnost in da se vzdrži nad strankami. Zadnji časi so se vršila v Budimpešti mej odločilnim Desnice pripadajoče stranke skušale so že na vse faktorjem in mej merodajnimi politiki nekam pogosta možne načine, da pridobe Badenija na svojo stran j posvetovanja, pri katerih se je mnogo govorilo in pisava 416 madjarskih listov dopušča domnevanje, da se je pri teh posvetovanjih doseglo porazumljenje glede eventuvalnega sistiranja ustave, katero porazumljenje hočejo menda Madjari po svoje izkoristiti. Madjarski listi, na čelu jim merodajni „Pester Lloyd", so namreč opustili deloma prejšnje stališče svoje glede člena XII. osnovnega zakona iz leta 1867. Zdaj / ^ ne zastopajo več nazora, da z odpravo cislitvanske ustave, sp°cijelno cislitvanskega parlamenta, postane Ogerska neodvisna država, katera je samo po personam uniji združena z Avstrijo kar je duhu in besed:1u osuovnega zakona jedino primerno, ampak izbrali so si novo načelno stališče. Madjari pravijo sedaj, da bi se z odpravo cislitvanske ustave, specijelno z odpravo cislitvanskega parlamenta ne pretrgale vse vezi mej Ogersko in CK't/arsko, ampak menijo, da bi tudi nadalje ostale skupne vse tište zadeve, katere določa kot skupne državni osnovni zakon, torej vojska in zunanjepolitične zadeve, pač pa bi se premen*1 n ač;n dogovora mej Cis^tva^ko i u Ogersko. Sedaj je cislitvanska konstitucijonalna vladana država, katera ima svoj parlament, V je jedini pooblaščen p ogajati se z Ogersko glede prispevkov v skupne zadeve in sploh glede vsega, kar je s skupn;mi zadevami v zvezi, ob velja pa samo to, na kar se zdruga i zjedinita oba parlamenta. Madjari konkludirajo sedaj takole: Ako se odpravi cislitvanski parlament, sicer ne preosta te skupnost izvestnih zadev, pač pa izgine tišti faktor, ka-t°.l je jedino pooblaščen in opravičen se z nami glede raznih nagodbenih določb dogovarjať ; i sklepati pogodbe. ^tPw^Ě^'' ižj^B Mffipfr HiPL-J ^ '^MBET ^»ffiflBi LlSpBmg^ v^J^fflK&'z» y * - * * oal „civilnemu" člověku napraviti črevlje W ! t 1 1 če h ote tu Katerega nasčan'U, bi rajši zbeža! i nego se dal vpm<í v cirWško zad-ugo, „kajti tam Cirknici) nho izućeni črevljari", ampak zgolj » prakti cierende Lederer", ve*i*ijo kmetske škornje iz sfabega in sežganega konjskega usnja, pa še te za drag denar; ta draginja naj bi se malo odpravila. Sicer pa, pravi se- dotični najemnik postojinske ;n senožeške grajščine, gajo Cirkničanje preko pravic, podeljenih jim po cestici ; ii hočejo podvreči vse usnaije in črevljarje v vseh trgih do morja. Zabred1' bodo tem potom v hude re^prtije z ondotnimi rokode!c;, pa bodo to sami zakriv'M, segajoč preko svojih mej. Temu bi se najbolje ustavilo, če se jim veli: „Sutor non ultra crepitam nec limites ejus (Dalje sledi.) u da smo pri svojem obrtu trpeli izdatno škodo", prosimo okrožni urad, naj zahteva od vseh črevljarjev in uenatjev na Vrhniki, v Logatcu, v Postojni, Vipavi, Štanjelu, Sene-žečah, Trnovém, Ložu, Spodnj. Nadl;šku, Turjaku, Ortneku, Ribnici, Dobrepolju, v ižanski župni'i in pod bisuiškim samostanom svoboščinske listine, da naj se vsem prepové rokodelstvo, če se ne opravičijo z listinami. Proti tej zahtevi so vzdignile svoj glas vse graj 43 # i tufc áfc - it- ■ f-&&&& tsfist. fc rřufi A &&&& ťt. ítJt, -i". .15 ."Ť. tS i *3 = mi Kmetijstvo. rn UX> » » » sveta Nacionalna ekonomija in kmetijstvo. (D alj e.) Mej raanimi vrst?mi kmetijsí h delavcev stoje nekaj posedujoči kmetijski delavci gotovo najbolje. Ako ščinske gosposke. Ribniška gosposka ja navajala zadružne so marljivi in štedljivi, potem vsaj izhajajo, s Hsoœa si 41» eelo lahko opomorejo do nečega blagostanja. Njih gospodarsko uspevanje je največ odvisno od lastne sposobnosti. Žal, da je ta vrsta delavcev pri nas precej indolentna. Svoj lastni svet obdelujejo malomarno in površno, pa ne isčejo, dokler ni nujno potreba. delà fttótditífiífeífe^^^ «tt^cftdf^fcrtt ^jfcrfctfcdsAdb ^ Poučni in zabavni del. Sreca. Kmetijskim dninarjem, kateri so poleg poslov najbolj odvisni od delodajalcev, se gcdi razmeroma še dosti dobro, ako dobivajo dober naturalni deputat in pravočasno* (Čarobna pripovedka. Češki spisal Julij Zeyer.) (Dalje.) 4 Hitro je šla iz sobe. Šel sem v kopalnico, preoblekel Reformatorji, kateri bi radi pomagali kmetijskim se v zlatotkana oblačila, ki so tam ležala, poškropil se delavcem vseh vrst in jim zagotovili po možnosti ugodno materijelno stanje, povdarjajo, da bi odprava kmetijskih z dišečo vodo. Ko sem se vrnil v sobico, bile so vrtne duri na stežaj cdprte, bobni in rogovi so zagrmeli in dninarjev ne bila na korist kmetijstvu, pač pa zagovarjajo zbor devojk, ki so nosile goreče sveče iz rožnatega voska, odločno, da je v lastnem interesu posestnikov, zagotoviti přišel je pome v sobico. Peljale so me v vrt. Tam je si primerno stalno in zanesljivo število dninarjev. Pred čakal velik zaprt palankin, pokrit s breskovim cvetjem vsem je važno, da ima posestnik — tu pridejo pač samo in srebrno tkanino. Jedna izmej devojk daia mi je zlat veleposestva v poštev — samo toliko dninarjev, kolikor ključ od njega. Znova oglasila se je godba. šumna, oglu- jih more tudi po zimi potrebovati, pred vsem pa mora šujoča. Sužnji, noseči palankin, začeli so stopati, jaz, de- dninar imeti upanje, da se osamosvoji in da si z mar- vojke sè svečami in godci šli smo za palankinom. Vrtna ljivostjo in štedljivostjo pomore do neodvisnosti. Možno pota bila so temna, kajti prastara drevesa, velike ciprese je to na jeden način, na ta način namreč, da dninar in orehi, niso puščali skozi žarkov zvezd. Bilo je, kakor zasluži vsaj toliko, da si sčasoma nakupi nekaj sveta, bi blodili po gozdu. Čem dalje smo šli, tem zamolkleje s katerim stopi v vrsto delavcev-posestnikov. Na ta način glasila se je godba, dokler ni naposled utihnila čisto, bi bilo pomagano posestnikom in dninarjem. Posestnik Tudi devojk bilo je zaporedoma manj, zgubljale so se bi najemal delavce le kadar bi jih potřeboval, namreč po jedna za drugo in sveče njihove so ugašale, toda cesta po zimi pa bi izhajal s posli. Dninarja pa bi upanje, postajala je vendar svetlejša, kajti orehovi gozd bil je leti da postane posestnik, priganjalo k marljivosti in štedlji vedno bolj redek. Naenkrat vstopili smo v ogromen nasad vosti, ker more le na ta način dobiti materijelnlh sredstev breskev, ki je dremal v čarobnem svitu zvez, katerih nisem videl do sedaj še nikdar tako žaréti, tako jasno za svoje osamosvojenje. Ustvarjenje številnih malih posestev, katerih lastniki bi bili zajedno kmetijski dninarji, ni tako težavno, kakor migljati. Rosa je kapala z breskev, so tako bogate cvetele » da so se zdele obdane z i vjem. Nikdar nisem se mnogim dozdeva. Stvar se bode dala izvesti i kadar se interesovani večji posestniki, državna in občinska oblastva prepričajo, da je ta institucija tako v državnem kakor v kmetijskem interesu. Izseljevanje kmetijskih dni- videl krasnejšega prizora. Sredi nasada stala je mala hi-šica, bela kakor lotos, zračna kakor ptičje gnezdo. Lesk na nebu žarečih zvezd odbijal se od srebrnih njenih narjev izvira največ od tod, da ti ljudje sedaj nimajo upanja, da si kdaj opomorejo in si pridobe vsaj nego go-tevost eksi8tence. na milijoni ljudij sten, v katerih so se gledale kakor v vodi. Pred to hi-šico postavili so sužnji palankin Ostal sem naposled sam, vsi sužnji, devojke in godci bili so zginili. Iz palankina zaslišal se je sladki, sanjarski, zamolkli glas Mingein : „Pri cilju sva, v paviljonu, ki se zove : „Sreča v vrtu cvetočih breskev." Vzel sem ključ in odprl palankin. Nekaj kakor blesk belih žarkov padlo mi je v naročje — Mingea zavita v zavoj. Nesel sem jo v paviljon. Stopila sva v malo sobico, tudi v naši državi, katerih sreča in ki se mi je zdela převlečena s tkanim [blagom iz nitek Nujno potrebna je odprava tistih dninarjev, kateri se nemški imenujejo „Einlieger" in kateri žive zgolj ok zaslužku po leti, po zimi pa trpe pomanjkanje. Kmetijsko delavstvo reprezentuje sloj, v kateri spada blagostanje je torej za socijalni in gospodarski razvoj breskovih cvetov m îvia. Poklonila sva se sedemkrat vseh naših razmer največjega pomena. Njih sedanji po- ognjišču, na katerem je gorel mal bledomodri ogenj. ložaj se ne strinja z zahtevami, katera so opravičeni sta Potem sem jej snel zavoj. Oblečena je bila v belo svilo i viti dokaz n rVo so vsled tega nezadovoljni, ni to samo pokrito z breskovimi cveti. Tudi lasje njeni bili so s tem i da so reforme potrebne, ampak tudi na škodo cvetom ovenčani. Na mizici stal je srebrn kozarec z vinom. vsemu kmetijstvu. Miren in zdrav razvoj kmetijstva največje važnosti, zategadelj pa zasluži tudi vprašanje v kmetijstvu največjo pozornost. (Dalje sledi.) delavsko Napila sva se iz njega skupno* „ Sedaj sem tvoja, mož moju, šepetala je Mingea » in pokleknila pred me. Potegnil sem jo na svoje srce. „0 ti sreča v vrtu cvetočih breskev," zaklical sem. Več nisem mogel reči. Skozi okno sijale so zvezde na najino srečo in veja cvetoče breskve, ki je zraven sobice pri oknu stala, za-zibala se je, kakor bi naju blagoslavljala, ko sem nesel 420 za svilnato zagrinjalo, ki je naju skrivalo tudi nasad. Ta ko sem Mingeo pred zvezdami. Sama, sama hotela sva biti, in brez teh torej čudo večnih, svetih svedokov joka ! mislil neprenehoma nánjo; ni i da sem postal raztresen, da sem bilo zane- ki so užé viděli sreče — in toliko marjal svoje dolžnosti, da sem zastal popolnem v studijah Ko se je zdanilo, zbudil me je dež vročih solz, te kočih na moj obraz iz oči Mingee. » čas je, da greš," rekla je ihteč Sreča moja trajala je uže čez mesec, ko se enkrat pripeti, da je obiskal neki modri jan, ki so ga držali občno za svetnika, mandarína Panju. Bil sem prisoten pri mnogih njegovih razpravah. Mej drugim nanesla je „Zakaj me odganjaš od sebe. Jaz ostanem pri tebi. beseda tudi na srečo člověka in na pot, katero je doseči Ali pa sreči !a pojdi z menoj. Nai izvè celi svet o najinej mogoče. Pri tem filozofiškem prepiru, katerega sem po slušal raztreseno, bilo je prisotnih mnogo osob. Po Mingea zbledela je smrtno. Posušila je solze in rekla dolgej razpravi obrnil se je oni modrijan tudi k meni slovesno : tvoja laž pride » > Če potem je življenje moje drago, če ni ljubezen z vprašanjem: „In kako ti, mladenič sodiš o sreči? u te zaklinjam pri najinej sreči i da ne ime moje nikdar v človeškej družbi čez tvoje ustnice. Nihče na celem svetu ne sme niti slutiti najine sreče. Ne vprašaj, zakaj se skrivam. Enkrat zvedel boš to, a mej tem mi zaupaj. Če progovoriš, potem umrjem zgubiš me na veke!" „ Kako morem brez tebe živeti !" » « Vrni se domov. Kadarkoli se ti posreči po noči oddaljiti se, pridi k meni. Pričakovala te bodem vedno, vsak večer, zjutraj se vselej zopet ločiš od mene." Ubogal sem Mingea peljala me je iz paviljona. „Sreča v vrtu cvetočih breskev" k hišici, kjer sem se preoblekel v svoja oblačila, potem me je spremila k vrtnim durim, skozi katere me je bila spustila včeraj Tatarka. Pri durih mi je dala skrinjico iz dragega lesa, vložena z zlatom, posuto z biseri. prvo noč v „sreči v vrtu cvetočih spomin na breskev," rekla je. Kakor v snu korakal sem domov. Mandarinu Panju rekel sem, da sem bil do jutra pri očetu, in verjel je to rad. Začelo se je záme novo življenje 9 polno najviše sreče. Skoro vsako noč ukradel sem se iz hiše mandarínové in letel k paviljonu „Srečo v vrtu cvetočih breskev." Mingea pričakovala me je vedno pri durih. Bila sva potem do jutra skupaj, razkošje, godbe, poezija so nas naslađivale. Takih pesmi, kakoršne je ona pela, nisèm bil slišal nikdar. Pesni njene imele so tako kakor godba posebno, nečuveno obliko, nekaka lepota in priprostost odlikovale so jih. Enkrat mi je dala rokopis sè staro ne- n Poznam jedno srečo najvišo in nečem poznati druge, namreč „Srečo v vrtu cvetočih breskev. u Govoril sem kakor brez uma in čutil takoj glo bokost neumnosti, do katere me je pripeljala strast in nepotrpežljivost. Umel me sicer ni nihče, toda od onega dne začel je mandarin nekaj slutiti in me opazovati. Nisem si bil pa tega prej svest, dokler ni zagrmel ne- kega jutra, ko sem se vračal od Mingee, tako náma n Kam zahajaš noč za nočjo » lahkomišljeni predržneš ? Sluga moj zasleduje te uže deset dni.u Osupel sem kakor omočen. Toda hitro sem se streznil in se zlagal brez zadrege. „No, vedite", rekel sem, „tožisemi po očetu. Vem * da je osamel in bolan, prebijem tedaj noči z njim. Bal sem se vas prositi dovoljenja i da morda ne mislili i da se mi užé ne dopada v našej hiši a n Potem hvalim tvoj prestopek", odgovoril je man dar in laskavo. „Nič ne cenim više kakor ljubezen šino vsko." Bil sem po tej nezasluženej hvali osupnen, a mislim da me je mandarin uganil in opazoval me znova. Ostal i sem tri dni doma, toda četvrto noč bilo je hrepenje moje tako močno, da sem moral videti Mingeo, naj me stane kar hoče. Pokrila je obraz moj z ognjenimi poljubi, stisnila me močno sebi. „Mislila sem užé, da več ne priđeš!' padla pri tej misli kakor uničena na sedež. ihtela m Povedal sem m m jej vse. Tu jo popade taka bol i da navadno pisavo pisan. Bil je iz zbirke Mingeinih pred- sem mislil, da umre. Bila je dolgo nema in mrzla kakor nikov. Taki lipši, ki mi jih je časi darovala, bili so ne kamen. Ko se je naposled nekoliko umirila, tako da je zaradi cene. ampak tudi zaradi starodavne oblike zna- zopet spregovoriti mogla, rekla je melanholično : „Vedela meniti. skrinjici, katero mi je bila dala kot spomin sem, da bode to tako prišlo. da i temna usoda moja na prvo noč, našel sem prekrasen, velik drag kamen izpolnuje sel Tebe mi bodo ugrabili ! Grob zija mi mračno noizmerne cene. Bila je nekaka miniaturna gora iz ru- in mrzlo nasproti !" menih kristalov, polna zvitih jam in brlogov. Tu in tam Na to padla je zopet v globoko omotico, iz katere vzdigovala se je nekaka dišeča para iz teh jam, sakupila so jo naposled probudile moje solze in poljubi. Tako se v oblake * v katerih so se delale iz žarkov pri j hajočih iz kristalov, maie mavrice. Na vnožji gore bila so silna sedaj mogočna j sladka in grenka kakor oni večer do nikdar ni bila najina ljubezen. Solze in poljubi 1 prekrasno izdelana breskova drevesa s cvetjem iz srebra vriskanje in jokanje, razkošje in bol, življenje in smrt, in rubinov. vse to osredotočilo se je nama takrat v jedno omotično Če nisem mogel k Miugei, postavil sem dragi kamen blaznost. Bila sva oba utrujena do smrti, ko sva se lo- pred se in mislil o njej, upiral oči na umetni breskovi čila zjutraj. Mingea ni spregovorila, kazala ni nobene skrbi « 421 pa tuga v njenem pogledu težila me je kakor skala. Pri- družba dodala gld. 63V 2 kr. vlekel sem se s težavo domov. Panju davno dan. čakal me je v mojej sobi ; bil je uže » Ti si torej danes zopet spal zunaj hiše? a vprašal je mirno. „Da bil sem pri očetu " Komaj sem izgovoril, odprle so se duri in oče moj » stal je na pragu. Nesrečni. nehvaležni lažnik!" zagrmel je náme. Moral sem se prijeti stene, da nisem padel. Tako sem bil slab in osupnen. „Obstáni, kod se Hatiš cele noči?" vprašala sta oba moža ob jednem. * Molčal sem trdo v ratno. (Konec sledi.) Novice. im : & zé t^?^^? T^? tiji''' W W WW WWWWWWW W W WW WW ' WW Osebne vesti. Titulaini deželaovladni svetnik, okrajni glavar marki Ludovik Grozan i je imenovan pravim računski oficijal Fran deželnovladnim svetnikom. Dež. Tri lier je imenovan kontrolorjem dež. dobrodelnih zavodov. Kooperator dr. Jurij Pečjak je imenovan veroučiteljem na strokovni šoH za lesno obrt. — Poštar v Gorenji vasi g. Andrej Tavčar je imenovan poštarjem v Ribnici. Odlikovanja. Županu kr riiku je cesar podělil naslov cesan kranjskem u g. Franců D o 1 e n c s krono. s ken Karolu kega svetnika, obč. svetnikn i pa zlati zaslužni križec imenoval S m art n em Imenovanja v učiteljstvu Dež šolsk' svet je gospe Ano Movsovo v Črnomlji za učiteljico v pri Litiji, Julija SI a v še ka v Trebelnu za Leše, gospe. Rafaelo Jnglicevo v Begunjah za Crnomelj, g. Karola Matejca v Zg. Logatcu za Tržič, g. Mihaela Po-k luk a*ja v Ribnici za Višnjo goro ter kvijesciranega učitelja g. Maksa Ivanetičaza Dobovec. Volitev v pridobninsko komisijo. Priiobninski zavezanci prvega pridobninskega razreda izvolili so v komisijo za odmerjenje pridobnine kot uda gg. Jos. Len ar čiča in Vi- ljema Tón ni esa, kot namestniška Vinko Maj d ič a in Ivana Koslerja. Pridobninski zavezanci drugega pridobninskega razreda izvolili so v komisijo kot ude gg, Jos. Kriper ja, Karola Binderja in Ivana Baumgartnerja, kot namestnike pa Jos. LenČeta. dr. Iv. S tora, Antona Dečmana in Družbi sv. Cirila in Metoda so od 22 do 15. oktobra t Studenem, znesek poslali Štefan Rihar septembra župnik v Zofij gld nabran na njegovi inštalacij Valenčič v Ilirski Bistrici 18 gld Ažman, poslovodja v Cirknici nabral znesek gld l • • v dijas prof Mlakar v Mariboru 15 gld kot Prostoslav 17, kr novi gostilni v Zirovniei 2 gld. 50 kr. nabiralnika v Sveti-Podiužnica Rečica v S a vin j ski dolini 30 gld Rodoljubna družba v Kočevju gld. 90 kr. Rajhenburški Harambaša 10 gld, namreč 4 gld. 27 kr. je nabrala Ha;ambašica na trgatvi in gld. 73 kr. je iz Citalnične puéice. Ženska podružnica v Trstr po svoji podpredsednici g. Karli Ponikvar 259 gld. 17 ku. Gg. duhovniki, zbrani dne 23. septembra na Slatini 26 gld. Gr. Jos Žirovnik v Gorjah pri Biedu 4 gld 50 kr namreč iz nabiralnika pri Črnetu gld 36 kr. in pri Mo- ravců 1 gld. 64 kr. Spindlerju 100 gld. donesek Žlogar grob onim v za mesec oktober Kranjski Gori 2 Akad. podružnica v Gradcu po g. M. g. Avg. Skočir, kurát v Gradcu, Anton gld. župnik gld. mesto Najglobokejšo zahvalo venca na Kopitarjev vsem milim darovalcem in so se potrudili, da so zopet nabrali tako lepe svote ! Stroški za družbo rasto ! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. „Slovenec" je dne 14. oktobra praznoval 24ob letnieo svojega rojstva in pri priliki izšel v slavnostni itířířfeíÝií&Ýi&F&r^.ífl&^è obliki. Duhovniške vesti. Deíicijent V. Jakelj v Ribnem imenovan administratorjem v Rovtah nad Jesenicami. Kranjski klobučarji so priredili dne 17. oktobra v Ljubljani klobučarski shod, na katerem so se postetovali, kako pomoči njih obrti zopet do prosvitá. Tristoletnica. Na dan sv. Lukeža 1. 1597 je bi i imenovan Tomaž Hren izvršitelj protirefoLmacije, škofom ljubljanskim. Listi so omenjali ta dan Hrenovih zaslug za vero. Telefon v Ljubljani se je otvoril dne 16. oktobra. Telefon funkcijonira izborno in se v kratkem zveže z inter -urbarno progo. tako da bo možno govoriti tudi z Dunajem, z Gradcem in s Trstom. Lokalna železnica Ljubljana-Vrbnika Vlada je koncesijonarjem za zgraibo lokalne železnice iz Ljubljane na Vrhniko Ivanu Hribarju, Gabrijelu Jeloršeku in Ivanu Grudnu dovolila ustanoviti delniško društvo z imenom » Lokalna železnica Ljubljana Vrhn;ka". Sedež družtvu bo na Dunaju. Zdaj se vrši odkup zemljišč. Železnica bi morala biti dogra-jena do meseca maja prihodnjega leta. a kar je vlada vso stvar precej zavlekla, se bo otvoritev ^mogla vršiti šele pri-hodnjo jesen. Za podporu šolskih vrtov je deželni šolski do-ločil 25 gld. državne podpore šolaiu na Slapu, v Oselici, v Št. Rupertu, v Mengšu, v. Krki, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Dol Logatcu, v Ljubnem, v Šmihelu pri Žuženberku v Metliki in v Velesovem, a po 50 gld. deželne podporo šolam na Ostrožném brdu, v Štalcarjih, pri sv. Marjeti, v Predoeljah, na Ijubljanskem barju, v Št. Vidu nad Ljubljano, na Rakeku, v Ribnem, v Šmihelu pri Novem mestu in v Drašičah. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celji je posredovanjem posl. Žičkarja predložilo drž. zboru prošnjo glede nedeljskega počitka in glede zavarovanja starost in onemoglost. za Družba sv. Mohorja Celovcu začela te dnij razpošiljati svojim udom knjige za 1. 1898. Kakor vsako leto, nabiro slov. bodo tudi letos dobili njeni udje bogato in lepo zbirko knjig Podružnica Ilirska Bistrica-Trnovo 24 gld 50 kr Slavna posojilnica v Slovenski Bistrici 20 gld Izdala je družba sledeče knjige: 1.) Koledar za 1898 2.) Zgodbe svetega pisma, 4. snopič. 3.) Sveti rožni prof. dr. A. Medved v Mariboru 15 gid. kot dar nekaterih venec. Poučna in nabožna knjiga za krsčansko ljudstvo. štajarskih narodnjakov „pri belem volku Šmid na Gašteju pri Kranj gld. 991/ 2 kr Po g. F in sicer da 4.) Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. I. Milovršnik. Sloven- skih VeČernie 50. zvezek. 5 ) Bolgarija in Srbija. Opisal rovala vesela družba pri Mayerju povodom otvoritve nove gim- Anton Bezenšek, 6.) Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem nazije gld 12 kr vesela družba na Gaštej za pika v pouk spisal Viljem Rohrman. veseljem in ponosom polonco" na dražbi prodano 1 gld. 56 kr , iz gaštejskega na- opazujemo, da se število udov od leta do leta množi. Let03 bi ralnika gld » s 68 kr. in zaradi „lažjega" računa gaštejska ima družba 71.540 udov — Trgovska-obrtna zadruga v Gorici se je po trudoljubnem prizadevanju posl. dr. Tume končno ustanovila. Zadruga je organizovana po izgledu nemških „Selbsthilfe-zadrug" in jej ie namen, osloboditi slovenske trgovce in obrt-tujega kapitala. — Slovenske zahteve. V torek se je vršilo mej desnico in vlado posvetovanje glede zahtev, od katerih izpolnitve je odvisno, Če bodo slovenski poslanci glasovali za nagodbeni provizorij ali ne. Izid posvetovanja še ni znan. — »Dopust za popotovanje« vzel je meseca maja poročnik domaćega pešpolka št. 17. Ivan Bartoš. Potoval je na Grško, vstopil v grško vojsko in se udeležil bitke pri Do-mokosu, po končani vojski pa se sam ovadil avstro-ogerskemu konzulatu, kateri ga je aretoval in poslal kot begunca v Celovec. — Rešitev življenja V nedeljo padla je v Ljubljani neka šestletna deklica v Ljubljanico. Gimnazijalec Lojko jo je videl in jo z nevarnostjo lastnega življenja rešil iz vode. — Smrtonosna zaušnica. Dne 14. t. m. je neki pi-janec in pretepač ljubljanski udaril za uho 741etnega J. Skopča tako močno, da je Skopec drugi dan potem umrl. — Stekel maček je 9. in 10. oktobra na Jezici in na Črnučah vgriznil osem oseb, katere so bile poslane v Pa-steurjev zavod na Dunaj. — Kamniške občinske volitve Upravno sodišče je te dni razpravljalo o pritožbi kamniških mešcanov, zastopanih po odvetDiku dr. Majaronu, proti dež. vladi in ministerstvu radi kamniških obČinskih zadev. Upravno sodišče je pritožbo odbilo. — Nemška šola na slovenskih tleh. V Pekrah pri Mariboru so razni nemški mogotci usilili občini nemško šolo. Vsled pritožbe je upravno sodišče odloČilo, da se mora ta šola odpraviti, toda Nemci in ž njimi združeni renegatje so znali pregovoriti občinski zastop, da se je izrekel zdaj za ohranitev te šole. Sramota! — Pri okrož. sodišču v Gorici ni sedaj. po novih imenovanjih, niti jednega sodnega pristava in niti jednega svetniškega tajnika, ki bi bil Slovenec. Res, naš pravosodni minister je vzgleden mož. — Javna lekarna se napravi v Tržiču. Oblastveno do-voljenje za to se je že dobilo. Saj pa je bil že zadnji čas. — Tatvina. Pri kleparju A. Belcu v Št. Vidu vlomili so hlapec Peter Suligoj in ključarska vajenca Ivan Skalar in Anton Franki opetovano in ukradli denarja v skupnem znesku 449 gld. — Vseslovanska ideja na sliki. Povodom dohoda ruskega carja Nikolaja II. v Varšavo, je bila izložena slika nekega poljskega umetnika, katera je predstavljala vseslovancko idejo. Slovani so razpostavljeni na skali, katero izdelujejo za velikanski „kip". Na vrhu jc Čeh, v sredi Rus, kateri pridno opravlja delo, poleg Rusa sedi Poljak z zavezano roko ker se je vrezal, nerodno rabe dleto. Za Poljakom so prihiteli na delo Slovak in Srbin Na podnožju z dletom v roki pa hitita delati Slovenec in Hrvat. — Iz vagona vrgla. Dne 27. t. m, se je vozila devojka Saveta Gavic iz Berkazovega v Bačince na Hrvatskem. V vagonu se ie vozilo žnjo dvoje surovih fantov, katera sta dekleta nadlegovala, z nesramnimi nagovori. Ker je dekle krepko odbijala nadlegovalca razjarilo je to suroveža tako, da sta zgrabila mladenko in jo vrgla iz vagona. Dekle se je močno pobilo o padcu; zoper suroveža, ki sta se lagala, da je deklica sama skočila iz vagona, je kondukter napravil ovadbo na sodišču. ... — Skrivnostna smrt dveh patrijarhov. Milánskému „Perseveranca" javljajo iz Rima dne 26. sept. da sta umrla na nenavaden način patrijarha : Gregorio Jussuf, melhitski patrijarh v Damasku in Ciril Benham, patrijarh v Siriji. Oba sta umrla nagloma in v Vatikanu vlada sumnja, da oba ništa umrla naravne smrti. Oba cerkvena kneza sta delovala na združenju vseh orijentalskih cerkva in sta bila radi tega zelo prigrajena turški vladi. Komentarja ni potreba. — Udove slavnih Francozov. Ker je francoski naiod zares vreden, da si ga jemljo vsi drugi narodi v zgled in ker so Francozi celo po simpatiji nekaki zavezniki Slovanov, je opravičeno, da se povečkrat bavimo z zanimivimi stvarmi, ki prihajajo iz Francoske. Tako čitamo v nekem parižkem listu, kako žive n. pr. udove slavnih in slovečih Francozov. Gospa Mac Mahon, udova sJavnega predsednika francoske re-pnblike je odbila ponuđeno jej penzijo ali pokojnino, da bi a tem državi prihranila stroškov. Kajti gospa Mac Mahon ima lastnega premoženja obilico. Onn poseduje v Parizu lepo palačo, v kateri biva po zimi in v pokrajini Lovret lep gradič, na katerem biva po leti. Njeni gosti so najodličnejši rojalisti — pripadniki francoske kraljeve krone. Gospa Carnot, udova umorjenega predsednika republike, se je popolnoma odločila od sveta, sprejema pa še visoke knježje in dostojanstvene osebe. V svoji hiši je napravila kapelico, katero je napolnila s spornim na rajnega. Tudi ona je odklonila državno penzijo. Drugače zopet živi udova zgodovinarja Micheleta. Le-ta živi sicer samotno, a peča se nepretrgoma z izdajo del svojega moža, katera še niso bila obelodanjena. — Gospa Dumas, udova slavnega dramatika Aleksandra Dumas-a, preživlja svoje udovstvo s podobnimi opravili, kakor udova Michelet, toda ona si prizadeva nasproíoo, da literarna zapuščina njenega moža ne zagleda belega dne. Še marljivejša v tem pogledu pa je madama Gounod, udova slavnega glasbenika Gnunoda. Ona celo zabranjuje uprizorjanje prvenskih del svojega soproga, ker bi iako uprizarjanje utegnilo škodovati slavi Goundovi. In udova „velikega Francoza", kakor je bil imenovan grof Les-seps, živi večji del na posestvu svojega soproga v grajščini „La Chesnaye" kjer je Lesseps umrl. A ona dobiva od sueske družbe letne rente 120.000 frankov. Udova Pasteur-jeva pak živi v zavodu, ki nosi ime njenega moža in ima letne pokojnine 225.000 frankov. — Zopet nekaj novega iz barbarske Rusije. Ta je pa že preveč, si bode mislil cenjeni čitatelj ! Ta Rusijo hoče menda obrniti na-se pozornost vsega sveta in v nekaterih. dneh nadomestiti, kar se je zamudilo v stoletjih. No, in ako bi bilo temu tako? Ali jo je smatrati radi tega barbarsko. Pa čujte, kaj si je zopet izmislila ta Rusija ! Vlada v Petrogradu kani neko podjetje, ki se sme zares imenovati gorostasno in katerega izvršitev bi bila velikanskega pomena tako v gos-podarskem kakor v industrijalnem obziru. To podjetje se tiče prekopa ali kanala mej Rigo in Kerzonom, t j. mej vztočnim in črnim morjem. Dolgost prekopa bi bila 1600 m. in bi bil v gorenjem delu širok 60 5 m. v globočini 8.5 m. Kanal bode vezal Dino in Berezino mejsaboj, pa Dnjeper. Na več krajih so že pričeli z delom, tako gradnjo ogromnih prista-nišč ob Rigi in Kerzonu. Proračun stroškov znaša 200 milijonov rubljev in se morajo delà zvršeti do leta 1902. — Ženski porotniki. Za septembrsko zasedanje v Port Skotu (država Kanzas) so bili upisane tri dame v listo porotnikov. To je prvi slučaj, da so se ženske pripustile k pravosodju. Zakon zahteva tam samo to, da je člen pravo-sodja opravičen za volitev v občinski zastop. Ker imajo omen-jene tri dame občinsko volilno pravico, se ni moglo oporekati njihovemu vzprejemu v listo porotnikov. — Z ozirom na žensko emancipacijo bilo bi morda umestno pripomniti, da v izrednih slučajih — recimo na sodbah o ženskih obtožencih — ne bi bilo tako nerodno, ako sodijo kakor porotniki tudi ženske. Ta bi bilo naravno tudi v Evropi. 423 Milijoni, kjer bi jih treba ne bilo. Avstrijska vojna vlada je izdala za Kreto nič manje nego 3 milijone. In zakaj ? Zato ker se evropske vlasti nikakor ne morejo zjediniti, da bi pognale v Avstrijo bolno Turčijo. Ako pa desetletja dolgo prosimo v Trstu slovenske sole, tedaj so ti milijoni zapeČateni s sedmerimi pečati ! Kakor lojalni državljani ne bodemo nikdar odrekali državi kar je treba v obrambo nje varnosti in ugleda na zunaj ; ali naše mnenje je, da naj država kaj troši tudi za dovoljnost in mir na znotraj ! ! tikov Živopokopani V Rusiji živi sekta verskib fana- se dajejo žive zakopavat „Peterburgskaja Gazeta" javlja od dne t. m, da so v Trnovém pri Terespolju zopet izkopali truplo jedne žene in osemletne deklice, truplo jednega vinogradnika in njegove šestletne hčerke. Kovalev, vodja te sekte, je izjavil, da je znal za to, da se hočejo ti ljudje dati žive zakopati, a se je branil povedati, kje se nahajajo še drugi členi. Ruska vlada ima vršiti lepo nalogo gledu. v tem po- Tržne cene. V Ljubljani dne 13. okt. 1897. Pšenica gld. o kr. rž gld. kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 6'50 kr Loterijske srečke. V Brnu dne 9. oktobra t. 1.: 34, 6, 29, 21, 68. Na Dunaji dne 16. oktobra t. 74, 40, 37, 28, 29 V Gradci dne 9. oktobra t. 1.: 29, 43, 69, 65, 18. ajda gld. 8'50 kr., proso gld. 7*50 kr., turšica gld. 6 20 kr leča gld. 12 kr., grah gld. 12'— kr., fižol gld. 10 kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) u y priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre paratov A. Thierry-ja Pregradi Y svrho varnosti ob činstva pred • v nic- pri Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (60 - 6) oblastev (U) Naj starej e, najpristneje, naj cene je ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no- tranje V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe ze- leno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajoč'lr drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. ___ Pazi naj se vedno natančno na zgorajsno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Naj bolji, najzdraveji glasoviteji svetu bemu elodcii si hoče ohramii zdrav že- dobro počutiti, biti vesel. obvarovati si zdravje, celem svetu razširjeni hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj in zahtevajte vedno pravi Tlahov iz Zadra, katerega je dobiti v vsaki trgovini in kavarni. OD Odlikovanja Moji i Založnik Nj. c. in kr.yvisokosti [presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske hiše Lnssignan, Pariz „Pogresso' z Častni član italijanskega zavoda , odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kalkuta 1883 84. Velika svetinja Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. izdelki se razpošiljajo in dajajo v : Avstro-Ogerski, Italiji, \t v • • • Nemcij i, Angliji, Ru s i j i, Švediji in Norvegiji, Švici, Danski, Turčiji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Rumuniji, Srbiji, Bolgariji, Črnigori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Zjedinjenih državah amerikanskih, Braziliji, Meksiki, pro Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja Berlin 1892. Zlata svetinja. Argentinj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Ti • • • Perziji, Arabiji, Alžerij i, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.