Poštnina platana v gotovini Stev. 161. V Ljubljani, torek 18. |ullja 1939 Cona Din 1*- Lcto IV Tri mesece neuspešnih pogajanj za vstop Sovjetske Rusije v fronto miru: Deveti angleško-francosko-sovjetski sestanek v Moskvi - brez uspeha Moskva, 18. jul. o. Po osemdnevnem presledku so se včeraj ob 18 nadaljevala pogajanja za sklenitev morebitne politične in. vojaške zveze med Anglijo, Francijo in Sovjetsko Rusijo. Sovjetski zunanji minister Molotov je na željo angleške vlade sprejel posebnega angleškega odposlanca Stranga, angleškega poslanika Seedsa in francoskega poslanika Naggiara. Ti so mu med razgovori sporočili nove angleške in francoske predloge ter odgovor svojih vlad na zadnje sovjetske zahteve glede takojšnje pomoči baltiškim državam ob kakem »posrednem napadu« na te države, pod čemer misli Rusija vsako notranjo-politično spremembo v teh državah, na sovjetsko zahtevo po vojaški zvezi med Rusijo ter Poljsko m , Turčijo ln_,na zahtevo o takojšnjem vojaškem sodelovanju. Te sovjetske zahteve so take, da jih Anglija ui Francija v celoti nista mogli sprejeti. .. J? 8estanku v Kremlju je sovjetska agencija Tass izdala uradno poročilo, da so na devetem sestanku sovjetskih, angleških in francoskih zastopnikov preučili nove angleške m francoske predloge, da pa sestanek — kakor vsi prejšnji — ni prinesel zaželjenega uspeha in ni na njem prišlo do sporazuma. ,mesec* pogajanj v Nfoskhi niso rodili do zdaj niti enega uspeha. Sovjetska vlada je s svojim zavlačevanjem in izsiljevanjem preprečila ustanovitev sklenjene evropske fronte proti Nemčiji in Italiji. Pogajanja, ki jih hkratu Sovjeti vo- dijo z Nemčijo glede gospodarskih in glede političnih vprašanj, pričajo, da Sovjetom do kake mirovne zveze ni in da je tudi ne bodo sklepali. Vprašanje je, ali se bo Angliji in Franciji neskončna pogajanja v Moskvi ljubilo nadaljevati. Po pisanju angleškega in francoskega tiska, ki je včerajšnji sestanek prikazoval kot odločilni, kaže, da se razgovori najbrž ne bodo nadaljevali. London. 18. jul. Na včerajšnji seji poslanske zbornice je neki poslanec zastavil vladi vprašanje, kako potekajo pogajanja v Moskvi. Predsednik Chamberlain je odgovoril, da je angleški veleposlanik v Moskvi dobil nova navodila, vlada pa za zdaj še ne more dati spodnjemu domu podrobnejših obvestil o poteku pogajanj. Knez namestnik Pavie v Londonu London, 17. julija. Knez-namestnik Pavle in kneginja Olga sta dopotovala včeraj popoldne ob 4.35 v London. V njunem sprem-stvu se nahaja minister dvora Milan Antič. Na postaji Victoria so Visočanstva sprejeli vojvoda in vojvodinja Kentska, kneževič Aleksander, odposlanec angleškega kralja Campbell, jugoslovanski poslanik dr. Subotič ter vse osebje jugoslovanskega poslaništva. Zvečer sta vojvoda in vojvodinja Kentska priredila jugoslovanski knežji dvojici večerjo, katere so se udeležili poleg vladarskih gostov s? Pr,®“se *elo dobri. Izjavljajo, da im bil izdan nemškim četam noben ukaz, da bi zapustile svoje dosedanje garnizije. Predsednik vlade v Nišu Niš, 18. jul. m. Včerajšnji dan je predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič prebil v Niški Banji, kjer je sprejel tudi več zastopstev iz niškega okraja. Proti večeru je odpotoval v Vrnjačko Banjo, od koder se bo vrnil v Belgrad. Seja gospodarskega odbora ministrov Belgrad, 18. jul. m- Včeraj popoldne je bila ▼ kabinetu finančnega ministra pod predsedni-Stvom trgovinskega ministra g. Jevrema Tomiča konferenca gospodarskega odbora ministrov. Na njej so razpravljali o raznih gospodarskih vprašanjih, bi zahtevajo nujne rešitve. Kancler Hitler - bodoči predsednik Gdanska? Nove vesti o pripravah xa priključitev Gdanska k Nemčiji Vesti 18. julija London, 18. julija, o. List >New6 Chrondole« prinaša vest, da je. nemški kancler Hitler odobril predloge gdanskih narodnih socialistov o tem. kako naj bi v letu dni izvedli priključitev Gdanska k Nemčiji. List prinaša razen tega še novico, da bo za novega predsednika senata v Gdansku izvoljen kancler Hitler sam. Ker je Hitler častni državljan Gdanska, ne bo Poljska ali kaka druga vlada proti temu mogla nič ugovarjati. Zdi se, da bi Hitler bil izvolitev pripravljen sprejeti. Gdansk, 18. julija. Reuter poroča: Pokrajinski vodja nac.-social. stranke v Gdansku Foerster in vodija propagandnega oddelka Zaske sta se vrnila v Gdansk ii Berehtesgadena, kjer sta bila spre- jeta pri Hitlerju. Trdijo, da je Hitler glede Gdanska optimistično razpoložen in da se bo po njegovem mnenju vprašanje Gdanska lahko rešilo mirno, s pogajanji med Poljsko in Nemčijo, ako ne bo tujega posredovanja. Hkratu računajo, da se bodo nadaljevale vojaške priprave v Gdansku, ker smatra Nemčija to za potrebno. Trenutno pa je prenehal uvoz orožja v Gdansk. Koncem minulega tedna je bilo aretiranih 50 starejših članov policije v Gdansku. Razlogi teh aretacij niso znani. Nova nacionalno socialistična radiopostaia na He-gelbergu je začela delati ter je tako močna, da z navadnimi aparati ni več mogoče poslušati tujih postaj. Uradno poročilo italijanske vlade: -* Selitev Nemcev iz Južne Tirolske ne bo izvedena nasilno Rim, 18. jul. m. Italijansko časopisje prinaša vladno uradno poročilo, ki trdi, da se je sporazum, dosežen med Rimom in Berlinom glede izseljevanja Nemcev iz Južne Tirolske, pripravljal že lansko leto za Hitlerjevega obiska v Rimu. Rešitev tega vprašanja je počasi dozorevala ter je v uvodu pogodbe od 22. maja t. 1. poudarjeno, da skupna meja, ki je za vedno postavljena med Italijo in Nemčijo, predstavlja močno in varno podlago za medsebojno podpiranje in koristno izpopolnitev. Sporazum o preselitvi Nemcev iz južne Tirolske bo dejansko izveden v popolnem soglasju t nemškim prebivalstvom v teh krajih. Tistim Nemcem, ki bi želeli preseliti se v Nemčijo, bodo italijanske oblasti šle v vsem na roko. Nemške oblasti bodo te izseljence sprejele ter jih naselile na svojem področju. Po vsem tem preselitev Nemcev iz južne Tirolske ne bo izvedena nasilno, kakor trdijo francoski in drugi tuji časopisi. Zaradi tega so tudi izmišljene vse vesti o izgonu Nemcev iz južne Tirolske. Resnica je ta — pravi italijansko uradno poročilo — da se je redno izseljevanje začelo po naprej določenem sporazumu. Dopisnik včerajšnje >United Press« poroča iz Bolzana, da v južni Tirolski sploh ni več tujcev. Tujci iz Anglije, Francije in Amerike ter Holandije morajo po izjavi italijanskih oblasti zapustiti te kraje takoj. Vsi ti tujci pa lahko potujejo v druga mesta v Italiji. Nemškim državljanom so italijanske oblasti dovolile, da smejo zapustiti te kraje v šestih mesecih, če nimajo premoženja, pa v treh mesecih. Uspehi Cianovega obiska v Španiji Informacije, poživitev simpatij, izjave o soglasju med Italijo in Španijo Madrid, 18. jul. o. Italijanski zunanji minister grof Ciaro je snooi odpotoval iz Španije. Pred odhodom je dal španskim listom izjavo, v kateri pravi, da se je med obiskom prepričal o prijateljskem duhu, ki veže obe državi, veruje v veliko bodočnost Španije, ker vodi to Španijo mož velikega razuma. Posebej ga veseli optimizem in zaupanje, kd vladata med španskim ljudstvom in pa obnovitveno delo, čigar priča^ je bil povsod. Manifestacije, katerih je bil deležen, pričajo,^ da bosta Španija in Italija, ki ju je združila državljanska vojna, tudi v bodoče sodelovali. Uspehi Gianovega obiska v Španiji so naslednji : 1. Čeprav ni bila. podpisana nobena nova pogodba ali sporazum med obema državama, je nje- fov obisk poživil simpatije, ki jih Italija uživa v pan i ji. 2. Njegovo potovanje je seznanilo poglavarja Španije s takojšnjimi in bodočimi italijanskimi željami in načrti glede notranje in zunanje španske politike. 8. General Franco je dal gostu splošna pojasnila o svojih načrtih za notranjo ureditev nove Španije in za njeno stališče v zunanji politiki. Potovanje je prineslo tri pomembne izjave: _ 1. Izjavo generala Franca, da so španski prijatelji tisti, ki čutiijo silo. in veličino Španije, sovražniki pa oni, ki jih vstajenje Španije boli. Sodelovanje med Španijo in Italijo je postoterjeno s tovarištvom in zapečateno s krvjo, prelito skupno v državljanski vojni. 2. Izjavo notranjega ministra Sunerja, da je špansko ljudstvo na strani Italije. 3. Izjavo španskega primasa kardinala Goma y Tomasa, ki je dejal, da se spet dviga križ nad latinskim morjem, katerega varujejo Španci in Italijana. Anglija si prizadeva pridobiti Bolgarijo Obisk predsednika bolgarske skupščine v Londonu London, 17. julija. Predsednik bolgarske poslanske zbornice Mušanov je prispel v London kot gost angleške parlamentarne skupine, ki je pre teklo leto obiskala Bolgarijo. Za svojega bivanja v Londonu bo imel Mušanov priliko razgovarjati se z angleškimi parlamentarci in nekaterimi člani angleške vlade. Verjetno je, da bo razpravljal tudi o nekaterih vprašanjih gospodarskega značaja m o zamenjavi blaga med obema državama. Obisk bolgarskega državnika t Londonu bo veljal razjasnitvi raznih vprašanj, ki zanimajo Anglijo glede bolgarskega stališča na Balkanu. Zdi se, da bi bili Angleži pripravljeni dati Bolgariji velike gospodarske ugodnosti ter jo s tem rešiti gospodarske in politične odvisnosti od Nemčije, če bi bila Bolgarija pripravljena podpirati angleška prizadevanja na Balkanu. Predsednik češkega Sokola odstopil Praga, 18. jul. m. Včeraj je bila tukaj seja predsednistva češkoslovaške sokolske zveze. Na seji je dosedanji predsednik dr. Bukovsky odstopil- Utemeljil je svoj odstop z izjavo, da smatra za potrebno, da tudi v predsedništvu Sokola pride do sprememb. Za naslednika dr. Bukov-skega je bil izvoljen Josip Truhlar, za njegovega namestnika pa dr. Kohler. 15.000 nemških »turistove je zdaj v Gdansku, poročajo poljski listi. Ti »turisti« pripadajo povečini nar.-soc. napadalnim oddelkom. Gimnazijske profesorje bodo izmenjavale severne države: Danska, Švedska in Norveška, ki hočejo urediti vzgojo svoje mladine v duhu vzajemnosti med severnimi narodi. Glasilo poljske vojske »Poljska zbrojna« pozdravlja obisk naše šolske ladje »Jadran« v Gdinji in pravi, da so junaštva naših mornarjev med svetovno vojno postala vzor vsemu svetu. »2000 let nemške kulture« je predstavljal sprevod, prirejen pod tem geslom ob zaključku nemškega umetnostnega tedna v Monakovem. — Sprevod so gledali kancler Hitler, italijanski propagandni minister Alfieri, dr. Goebbels in drugi. Angleška komunistična stranka je znova zaprosila za sprejem v Delavsko stranko. Prošnjo so odklonili, ker se boje, da ne bi komunisti z razdiralnim delom stranko razkrojili in se polastili vodstva. Strelske jarke so začele kopati nemške čete ter delati žične ovire na češko-poljski meji pri Mihalkovicab blizu Frydeka. Posvetovanja za ureditev tranzitnega prometa čez Jugoslavijo so se začela te dni med nami in med Madžarsko v Belgradu. Sveta stolica je vzela s seznama prepovedanih listov in knjig francoski dnevnik »Action Francaise«, glasilo francoskih monarhističnih nacionalistov, ki je bilo postavljeno na indeks 1. 1926, ko je sv. oče obsodil omenjeno glasilo. V francoskih desničarskih krogih je zaradi preklica prepovedi zavladalo veliko veselje. Načelnik francoskega generalnega štaba Gamelin ? kratkem odpotoval na Poljsko in se z voditelji poljske armade posvetoval o sodelovanju med francosko in poljsko vojsko po določilih vojaške zveze med obema državama. Ta posvetovanja bodo izpopolnila angleška poljske posvete, ki jih vodi v Varšavi generaf Ironside. Sovjetska vlada je zavrnila japonsko spomenico, s katero Japonci zahtevajo nove petrolejske koncesije na polotoku Sahalinu, češ da vsebuje spomenica zahteve, ki so podbone ultimatu. 100 francoskih bombnikov bo jutri letelo nad Anglijo ter s tem vrnilo nedavni polet angle-skega letalstva nad francoskim ozemljem. Dosedanjo Hitlerjevo ulico v Berlinu bodo prekrstili na Mussolinija, da s tem dajo poudarka vzajemnosti med Italijo in Nemčijo. Angleška vlada ima že pripravljen obširen načrt za izkoriščanje premogovnikov ob morebitni vojni, za nadzorstvo, razdelitev in cene pre-^ moga v tem primeru. Poštno upravo in promet na Češkem in Moravskem bodo organizirali po nemškem vzgledu in so ze ustanovili ločeni ravnateljstvi za obe panogi. Novo veliko letališče so začeli delati Angleži v t«j •••! ."? . u •iudovske naselbine Rehobot. Zadnji italijanski prostovoljci so včeraj s parni- t* *®frd®8na« odpotovali iz Španije. Italijansko letalstvo je najboljše v Evropi in ie pokazalo svojo moč_ v Abesiniji, Španiji in Albaniji, piše ameriški list »Newyork Herald Odkritja v Franciji, Angliji In Belgiji Vohuni, vohuni... _ Pariz, 18. julija. Francoske oblasti so zadnje dni odkrile veliko vohunstvo in prijele zaradi tega 150 osebnosti najrazličnejših slojev in poklicev. njimi sta Aubin, voditelj informacijske službe v vladnem glasilu »Temps« ter Poi-rier, voditelj oglasnega oddelka pri dnevniku »Figaro«. Oba so takoj zaprli in sta pri preiskavi priznala, da njuno vohunsko udejstvovanje ni bilo v nikaki zvezi z delom pri listih, marveč, da sta se s tem bavila zasebno. Aubin je za vohunstvo dobil milijon frankov, Poirier pa tri in pol milijone, kakor sta pri preiskavi priznala. Zagovarjata se da so se jima ljudje, od katerih sta denar dobivala, zdeli prijatelji Francije. Denar je nil nagrada za razne, nečasnikarske posle, ki sta jih storila po njihovem naročilu. Oba lista, za katera pomeni odkritje velik udarec, sta priobčila izjavi, da glede poklicnega dela omenjenih osebnosti ni moči reči nič in da moža nista dajala nobenega povoda za sum. Preiskavo vodi vohunski oddelek pariške policijo in vojaška oblast. Predsedstvo vlade je glede te, največje vohunske afere v francoski zgodovini dalo uradno sporočilo, v katerem poudarja, da bo vse krivce zadela najhujša kazen, ki jo določa zakon za vohunstvo v sedanjih nevarnih časih. Vlada bo poskrbela, da bodo kaznovani prav vsi. Zaradi lažjega raziska-vanja je prepovedano prinašati kakršnekoli podrobnosti o tej zadevi, ali pa izkoriščati aretacijo nekaterih oseb za politično propagando in notranje politične boje. To veliko vohunstvo je organiziral nemiri agent, zaupnik zunanjega ministra Ribbentropa, Abetz, voditelj takoimenovanega »Ribbentropovega urada«. Njegova zaupnica je bila neka nemška grofica, ki je pred meseci prišla iz Berlina in dobila dostop v najvišje pariške kroge. Pred odkritjem afere se ji je posrečilo pobegniti čez mejo. Začetek preiskave je pokazal, da je vohunska organizacija v Parizu bila v zvezi s podobno organizacijo v Angliji, kjer so nemški agenti organizirali vohunstvo celo s tem, da so izkoriščali razna verska gibanja, pri katerih so udeležene različne osebnosti iz vodilnih angleških krogov. V Surreyu so odkrili skupino vohunov, ki so se zbirali v nekem navideznem modnem salonu, ki v resnici ni bil nič drugega, kakor središče nemške špionaže in propagande. Preiskava je pokazala, da so se s tem poslom bavili tudi številni posebni dopisniki nemških listov, ki jih je zadnje čase vedno več prihajalo v Anglijo. Teh dopisnikov so celo vrsto izgnali iz Anglije. Hhratu je tudi belgijska policija prišla do senzacionalnih odkritjih o delovanju nemškega agenta Abetza v Belgiji. Ta je organiziral vohunsko in propagandno službo * te,!\ da j® prirejal sestanke belgijskih in nemških pisateljev, gospodarstvenikov in tako dalje. Preiskave v Franciji, Anglij’i in Belgiji Se teko in bodo nedvomno prinesle nova, presenetljiva odkritja. Spored sprevoda na glavni dan kongresa Kristusa Kralja 1. Papeževa in državna zastava. 2. Fanfara. 3. Veliki Križarji. 4. Velike Klariče. 5. Zveza fantovskih odsekov. 6. Vodstvo dekliških krožkov Ljubljane in Maribora. 7. Zastopstva: Društvo za varstvo vajencev v Ljubljani; Društvo za varstvo deklet Ljubljana in Maribor; Društvo za mladinske domove; škofijsko društvo za varstvo sirot; Društvo sv. Rafaela in Izseljen, zbornica; Družba sv. Elizabete; Karitativna zveza Ljubljano in Maribora; Katoliško društvo rokodelskih mojstrov; Slov. kršč. ženska zveza; Mohorjeva družba v Celju; Leonova družba v Ljubljani; Slomškova družba; Akademska zveza; Katoliško akademsko starešinstvo; Salezijanski dom Rakovnik in Kodeljevo. 8. Prosvetna zveza Ljubljana in Maribor. 9. Tretji red sv. Frančiška. 10. Ženske Marijine družbe. 11. Moške Marijine družbe. Godbe bomo razdelili po potrebi. Goste bomo stavili med t. 6 in 7. Sprevod se bo pomikal po ulicah: Krekov trg, Pred škofijo, Stritarjeva uilca, Marijin tre, Miklošičeva cesta, Masarykova cesta. Dunajska cesta, Stadion. V sprevodu bodo vse skupine korakale v Se-sterostopih razen fantovskih odsekov in dekliških krožkov, ki se bodo uvrstili v štiristope. Zbirališča za posamezne skupine so: Godbe: Krekov trg. Veliki križarji: Krekov trg pred Mahrovo hišo. Velike Klariče: prav tani. Zveza fantovskih odsekov: Resljeva cesta na pločniku ob Učiteljišču od Zmajskega mostu do Kolodvora, obrnjeni proti Zmajskemu mostu. Vodstvo dekliških krožkov: Resljeva cesta na nasprotni strani do Čopove ulice. V sil zastopstva po gornjem vrstnem redu na Resljevi cesti od Čopove ulice do kolodvora, obrnjeni proti Zmajskemu mostu. Prosvetna zveza: Poljanski nasip od Jugoslovanske tiskarne do cukrarne, obrnjeni proti •Jugoslovanski tiskarni. Tretji red sv. Frančiška: od frančiškanskega trimostja do Zmajskega mostu, obrnjeni proti Zmajskemu mostu, Sv. Petra nasip. Marijine družbe, ženske: Sv. Petra nasip od Zmajskega mostu do šentpetrske vojašnice, obrnjeni proti Zmajskemu mostu. Marijine družbe, moške: v Škofji ulici na pločnikih ob hišah, obrnjene proti nasipu. Gostje: Krekov trg ob finančni direkciji. Zastave pri posameznih društvih naj se postavijo na čelo vsake skupine. Morebitne simbole naj si društva sama oskrbe. V|e tiste organizacije, ki jih v sporedu sprevoda nisino navedli, prosimo, naj se takoj priglasijo glavni kongresni pisarni, da jih bomo uvrstili. Sprevod se bo začel ob 14, zato bodite na zbirališčih vsi že pred 14. Pokažimo, da se zavedamo velikih stvari, ki ge nam bližajo! Ljubljana od včeraj do danes Ljubljana, 18. julija. Dober teden že pritiska huda vročina. Pred dobrim tednom so se vrstili hudi nalivi, nato pa je nastopilo jasno in lepo vreme. Koliko časa bo trajala ta vročina? Merilni aparat vremenske hišice, nove tam v Zvezdi, nazvan barothermome-ter, razburja in bega mnoge opazovalce, ker vedno kaže nn prav spremenljivo, celo deževno vreme. Tudi davi je tako kazal in napovedoval. Barjanske meglice nam pa povedo drugačno pesem o vremenu. Stari Barjani vsako jutro opazujejo, kako kaj leži po ravnini megla. Nizka, prav pri lleh pomeni lepo in vroče vreme, visoka deževno. Davi ob zori je valovila po barjanski ravnini kot pajčolan tenka meglica, stoječa prav nizko nad zemljo. Znamenje, da bo še lepo vreme. Kolika je bila temperatura v Ljubljani? Oficielno poročilo meteorološkega zavoda navaja, da je bila včeraj najvišja temperatura v senci 4-20° . Po Suhi in Beli Krajini, kakor nam poročajo, že' pritiska suša. Zgodovinsko zborovanje invalidov Naši invalidi so v nedeljo prvič zborovali po sprejemu nove invalidske uredbe, s katero je sedanja vlada popravila mnoge krivice in invalidom izboljšala njih socialnogmotni položaj. Občni zbor invalidov je bil v dvorani Delavske zbornice. Govorniki in referenti so s posebnim poudarkom naglasili, da je ta občni zbor zgodovinskega pomena, kor je prvi po novi invalidski uredbi. Zborovanje je vodil predsednik g. .Vekoslav Mlekuž. Tajnik g. Moser je obširno poročal o delovanju organizacije, ki doživlja sedaj velik razmah. Ljubljanska krajevna organizacija šteje sedaj 1188 članov, med temi 690 invalidov. K ljubljanski organizaciji se je priključila tudi vrhniška, tako da bo sedaj obsegala celotno območje ljubljanskega okrajnega sodišča in bo v Sloveniji najmočnejša invalidska korporacija. Odbor ima sedaj mnogo posla. Zadovoljivo je bilo poročilo blagajnika g. Frana Preša. Z velikim odobravanjem jo občni zbor sprejel dve resoluciji, ki naglašata pravice vojnih invalidov in apelirala na solidarnost vseh vojnih invalidov. Obiiiit« 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1933 Polovična voznina na železnicah od V — 17. avg. Velika gospodarska in ku .riia revija Industrija | Trgovina | Obrt | Kmetijstvo | Velika tekstilna razstava | Tujsko-prometna razstava | Gostinstvo | Vinska pokušnja | Razstava narodnih vezenin | Narodopisna razstave | Jubilejna gledališka razstava | Skuutfcka razstava | Razstava malih živali | fttevilne specialne razstave | Koncertne in gledališke prireditve | Športno prireditve | Veselični park na razstavišču itd. 5.-6. avgusta festival slovenskih narod. obKajev OblSftlto MHrlborHkl otok, naJlepSo kopnlfKftp Jugoslavije! • Oblfičlte zeleno Pohorje* In sončni Kozjak! • Obiščite vinorodne Slovenitke gorice! Boj proti hidri - alkoholizmu Nedavno ustanovljena Liga proti alkoholizmu zaznamuje že sedaj lepe moralne uspehe. Liga je sedaj organizirala in včeraj otvorila poseben »počitniški strokovni, protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice«, ki bo trajal tja do 22. t. m. Program vsebuje prav poučne, stvarno sestavljene referate in predavanja o posledicah in vplivu alkoholizma na naše zdravje, naše socialno življenje in na našo gmotno in gospodarsko samobitnost.. Tečaja, ki ca je podprla banska uprava, se udeležuje 64 učiteljev iu učiteljic. Predsednik Lige dr. Ivo Pirc je včeraj dopoldne otvorii ta tečaj v risalnici učiteljišča ob prisotnosti zastopnikov banske uprave, mestne občine, cerkvenih oblasti in raznih organizacij. G. predsednik je zlasti podčrtal, da ne gre pri teh tečajih za boj proli alkoholu, marveč za. »motreno organizacijo boja proli alkoholizmu kot takemu, ki je rak-rana na našem telesu. Prav v izbranih besedah je tečaj v imenu preč. škofa dr. Gregorija Rožmana in škofijskega ordinariata pozdravil g. univ, prof. dr. Snoj. Na dnevnem redu so vsak dan predavanja. Popoldne pa so ekskurzije, tako na Studenec, v Lukovico, ogled ustanov mestne občine ljubljanske in na Rakitno. V soboto ob 10 dopoldne bo slovesna zaključitev tečaja. Rekorden naval - Že 19*000 bolnikov Včeraj je bil velikanski naval bolnikov na splošno bolnišnico. Sprejeli so kar 200 bolnikov na razne oddelke. Pravijo, da takega rekorda v bolnišnici že kmalu 111 bilo. Uradniki v sprejemnem uradu so imeli polne roke dela. Še oddahniti si niso mogli. Prav davi je bilo letos sprejetih že 19.000 bolnikov! Včerajšnji dan je bil tudi dan za razne poškodovance in ponesrečence. Vandali še ne mirujejo Nocoj ponoči so doslej še neznani zlikovci nadaljevali na Muzejskem trgu s svojim skrajno vandalskim početjem. So bili junaki noči! Kip, zlasti ženo in otroka so polili s tekočim, črnim katranom. Policija sedaj marljivo poizveduje za storilci. Kadar bodo klicani na odgovor, bodo pač njihova imena brez pardona objavljena. Tu ne bo usmiljenja. Tudi, ko bi biie v to vprežene visoke intervencije. Ne izražamo tu svojega ogorčenja, povsem mirno in objektivno: »Sramota«! Stari Valvazor nasproti skoraj naravnost z (!'"-no roko kaže na to ljubljansko sramoto! Junaki noia in pretepači. V bolnišnico ju bilo pripeljanih več žrtev pretepov in pobojev. Dninarja Janeza Rebolja iz Ponove vasi pri Grosupljem je neznanec ponoči v Lučah napadel in ga z nožem obklal. Hude rane ima na levi roki. kjer mu je prerezana glavna žila. — Posestnikov sin .lanez Gliha, doma iz Gorenje vasi pri Škofji Loki, je bil na Čatežu, kjer je bil po opravkih, od neznancev napaden in močno poškodovan. Nekdo ga je vrezal v levo roko. — V prepiru je bil posestnik iz Lipe pri Vrhniki Pavle Žibert udarjen močno po glavi ij. motiko. Rana je huda. — Soboslikar Cirii Valentinčič iz Stepanje vasi je Vlomi na Notranjskem delno pojasnfeni Žerjal 4 leta robije - Stric iz Amerike - Idila na sodišču Ljubljana, 18. julija. Na sodišču je 'zaradi sodnih počitnic zavladal prav idiličen mir. Ni hudih civilnih pravd, ni velikih in etraetoih prerekanj tam v sobi št 28, velike pravde tam na okrožnem sodišču, ko gre tudi za milijone, lepo počivajo in so akti za ta čas lepo spravljeni po štelažah. Sodniki so večjidel na dopustu. Oni, ki poslujejo, pa rešu jejo le najnujnejše zadeve. Kazenski senat si je le delno privoščil počitnice. Sodijo o vseh kazenskih stvareh, ki pridejo po predpisih in kalendariju na vi-sto, sodijo zlasti one delikvente, ki so v preiskovalnem zaporu. Kazenski senat ima sedaj razprave dvakrat na teden, kazenski sodnik-poedinec pa le ob četrtkih. Kazenski senat je dva dni sodil prevejanega in drznega svedrovca Henrika Žerjala, doma tam iz tržaške okolice, italijanskega državljana, ki je 1. 1931. pribežal k nam. V Italiji je bil zaradi uboja financarja obsojen na 5 let ječe. Na zapadni meji v Rovtah, logaški okroj se je Žerjal seznanil s posestnikovo hčerko Alojzijo Koširjevo Poročila sja se 1. 1935. Najprej sta prevzela gostilno v Krtini pri Domžalah. Gostilna ni nesln in mož je večkrat odhajal po skrivnostnih poslih z doma. Toznaje sla gostilno opustila lin se preselila na Lojzkino domnčijo v Rovte. Lojzika je z možem prevzela kmetijo. Dolgovi so rasli, obresti nista -mogla več plačevati. Domačini so opazili, da je Henrik Žerjal večkrat izginil z doma in se je skrivno, ponoči vračal domov po večdnevni odsotnosti. Kakšne posle je vodil in kje je dobival denar, je bila vsem skrivnost. Njegov tast Jože Košir je nekoč lani spomladi videl, kako je Zenjal kazal šop jurjev svoji ženi. Tast mu je tudi pomagal skrivati in nositi odnosno razpečavati razno blago sumljivega izvora. Orožnikom se je naposled posrečilo razkrinkati posestnika Henrika Žerjala kot drznega svedrovca. Napravili so temeljito hišno preiskavo, ki je lesna koroških borcev tudi v Kočevju Kočevje, 17. julija. V ijedeljo, dne 16. julija je bil v Kočevju ustanovni občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev, na katerega, so prihiteli številni bivši borci iz Kočevja in okolice. Zborovanje jo vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Bregant iz sialke vasi, ki je izrazil svoje .veselje, da je lahko med zbranimi borci pozdravil zastopnike centrale v osebi tovarišev podpreds. Marušiča in fcJefmana ter glavnega tajnika Kristana. V svojem nadaljnjem poročilu je podal pregled pripravljalnih del ter pozval številne borce, da se spominjajo predvsem svojega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. ter svojih tovarišev izza zadnjih 20 let, ki so dali tiomovini svoja življenja. Obširno poročilo je podal v imenu glavnega odbora Legije podpredsednik Marušič. V svojem poročilu je najprej podrobno orisal postanek Legije, cilje in namene društva ter pred vsem izrazil potrebo, da se vsi brez izjenie znova lotimo resnega dela, ki naj zagotovi naši ljubljeni domovini bolj&o bodočnost. V tem rodoljubnem delu naj se kot prvi izkažejo bivfsi borci, ki so svojo ljubezen do naroda in države dokazali že, in sicer večinoma prostovoljno z orožjfetn v roki. Novo nastala kraj. organizacija naj bo nekak svetilnik v kočevskem okraju, v katerem živi nekaj državljanov, ki se čutijo kot več vredni z ozirom na to, da govore^ drug jezik, kol pa ostalo, številčno dokaj močnejše, prebivalstvo. Vsak bivši borec mora postati znova borec, četudi sedanja doba od njih ne zahteva, da bi se borili z orožjem v roki. Bivši borci na j bodo med prvimi, -ki naj dokažejo, da se lahko pride do uspeha le v skupnosti z nesebičnim delom in dejansko ljubeznijo. Po poročilu delegata Marušiča, katerega so z burnim ploskanjem nagradili za pregledno pobil v pretepu med fanti v nedeljo ponoči udarjeni po glavi z nekim topim predmetom. Prebilo ima lobanjo. Razne nesreče. Bolnišnica je včeraj sprejela do 10 ponesrečencev. V tovarni Semperit, Šenčur pri Kranju zaposlena delavka Terezija Zamen se je zaletela v kolesarja, ki-jo je podrl na tla. Zlomila si je levo nogo. Zobotehnik Josip Lindiš j o padel s kolesa in si zlomil desno ključnico. Posestnikova hči Stanka Japljeva na Brezovici je padla r senega voza in si zlomila levo ključnico. Delavčev sin Franček Pirnat na Bregu pri Borovnici se jo »guncak, je padej in si zlomil desno roko. Na gozdnega delavca Janeza Podobnika jz Stare Qse1i.ce pri Škofji Loki je padla smreka iti mu zmečkala desno roko. Naključje je bilo, da je delavec ostal živ, ker je bil v smrtni nevarnosti. odkrila velikansko zalogo finega perila, našli pa so pri njeni tudi tržaško »svinjsko nogo;:, vlomilsko orodje, ki ga rabijo le najizvežbanejši .svedrovci. Državno tožilstvo je Henrika Žerjala obtožilo vejili vlomov, ki jih je bil napravil v Cerknici, bližnjih Begunjah in v Starem trgu pri Ložu. V Cerknici je odnesel Martinčiču iz Meletove cr0stil-ne dva velika zavoja blaga, vdrl v pisargo begunjske občine, tam navrtal blagajno, odnesel nad 2 777 din gotovine, 8 hranilnih knjižic s skupno Vlogo okoli 3000 din in prilastil si je tudi zlato uro la.mi.ka Cimpermana lega vloma'je bil sprva osumljen tajnik sam. Vlomil je tudi v Medenovo gostilno, odkoder je odnesel velik plen raznega blaga. Obtožnica ga je dalje dolžila, da je še drugod vlamljal, tako v Kmetsko hranilnico v Starem trgu pri Ložu. od koder naj bi bit odnesel nad 22.000 din gotovine. Žerjal je bil obtožen večkratnega zločinstva vlomile tatvine. Vse je trdovratno tajil in navajal prav tajinstven alibi. Trdil je glede zlate ure: »Stric iz Amerike mi jo je poslal« Ni pa navedel stričevega imena in naslova. Glede perila je trdil, da ga je dobil iz Italije. Glede denarja pa. da si ga je bil prihraaiil in da ga je dobil od strica iz Italije. Priče so točno potrdile, da je sodišču predloženo perilo njih last, tajnik je spoznat uro za svojo. Njegov tast Ko&ir Jože, ki ga je izdal, je vse priznal. Bila sta obsojena : Henrik Žerjal zaradi 3 večjih tatvin v Cerknici iii Begunjah na 4 leta robije. v izgubo častnih • pravic za o let im po prestani kazni bo izgnan iz naše države. Jože Košir pa zaradi prikrivanja tn razpečavanja sumljivega blaga na 4 mesece zapora. Žerjal se bo pritožil proti previsoki kazni. Žena je zajokala, ko je slišala huda sodbo, zajokal je tudi Žerjal. Žena je moža skušala izrezati, pa m šlo. ročilo, so si borci izvolili svoj prvi upravni odbor s tov. Bregantom ter učiteljem Bocem na čelu. Z občnega zbora, ki je potekel v najlepši harmoniji, so se borci razšli na svoje domove z zavestjo, da so domovino že enkrat reševali ter da jo bodo tudi še v bodoče, če bo za to potreba. Vlomilec Bradeška zopet v Poljanski dolini Gorenjavas, 16. julija. Sloviti vlomilec Jožg Bradeška zopet straši po Poljanski dolini. Jri leta je bil mir vred njim, zdaj .se je zopet nenadno pojavil. Dvakrat je po-skušal srečo pri Fr. JI. Križniku v Bukovem vrhu. Prvič je odnesel moško uro in je bil nato prepo-den. Drugič ga je hlapec prepodil, ko je vlamljal. Pri Kržišniku Fr. v Zadobju je pobral več moške obleke in zlato verižico v vrednosti 600 din. Pri Buhu na Planini je-odnesel 1(WX) din denarja. Pri I. Peternelju v Bačnah je pobral 1600 din denarja, zlato žensko uro z verižico in nekaj drugih stvari. Vsega je odnesel za okrog 3000 din! Razen pri Kržišniku v Zadobju;' ki 'je ubožen bajtar s kopico otrok, gredo gotovo vsi vlomi na rovaš Bradešku Jožeta (Trnovcovega.s Črnega vrha), ki se je bate že večkrat izrazil, da bo samo bogatejšim ljudem jemal, udi je rekel, da bo škode čim mani delal pri vlomih m tudi človeka da ne bo ubil drugače ko v silobranu. Dostikrat je že kakemu revežu dal denar, pravijo. Krade samo denar, zlatnino in srebrnino, tu in tam tudi kaj boljšega za pod zob, če je ravno lačen, da Se naje. Pijače ne krade. Je zelo previden. Ljudi se izogiblje, hodi maskiran in vedno drugače oblečen. Ako ga ne bodo mogli dobiti, jo bo gotovo v druge kraje popihal in dal nam za nekaj časa mir. Zadnji čas ge je menda skrival nekje v Kolobociji. Želeti je, da bi čim prej prišel v roke pravice. Gotovo je, da ho potem kdo na njegov s-patent« kradel, kar se ie že dostikrat dogajalo. Z lipe ge padel Podbrdo pri Moravčah, dne 16. jul 1930 Lipa je vzcvela in spet so zabrenčate iebcle pc sladkem soku. Pa tudi ljudje so pridni obiskovalci lipovega cvetja, zlasti mladine kar mrgoli po lipah, ^ « u • a* X«, lr> rmcol i pa ne noben sin. Mu- ga je misel, komu bo zapustil svoje veliko premozenie, ko nima ^ meškega naslednika. Dve njegovi hčerk, Milena .n Zorka pa sta zadnje leto zaceh kazati znake, ki ni80 m,,,!; nič sgupnc ,a z zensko naravo. Vedenje ic bdo čisto moško. Po- Kmečki narodni praznik v domovini Mikiove Zale klicali so nazadnje zdravnika, ... si je ugotovil, da «ta se o,be hčerki preobrazili v moška, Obe nekdanji dekleti bosta prihodnje leto morali na nabor nato pa bosta odš’i odslužit svoj redni vojaški rok’ Za dogodek so se začeli belgrajski zdravniki zelo zanimati. Z l'J letno deklico sc jc oženil 88 letni star«<» Josip Jeliuič jz Ha.jevega sola pri Županji. Jolinič je bil že dolga leta vdovec. Samota ga je bolela, pa se je zato večkrat oziral p° primerni nevesti. Nazadnje se je zaljubil v 19letno Stano Jurič. Zasnubil jo je in bil uslišan. Poroka jo bila izvršena že v nedeljo. Starec računa, da bo dobil kljub visokim lelom svojega naslednika. Za »čudodelni« kamen se prepirata dve vasi v okolici Prištine na Kosovem Polju; Malešiči in Dcndiči. Od starih časov je ostal na ni e d obema vasema kamen, ki jc moral biti nekoč vzi-< an v cerkev. Kamen je snovno čislo različen od ec !s r- Z. - ra -- V eter (smer, jalE/iet) Pada- vine . «3 i *t/- '3'5 c « 6 S S er, fc Ljubljana 7oF8 29-0 14 8 n 4 NW, — — Mariboi 7G4- 30-2 14*i 40 5 0 — — Zagreb 157-1 11-0 16-0 7< 1 0 — — Belgrao 157-k 38-0 210 ji 3 0 — — Sarajevr 75«-I tb-U 15-( 5' 5 0 — — Vis 759-7 31-0 22-0 »D 6 SSE, __ — Split 759 5 151) 261 46 4 NE, — — Kumboi 760-1 32-t 221 id 3 NW. — — Rab 7 59-6 m 2(11 80 0 0 — — 3uarovnu 761-0 13-0 '221 4.: 4 FE, — — Vremenska napoved: zmerno toplo vreme. Spremenljiva oblačnost, -»k Koledar Danes, torek, 18. julija: Kami). Sreda, 19. julija: Vincenc. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piecoli, Dunajska 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Sprejem v strokovno šolo za otroške sestre-negovalke v Ljubljani, Lipičeva ul. (Dečjj doni kraljice Marije), je razpisan v »Služb, listu« z dne 8. julija 1939, št. 54, na prilogi. Diplomirane absolventke šolo so nameščajo v domovih za dojenčke, dečjib zavetiščih, otroških bolnišnicah, v rodbinah in v zasebni službi. Natančnejši pogoji so v omenjenem »Služb, listu« razvidne. Župnija Marijinega Oznanjenja pohiti danes zvečer v svetišče karmeličank na Selu, da se pripravi na kongres Kristusa Kralja in izprosi potrebnih milosti. Ob 8 zvečer ho kra tek govor: »Marijino notranje življenje in naš čas«, nato pete lavretanske litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Vsi župljani so prav prisrčno vabljeni, da se te skupne pobožnosti čim bolj Številno udeleže. Kraja Stari Log iu hiše št. 10 —69 kraja Leskovec (občina Črešnjevec) se dne 1. Vlil. 1939 izločita iz okoliša pošle Slovenska Bistrica in priključita okolišu jiošte Pragersko. O Ljubljanskem železniškem vprašanju bo nadaljevanje debate v torek 18. julija ob 20 v predavalnici Združenja jugoslovanskih inženirjev in arhitektov sekcije Ljubljana na Kongresnem Irgu l/II. Vstop imajo izključno samo inženirji in povabljeni zastopniki oblastev, korporacij in organizacij. »Zatemnitev pri zračnih napadih« je naslov javnega predavanja, ki ga bo imel pri Komiteju tehničnega dela inž. Matanovič Drago v sredo, dne 19. julija t. 1. ob 8 zvečer v dvorani Združenja jugosl. inženirjev in arhitektov v Ljubljani, Kongresni trg l/II., Jevo (Kazino). Genialnost- blaznost-zločinstvo: „Swefta bolezen" Dostojevskega Friedrich Nietzsche F. M. Dostojevski Nemški modroslovec Friedrich Nietzsche, za snovatelj nadčloveka, ki je dal duhovno podlago vsemu razvoju nove Nemčije in nauku o višji vrednosti nemškega plemena, je svoje jivljenjsko delo ustvaril v začetku svoje blaznosti. V urah ko sta se jasnost in norost mešali. Samo tak č]o vek je mogel napisati dela, ki bi jih v normalnem stanju ne mogel zasnovati noben človeški razum. Filozof, ki je pisal v blaznem stanju, je dal j>od lage za zmedeno prvo polovico dvajsetega sto letja. Nietzsche od strašne bolezni ni ozdravel Oznanjevalec nauka o nemškem nadčloveku ie končal svoje življenje kakor žival: lazil je samo še po vseh šjirih in krulil kakor svinja. ♦ Poseben primer ustvarjalca, ki je delal na robu pameti in blaznosti, je tvorec Bratov Kara mazovih«, »Besov«, »Idiota«, F. M. Dostojevski Ta pripoveduje sam takole: »Moji živci so že iz detinstva uničeni. Čudna neznosna živčna bolezen me je začela mučiti ž< zgodaj. Danes ne morem več popisati tistih ob čutkov, pod katerimi sem tedaj trpel, tockr spo min na nje živi v meni. Tedaj sem čutil kakor d:: moram takoj umreti. In res je potem prišlo name nekaj, kar jo bilo docela podobno smrti.« Ko je bil Dostojevski izgnan v Sibirijo, so ii napadi postajali močnejši, dokler niso nazaduj-dobili oblike božjasti. Te se sloviti pisatelj ni ni kdar več rešil. Strahov in Solovljev pripovedujeta kako jc Dostojevski pogosto sredi pogovora zarjo vel ter se ves penast in spačenega lica zgrudil na tla. T i napadi so Dostojevskega mučili dolga leta in mu večkrat za daljši čas jemali pamet. Ioda ravno v tej bolezni in najhujših letih svojega življenja nam je Dostojevski dal večine svojih del. V zapiskih in dnevnikih neštetokrat omenja svoja opazovanja o tem, kako je n.iego-. umetniški navdih v zvezi z znamenji o prihajajo cih napadih. Sam je skušal tudi ugotoviti zvez. med svojo boleznijo in svojim pesniškim ustvar jan jem. Čutil je — kakor Vangogh ustvarjala silo svoje bolezni, katero je zaradi tega imenova »sveto bolezen«. In naj je še toliko trpel — v duš je bil le srečen, da mu je Bog prisodil to trpijo nje, ki je po drugi strani porajalo velika dela Sam pravi o tem takole: »Vi zdravi ljudje niti ne slutite, kakšno slasl uživa božjastni nekaj trenutkov pred napadi. Mo hanied pripovBdu.je v koranu o svojem bivanju v ri? u; „Vsi »pametni tepci« trdijo, da je Mohamed bil laznjivec in slepar. Pa to ni res. Bil je v raju — med svojimi božjastnimi napadi, zakaj tudi ou je trpel na tej bolezni kakor jaz. Dostojevski ni bil edini pesnik ali pisatelj, Ki mu je bila namenjena ta usoda. Vsa evropska književnost navaja za to slovite primere. Vojska v Sveti deželi Edvard Helsey, med franooski-mi in evropskimi časnikarji tisti, ki vprašanja Bližnjega vzhoda najbolje pozna, je v pariškem »Gringoireu« napisal nazoren in pretresljiv prikaz boja za Palestino. Iz tega prikaza prinašamo našim bralcem najpomembnejše odstavke, da bodo — kakor vedno — iz najzanesljivejših virov obveščeni o tem pomembnem vprašanju današnjega političnega trenja na svetu. Zgodba vojne v Sveti deželi je zgodba, ki gre zelo daleč v preteklost. Ce jo hočemo razumeti, moramo pač začeti z — začetkom. Bil je nekoč star mož, ki je sveto verjel v bodočnost svojega rodu. Čutil se je poglavarja in godila mu je misel, da bi dolga vrsta potomcev skozi veke nadaljevala slavo njegovega imena. Toda k nesreči očak ni imel otrok. Videl je, kaiko ugaša leto za letom in z grenkoba mislil, kako bo nekoč prišel •lan, ko se bo moral odreči slehernemu upanju. Kazalo je tudi, da ženine nero-dovitnosti ne bo moči več ozdraviti, zakaj prekoračila je bila že dobo materinstva. Ker se ji je mož smilil, je privolila, da si je vzel za drugo ženo mlado dekle. In rodil se je deček, ki je kmalu polnil s svojim veselim krikom očakov šotor. JMaj se je za ostarelo in pravo prvo žen« začela globoka žalost. Žalostno si je l>on#vljala: >He ostaja mi drugega, kakor da izginem, zakaj druga je prišla na moje mesto, c Toda iskala je tolažbe pri Bogu in ni obupala. Toliko je molila in molila, da je bila nazadnje uslišana, čez čas je tudi ona rodila dobro razvito dete moškega spola. Stari očak je bil nad vse srečen, ko je imel kar dva sina. Toda ženi je bilo to življenje kmalu odveč. Ko je nekega večera slišala smeh otroka one druge, ni več vzdržala. Tekla je v šotor k očetu in mu dejala: »Preženi to žensko in njenega otroka, ne maram ju več videti tu. Edini, ki sme nositi tvoje ime, je tisti, ki sem ti ga rodila jaz. Ne gre, da bi ta postržek kdaj zahteval od tvojega pravega potomca del dedščine.« Očaku, ki se je imenoval Abraham, je bilo ob tem, kakor nam pravi sv. pismo, težko. Rad je imel malega Izmaela, sina egiptovske dekle Hagare. Ljubil pa je tudi Izaka, ki mu ga je rodila njegova žena Sara. Premišljeval je vso noč. Ponoči pa se mu je prikazal Gospod in mu dejal: »Stori, kar ti pravi žena in ne vznemirjaj se. Vsak tvoj sin bo oče velikega ljudstva.« Abraham je vstal navsezgodaj in poklical Hagaro. Dal ji je hleb kruha in meh vode. Potem ji je dal v naročje malega Izmaela in jo odslovil. Odšla je med jokom. Toda Gospod jo je varoval. Izmael je zrasel v Faranski puščavi, postal je spre-len lokostrelec. Hagara mu je našla ženo v Egiptu in zapustil je veliko potomstvo. Izak pa je imel sina Jakoba, čigar dvanajst sinov je ustanovilo dvanajst judovskih rodov. Arabsko in judovsko ljudstvo torej izvirata od istega pradeda, toda bila sta si sovražnika od zibeli dalje. Vsa svMa zgodovina ni drugo, kakor dolg prikaz ■ njunega krvavega nasprotovanja — v zunanjih dogodkih seveda. To nasprotovanje je trajalo vse do dne, ko je Gospod poslal v svoji jezi Tita, ki je Izakovo pleme razpršil na vse štiri vetrove sveta. Izmaelov rod je potem ostal gospodar svete zemlje in menil, da je to vprašanje za vekomaj rešeno. Toda našega časa lastnost je, da obuja vse vrste sporov, o katerih se je zde- lo, da jih že stoletja ni več. Toda z njimi je kakor z nekaterimi rekami: izginejo pod zemljo in se šele čez dolgo spet pokažejo večje in nevarnejše. Tako je tudi s sovraštvom med Judi in Arabci v Palestini. Po tisoč letih so se spet oglasila, kakor da so udarila it puščavskega peska in so bolj pereča in kričeča kakor so bila kdajkoli prej. * * * Komaj ste se izkrcali v Tel Avivu, veliki judovski prestolnici, ki se drži Jaffe, pa že ne vidite drugega kakor vojne prizore. Vsepovsod straže z napetimi puškami, z nasajenimi bajoneti in z nastavljenimi strojnicami. Ne pridete iz mesta, ne da bi vam bilo treba najmanj desetkrat pokazati dovoljenja in potni list pri prehodih skozi žične ovire, nastavljene po vseh cestah. Po cestah drve na vse strani in s silnim hrupom motorizirani oddelki angleške vojske. Čeprav gre predvsem za policijske ukrepe in ne to'iko za vo- jaške operacije, se vam vendar zdi, da ste padli v sredo vojnega taborišča. To obilje varnostnih in kazenskih ukrepov ni odvišno. če greste dalje, vam bodo tu in tam pokazali kraj, kjer so pretekli mesec sedemletni Judinji s ka-menom razbili glavo, ali kot, kjer je angleški desetnik dobil tri kroge v hrbet, tam spet vrsto dreves, kjer so prav včeraj zaklali dva judovska delavca. Tudi veliko Arabcev pobijejo. V prvih šestih mesecih letos so jih več kakor osemsto. Arabski teroristi brez usmiljenja pobijajo vse rojake, katere sumijo izdaje ali le mlačnosti pri gibanju. Tu seveda niso všteti tisti, ki injfljo kaj denarja in jih pod to ali ono pretvezo ugrabijo, pravi razlog ugrabitve pa je vedno le odkupnina, zakaj arabsko gibanje zahteva veliko denarja in samo denarja. Strah vlada po. vsej Sveti deželi. Avtomobili za javni promet in zasebni vozovi so zavarovani z debeljm omrežjem. Če krene človek z dveh ali treh glavnih cest, kjer skušajo Angleži z vsemi sredstvi zavarovati promet pred napadi, mora imeti s seboj oboroženega človeka, da sedi poleg šoferja. Palestina živi v nepretrgani vojni iz zased, katero zdaj pa zdaj pretrga kaka eksplozija bombe ali peklenskega stroja. Vsak teden prinese svoje število mrtvih in ranjenih, tako da bi bilo že čudno. Če bi kateri teden žrtve odpadle. K tem žrtvam je treba prišteti še tiste, ki jih oblasti zasačijo pri prepovedanem poslu in jih naslednje jutro obesijo na dvorišču bližnjega zapora. Dvajset tisoč angleških vojakov vseh vrst orožja je zdaj v Palestini. Razen teh sme nositi po angleškem posebnem dovoljenju puške še osem ali devet ti-s°c mladih Judov, ki jim pravijo ghafirji. Tej angleški vojni sili pa na Vse pre-‘ege nagaja roij Arabcev, oboroženih pogosto zelo preprosto. Ti prirejajo zasede, napadajo posamezne postojanke in vodijo zagrizeno skrivno vojno. In nihče ne more povedati, kdaj bo to stanje nehalo. Celo mesta, 'o katerih bi človek na videz sodil, da^ so mirnejša, so pogosto prizorišča različnih atentatov. Vsi ljudje v Palestini čutijo, da bi takoj vse zagorelo, brž ko bi Angleži samo malo popustili. V Jeruzalemu ne morete prebiti treh noči, da vas ne bi vsaj dvakrat prebudila eksplozija. Vsa Palestina jfe pokonpu, v. alarmu, vsakdo se boji in trepeta, če ne bo jutrišnji dan še hujši od današnjega. Kaj se je le moglo zgoditi v tej §vetj deželi, odkoder je svoje čase prišla obljuba o miru ljudem, ki, so dobre volje? Zakaj je danes pol pobožnih samostanov," Ki prej niso poznali drugega- kakor prisrčno vrvenje svetih, romarjev, spremenjenih v vojašnice? Kaj pomeni ves ta bojni in bojeviti hrušč? Že dvajset let giblje in razburja to deželo zamolkla vročica in se zdaj pa zdaj razdivja v silovitih krizah. Pogosto je prišlo do resnih dni. Samo meseca avgusta 1029 je bilo na stotine mrtvih Aprila 1936 so se nemiri spet začeli in trajajo vse do danes in se tudi ne bodo kmalu polegli, kakor vse kaže. Zakaj vee to? (Dalje prfli.) »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din ra Inozemstvo 25 din. nredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TT1 Telefon 4001 do 4005 Oprava: Kopitarjev« 0lira 6 Z a Jugoslovansko tiskarno * Liuliliani Inž«' Kriimnrf/ Izdajate!! inž loJe Sodja Urednik: Mirko Javornik časopisa, spet pregrešil in je moral znova v zapor, odtod pa v internacijo v čajnič, razprava proti njemu pa se še ni končala. 29. marca 1933 b'j °bs°.'?n na 'n Jela strogega zapora. Odvedli tutfmi ■ ' k|e0r se ie znašel skupaj tudi s tistim neizprosnimi Slovenci, ki niso bili všeč tedanjemu režimu. V zaporu je udi^bole in Z ga pred Božičem 1934 spustili na svobodo. Mačkovo pismo knezu namestniku tenm ni. je bila povrnjena svom ’ s lam, da je ta akt prvi znak dobre voHV 1 začne reševati hrvaško vprašanje -I v m ^ w S* j'e skupne države.« niejah na- Tolstoj - dr. Mačkov vzor Na neko vprašanje, takšna je podla™ • gove politike, je dr. Maček tedaj dekl Po naravi m po svojem etičnem pojmov...»ju s£!! človek miru, in moja filozofija je filozofija To? stoja. Moja zelja je, ustvariti na Hrvaškem idea- ifačelih plt3- ^meta, zasnovan na Tolstojevih načelih. Poskusah bomo ustvariti državo ki bi služila vzorom in zgledom kmečke države,’ in temeljila na blagoslanju kmetov »Ana-ra? rsnn: tako’ odveč 3pa tud?" HČ‘^eš™ ^Sfil "»K« nSSZŽ St zdakf sanje nujno treba rešiti, prej kot v« I Pra' hoče doseči notranja pomiritev* vls h^ški Va" rod, pa tudi Slovenci in uvidevni «1: s V bi jih čim prej prijetno presenetila vest sporazum s Hrvati dosežen in da hi mh n *« s to rešitvijo tudi zadovoljni, kajti s tem k mi prekrižam računi tudi vsem tistim, ki so si mo) da ze meh roke zaradi naših notranjih razprtij. Svojima otrokoma je dal cisto slovenska imena -"eii«a in Andrejček dar pa ^frŽ«„k sovor.i iavno ^lo redkokdaj, ka- ■ kratek. GOT0?rD«nrWtV SVOIlh, izvaian'ih *el° liku je ga tud,' „P0 ln vsakomur jasno. Od- .t».k pri vs*ki svoi doni in svoje družino' u?.t^arili ročen. Njegov prvi rakon i» » i,euM tretjič po- si jih je tako zelo žele” Vt* hi.'6,* vzrok za ločitev zakona. Leta 1920 J* Ji “f poročil. Rodilo se mu je dvoie otrnJ if- u,i0 dal ime Nežica in Andrejček. Njegova druga*že* na pa mu je kmalu umrla in se je nato norrrfii še tretjič, in sicer s sestro svoje^^drSgl žene katero še danes živi v lepi slogi. Prosti čas Dre-zivi na svojem posestvu v Kupincu, kjer še zelo ktlrravTiri* j farnkaišniimi svojimi znanci, kmeti. Vedno je dobro razpoložen, pa nai govori »ri™«- x * S, prepr06tim kmetom ali pa s pre-kTšnekoli. Jem’ kl bi rad >izjave<’ ka' nor,rTu*di S,ove”ci' ki ddbro vemo, kaj se pravi b?M rfr?nr° i? bo,rUj. *» SVoi* narodne pravice in £ E11!” K^1 nl L*®? in pregnanstvo, iz ditelja dr. Mačka 'Hrvatom uresničila'želja'V£ nar^uPprSam SP°raZUmU d°bili’ kar ifm kot Radio Programi Radio Ljubljana d.ies WW8-bl% Niz narodnih pesmi. — l"--1 Niz narodnih pesmi. SodejSjT 7 To, P,,,:" ri-ton in Radijski orkester _ i/n£m«h, b vedi. poročila - 19.30 Deset minut“ ,i9JS%v° ura: Ciril in Metod (dr. FerdoSlSif? ^ Smetan a: Prodana nevesta, uvertura pUtelann Kak Sna naj bo nasa narodna obramba (S 1, I 30.30 Iz opernega zaklada. Sodeluje *d6 'fc.'H'5' ~ čifi in Radijski orkester - 83. Napovedi „ i'L I,vain-22.16 Citraški trio << Vesna,«. ai' poro6,la - Sreda, 19. julija: 12 Koračnice vejikia niolstmv (plošče) - 12.45 Poročila - 13 Napovedi _ Ionski kvartet — 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura Vrememska hišica (g. Miroslav Zor) - ]<> Na|)ov/rii' poročila — 19.40 Nac. ura: Lepi spomini iz težkih rt!,, (Dragutin Prokič) — 20 Baj-er: Vila lutk not;nnr' Cnin Š6e) — 20.1« Freske v blejski župni cerkvi r Vri™' Zen) - 20.S0 Pevski »bor ■ Prosvetn^adruštva K rani - 21. 15 Tamburaški orkester (A. Karmel 1 w v»J povedi poročlia _ 32.15 Za mlade ljudi i peto, ki rade ne v plesu veselem vrtel Življenje in boji dr. Vladka Mačka Moje življenje več ne pripada meni, pač pa hrvafskemu narodu, za katerega se bom boril, dokler ne dosežem popolne svobode 20. julija bo preteklo ravno šestdeset let, odkar se je rodil dr. Vladko Maček, mož, ki ga danes z vso pravico imenujejo ne samo Hrvatje, l»ač pa tudi ostali svet, voditelja hrvaškega naroda. Bolj kot kdaj prej je danes zbran hrvaški narod okoli tega svojega voditelja, kajti časi so resni ne samo drugod v Evroi>i pač pa tudi na jugu, v Jugoslaviji, kjer po dvajsetih letih, odkar obstoja Jugoslavija, še vedno niso dokončno rešene notranje razprtije, pač pa so — lahko rečemo — ravno zaradi zunanjepolitičnega jx>-ložaja postale še posebno resne. Hrvaški narod l>o tolikšnih peripetijah v tem kritičnem trenutku zahteva predvsem rešitev svojega vprašanja, ki mu je zadnje čase posvetil vso pozornost tudi predsednik jugoslovanske vlade in javno izpovedal, da je to vprašanje najbolj aktualno in da ga je treba čim prej rešiti, če hočemo tudi na znotraj močno Jugoslavijo. Ob šestdesetletnici rojstva voditelja Hrvatov dr. Vladka Mačka je hotel hrvaški narod izkazati posebno hvaležnost svojemu voditelju z iskreno željo, da bi bile zahteve vsega hrvaškega ljudstva čim prej uslišane. In v tej hvaležnosti objavljajo hrvaški časopisi obširne članke, posvečene dr. Mačku, v katerih poveličujejo delo, ki ga je ta mož opravil za časa svoje odlične politične kariere. V >Novostih« je napisal Ivica Širak dolg članek, v katerem je opisal, kolikor se je dalo, podrobno življenjsko pot tega velikega Hrvata. Ker je v tem članku marsikaj takšnega, kar bo gotovo zanimalo tudi vse slovensko javnost, povzemamo iz njega tole: Otroška in dijaška leta 20. julija 1879 se je rodil inženirju Ivanu Mačku v Jastrebarskem, kjer je bil tedaj zaposlen pri gradnji ceste, sinček, ki je pri krstu dobil ime Vladko. Mati novorojenčka je izhajala iz neke obmejne častniške rodbine in se je pisala Matasovič. Sinu je posvetila vso svojo materinsko skrb. V Jastrebarskem je Vladko tudi začel hoditi v šolo, ki jo je končal v treh letih. Pozneje se je vsa Mačkova rodbina preselila v Zagreb, kjer se je leta 1889. Vladko vpisal na gimnazijo. Pravijo, da je bil v gimnaziji zelo bister dečko, dokončal pa je nižjo šolo z dosti bol jšim ^uspehom kot pa višjo, to pa zato, ker se je začel baviti tudi z drugimi stvarmi in ne samo s šolskimi. Pridno se je namreč udejstvoval v dijaškem društvu »Nada«, poleg tega pa je napisal tudi nekaj pesmi, ki jih je objavil v listu omenjenega društva. V svojih pesmih je razodeval predvsem narodna čustva, ki jih je dodobra poznal. Leta 1897 je dokončal srednjo šolo in se istega leta tudi vpisal na univerzo, kjer se je posvetil pravnemu študiju, obenem pa je še vedno pridno sodeloval pri »Nadi«. vilnih zastopnikov drugi podpredsednik v odboru te stranke dr. Vladko Maček. V prvih letih po vojni do 1924 so se odigravali važni dogodki, pojavljala so se ra«na pereča vprašanja, ustanavljale so se stranke in strančice. Ves ta čas je bil dr. Maček zelo delaven. To je bila doba ,ko je izglasovana vidovdanska ustava, za katero je že tedaj hrvaška kmečka stranka dejala, da je v škodo hrvaške individualnosti. V isti čas pade tudi potovanje Stepana Radiča v London, očitam na Dunaj in potem v Moskvo, kjer je pristal na takoimenovano zeleno internacionalo. Ko je teda.i prišel na vlado Ljuba Davidovič, ki so ga jx>dpi-rali Slovenci, Muslimani in Bunjevci, Hrvatje niso šli v poslansko zbornico, Radič pa je pri tej priliki dejal: Mi ne gremo v vlado, Slovenci in Muslimani pa naj le gredo! Radič je poskuša! izvajati svojo politiko tako, da bi, če že ne prisilil vlado, da odstopi, pa jo vsaj pripravil do lega. da bi računala z močjo in strnjenostjo njegove stranke. Usodni 20. junij 1928 Prišel je 20. junij 1928, ko je v poslanski zbornici poslanec Puniša Račič streljal na hrvaške narodne zastojinike. Padla sta tedaj Pavle Radič in Basariček. težko ranjeni pa so obležali Stepan Radič, dr. Ivan Pernar in Ivan Grandja. Stepan Radič je 8. avgusta v Zagrebu umrl zaradi poškodb, ki jih je dobil pri tem atentatu. Izpraznjeno je bilo mesto predsednika HSS in ker Stepan Radič ni zapustil politične oporoke, se je 13. avgusta 1928 sestalo vodstvo HSS na sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da bo odslej vodil predsedniške posle dotedanji podpredsednik dr. Vladko Maček. Ko je bilo tako dr. Mačku | zaupano vodstvo stranke, je pri neki priliki de- | jal: -Moje življenje več ne pripada meni, pač pa hrvaškemu narodu, za katerega se bom boril, dokler ne doseže popolne svobode«. Kmalu po smrti Stepana Radiča se je v Berlinu sestala interparlamentarna unija, ki ima nalogo, da okrepi parlamentarizem in bratstvo in mir med narodi. Iz IJelgrada je na to zasedanje odšlo zastopstvo poslanske zbornice, vodstvo HSS pa je poslalo tja tudi svojega zastopnika v osebi dr. Krnjeviča ter člana interparlamentarne unije dr. Ivana Pernarja. Dr. Maček pa je še posebej pisal pismo predsedniku te interparlamentarne unije, v katerem mu je razložil položaj v belgra.jski poslanski zbornici. Istočasno pa so bila v Ljubljani posvetovanja SDK. kjer je predsedoval dr. Maček. To je bil prvi nastop dr. Mačka kot predsednika HSS. Kaj hoče dr. Maček Svoji zgoraj omenjeni izjavi je dr. Maček ostal zvest. Nekateri so se že začeli spraševati, kaj prav za prav hoče ta dr. Maček. Odgovor je bil tale: Ne zahteva ničesar posebnega za Hrvaško, pač pa samo enake pravice za vse zgodovinske individualnosti, ki danes tvorijo Jugoslavijo. Zahteva državo, v kateri je izvor in izvršitelj vse državnosti kmet, in to zaradi svoje številčne moči, da bi bil edini upravičeni nosilec vsega državnega in političnega življenja. Iz teh zahtev, ki jih je dr. Maček postavil že pred desetimi leti, se je rodilo pozneje hrvaško vprašanje. Božično voščilo ga je spet spravilo v zapor Sledila je 6. januarja 1929 diktatura. Tedaj je v božični številki >Doma« dr. Maček voščil hrvaškemu ljudstvu vesele praznike, a je bil zato obtožen in je moral v Belgrad v zapor. Razprava proti njemu je trajala 35 dni, njen izid pa je bil ta, da je bil dr. Maček izpuščen, ker se je državno sodišče za zaščito države prepričalo, da je nedolžen in da je vsebina obtožnice proti njemu do kraja izmišljena. Leta 1932. pa se je za-radi neke izjave, ki jo je dal zastopniku tujega „Krepali Madžaronl!" Tega leta so bile na Hrvaškem volitve v sabor, ki jih je izvedel Khuen-IIedervary. Pri razglasitvi rezultatov je prišlo do prerekanja, pri katerem je Vladko Maček vzkliknil z galerije sa-borne dvorane: »Krepali Madjaroni!« Pri tein pa ga je prijel policijski agent in ga za tri dni vtaknil v »luknjo« kot začetnika in povzročitelja zgredov. To je bil prvi zapor dr- Vladka Mačka. Sodnik in odvetnik Svoje pravne študije je dr. Maček končal leta 1903., ko je dosegel tudi doktorsko čast Posvetil se je najprej sodnemu j>oklicu, ter je kot sodnik deloval v štirih hrvaških mestih. Pozneje žei, čez dve leti, pa se je sklenjl posvetiti advokaturi. Njegova prva advokatska pripravniška služba je bila v Krapini pri odvetniku dr. Ivanu Majcenu. Njega ht Krapino je dr. Maček obdržal v najlep-šem spominu in je vselej zelo rad govoril o letih, ki jih je preživel v Krapini. V teh letih je postal tudi pristaš hrvaške kmečke stranke. Leta 1912. je bil prvič izvoljen v sabor kot narodni zastopnik. Od tedaj pa do danes je dr. Vladko Maček v saboru. Za časa svetovne vojne je bil tudi na fronti, po vojni pa je v Zagrebu odprl odvetniško pisarno, na Prilazu, kjer jo vodi še danes. Podpredsednik HSS 1919 ga je zaradi znane spomenice na Wil-sona, predsednika mirovne konference, spet doletel zapor, v katerem je ostal do februarja 1920. Tedaj, ko je dr. Maček pristopil v hrvaško kmečko stranko, je bila ta šele v povojih. Vse organizacijsko delo še daleč ni bilo opravljeno. Vodil jo je tedaj pok. Stepan Radič. Ker pa je bilo dela vedno več, ga je bilo treba porazdeliti tudi med druge in je tako 1920 postal na željo šte- NajveličastnejSa manifestacija narodne sloge in pripravljenosti, kar jih je Francija doživela po »Paradi zmage« leta 1929, je bil 14. julij letos. Nešteti stotisoči Francozov so se udeležili parado francoske in angleške vojske. Naša slika nani kaže pogled na del množic pri paradi.