Leto LXIX. ŠL 87 LfafeOana, četrtek 16. aprila m Cena Din izuaja vTsait dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — inserau do SO petlt vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >SlovensJd Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBA VNT8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica ttov. 6. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 Podružnice: MARIBOR Strossrna ver jeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ŠL 66; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. PoStna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Abesinska kriza na vrhuncu: Bankrot Društva narodov ali spopad med Italijo in Anglijo? Današnji sestanek odbora trinajstorice bo usodnega pomena za nadaljnji razvoj dogodkov — V ženevi so zelo pesimistični in nimajo upanja, da bi prišlo do sporazuma Ženeva, 16. aprila, z. Danes popoldne se sestane odbor trina jstorice, ki je imel nalogo posredovati med Italijo in A besi ni jo ter doseči mirovna pogajanja ob istočasni ustavitvi sovražnosti. Sedaj se že lahko reče, da so prizadevanja odbora ostala docela brez uspeha. Tudi sinoćnji razgovor med predsednikom tega odbora Madariagom in italijanskim delegatom baronom Aloisijem je pokazal, da ni misliti na dosego sporazuma. S tem stopa talijansko-abesinski konflikt v najbolj kritično stanje. Od stališča, ki ga bo na današnji seji odbora zavzel Eden, bo odvisen ne samo nadaljnji razvoj dogodkov v Abesiniji, marveč vsa politika evropskih velesil, zlasti pa Anglije, Francije in Italije. V ženevsldh krogih ne prikrivajo, da preživlja ne samo Društvo narodov, marveč vsa Evropa svojo najtežjo krizo v teku zadnjih 20 let'. Med Francijo in Anglijo se nasprot-stva ne le niso omilila, marveč še poostrila. Francija slej ko prej odklanja poostritev sanke ji in se zavzema za koncesije Italiji, da bi jo pridobila za sodelovanje v lokarnsklh pogajanjih, Anglija Italija igra London, 16. aprila, z. »Daily Tele-graph« piše med drugim, da se Mussolinl in Italija po najnovejših zmagah in diplomatskih preobratih najbrž čutita politično močna, vendar pa je gospodarski položaj Italije iz dneva v dan zmeraj slabši. Cn-tijo se neizbežne posledice sankcij in list pravi, da morajo sankcije ostati brezpogojno v veljavi, dokler trajajo sovražnosti v vzhodni Afriki. Italija igra »vabank« pa vztraja pri tem, da se sankcije pooštre. Po sodbi ženevskih krogov se nahaja Evropa na važnem razpotju, če zmaga stališče Francije, bo to pomenilo smrtni udarec Društvu narodov, ki bo pomenil njegov popolni bankrot, če pa dobi diplomatsko bitko Eden in se stopnjujejo sankcije do vojaških ukrepov, potem se bo povečala nevarnost nove vojne. Zelo pesimistični govor, ki ga je imel sinoči francoski ministrski predsednik po radiju, je to prepričanje v ženevskih krogih še bolj utrdil. V Ženevi vedno bolj pesimistični Ženeva, 16. aprila, z. V razgovorih Ma-dari&ge, Avenola in Aloisija je bilo sklenjeno, da se bodo razgovori držali v popolni tajnosti. Ve se samo, da se bodo vsi rriie ponovno sestaili danes dopoldne ob 11.45. Reirter dodaje, da sedaj ni n^i govora o kaikem sestanku med predstavniki Italije in Abesinije. Splošen vtis je vedno bolj pesmističen. in stavi vse na eno kocko. Lahko mnogo dobi, pa tudi vse izgubi. »New» Chronicle« pravi med dragim, da se iz dneva v dan jasneje vidi, da je pravi zločin, če se odlaga poostritev sankcij, će DN ne bo gubilo časa niti en dan, potem se bo ob drastičnem primeru lahko ugotovilo, da se neizzvani napad nikomur ne more izplačati. Angleško svarilo Rimu London, 16. aprila, r. Angleški tisk soglasno podčrtava odločilno važnost razgovorov, ki so se danes pričeli v Senevi. ^>Times« svarijo v uvodnem članku Italijo, naj ne podcenjuje težkoč popolnega vojaškega zavzetja Abesinije. V 4 do 5 tednih se bo pričela deževna doba. Tudi če se Italijanom posreči še pred to dobo doseči abesinsko glavno mesto in abesinsko vojsko v ponovnem porazu :> uničiti«, vojne še ne bo konec >Daily Telegraph« izjavlja, da bo Velika Britanija v primeru izjalovljenja mirovnih pogajanj svoj finančni in gospodarski pritisk proti Italiji tako ojačila, da bo Itat-ja morala popustiti. >Morning Post« pove docela jasno, da gre sedaj za prestiž Anglije. List naslavlja nujen apel na vlado, naj ima pogum in naj pove vso resnico: Angleški narod je pripravljen prevzeti vodstvo v vojni proti Italiji ter s tem riskirati položaj, ki bi ga mogla izkoristiit Nemčija. Sarraut je pesimist Pariz, 16. aprila, z. Snoci je imel ministrski predsednik Sarraut na banketu no. vinarjev govor, ki so ga prenašale vse francoske radijske postaje. Čeravno bi moral biti to prvi Sarautov vohlni govor, se je v glavnem bavil z mednarodnim po_ loža jem. Naglasi] je, da preživlja Evropa od leta 1914 sem najtežjo krizo. Zdi se, da nikakor ne more priti do miru med ev_ romskimi narodi. Francija nima večje želje, kakor mir, in tema cilju je posvetila vsa povojna leta vse svoje sile, za ta dij je doprtnasaJa največje žrtve, Francija noče mir zase, marveč mir za vse narode in vse države. Toda doslej ni našla razumevanja. Kolektivna varnost se zdi da. nes neizvedljiva če bo Francija ostala v teh svojih prizadevanjih razočarana, ji ne bo preostalo nič drugega, kakor da se odpove temu idealu ter da v bodoče skrbi le za svojo lastno varnost. V tem pogledu pa že lahko reče, da je Francija danes sposobna kakor noben drugi narod, da se ubrani napada, pa naj pride s katerekoli strani. Nihče noče vojne, a vse lahko preseneti Pariz, 26. aprila. AA. Sinoćnji »Temps« komentira razgovore odbora tirinajstorice in pravi, da se bo nadaliervaio delo v tem snvshi, da se ne pooštre odnosi med Anglijo m Itaiijo. Anglija ima mnogo razlogov za to- da se izogne vojni, ki bi padla, samo na njena ramena. Toda todi Italija ima razloge, da se ne spušča v odprto borbo z Anglijo. Ta dv» dejstva ;zfcrjučujeta sleherno vojno med obema državama. Taka vojna bi bfla zločin proti crvilizacrji. Več- krat pa se zgodi v zgodovini, da narode, ki nočejo vojne, zagazi j o v vojno in tragične pustolovščine, ker jih diplomatska igra tira dalje, kakor to kaže razum. V tem leži tud; danes nevarnost. DN bo izgubilo vsak pomen za svoj obstoj, če ne odstrani te nevarnosti. Naloga DN je, da ustavi sovražnosti v Afriki in da nato privede do mirne reš'tvo spora, da bi se čim prej ustvarila fronta, načeta v Stresi. Tedaj se bo lahko reševalo tudi o miru v Evropi. Ameriška politika na Pacifiku VVaShington, 16. aprila, k. Veliko senzacijo je izzvala vest, da namerava ameriška vlada ob koncu leta, ko poteče wa-shmgttonska pomorska pogodba rz 1. 1931. radikalno revidirati svojo politteo na Daljnem vzhodu. Nova londonska pogodba ničesar ne določi o pomorskih utrdbah na Racififafc ki so bi U po washi ng ton«k 1 utrdbe na Havajskih in Filipinskih otokih ne ustrezajo več svojemu namenu. Na Tihem oceanu se je položaj od L 1921 zelo izpremenil. V Ameriki se baje kesajo, da so dopustil'" osamosvojitev FiEpincev. Nekateri menijo, da bo vlada zaradi svojih interesov na Daljnem vzhod« celo znova ukinila filipinsko neodvisnost in uvedla na Fii^pmiii ameriški režarv Belgijski kralj posreduje ? Bruselj, 16. aprila o- Snoči je odpotoval v Meo belgijski kralj Leopold HI. Pravijo, da namerava posredovati za čim prejšnjo Hkvidacijo italijansko abesinskega spora. Brnselj. 16. aprila z. Belgijski kralj je na velikonočni torek odpotoval na oddih v Švico, Kakor pa se je naknadno ugotovilo, se je mudil v Švici le par ur. nakar je nadaljeval potovanje v Rim. V diplomatskih krogih domnevajo, da je šel posredovat med Anglijo in Italijo. V Rimu bo imel razgovor z italijanskim kraljem. Italijansko poslaništvo v Bruslju izjavlja, da mu o tem ni nič znanega. V Rimu demanti rajo Rim, 16. aprila, z. Danes je bil izdan uradni komunike, ki demantira v inozean. stvu razširjene vesti o tajnih pogajanjih med Rimom in Londonom Govor cesarice po radiju London, 16 aprila, o. Snoči je imela abesinska cesarica po radiu govor, ki je bil namenjen poslušalcem v Angliji in Ameriki. Ko je cesarica pričela govoriti, je neka neznana radijska postaja tako motila govor z Morsejevimi znaki, da ca ni bilo mogoče razumeli. Nato je njena hči podajala prevod govora, ki ga ie prav tako motila neznana postaja. Na obesinshih bojiščih: Zadnji odpor General Vehib pasa in dedžas Nasilni se z ostankom abesinske vojske obupno zoperstavljata italijanskemu prodiranju Adls A beba, 16. aprila. AA. (Havas.) Iz Diredaua poročajo, da divja na ogaden-ski fronti ogorčena bitka. Turški general Vehib-paša in dedžas Nasibu, poveljnik abesinske ogadenske vojska, osebno vodita čete v tej ogorčeni bitki. Vzlic silovitemu obstreljevanju iz zraka se Abesinci žilavo upirajo in se le počasi umikajo iz prvih postojank. Malo pa je verjetno, da bi se tej zadnji abesinski vojski posrečilo zaustaviti ofenzivo generala Graziairija, ko so se že vse abesinske armade v sličnih okoliščinah razbile kljub hrabrosti abesinskih vojščakov. Poleg tega se mora ras Nasibu boriti s sovražnikom, ki razpolaga z najmodernejšim tehničnim materijalom. Mesto Desie je bik) skoro popolnoma prazno, ko so Italijani vkorakali v mesto. Prebivalstvo se je začelo vračati šele včeraj popoldne. Po porazu abesinske vojake, ki jo je vodil cesar, je v Desiu ostal samo oddelek abesinske posadke, ki je štel nekaj sto vojakov in ki se je umaknil proti jugu, p redno so prišli Italijani. Italijani er obkolili mesto že predvčerajšnjim zvečer, vendar pa so počakali jutra in so šele nato vkorakali v mesto. V eritrejskih krogih poudarjajo, da bi zavzetje lahko prepričalo vse, da bodo Italijani dobili to vojno, oziroma, da so že zmagah, širijo se glasovi, da se cesar skriva v votlinah v bližini prestolnice. Ostal bo zvest tradicijam svojih prednikov in ne bo podpisal miru, po katerem bi Italijani dobili na nasilen način nekatere pokrajine. Abesinski cesar je prepričan, da bo morebitno delo pomirjenja pokrajin mnogo težje in dražje za Italijo, nego je bila vojna ekspedicija sama. London, 16. aprila, z. Reuter poroča, da so abesinske čete iznenadile južno od jezera Ašangi italijansko kolono in pobile ob tej priliki 2000 askarov in 400 Italijanov. Kartu m. 15. aprila, o. Po informacijah poročevalca agencije »United Press< so Italijani zasedli tudi obmejno mesto Mukue-to. Angleški carinski uradniki so italijanske oficirje obvestili, kje poteka dosedanja sudansko-abesinska meja. Italijanski plen Asmara, 16. aprila, d. Cenijo, da predstavlja vojni material, ki so ga izgubili Abesinci v bitki pri Ašangi ju. približno dve tretjini celotne zaloge abesinske vojske. Med zaplenjenimi topovi so Italijani našli tudi 7 angleških topov kalibra 7.7 cm, ki predstavljajo poslednje pridobitve v topništvu in streljajo 9 km daleč. 2e med bitko so opazili, da abesinsko topništeo strelja z izredno točnostjo. Odprta pot v Addis Abebo London* 17. aprila. AA. Reuter poroča: Izgleda, da je zavzetje De&ija nvod v skorajšnje zavzetje Adis A bebe. AbesSnci sploh nimajo armade, ki bi lahko hranila prestolnico, a Italijani lahko s svojimi motoriziranimi oddelki prekoračijo v 10 dneh razdaljo 250 km med Desijem in Adis Abebo. Italijani imajo na razpolago dve ce*»ti. od katerih je ena pokvarjena zaradi prenosa abe&inskega vojnega materijala v teka poslednjih mesecev. Vendar pa bi tudi na tej cesti lahko vozili italijanski oklopni avto m o bi1 i. Zmagoslavje v Rima Rim, 16. aprila, z. Štefani poroča: že od ranega jutra je vsa Italija okrašena z zastavami v znak proslave zavzetja Desia. Prestolnica Italije nudi v tem pogledu lice velike nacionalne manifestacije. Ves italijanski tisk posveča svoje uvodnike temu za Italijo tako zgodovinskemu dogodku, ki je samo ena etapa v vrsti dogodkov, ki vedejo h končni zmagi. Kakor včeraj tako se predvideva tudi danes, da bo po vsej Italiji prišlo do velikih in navdušenih patriotie-nih manifestacij. Rovarfenfe komunistov v Španiji: Španija naj postane prva boljševička republika v Evropi? Senzacionalne informacije pariškega lista — Delegacija kominterne odpotovala v Madrid Pariz, 16. aprila, z. »Jour« objavlja senzacionalne informacije o položajni v Špamji. L?st trdi* da se pripravlja v Španiji nov puč najskrajnejših levičarjev, ki nameravajo proglasiti boljše viško repuLttko na jugozapadu Evrope, V to svrbo je že pred del j časom prispeti v Pariz posebna delegacija Kom interne, ki 'ima nalogo voditi akcijo komunistov v Spamijti. Sinoči je ta deloga-cja nenadoma odpotovala iz Pariza v Španijo. Včeraj popoldne je dobila od generalnega tajnika komunistične stranke v Spa- dne odifgrali v Španiji5 velevažni poJi«tićni dogodio. V tem prepričanju potrjujejo list tudi govori, Id so jih imeli tev?čairji na sinoćnji seji španskega pariameTrta, kjer so kar j*voo groz$Jour< poroča, da je skrivaj prišel v Španijo tudi Buharin, niji brzojav, v katerem sporoča, da je pri- j nekdanji član moskovske eksekutive. Opa-hod delegacije v Sparijo nujno potreben. ! zfli so ga najprej v Pragi in nato v Raslu. ker se pripravljajo odlo^lni dogodki. Ker Buharin ima nalogo« da organizira tesno bo cvlecjacija, kr se je vkrjala na nek par- sodelovanje med francoskimi in Španskimi nok, lf, p-uspela v Gr.diz, kjer jo bo pri- koumnifiti. Francoski komunisti so baje pričakovalo vodstvo španske komunistične • pravljeni podpirati svoje španske tovariše, st: mke. sklepa Hst iz *cda se b^do tega I kaior »o jih nekoč oni podpirali. Grožnje v parlamentu Madrid, 16. aprila. A A. VčerajArvja popoldanska seja partamenrta se je nadaljevala ob 23JO zvečer. Zasropnrkr poednnih skupki levice m oen»truma so podati rzja-ve. da bodo glasovali za vlado, ki je dotaLa većino. Seja je bila zaključena ob zom d*> glasovanja pa še nd prišlo. Glasovalo se bo najbrž v teku damatšrrjega dme, sAt pa. šel« jutri. Značilno je, da so poslanci skrajne levice nekoliko razočarani zaradi tega. ker ministrski predsednik Azana v svojem govoru n* poskušal obdojžiti desničarje, da so oni krivi za zadnje nemirne dogodke. Zato so to hoteli storiti govorniki skrajne levice, ki so hoteli ob^zjloždt' vse nerede od volitev fn ko jih je izzvala desnica. Socialistični govornik je ob tej pur Liki ostro napadel duihovništvo. Vendar pa je dovolj ob/irno obsodil požiganje cerkva. Za njim jc govor: 1 komunistič-ni posilarms: D'-as, ki je govoril v isti smeri, kakor njegov predhodnik. Govor tega komun/*«ta h* večkrat izzval incidente in burne proteste NT era z položen je je doseglo višek, ko jc Ddaz začel odkrito groziti z umori. Ko je napadel desničarje, je enkrat rekel: »Ne vem, kako bo umrl g. Goli Robles. Vendar pa vem, da ga bo smrt doletela na nogah ali vsaj v čevljih«. Oh teh besedah so nastali v dvorani silni preprri, ki so trajal več minut. Ko je nemir ponehad, je G »H Rob les za vpil komunistom: »Nisem ubijalec, kakor ste to vi«c Ko je nato poskuAa! nekoliko ublažrti strašni vtis svojega napada, je Diaz ob koncu svojega govora poskušal pobijati obtožbo o zvezah španskih komunistov z inozemstvom in o njj-hovem protidrzavnem dem, kakor rudi o njihovi agitaciji proti armadi. Svoj govor je zaključil z besedami, da naj se razspmste d^.- n ič a rske borbene organ i zac i je. Sevilja, 16. aprila. A A. Tukaj je bil ubit predsednik sodišča A/*sa Govir. lT>ijaJec jc znani anarhist čdan iberske anarhistične zveze. Policijski stražnik, ki jc spremVj«l predsednika sodišča, je strcljad na ufccrjalca in ga je smrtno ramiL To'edo, 16. aprila. A A. V Guaskasu ye prišlo do hudega spopada med le*i6«rji m pristaši zmemiih strank. Ena oseba je rtbfcta. ranjenih je 10 oseb. Predsednik upravnega sodišča v Celju upokojen Beograd, 16. aprila p. Z ukazom krair^ vih namestnikov je na predlog ministra pravde upokojen predsednik upravnega so dišča v Celju dr. Janko Redekovir Političen i umor v Gradcu Dunaj, 16. aprila, z. Sele nedavno sta bHa na Štajerskem izvršena dva zahrbtna umora po »obsodbe takozvanoga tajnega sodnčča« narodnih socialistov. Včeraj je biio v Gradcu izvršen tretji teroristična umor te vrste. Ubot je bil neki bivši avstrijsk narodni socialist, ki je prešel k patrijotski fronti. irrrrirTTnnnnnnnnnnnnnrnrinr ir mn Kupni domače blago! I I t M B 9 ■ ■ I ■ I ■ I II I I I I Q[ M ■ M B H M | | II Stavka Ljubljana, 16- apnJa V tovarni kovinskih izdelkov >Eka< na Tjrševi cesti je stopilo danes dopoldne delavstvo v stavko. r>elavstvo Je zahtevalo neznatno zvišanje mezd, na kar pa podjetje ni hotek) pristati in zato se le delovgbvo odločilo za stavko. Delavstvo je trdno odločeno vztrajati na svojem stališču, dokler njegovim zahtevam po zvišanju mesd ne bs> ustrežena Vremenska poročila i dne 1*5, aprila Dom na Korošiei po stanja t&» t m: —i C, deloma jasno, smuka izvrstna. megs> nad 30p cm. iz Loč preko Vodol zimska markacija. F risa n fo t dom na Okreilja po stanju Ui. t. m.: —i C jasno, snega nad 200 cm, pršič na podlagi, smuko odlična, dom začasno oskrbovan. Dom na Kr ra^m po etanru 13. t. m.' —8 C, na podlago zapadlo 40 en novega suhega snega, smuka prarv dobra. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA (Devize z všteto premijo 28-o*/») Amsterdam 2967.7» — 29H2.3& Berlin 1755.63 — 1769-50, Bruselj 738.47 — 743.5S Curih 1424.22 — 1431.29, London 21546 — 217.5U, Newyork 4333.22 — 4389.5a Pariz 288-08 -289.47, Praga 180.61 — 181.72. Avstrijski silinu v privatnem klirineru 9.10 _ 9.2^. INOZEMSKE BORZE Čarih, 16. aprila Beograd !„• Pariz London 15.1625, Newyork 306.76, Bruselj 51.90. Milan 24.20, Madrid 41.90, Amsterdam 208.375, Berlin 123.46, Dunai 5&70, Prag* 124*. Mm au* Stran 2 >SLOVEN8KI NAROD«, detrtek. 16. aprila 19» Stev. 87 Jadranski škofje na braniku krščanske morale Pastirski list proti skupnemu kopanju moških in žensk in proti drugim grehom letoviičarjev Ljubljana, 16. aprila, Sedem jadranskih škofov in sicer aibe-nižki dr. Mileta, splitski dr. Bonefačič, krški dr. Srebrni č, hvarski Pusić, dubrovniski dr. Carević, senjski in m od ruški dr. Buric in kotorski Stijepčević so izdali pastirski list, v katerem ostro nastopajo proti nedostojnim kopalnim oblekam v morskih kopališčih in letoviščih. Pastirskemu pismu je priložen obširen komentar, v katerem je rečeno, da je pastirsko pismo splošnega interesa in zato naj se široka javnost seznani s stališčem katoliške cerkve in krščanske morale v pogledu kopalnih oblek in nedostojnega vedenja letoviščarjev. Slab zgled dajejo večinoma tujci, po katerih se ravnajo tudi domačini. Ti ljudje so prežeti modernega poganstva in jim je pri srcu samo uživanje na zemlji. V popolnem nasprotju s krščanskim stališčem ym > telo sredstvo, da morejo uživati življenjska sladkosti V poletni sezoni vladata na našem Jadranu duh in družba, ki v kopanju in solnčenju na morski obali ne iščeta v prvi vrsti zdravja in počitka, temveč pretežno samo naslada in uživanje. Velik propad leži med to družbo, ki prihaja na naše morje, in ljudstvom, ki mu morje in obala pripadata. Komentar k pastirskemu pismu našteva vse grdobije in grehe, ki naj bi jih imeli na vesti tuji in za njimi tudi domači leto-viščarji. V nasprotju s krščansko sramežljivostjo in krščansko moralo Se moški in ženske skupaj kopljejo in solnčijo. Skoraj nikjer ni ločenih kabin. Prava sramota ie. da se na obali, kjer ni kabin, na istem kraju slačijo in oblačijo, kopljejo m solnčijo. pogovarjajo in zbijajo šale moški in genske, med njimi je pa tudi deca obph spolov. Zn^k moralne propaJosti je, da se rabijo za kopalne obleke kostumi, ki ni- nih kopališč, določenih izključno za moške ali izključno za ženske. Stroge je treba obsoditi tudi to, da se pogosto mladina v ferijalnih kolonijah ne deli po spolu in se s tem odpirajo vrata razvratu. Ni prav, da se na javnih prostorih igra nogomet ali tenis v kopalnih oblekah, da se v istih oblekah dopušča celo telovadba na orodju ženskam in moškim skupaj in celo plesanje. Veliko zlo je, da se smejo ženske v moških oblekah poleg tega pa še v gornjem delu telesa nage, spredaj komaj pokrite s figovim peresom, javno po nasadih in obali svobodno kretati in izprehajati. Veliko zlo je, da nihče ne vodi kontrole o tujcih, da-li so res poročeni vsi oni, ki se kot zakonci prijavljajo in žive skupaj kot možje in žene, da nihče ne pazi na ženske, ki jih naša javnost in tujci označujejo za lahkoživke in da ostanejo ponoči gozdiči in izprehajališča brez vsakega nadzorstva.« Pastirski list našteva še več drugih podobnih grehov, potem se pa zaključuje z ugotovitvijo, da katoliški škofje niso proti tujskemu prometu, ki prinaša našemu Primorju lepp dohodke. Ne smemo pa dovoliti, da bi trpela Čast, dober glas in poštenje našega naroda. O vsem tem ni —iti besedice v najnovejši uredbi o pospeševajnu turizma, ki jo je izdalo trgovinsko ministrstvo. Škofje pozivajo katoličane v Primorju, naj čuvajo svete pravice svojih očetov in moralna načela. Kar je v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu na javni ulici prepovedano, naj bi bilo tudi v Primorju prepovedano na vsakem javnem prostoru. Ne bomo se spuščali v vprašanje umestnosti in posledic tega pastirskega lista za naš tujski promet na Jadranu. Dovolili bi si samo skromno pripombo, da bodo dobili tujci o razmerah pri nas zelo čuden vtis, če jih bodo presojali iz vidika tega pastir-skejra lista. Nikjer na svetu ne hodijo le- česar ne zakrivajo, temveč teptajo vsak I toviščarji po morski obali zaviti da vratu čut sramežljivosti in krščanske morale Moralno dekadenco izpričuje to, da se v takih oblekah moški in ženske ne samo skupaj kopljejo in BOlnčijO, temveč se tudi skupaj javno v kopalcih in na morju, v čolnih ter celo v restavracijah in drugih javnih lokalih nemoteno kretnjo, pogosto se pa celo vidi tako oblečene letoviščarje ra Izletniških in drugih parnikih. Vse obsodbe je vredno, da ni nikjer pri nas jav- v vreče in zahteva, naj bi se kopali moški m ženske strogo ločeno, je postala že davno smešna. Nemorale ne iščite tam. kjer zdrav človek svobodno izpostavlja soncu in zraku svoje zdravo in utrjeno eio, temveč tam, kjer se borita med štirimi stenami narava in zastareli predsodki, lažna sramežljivost in hinavščina. Ne smešimo se še bolj. saj se nam svet že itak dove'j smeje. Povprečna brzina bo pa odvisna tudi od vremena. Ni namreč vseeno voziti po razmočeni mehki cesti adi celo dežju asi pa po suha trdi cesti in ob lepem vremenu. V prve mparineru se zahteva od dirkača dvakrat večji napor in tudi nevarnost padcev Je večje. Najnevarnejša sta ovinek psi tehtnici v Dravljah, kjer je cesta na debelo posuta z gramozom in pa na ven viseči ovinek pri GasnUkem domu pred ci-lijem. Tu bodo morali b*ri dirkači zelo previdmd. Slučajno na prop mudečim se pešcem priporočamo, naj bodo oprezni posebno na ovinkih, kjer ne vidriš hlriža/jočih se dirkačev. Čeprav ho kakih S00 m pred dirkači vozil motociklist, se lahko pripeti nesreča, če človek ni dovolj previden. Tz varnostnih ozirov bosta postavljena ob progi fte dva signaJista — trobentača, ki bosta eno ali dve minuti pred prihodom dirkačev na nevarne kraje proge opozarjala ljudi. Eden bo stal med Kosezami in Podutikom pred sm rek ovim gozdičem, drufci pa na vrhu klanca ra Podutikom, od koder vodi cesta v ovinkih navzdol skozi jjozd proti G-lin-cam. — SK Svoboda. Danp? od 3. ur*» dalje obvezen treninc za I moštvo in juniorje. Zaradi pred Pojoči h t^kem in zaradi pranja opreme imajo vM isrraln hrprnosojno vrniti veo opremo do 10. ure v klubovi garderobi. II. mednarodna fotografska razstava Ljubijana* 16. aprila. Se dva tedna, pa se bodo odprla vrata IL mednarodne fotografske razstave v Jakopičevem paviljonu. Ze zadnjič smo omenili, da bo drue-a razstava po obsegu in kakovosti vposLanih del nedvomno prekašala prvo. Do danes se je namreč prijavilo 115 inozemskih foroamaterjev iz 25 držav, ki so že poslali svo'a dela. Fotografije so prispele iz n a jod dal i ene j ši h krajev sveta, med razstavil alci ie največ Američanov in Angležev in razen Poljakov so se prijavile skoraj vse evropske države. Prispele *o že pošiljke s Cevlona, iz Avstralije in Južne Afrike, a najznačilnejše tn zelo laskavo za ljubljanski Foroklub kot prireditelja razstave ie. da je poslal svoje fotografije tudi največji mojster fotografije, oficijelno priznani svetovni«, prvak Leo- PREDE! PRIDE! FILM STRAHU TN GROZE! SAMO ZA LJUDI Z MOČNIMI ŽIVCI! „ ^ BORIS K A R L O F F Frankenstetnova nevesta Pri tem filmu se Vam bodo Jezili lasje! Prizori, pri katerih Vam bo srce zastalo! Najnapetejši film sezone! Uspeh po vsem sveru! kot nestvor, za katerega napravijo umetno ustvarjeno nevesto! PRIDE! PRIDE! KINO SLOGA rajfeijega koncerta je v prvem delu iz. vajal štiri pesmi Schuberta, dve Lajovi. ca ter dve Janka Ravnika. V drugem de. lu, kjer se je še bolj sprostil, razvnel in razpel, pa smo slišali štiri arije Mozarta, dve Puccinija (arijo Rudolfa iz opere Boheme je moral ponavljati) in eno čajkovskega. Prijetno nas je presenetil prvi dodatek. Bil je to Flajsmanov >Me. tuljček«, prvikrat izvajan v koncertnem formatu, ki se je v Drmotovi izvedbi iz_ kazal kot odlično in krepko efektno kon. certno točko. Pri klavirju je sedel prof. Janko Ravnik, ki je simpatičnemu mlade, mu pevcu stal očetovsko ob strani, ga bo_ dril in mu tudi sledil z mojstrsko pri!a_ godi t vi jo od prve do zadnje note. Antonu Drmoti se odpirajo na stežaj vrata v plodonosno in uspehov polno pevsko bo. dočnost. Imeli smo pevca tenorista, ki je bil nas ljubljenec. Naj bi sedaj bil Drmo. ta ta nas bivši — Drvo ta! Rudarjem preti še hujša stiska Trbovlje, 15. aprila. Kakor smo že poročali, se je položaj v rudarskih revirjih radi lero'.n ie izrerno mile zime in lani zmanjšanih naročil premoga s strani državnih železnic že sedaj na spomlad občutno poslabšat. Kakor že seda i vsa znaki kažejo, utegne postati pojož-ai preko poletja ni ravnost obupen, če ne pride med rem kaka izredna pomoč ali sprememba v dobavah državnim železnicam, s čemer je edino mogoče zbolišat1 položaj preko pole rja. Za mesec mai ie namreč napovedanih komaj 11 delavnikov. Nedavno srno poročali, da bi se lahko le tošnje leto primerjalo glede težkega položaja edino z letom 1933, ko se nam je zdelo, da je rudarska kriza dosegla višek. - » tJ^. Iffk.Ji \A i/A^ir «. V ■ ^*Vrri u ft^BLt\iiiiiBWfPTMnsO ILiiiiiiflLiiiiiiiiiiiiiiiH^Laaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik^H I JITRI PR KM IKRA V KIM UNIONU! v vsej svoji pevski i Cyff?I€^ ]NI@€II*@ :^atner. za II. Kuret, tajnik I. Čampa, tajnik II. Korošec, blagajnik I. Plevel, blagajnik II. Gerzinič, v odbor pa Jesih, Perov;č, Kušar. Lukežič, Jirkič, Sušniik, Pisanski. gospodar in upravniik ign'šča Roš revizorji Zupanič, ing. Zelenko* Juh. Škof in Kosi mik a za načelnika motociklistične sekcije Rupenat lahkoatletske pa Senčar. Nogomet v Litiji Litija, 14. aprila Oba velikonočna praznika smo imeli pri nas športne prireditve. SK Litija je imel v nedeljo v gosteh SK Jadrana iz Ljubljano-Dan je bil zelo deževen in mrzel, zato je bilo na igriiču v švarčevi hostl manj gledalcev kakor navadno. Jadranaši. med njimi je bilo tudi nekaj Ilirijanov, so se predstavili kot močna enajstorica. ki so delali '. janom hude preglavice. Ves napor Lili-janov, da bi dosegli vsaj časten gol. je bil zaman. Gostje so zabili v prvi polovici 6 crolov, v drugem polčasu pa so se domačini srdito branili in je bil končni rezultat 8:0 Slaba iora našega moštva ere na račun neobičajne postave, igrali so sportaši, ki imajo v prvem moštvu še premalo treninga. J<7rr> je sodil g. Spis. Nogometno tekmo na velikonočni pone-deljek je sodil domačin g. Drago Jordan-Litijani so nastopili v stari že preizkušeni postavi, tekma ie bila obenem slovo treh aktivnih športnikov, ki odhaiajo te dni k vojakom. Naši fantje so visoko prekašali goslo SK Rudar iz Hrastnika. Zmagali §0 z lahkoto s 7:4. Po tekmi je priredil SK Litija odhajajočim športnikom prisrčno odhodnlco v restavraciji na Posti. Predsednik SK Litije g. To-ne Jelnikar je izrekel zahvalo vrlim športnikom Rotarju Ladu. Novaku Francetu in Piklnu. ki so več let nosili drese naš&ga kluba. Zanimive kolesarske dirke Ljubljana* 16. aprila. Dirkači, ki bodo v nedeljo popoldne vozili na krožni progi Zgornja §^5ka-PoduHk-DravVje-Zgornja Si^ca* bodo imeli poleg ceste s strmim podutiškim klancem in nevarnimi ovinki opraviti ie z močno nasuto cesto. Da bi šlo to posebno pri darki na SO km. brez defeikta, j« aloomj isldjuceno m zato bi bilo nespametno. 6c bn Sel tekmovalec v to skoraj tri ure trajajočo borbo brez rezervnih zračn«, kar seveda pri juniorski dirki na 34 km skoraj ne pride v poštev. ker je proga prokatka, da bi dirkač zamujeni čas pri popravljanju defekta še pridobil do končnega cilja. Tudi višjo povprečno braino kafleor lam bo letos težko doseči, ker bo vožnja tekmovalcev tesno drug za dmtfi'm, kakor smo letni videli AbuJ-narja, Oblaka, Rozmana in Gerrnerja. ko so *>e zaradi padca nevarnega Grjjca ie v prvem kolu od njega od trgali težko nw gočs> Če se bodo le količkaj »ogibali na-surim delom cmrte. nard Misson iz Belgije, ki se sicer običajno udeležuje le najpomembnejših in največjih razstav. To pn-ča o velikem odmevu IL mednarodne fotografske razstave po svetu. Doslej je vposlanih nad 400 del, a konec prijav je šele v ponedeljek. Jugosloven-sk: fotografi so sicer prijavljeni, a še niso vposlaili svojiih deL Zaradi pomanjkanja prostora bo žirija, v kateri so gg. Krasovec, prof. Ra\nik, Maks Gliba. Peter Kocjan-čio, Karel Kocijančič in ing. M;cheli poslovala zelo rigorozno, saj bo razstavljenih le okrog 300 del. Inozeroci imajo seveda prednost in zato bodo od domačih avtorjev, lei jih bo okrog 50, ; zbral i res le kvalitetna dela. Žirija stoji pred težko nalogo. Druga mednarodna razstava fotografsko umetnosti je nedvomno za nas tudi velikega propagandnega pomena :n zato odbor upa. da bo pokroviteljstvo nad rrjo prevzelo mesto. Koncert tenorista Drmote Ljubljana, 16. aprila. Svoje velikonočne počitnice je tenorist Anton IDrmota porabil v to, da nam je z dvema gostovanjema v operi, včeraj pa v Filharmoniji s samostojnim koncertom pokazal, kako je v dunajski pevski aoli ge. Rado Danielli svoje pevsko znanje raz. širil in izpopolnil. S šestlettno temeljito in rigorožno pevsko vzgojo mu je že v Ljubljani dala prof. ga. WUtinghausnova krepko podlago, mu izbrusila od narave obdarjeni glas, mu sploh vcepila toliko pevsko tehničnega znanja, da je lahko uspešno nadaljeva-i svojo izpopolnitev. S svojima opernima gostovanjema, posebej pa še z včerajšnjim koncertom je doka. zal, da na Dunaju ni tratil svoj čas zaman in da bo ob sklepu svojih študij stopil v vrsto naših najprorninentnejših pec_ cev. Z resnostjo, pridnostjo tn odločno voljo stremi po izpopolnitvi S prijetnim, metalično jedrnatim m zvenečim glasom druži odlično muzikalnost, inteligenco, smisel za lepoto »trogro avtokritiko, samostojnost, predvsem pa trdno vero v svojo umetnost Tehnično v polni meri obvlada smotreno dihanje, njegov ton je vznesen, gibčen, višine so probojne, jasne, četudi se jim včasih pozna, da so doseže, ns s precejšnjim, toda ne mučnim naporom, dinamične nijanse so skrbno izde. lane, izgovor točen in v vseh legah glasu razumljiv, glasbena izdelava vsake poda. n« točke do podrobnosti izčisčena in iz. piljena. Vse stvari, zlasti pa glasovno efektno pisane in ki dajo pevcu svobodo razmaha in glasovnega izživljanja je poda/l tudi z naravno živahno držo telesa, s smehljajoče toplim obraznim izrazom in jarkim temperamentom. Mladi pevec Je poleg vseh teh pevskih lastnosti in pred. nosti obdarjen se 0 simpatično gibko po. stavo, s svetskimi manirami,. tako da si je z lahkoto in takoj pridobil naklo. njenost vsega obOnstva. Ob priliki *Ce- toda danes lahko trdimo, da utegne biti letošnje leto za rudarske revirje še mnogo slabše od leta 1933, kajti leta 1936 se je meseca maja obratovalo v rudnikih 14 tiru, dočim se bo letos v maju predvidno obratovalo komaj 11 dni. Vsakdo s; lahko misli, kaj se pravi deliti zaslužek 11 delavnikov na 31 dni v mesecu, ko je treba zlasti družinskemu očetu vsak dan nasititi po 5, 6 in Še veččlamsko družino. Zato ni čuda, da prihaja s pomladjo med naše radarske družme zopet žalost na mest u vese-Ij*. Vse se z skrbjo vfm&flie« kaj bo na poletje, ko se bo odjem premo-ja še bolj skrčil Na pomoč bosta morali priskočiti država in bainovina, ker ne gre da bi ostal nas že itak težko preizkušeni rudar v obupnem pomanjkanju osamljen, kajti zavedati se moramo, da so rudi naši rudarji del našega naroda-, lei se jim v teh težkih časih mora r>omagati. Naročila premoga so v resnica tako skrčena, da je v tem pogledu vsaka večja zaposlitev skoraj nemogoča. Edina hitra rešitev bi bila večja naročila premoga za državne železmice* ali pa irdar-nejse podpore v živežu s strani države odnosno banovine. Iz Kranja — Strelska družina. že večkrat smo imeii priliko o kranjski strelski družini napisati samo ugodne vesti in take prinašamo o marljivih kranjskih strelcih tudi danes. Drevi bo pri >Zlati ribic zaključ. no streljanje, do katerega imajo vsi pristop. Pri razdelitvi daril se bo uposteralo one, ki so se udeležili vsaj ene vaje. Na belo nedeljo bo za Narodnim domom ves dan streljanje s floberti. Pristop ima vsak. Cena municiji bo znižana (5 nabojev E>in 2.50), zmagovalce pa čakajo lepa darila. Z ostrim streljanjem se prične na društvenem strelišču v nedeljo 26. aprila Odbor sporoča, da je uporaba družinskega strelišča v Struževem za kakršnokoli streljanje ali vaje izven rednega, vefibanja članstva brez pismenega dovo_ ljenja odbora, vsakomur prepovedana Pis. mene izkaznice izdaja uprava. Strelska družina se je letos kljub vsem o virom iz raznih krogov zelo razmahnila in šteje že dosedaj 140 piačujocih članov. Uspehe pa ima budi na zunaj. Pri zaključnem nagradnem sobnem streljanju ob koncu marca v Ljubljani >Pri levu<, katerega so se udeležile družine Ljubljana. Kranj, Etorniale, Jesenice itd., je tajnik H tek o Loeniskar. sreski vojaški referent, odne. se»i prvo nagrado in si je priboril v ostri konkurenci 61 od 75 dosegljivih točk. — Cestna dela. Regulacija ceste na Tr_ stenkn je končana. Vzpon je odstranjen, dolžina ceste 1» skrajšana za 200 m. Cesta je tekla prej okrog hribčka, na katerem stoji cerkev, sedaj pa pred hrib. čkom zavije na desno. V bodoče bo od. pravljen tudi ovinek pred gostilno Lom. bar. V fcabniei bo odstranjen ostri ovinek pri goattfni ttfrer. Sreski cestni odbor > dobil od banske uprave potrjene načrte ta pooblastilo za odkup hiše z zemljsčem Lastnica Antonija sifrer mora naj kasne • do marca 1937 odstraniti hišo. tehtnico barako in so stroški podiranja všteti v odkupni ceni. Cesta bo potem pomaknjena za 10 m navznotraj od sedanje linija Lastnica sedanje hiše bo kupila parcelo poleg: regulirane ceste za novo hiac. N Kokriri se je precej zmanjšal ovinek n.} cesti Naklo—Predoslje in sicer so razs rili cesto pri Laknerjevi gostilni na ovm. ku za 5 m. Onstran kokrsk^ga mr^tu so cesto, ki je bila doslej izpostavljena po plavam, v dolžini 100 m dviguih za 1 °n m, nasuli in zvaljali. V rAjTcrajsem času bo vod op ravna obravnava za Dolge mo_ stove na Jezerski cesti. KOLEDAR Daneg: Četrtek. 1«. aprila haanffliliil MdOkt DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica. »Daj rm to noč (Jan pura). kino Ideal: S—2 kitih Kino Slosa: Dušira R ožji mari ja. Kino lnion: Mala Katarina. Kino BHfcaj Rogovi »e zabavajo Splošno žensko društvo oh ru »bor ob 1«^ v društvenih prostorih Rin**ka r«*ta 9. DEŽURNE LEKARNK Pane*: Mr. RaVarrič. Sv .Takohs tre G Ramor, Miklošičeva r*>ta 20. Oartus. Mr«f- Zaloška cesta Nase gledališče HRAMA Z«*«tek sb 50. četrtek, 16 j Juarez in Maksimumu Rsd A. Petek, 17 : Zaprto Sobota, 18 : Tuje dete Izven Cene od >n Din navzdo. Nedelja: Ob 15 v cas^ obiskanja Izvrn Cene od 14 Din navzdol Ob 20 V«u sela božja pot Izven Cene od IO Din navzdol OPERA Začetek ob 2f|. Četrtek, 16.: Zaprto. Petek, 17.: Katarina Izmajlova. Rad <5s_ t»tek. Sobota, 18.: Rigoletto; Gostuje baritonist R. Zupan iz Zagreba Red C. Nedelja, 19.: Ob 15. Pesem jubezni. jz. ven. Cene od 30 Din navzdol Ob 20. Manon. Gostuje grdčna Amta Mezetova. Izven, Cene od 30 Din navzdol. D\*a gosta v naSt operi. V soboto iS t m bo gostoval prvič v ljuhljanski ope. ri znameniti baritonist Rudolf Zupan, ki je stalni gost zagrebške opere Zupan j« nas rojak, doma iz Brežic, deloval je mnogo let na raznih velikih operah v ItalijL Ima krasen bariton najboljše italijanske iole. V soboto nastopi v vlogi Rigolota. Predstava bo za red C V nedeljo 19. t m. zvečer bo pa gostovala gdena Anita Mezetova v glavni sopranski vlogi opere Manon. Mlada slovenska umetnica uživa najboljši sloves ter je v Beogradu, kjer stalno gostuje, izredno priljubljena Nje_ ne pevske in igralske vrline so n*m do. bro poznane. Na obe dve pomembni gostovanji opozarjamo. Iz Celja —« Literarni večer. Društvo slovanskih akademikov v Celju bo priredilo v soboto IS. t. m ob 20. v Mestnem gledališču ve_ čer slovenske besede — sodobne lirike Po uvodni besedi bo Bogomil Fatur recitiral pesmi pokojnega Srećka Kosovela, nato pa bodo najvidnejši predstavniki sodobne slovenske lirike Miran Jane, Tone Sch_ škar, Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodušek, Mile Klopčic in Bogomil Fatur recitirali iz svojih del. Opozarjamo obCinstvo na to edinstveno kulturno pn_ reditev in ga prosimo, da bi ne odkla_ njalo prodajalcev vstopnic. —c Od doma je pobegnil. Na veliki pe. tek okrog 16. je pobegnil od doma na Cesti na grad 53 v Cel ni 11 letni uCenec oko_ laske deske narodne Sole Ivan Pocindc, ki ga je bila Frančiška Sslihova jesemi vzela za svojega Deček je črno las, ima na se. bi dolge črne hlače in pisano srajco br*z kravate. Kdor bi kaj vedel o mladem N»_ gunou, naj to sporom imenovani FVanc-. Ski šelihovi ali pa predstojništvu mest. ne policije v Celju. —c V celjski bolnici je umrl v soboto OOletni delavec Franc Strmčnik iz Luč, v nedeljo pa 74letni delavec brez stalnega bivališča Jakob Krivic. —c Re°-na seja mestnega fcveia bo v pe_ tek 24. t. m ob 18. v sejni dvorani na mestnem magistratu. Na dnevnem redu so poročila odborov TLT>I l^EuVlKiLJTTnV — Vedno si bila zagrizena nasprotnici zakonskega življenja, a vendar si se omočila. Kako to? — Hotela sem se utrditi v svojem pre Štev. 87 »SLOVENSKI NAROTK četrtek. 16. aprila 11)36. Stran 3 DNEVNE VESTI — Macha m Prešeren. Pod tem naslovom priotočuje Rajmund Habfina v vče. rajšnjih >Lidovyh Novtnah< članek, v katerem primerja češkoslovaškega pesnika Jaroslava Macha z našim Prešernom in pravi, da je med njunimi življenji mnogo asocijacij. Oba sta bila pravnika, oba sta umrla izven kulturnega centra, za oba je pomenilo srečanje z ženo slajši plod za delo nego za življenje, ne Macha ne Pre_ šerna niso ljudje tistih časov razumeU. Primerjava teh dveh vodilnih inspirator. jev moderne poezije je pa mnogo globlja, ne omejuje se samo na življenje, kakor se je doslej pisalo. — Iz državne >luibe. Premeščeni sta po službeni potrebi uradniški pripravnici Marija Fink iz državne bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, v isti lastnosti v občo državno bolnico v Ljubljani m Berta Ja-vornik iz orče državne hoJnice v Ljubljani v drž. bolnico za duševne bolezni v Novem Celja; v vtfji razred sta pomaknjena pod-nadzornik policijske straže pri upravi policije v Ljubljani Fran Vrec in policijski agent pri obmejnem želrzniškem komwari-jatu na Rakeku Ivan Jesenovec; upokojen je podnadzornik agentov pri predstojnistvu mestne policije v Mariboru Fran Jelen- — Iz banovinske službe. Za banovinskoga uradniškega pripravnika pri banovinski bolnici v S Ovenjgraden je imenovan Franc Tretja k. v višjo skupino so pomaknjeni administrativna uradnica prj banovinski bolnici v Murski Sol oti Zora Bajled banovinski sekretar pri banski upravi dr. Josip Kova-čie ter hanovinska služitelja pri splošni bolnici v Mariboru Jakob Polajnar in Rudolf dtampar, ■■KINO SLOGA, tel. 27-30 DANES POSLEDNJIC ob 16., 10.15 in 21.15 uri arija (Die heilice und ihr Narrj Ne zamudite! — Polovična vosnina za Marihorski teden, prometni minister je dovolil posetnikom Mariborskega tedna od i. do 0. avgusta polovično vozni no na državnih železnicah. Vozna olajšava bo veliala za odhod od 30. julija do ;♦. avgusta, za povratek pa od 1. do 10. avgusta — Občina Smlednik- Notranji minister je odredil, da se ime občine Trboje v kranjskem srezu zamenja z imenom Smlednik in da se sedež občine prenese lz Trboj v Smlednik. — Dvom zdravnik ab^sjnskoga cesarja v Zagrebu. V Zagrebu se mudi bolgarski zdravnik dr. Jordan široko v. ki je bil delj časa zdravnik abesinskega cesarja. V abesinski armadi je bil sanitetni polkovnik in v AbesLniji je deloval tri leta Medicinske študije je dovršil v Chicagu in kot zdravnik jc deloval v Ameriki 17 let. Kot dvorni zdravnik je imel priliko seznaniti se z abesmskim cesarjem, o katerem pri_ poveduje. da je visoko naobražen, studi. ral je na univerzi v Cambridgu, kjer je absolviral filozofijo in literaturo. Prepotoval je skoraj vso Evropo in evropski tisk stalno zasleduje. Kot vladar je zbral okrog sebe napredno pokolenje in začel organizirati novo mlado Abesinijo. Njegovo prizadevanje je pa zavrla Italija z vojno. ,Xckoč je dejal cesar širokovu: »Mi ne zahtevamo od belokožcev nic drugega, nego da nas puste pri miru. da se bomo sami reformirali in kultivirali.« šfin, izprememb« v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Srafbenfh No- vin<. — Izšla je nova Številka Uuatrirane tedenske revije za radio, gledališče in film >NAjS VAL«. Iz bogate vsebine posnemamo le najvažnejše prispevke: Število radijskih naročnikov. Tajinstvena oddajna postaja. Na berlinski filmski razstavi. Značilni obrazi iz ruskih filmov. Novi obrazi iz nemških filmov. Apropoa, kaj dela An-dula. Anita Mezetova gostuje v Ljubljani. Stike k važnejšim oddajam ljubljanske radijske postaje. Ce gre procesija rnimo. V prilogi j Po opernem svetu« sta izšla izvlečka Oonizettijeve opere Luz;a di Lam-mermoor«, ki jo pripravlja ljubljanska opera in ki jo bomo v kratkem slišali in Moniuszkova opera »Halka«. ki jo oddajajo često poljske oddajne postaje. Priloga Po opernem svetu« je za radijske naročnike prav posebne važnosti, ker bodo stalni naročniki ] Našega vala« v enem letu imeli zbrane vse izvlečke tako zvanih repe rtoamih opor, ki so stalno na sporedu radijskih postaj. Do sedaj so v Našem valu,: izšli: Strauss: Kavalir z rožo. Mis-spnet: Manon, Janaček: Katja Kabanova. Verdi: Tnjhadur, Mozart: Don Juan in Gou-nod: Faust. — Novi naročniki lahko še dobije te številke. — Na posebnih 32 straneh ima »Nai val« točne in pregledno ure-Jene apor*»de vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na. kratkih, srednjih in dolgih valovih in dnevno časovno razpredelnico vseh važnih oddaj. >NAfi VAL« je edini radijski list. ki ima točne sporede oddaj na kratkih valovih. Mesečna naročnina Din 12. — Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled 1 številko. Pišite na naslov: Radijska revija >NA6 VALr. Ljubljana, Knafljeva ul. 5. -- Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje da se proglase za mrtve posostnik in mizar v Asošici Anton Grobin, pos. sin iz Nove Cerkve. Alojz Jesih in pos- sin od Sv. Primoža obema Liuhno^ob Savinji Janez KJadnik. Vsi trije so v začetku voine na bojišču brez sledu izginili- — Vrftnip. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo samo v Ljubljani in Splitu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 22, v Skop-Uu 21, v Zagrebu in Sarajevu 20. v Mariboru in Splitu 17, v Ljubljani 16.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.5, temperatura je znašala 10. — Pretresljiva rodbinska tragedija se je odigrala v torek zvečer v Backem Mono-štoru blizu Sombora. kjer je 36 letni kmet Marin Ilič s sekiro ubil svojo priležnico Gjivko Podrup, potem se je pa obesil. Ilič je že dolgo živel s Podrupovo v divjem zakonu. Ona je bila sedem let starejša od njega. Razumela sta se dobro, dokler Pod-rupova ni postala ljubosumna na svojega moža. v torek zvečer je prišel Ilič pijan domov in ko mu je žena zopet začela očitati nezvestobo je pograbil sekiro in Jo ubil, potem ji je pa zadal še z nožem 20 ran. Končno je odšel na podstrešje sosedove hiše in se obesil — Težka železniška nesreča. Na progi med Vinkovci in Novim Selom se je pripetila včeraj težka nesreča,«Lokomotiva je za-voziia v kmečki voz. Konji so se splašili in odtrgali, premožni kmet Heinrich Eiler iz fvankova pa je obsedel na vozu in ga je lokomotiva pritisnila ob železni drog. da ga je razpolovilo. Njegov sinko je odletel z voza in padel tako srečno, da je ostal nepoškodovan. Eiler je kmalu izdihnil. — Nesreče. V bolnico so prepeljali 36 letnega delavca Alojzija Cimpermana z Blok, ki mu je hlod zmečkal desno nogo. V bolnico je moral tudi Bi letni strugar Albin KlemenČič iz Vevč. ki je dobil pri delu tež- 9HHB Elitni kino Matica — Tel« 21-24 Va splošno željo smo podaljšali predvajanje božanskega velefilma. v katerem, poie JAN K IE PUR A prekrasno popevko „DAJ MI TO NOĆ*' Predstave danes ob 4., 7^4 in 9% url Elitni kino Matica — TeL 21-24 Hočete ee ■■■mnjattt Hočete veselja, smeha in šale f Hočete pozabiti na vse tegobe? OGLEJTE SI V SOBOTO SIJAJNO AAJLO VLASTA BURIAN — THEO LINGEN L A 2 NI VITEZ — Za zbiižiinje med Jugoslavijo in Ma. dzai-sko. Iz Splita je odpotovalo včeraj nad lOO Madžarov, ki so preživeli velikonočne praznike na našem Primorju. Vodil jih je direktor jugoslovenske madžarske gospodarske družbe v Budimpešti Franjo Farkai, ki že šest let deluje za gospodarsko zbližanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Zdaj. ko je bila sklenjena trgo. vinska pogodba in turistična konvencija med obema državama, se bodo po njego, vem mnenju poglobili medsebojni stiki, posebno še, ker je popustila politična na. petost. Madžari se zelo zanimajo za Jugoslavije in vedno več jih prihaja na naš Jadran. — Razburjenje med vinogradniki. Med vinogradniki, zlasti dalmatinskimi, je nastalo silno razburjenje, ko je prišla vest, da je v novem finančnem zakonu odredba, po kateri morajo banske uprave popisa, ti zaloge vina pri vseh vinogradnikih v državi. Za domačo porabo je določenih 100 litrov na osebo, za vse drugo vino se pa mora plačati trošarina. Kako bodo to trošarino pobirali, še ni znano. Vinograd, niki pravijo, da so že itak v brezupnem položaju, ta odredba jih bo pa spravila na rob propada. — li >Sluibenega li>ta< >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine.: st. 31. z dne 15. t. m. objavlja uredbo o razdelitvi oddelkov ministrstva za gradbe na odseke in razdelke, uredbo o izločitvi krajev Bruna vas in Dolenje Laknice iz občine Tržišče in priključitvi k občini Mokronog, uredbo o izločitvi krajev HruŠiea in Pang^rJS grm iz občine Brusnice in priključitvi k ol-čini šmihel-Stopičo. uredbo o pregrup.ui.ii občine Rajhenburg, uredbo o ustanovitvi občine št. Peter, dopolnitev statuta osrednjega urada 7a zavarovanje delavcev, izpre-membe petega odstavka komentarja izza št. 256 uvozne tarife, postavitev komisije za banovinski strokovni izpit konceptnih pripravnikov v agrarno tehnični stroki, objave banske uprave o pobiranju občinskih dav- ke opekline po obrazu in po rokah. Ko se je 26 letni delavec Franc Rupert iz Bojane vračal domov*, ga je na cesti nekdo napadel ga s kolom oplazil p oglavi in ca lažje po-— Zagrebški zdravnik pod težko obtožbo. Državno tožilstvo v Zagrebu je dvignilo obtožbo proti ginekologu dr. Mirku Karpatiju zaradi odpravljanja telesnega plodu. V dveh primerih je nastopila smrt. v enem je pa malo manjkalo, da dotična žena nI umrla. Iz Ljubljane —lj Sezona za adaptacije se je začela. Sicer bi lahko opravljali manjša gradbena dela vso zimo, saj je bilo dovolj ugodno vreme, a dela ni bilo. Zdaj je tudi že dovolj ugodno vreme za obnavljanje pročelij. V mestu je vedno dovolj hiš, ki ka. žejo rebra, obnavljajo jih pa tako redko, da je pravi dogodek, ko poertavio oder ob kateri. Zdaj popravljajo pročelje dvonadL stropne hise na Kralja Petra trgu 2. Manjša prezidava trgovskega lokala na Marijinem trgu 2 bo kmalu gotova. Zdaj več ne preži dava j o tako pogosto trgovskih lokalov, kakor so jih pred leti. ko se je skoraj ves stari del trgovske Ljubljane moderniziral. Modernih lokalov v novih hišah je že dovolj in včasih jih lastniki ne morejo niti oddati. —lj Izdaja živinskih potnih listov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani pajasnjuje glede na notico, ki je bila v tej stvari včeraj objav-liena. da se mora mesto mesoogledni posli pravilno glasiti — živinooglednt posli, pod katerimi je razumeti le one posle, ki so v zvezi z izdajo živinskih potnih listov. Meso-ogledne posle, kakor tudi ogled klavnih živali pa vrše slej ko prej na vsem teritoriju mestne občine ljubljanske le uradni mestni veterinarji. —lj Pritožbo mesarjev, ki so po priključitvi okoliških občin dobili odlok, da ne smejo več klati živine doma. marveč" na mestni klavnici, je mestno poglavarstvo odklonilo. Vsi mesarji, ki izvršujejo svojo obrt v mejah velike Ljubljane, se morajo temu odlok« strogo pokoriti. Mesarji, ki so Sele J s priključitvijo postali mestni občani in si-cer okrog 20 po Številu ps z odredbo mestne občine niso bili zadovoljni in so se proti njej pritožili še na bansko uprava V svoji vlogi prosijo zs odgodite* ukrepov mestne občine, sklicujoč se na zamudo Časa z odgonom živine na klavnico daleč s periferije ter doige okolnosti. Mesarji upajo, da bo pritožbi ugodeno. —lj Modna revija naše narodno športne mode se nadaljuje danes in jutri ▼ Delavski zbornici oh 4. popoldne in 9. mi iveeer. Spored zanimiv s sodelovanjem odlične godbe. Vabimo akcij a »Deevec —lj Pod mostom v Gradašeiei delajo. Pripravljalna in preureditvena dela pri "ustju G-radašČice so nujna, zato iih niso ustavili niti zaradi hudega naliva- Včeraj so zgradili močan jez. delali so v vodi, da je voda povsem odrezana od struge pod mostom ter se odteka v Ljubljanico po lesenem ko. tu. Zdaj zabijajo pilote pod mostom. Ljubljanica je toliko upadla, da ne pritiska več tako da'ec v Gradaščico. da bi jih ovirala pri delu. Ce ne bo več deževalo se bo voda naglo odtekla in bodo lahko zopet nadaljevali dela v Ljubljanici. Zdaj je zaposlenih nekaj delavcev pri ravnanju brežin na desnem bregu Ljubljanice, -lj Načrti o starem pokopališču. O ureditvi starega pokopališča je več načrtov, kakor je pac pri nas navadno več načrtov kakor resne volje in zmožnosti da bi jih ar^. sničili. Slikali smo. da bo zgrajen na pokopališču hram slave in da je tudi Glasbena Matira pokrenila akcijo, da bi odpravili sramoto, ki je pr*v>eitna, da bi jo lahko skrili. Zdaj pa krožijo tudi govorice, ki jih ni se nihče demanti ral. da bo zgrajeno na starem pokopališču že v dogledni bodočnosti semenišče- Poslopje bi bilo zpIo veliko in bi znašali stroški več milijonov. Kino Union, teh 22-21 Danes se poslavlja ob 16.. 19.15 in 21.16 uri Frančiška Ga al v prekrasni in zabavni veseloigri Mala Katarina —lj HI. simfonični koncert pomnoženega Radio orkestra, ki bo definitivno v ponedeljek 20. t. m. nam prinaša kot prvo delo sonato za godalni orkester, ki k> je napisal slavni češki mojster MvsLiveček. Živel je v 18. stoletju ter je deloval rx> večini na raznih plemiških dvorih v Italiji in Nemčiji. >is»l je ; reko 50 oper, inifonij, violinskih koncertov in raznih manjših skladb. Sam je bil violinski virtuoz izrednega slovesa ter dirigent. Živel pa je pravo bohem-sko življenje in umrl nesrečne smrti. Poznan je bil pod imenom >Božanstveni Čeh«, bil pa je čudak svoje vrste, kar se posebno zrcali v tem, da so vsa njejzova številna glasbena dela ostala le v rokopisih, ki so raztreseni po arhivih v Zgornji Italiji in Nemčiji. Sonata za godalni orkester, ki jo bo igraj pod vodstvom dirigenta D. M. Pijanca, pomnoženi Radio orkester je bila shranjena v nadškofijskem arhivu v Pragi. Danes Myslivečka kaj pogosto igrajo na raznih koncertih. Poleg njegove sonate nam prinaša ponedeljkov koncert še Mozartov violinski koncert št. 4.. kot solist nastopi violinist Karlo Rupel in pa Beethovnovo Pastoralno simfonijo. Predprodaia vstopnic po 10 in 5 Din v knjigarni Glasbene Matice-Konce*rt bo v filh. dvorani. —lj Opozarjamo na nedeljski mladinski koa-cert Glasbene Matice, ki bo tretji izmed letošnjih mladinskih koncertov. Nosi naslov klavirske variacije ter ga izvaja prof. Marijan Lipovšek. Po uvodni besedi, ki jo govori sam, bo izvajal variacije skladateljev Handla, Haydna. Mozarta. Beethovna. We-bra in Sartnerja. Spored stane 3 Din, velja kot vstopnica in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Mladinski koncert Je v nedeljo 19. t. m. ob 11. uri v filh- dvorani. —lj 40 članov moškega zbora Smetane iz Plzna koncertira trenutno v Jugoslaviju V našo državo so prišli preko Budimpešte ter absolvirali do danes koncerte v Somboru in Novem Sadu. na nocoj5nji večer je njihov koncert v Beogradu. Od tu potujejo dalje v Kragujevac, kjer se poklonijo tam pokopanim svojim bratom, ki so padli za našo svobodo, odidejo nato v Vinkovce ln Zagreb, v torek 21. pa prispejo zvečer ob 18. uri v Ljubljano. V rilharmonični dvorani koncerti rajo v sredo 22. t- m. ob 20. uri. Prinašajo nam sijajni repertoar svojih moških zborov, njihov glasovni material ie dober, izvrstno izvežban pod umetniškim vodstvom prof. GseJhoferja. V Ljubljani so dobri znanci, saj so bili pri nas prvič leta 1902. in dru-£K leta 1920. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —lj Lepe lisice, ki so jih lovci naknadno poslali >Divji koži« so po ugodnih cenah na razpolago cenienim damam, ki si žele lepe boe, v skladišču na ljubljanskem vele-sejmu. Strojenje kož ni drago saf stane samo Din 20 do 30 za komad. Blago je na ogled v petek in soboto od 10. do 12. ure. >Divja koža«. —lj ITI. delavski prosvetni večer »Zarje« bo v soboto 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Večer bo prirejen v pozdrav deleg-atom kongresa Strokovne komisije za Slovenijo, ki bo v nedeljo 19. t m. Spored je lep in pester. Igrala, bo godba -Zarja«, pei bo pevski zbor »Zar_ je«, nastopijo skupine z narodnurii pesmi., mi kot >Dekleta in fantje na vasi«. VprL zorjena bo Iv. Vukova fcimbaiiLejia slika »Mi kovači...«, starosta delavskega gibanja Ivan Mlinar bo spregovoril pozdrav, no besedo, itd. Pridite! Vstopnice se dobe v Delavski zbornici, Strokovna komisija. _]j Slovensko drirštvo ia varstvo šivali v Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo 17. maja ob pol 10. urt dopoldne v lovski sobi restavracije >Pri sokolu*, v Ljubljani, pred škofijo (poleg masistrata>. Članstvo je vljudno vabljeno da se udeleži občnega zbora polnoštevilno Predsednik. —lj Zaključno predavanje v dnistvu NvSoča« v Ljubljani v tej sezoni bo v so, bolo 18. t m. ob 20.30 v salonu nPri le-vu-:. Priznani in odlični predavatelj g. prof. dr. Lavo Cermelj zaključi letošnjo 16. sezono z zelo zanimivim predavanjem: >Julijska krajina in mi«. G. predavatelj nam bo natančno orisal položaj na^e manjšine pod Italijo v zadnjem letu zlasti od začetka italijansko abesinske vojne dalje in odmev teh dogodkov pri nas. Potem sledi prosta zabava, pri kateri na. stopi oddelek pevskega zbora >Sloga«. K temu zaključnemu večeru vabimo vse to. variše Sočane, člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani in okolici in vse nase prijatelje. Vstop je vsem prost. Predavateljski odsek, —lj Prekrasne nove preproge so prispele stalni razstavi splitske kr. banovinske poslovnice Frančiškanska 4. —lj Uprava Šentjakobskega odra opozarja vse, ki žele videti Bučarjevo igro z godbo in petjem »Na Trski gori«, da si zaradi navala pri večerni blagajni pravočasno preskrbe vstopnice. Predvidoma zadnji večerni predstavi bosta v soboto. 18. in v nedeljo 19. t. m. ob 20.15 uri. _lj Pevski rbor Glasbene Matice ima izjemoma drevi ob 20- uri vajo vsega zbora in ne v petek, ker je gospod pevovodja zadržan. Odbor. Iz Poljčan — Prazniki so minili brez vsakih senzacij. Boč. U ie sicer za veLikonočne praznike poln izletnikov, je tokrat dobesedno sameval. Kako tudi ne ob tako kislem vremenu-Druga leta smo ob tem času posedli že zunaj medtem ko ga je letos sredi najbujnej-■sega zelenja pokrila snežna odela. — Rudarji na Stanovskem zopet stavkajo. Za praznike niso prejeli zaželjenega in zasluženega denarja. — Šolski upravitelj g- Kranj Alojiij *e je srečal z Abrahamom. Uveliavil se je ne le kot učitelj in vzgojiteli. temveč je znan tudi kot vnet nacionalist, kar je dokazal zlasti v času službovanja na Koroškem, v dobi plebiscitne borce. Krepki zavedni savinjski korenini kličemo: Se na mnoga leta! Iz Ptuja — Na potovanju skozi srednjo Evropo, se je v torek ustavil v Ptuju velik moderen zelo komfortno opremljen avtobus, ki so ga Ptujčani z velikim zanimanjem občudovali. Potniki, v njem potujejo iz Wuperta-la v Nemčiji, od koder so krenili pred dnevi na potovanje skozi čehoslo vaško, Madžarsko, Jugoslavijo, m dalje v Italijo, spotoma si bodo ogledali tudi Postojnsko jamo ter Benetke. — Sport. Na veliki ponedeljek sta se poskusila na športnem igrališču tukajšnjega SK Drava moštvi SK Jugoslavija iz Celja in SK Drava iz Ptuja. Obe moštvi sta se potrudili, da dosežeta čim večji uspeh, kar pa domačemu moštvu ni bilo dano in se je tekma končala z rezultatom 8:3 v korist SK Jugoslavija. — Pri postaji za kontrolo sodov v Ptuju so za mesec april določeni naslednji uradni dnevi: 21., 22.. 23. in 24. — Ljubosumnost. Posestnikov sin K. M. iz Borovcev je obiskal te dni svojo ljubico. Nanj pa je bil že delj časa ljubosumen posestnikov sin K. P. iz Budine, ki je svojega tekmeca počakal in ga napadel z nožem. Zadal mu je dva udarca v podiakt leve roke. K. je moral v bolnico. — Obsojena ciganka. Ciganki. Baranja Cecilija in Julija sta v okolici Ptuja uganjale razne čarovnije in tako lahkoverno ljudstvo slepariri ter izvabili tudi več denarja. Razen tega sta izvršili tudi več tatvin. Potikali sta se delj časa v okolici Ptuja, dokler ju ni zasačila roka pravice in ju spravila v zapore ptujskega sodišča. Ciganki sta včeraj stopili pred sodnika ter se zagovarjali za svoje grehe. Cecilija je bila obsojena na 14 dni zapora, d oči m bo Julijo sodilo okrožno sodišče v Mariboru, ker je bila že večkrat kaznovana. — Na zadnji živinski sejem je bilo prignanih 90 volov, S85 krav, 9 bikov, 33 juncev, 65 telet, 180 konj in 16 žrebet. Vsega je bilo prignanih 781 glav. prodanih pa je bilo 227 glav. Vole so prodajali po 3.25 do 4.-, krave 1.75 do S.75. bike 2.50 do 3.50, junce 2.50 do 3.85, teleta 3.25 do 4.- za kg žive teže, konji pa po 500.- do 4.000.- Din žre beta pa po 600.- do 1.700 - Din za komad. Na svinjski sejem je bilo pnpeljanih 35 svinj in 8 prascev. Prodanih je bUo 25 rilcev. Cena pršutarjem jo bila 5J50, debelim svinjam 6 in plemenskim svinjam po 5 ker žive teže. Iz Maribora — Trije debitantje nastopijo v Siromako-vem jagnjetu« v četrtek 16. t. m. To ao Tuši Rainerjeva. ki nastopi v vlog-i Bei-liotte in ki je že večkrat uspešno nastopila v ljubljanski drami, nadalje Josip Borko, absolvent praškega konservalori>-l ki bo igral poročnika Fouresa ter Damlo Pahor, ki se je tudi že udejstvoval v ljubljanski drami in ki nastop: v vlogi Pou-cheja. Pri predstavi veljajo znižane cene »Direktor fampa« je z*io zan n sodobnosti vzeto delo dramatika J. Kr ca. V Ljubljani je doseglo zaraoi svoje aktualnosti presenetljivo velik uspeh Delo bo prihodnja dramska novost. Ftezira gl. režiser J, Kovic, Campo igra Furj< —■ Požar. Pri posestniku Alojziju Jer-nejSčku v Pernicah pri Sv. Marjeti ob pat niči je izbruhnil ogenj na podstrešju P^ gorela mu je hiša in hlev. Skoda se ceni na 21.000 Din. Bil je le deloma zavarovan Ogenj je najbrž zanetil Jemejškov filetn: sinček, ki se je igral z vžigalicami. — Nočni napad. V Planici pri Frarau sta dva divjaka preteklo noč napadla JKM nega čevljarskega pomočnika Konrada P čovnika. ko se je vračal iz gostilne mov. Zadala sta mu z nožem več ran v hrbet. Morali so ga prepeljati v holmca — Tatvine. Knjigovodja Ant. Tei.^h uslužben pri tvrdk; Ekspftdtt | v Cankarjevi ulici je policiji prijavil, da je tvr Dri nem u vozniku zmanjkala z voza med prevozom na kolodvor bala papirnatih vr^r vredna 700 Din. Kotlarju Pavlu Jerinu, stanu jočem u v Tattenbachovi ulici 20. je v torek popoldne ukradel neznan tat ir vefee 250 Din vredno preprogo. Iz Trbovelj — Odhod vojaskjh obve-znikov VA^rnt zjutraj so veselo prepevajoč odhajali k vo jakom naši rekruti. Bilo jih je proo^j, tn da vsi so se lepo in zgledno \*edli, da ih je bilo veselje gledati. Na kolodvor so Jfh spremljali mladi prijatelji v skur- nah. ki je skoraj vsaka imela godbo. . ^ .. je odhajala v vojaško službo z vesel ,em, zlasti brezposelni fantje so bili veseli. Med vožnjo pa se je zgodila enemu izmed na. ših rekrutov nesreča. Ko je v!ak že od_ peljal s trboveljske postaje • zal r»o vinec Viljem Ceglar na streho vagona oči vidno z namenom, da pokaže svojo ko_ rajio. Ko je vlak pri vozil do se-paracije je Ceglar, ki je bij še vedno na streh' vagona, zadel z glavo ob separacijsko že_ leznp konstrukcijo nad progo tako. da ga je vrglo a strehe vagona na ti I r j« obležal precej poškodovan. Sreča v ne_ sreči je bila, da Cegiarja ni vrglo med tračnice, kar bi pomenilo njegovo »ran Bil je takoj poklican reševalni avto tukajšnje gasilske Čete, ki je Ceg-larja pre. peljal v bolnico Fant :ma praotj močno rane na nosu in nad levim očesom, pa tudi notranje poškodbe od pad* a, kar pa še ni ugotovljeno. Ceglar je bil ie 6>lj časa brezposeln in je svojim prijateljem pravil, da se veseli vojaška službe, sedaj pa bo moral čakati do okrevanj:* Iz Novega mesta —. Tri smrtno nevarne poškodbe. Na velikonočni ponedeljek je v vasi Kol pn miču v pijanosti navalil z nožem 22 let m posesetnikov sin Brunskole Albin ta Mih^-lje vasi na dva mladeniča, katerima je prizadejal zelo težke poškodbe. Brunskole. kr. je prišel ta dan v vas precej vrnjen, je prizadejal 21 letnemu posest, sinu Vidmarju Alojziju iz vasi Kot več sunkov z nožem in ga težko poškodoval. Med tem spopa -dom je prišel mimo 171etni Metelko Franc, uslužben pri nekem posestniku v Brezovici, ki je bil na potu domov, kjer je hotel preživeti praznike. Brunskole je planil kot besen tudi nanj in j?a po vsem životu obrezah Na vpitje obeh ranjencev .so prihiteli na kraj pokolja domaČi fantje, ki so napadalca s krvavim nožem takoj naskočili — seveda oboroženi z istim orožjem. Domačini so Brunskoleta z noži tako obdelali, da je malo upanja, da bo ostal živ. V bolnico so pripeljali tudi njegovi dve žrtvi. POBOŽNA ZEAJA — A7cc likerja po obed ji jc kakor pik m na koncu xtPri Kmetn-c 1280 Narodna tiskarna LJUBLJANA Stwp r4 OILOVKlfSKI NARODc, II li«. M. Štev. »7 Pogled v stare čase Nekaj spominov ob WerOovi drami „Juarez in rVflaliimniftjan^ Ljubljana, 16. aprila. V oiicw»kem kari mi v Trstu je bila zbrana velika družba mornariških častnikov n mlad častnik Herzfeld je zelo glasno razlagal nameravani »poč* mornariške posadke. Mimo pride visok gospod v uniformi z lepo brado. Skoz1 odprto okno je slišal, kaj razlaga častnik. Hitro vstopi v sobo, častniki planejo pokonci, on pa pravi: Gospodje, ne tako glasno! Pa so že zvedeli na Dunaju za to afero, se rasrdiia in poklical:, nadvojvodo Maksimilijana na odgovor, kajti on je bil komandant mornariške posadke v Trstu. Le var kot Maksimiljan Lahen pomladni vetrič je pozibaval zastore lesnega godbenega paviljona v Zvezdi leta 1865. Tam so pobirali prostovoljne prispevke za vojsko cesarja .Maksinvlijana. Mi, šolarji, smo se gnetli okrog paviljona, ki ni bil zastražen kakor zdaj, ko pri vsaki paradi al? študentovskem direndaju kopa stna'žnikov zapira prehode in pota. Takrat je imela Ljubljana samo šest policajev in jjli seveda ni mogla posta vi ti več okrog paviljona, četudi bi jih brla hotela. Ostal Louise Renee de Keroual: 10 Kraljeva ljubica Roman Izredna Uubeznjivost, ki mi x> je izkazovala kraljica v svom palači, mi je nalagala dođžnost, da sem bila v vsem svočem nehanju trezna in previdna. Posebno so me pa k temu silili politični ©zari, saj sem morala ohraniti svoje dostojanstvo, da sem mogla s kraljevimi ministri obravnavati najvažnejše zadeve- To me je pa tudi dvignilo nad lady Seymourovo in nad vse druge lepotice, ki so hotele tekmovati z menoj za prvenstvo v kraljevem srcu. Kralj je odobraval moje korake m mi obljubil, da pride z vojvodo de Albemarle k meni na večerjo, čim se mu ponudi ugodna primka. Obdržala sem svojo vđo v Londonu tudi potem, ko sem se prešerna v kraljačino palačo- Hodila sem tja vedno, kadar ie zahtevalo to mote delo z ministri m druge posebne okolnosti. Tam naj bi se bfla tudi sestala s kraljem. Toda najina tajna ni bifla tabo dobro varovana, da bi je ne brli odkrili vohuni ladv Sey-mouro ve- rni je v živem spominu visok kranjski faot, pravi korenjak. Stopil je iz paviljona* si popravil čefvco, malo postal in zažvonketai s tremi goldinarji v levici, ki jih je bal dobil na roko kot aro. S tem se je zapisal z dušo in telesom k »meks'kajnarjenvc. Črno žolta pentlja na prsih je pa pričala, da je potrjen. Take fante smo nazivali »meksikajnarji«. Čez nekaj časa sem pa že videl korakati po cesti četo takih fantov v modrih snknjroh in visokih skornjih. Ti škornji so prišli potem v modo v Ljubljani in še mnogo let so j;h Ljubljančani radi nosili. Na Mestnem trgu je pa knjigotržec G ion ti ni prodajal kolorirane slike po krajcarj-u-cesarja Maksimilijana Videti je bil v;sok, lep mož, z dolgo, po sredini razčesano brado, v rdečih hlačah, modrem suknj iču in jScomjih. V Trstu so mri dovolili ogledati si grad Mrramar. V eni sobi ie stala preprosta zelena vCješka postelja, pogrnjena s šotor-nim platnom. V veliki dvorani je stal prestol in seveda sem tudi jaz sedel nami. Na tem prestolu je sprejel nadvojvoda Ferdinand Maks, potomec Karla V., na pobudo cesarja Napoleona III. mehiško od^posilan-srvo notabilov. ki jih je spremljala tudi ckr pufbacifja beneške vlade. Odposlanstvo m« je ponudilo cesarsko krono ter ga priznalo za mehiškega cesarja. Obubožani je bil videti ta prestol, nema priča velikih dogdkov in svečonosbi, ki se jih je* udeležilo vse visoko plemstvo rtare Avstrije, zlasti Franc Jožef I brat, ki mu je v zadnjem trenutku izsilil odpoved od vsake nadaljnje zveze s Hasburžand in se s tem odkrižail brae, da je to srečanje slučajno, da njegova ljubica ne ve, da gre na sestanek- Da bi ne vzbudil suma, je odšel z ndo. Sey-mourova je triumfirala in pripravila je kralju orgiije. med katerimi je pozabil na obliiubo, dano meni- Kmalu sva z vojvodo zvedela, kako spretno je Sevmourova ujela kralja v nastavljeno past. Najtina večerja je bHa dokaj žalostna- Sklenila sva osvetiti se. Kralj ni mogel razumeti, kako je vojvoda zvedel za gostijo pri Sevmourovi, ktfer so naru z vojvodo na vse načine sramoti in zasmehovali. Dental jc vojvodi: — Ker veste za vsa skrivna pota ladv Sevmourove in ker 50 po pravici obsojate, vam moram odkril svoje sroe in priznati, da sem se že naveftčal te lepotice, da sem sJt njene nadutosti, zavisti in nenasitnega hrepenenja po bogastvu in slavi. Moram vam pa tudi povedati, da so njeni grehi kakor zastrti z močm- aii kmet na njivo. Gledajo pa teb v tfe, kakor da iscejo »klade. — AM kaj najdete? — Ozrl se je, kakor da je vedel že v naprej, kaj ga bom vprašal. — Nič, kajne? — O, nič, nič. — Pomoleal je, kakor da ni povedal vsega ter se naslonil na metlo. — Včasih se je kaj našlo, kajne? No, zdaj pač ljudje ničesar ne izgube. — Da, da. Slabi čas L — Ali imata velik rajon? Naštel je dolgo vrsto ulic, za cel mestni okraj. — Pomesti moramo vse tlakovane hodnike in asfaltirane ceste, 9 nas je. Delamo od pol 2. do pol 7., 5 ur. — Ali dobite doklade za nočno delo? — Da, za 4 ure. Zavihtel je metlo in želel mi je lahko noč, jaz pa njemu dobro jutro. Pometači so. v Ljubljani po glasu obcin- Kakor smo že poročali bo letos na Vidov dan v Subotkri velik pokrajinski /Jet jugoslovenskega sokoistva* ki bi se moral vršiti že lani. Ker pa je bil drugi vsesotkol-ski zlet v Beogradu preložen, je bil preložen tudi pokrajinski ziet v Subotici. Z»letni odbor je izdelal te dni točen razpored zle-ta. ki se bo vršil po naslednjem sporedu: /. Narašcajski in dečji dnevi v zvezi s saveznimi tekmami naraščaja od 12—16 junija a) v petek 12. junija prihod narašča j ni-kov in naraščajuic, tekmovalcev in tekmovalk:, ter sodnikov, zvečer seja zbora sodnikov. b) v soboto 13. junija od 6. daije savezne narašča jske tekme na sokolskem z leti-šcia prihod naraščaja — (netekmovalcev) udeležencev zleta in učencev srednjih šol. c) nedelja 14. junija od 6.—8. prihod sokolske dece (samo od 9—14 leta) iz najbližje okolice Subotice, od 6.—10. skušnje za javno telovadbo, od 10 uri povorka po mestu. V povorki korakajo deca in naraščaj, pozdrav naraščaja pred Jugosk>venskim Narodnim domom. Ob 16. uri javna telovadba. Ob 31. uri akademija v Jugosio-venskem Narodnem domu, od 19 dalje povratak sokolske dece rz najblržje okolice domov. č) ponedeljek 15. junija dVjpoAdne izleti na Palic in ogled mesta, popoldne razhod naraščaja in učencev srednjih Soa ter odhod naraščaja na letovanje. 2. Glavni zletni dnevi v zvezi s saveznimi tekmami od 25.—30. junija t. 1. a) petek 26. junija. Prihod tekmovalcev in sodnikov, seja sodnikov, savezne tekme članov, prrhod članstva (netekmovalcev) m gostov. Zvečer razsvetli java mestnega stolpa, sokolski trobentači naznanijo začetek kletnih dna ognjemet, koncert v Ju-goslovenskem Narodnem domu. b) Nedelja 28. junija od 6. dalje skušnje na zdefcVš&u, 7.—13. glasbena tekma v Jugo-slovenskem Nairodnem domu m gledališču po posebnem sporedu SPO, ob 9. zahvalne službe božje v cerkvah; ki se jih udelečrjo .samo delegacije, obisk groba pokojnega brata Sudareviča prvega staroste društva, udeležijo se samo odposlanca Saveza, starešinstev žup in društev, ob 11. vidovdansica spominska svečanost v Jugoslovenakem Narodnem domu. potem povorka do slovansko hipe in donos zemlje sokolskih društev na gomiik). Ob 16. prva javna telovadba, ob 21. akademija v Jugoslovensikem Narodnem dom« in v Mestnem gledališču. c) ponedeljek 29 junija ob 9. povorka skozr mesto, pozdrav Sokolstva Subotici. Od 10.—13. nadaljevanje glasbenih tekem, od 16. druga javna telovadba, ob 21. aka-detnijta ki slovanski večer s koncertom zmagovalcev na glasbenih tekmah v Jugo-slovenskem Narodnem domu in v Mestnem gledališču, potem zabava na Trgu ERK>A. Ob 34. naznanijo sokolski trobentači zaključek svečanosti z Mestnega stolpa. * č) v torek 30. junija odhod Sokolstva m gostov. VOZlNE OLAJŠAVE ZA UDELEŽENCE ZLETA. Da b' bila udeležba pokrajinskem zlet u v Subotici čim večja, je zletni odbor zaprosil prometno ministrstvo za vozne olajšave za potovanje po državnih železnicah: mi vezmi, ki se jih bojim pretrgati-Skratka, to je njena neupogljiva zvestoba v ljubezni, o kateri mi doprinaša najzanesljivejše dokaze Vojvoda je zvedel za novo ljubavno razmerje Sevmourove z nekim mladim plemičem in to priliko je porabil, da se je ponudil kralju, da mu dokaže njeno nezvestobo. Kralj je soglašal s tem, hotel se je pa na lastne oči prepričati* da govori resnico. Vojvoda mi je kmadu povedal o svojem razgovoru s kraljem in o svcaem upanju, da bo lahko vladarju tudi pokazal, kako ga Sevmourova vara. Kraij se mi ie opravičil, da ni pniše.1 na večenjo, ki sem mu jo bila pripravila. To je storili med obiskom, ko sem ga sprejela z vso ceremotu'ernostio, odgovarjajočo mojemu diplomatskemu položaju. Karel II- oe govoril tudri o svoji vroči ljubezni do mene. Toda takrat sem mu odgovorna samo z molkom in brž sem začela govorici o novi nalogi, ki mi jo je bia poverila francoska vlada. Kralj je preveč vroče žeiel zvedeti, ab ga ljubim m zato ie pretarol pogovor o poifitiki- Dejal rm je, da me ceni bolj kakor vse druge ženske, da sem mu dražja od najočarrjivejše lepotice in da bo rtajnesrečnejši človek, 5e ne napravim iz njega najsrečnejšega. siva na najnižji aocijaini lestvici in meščani starega kova smatrajo pometanje cest za sramoto, kakor se jim zdi telesno delo sploh po staroveških nazorih sramotno. Zato pravijo, kadar hočejo kateri poklic posebno omalovaževati: Raje bi bil cestni pometač! ali slabemu dijaku: No, za cestnega pometača bo že dober! — Kljub temu ali baš zaradi tega bi naši pometači zaslužili še posebno priznanje, saj opravljajo eno najpotrebnejših del. Pometanje ulic je prav tako potrebno kakor cepljenje proti kozam. Naši pometači se tudi ne čutijo manj vredne. Prejšnje čase so pometači pri nas varovali še bolj svoj ujrled. kar se je kazalo že na zunaj. Nosili so melone in nekateri imajo še zdaj trde klobuke celo pri pometanju. Ko dežuje, si pa poveznejo na klobuk, ki je odraz ter znak njihovega ugleda, več slabših pokrivaL 1. 909o od normalne vozne cene: za naraščaj in njegove voditelje, za srodnješoLako mladino in njene vodrte vedela, da is kralj zaposlen v svoji palači z državnimi posH ali zabavami tn povabila ie svojega ljubčka na dom- Vladar je prišel o polnoči s svotim ljubljencem, ki je ostal pred hašo. Odšel je naravnost v spalnico in zagledal zaljubljenca v objemu. Toda premetena ladv je zaslšala ropot in takoj si je znala pomagati iz kočljivega položaja. Jela je stokaiti in tarnatii- Kralja je ga-rcilo njeno stokanje m brž je skočil k njeni postelj. Zdelo se mu jie, da je pri njegovi ljubici neka dama. Najlepša francoska brada Velaka 2marnorij.ioe*t Pariza je dolga- kra* na gosta brada prometnega stroin;ka .le-ana Leclerca, ki je skozi lo let vzorno skr bel za red na križišču pri Porte St. M^rtn Gledat so ga hodili ne samo Pari/aru, tem več tuda tujci kot eno največjih pariiBdb znamenitosti. Brada mu pada v krasnih va lovih bronaste ha-rve doli čez pu-». a oV^jp ko-^it brki m>u . - - \ a jo na mogočnih prsih mnoga odlikovanja. [>ruge tako velike m lepe brade ne premore vwa Franci j«. Za/to rm čudo. da je vzbujala in še vzbuja v Pa-rizu toliko zamimanje. Krasna brada je pomagala Leclerou do bogatega zaslužka- ker so jo mno>gi trgovca radi povaibHi za reklamo. Nedamno jo i< dsal fotografirajti tovarnar aparatov za britje Na slikS vidimo Leclerca. kako zamiisslie-no ogleduje novi apan-ait. Ta slika pod na slovom »Ijdcušnjava« je bila po v»ej Fmrv c*n objavljena in plakatirana in tovarnar je kmalu postal mi-lijonar. Seveda je dobil rod; Leclerc svoj delež. Zdaj se jc pa razširiila po Parizu vest. da se namerava l^eclerc umakniti v zasluženi pokoj. <^im se je to zvedelo, so začeli Ijudie še v več i li tp-cah prihajati na križiišče, kjer s-toji Leclere v službi. Iz Ljutomera — Cepljenje proti rdečici. Rdečica je znana bc!ezen ki je pobrala pri r.as ze nešteto svinj. E>a se obvarujemo to bo_ lezni, moramo dati svinje cepiti proti rdo_ eiet, ki se je v našem srezu že zaVlo So. z na me svinj za cepljenje zbirajo občine. Kdor se še ni oglasil radi cepljenja svinj, naj to čimprej stori — Svinjo so ukradli. Zajdalovi fantje in znani Novak iz Logarovcev so ukradli pri Sv. Juriju ob ščavnici svinjo, jo odpeljali z vozom ter jo zaklali pri zajdalo. vib. K temu srečnemu dogodku pa so brž prispeli orožniki, da bi Žajdale zsalUali radi ukradenega kolesa, ki so ga res pri njih našli. Vodja tatinske druž>be Novak si je moral potem svinjsko kožo naložiti na rame ter oditi k Sv. Juriju, vsi pa bodo za svoj greh prejeli primerno plačilo na sodišču. — Sokolska četa Sv. Duh na Stari .qr»ri priredi v nedeljo 19. t. m. ob 15.30 t^o. vadno akademijo. — Izredno liceneovanje bikov. V v.^m ljutomerskem srezu se bo vršilo ponovno liceneovanje bikov po sledečem redu: V torek 21. aprila ob 8. uri v Ljutomeru, ob 10. uri v Križevcih. ob 11.30 v Rad037.930.82; menice L>in 41.714.991 _; vrednostni papirji LVn 12.045.S3l2.45; kon-zarcialni računi Din 9.101350.10: debitor-ji Din 18L355.88SJ8; inventar Din T.—; realitete Dm 136.000.—; skupaj D;n 280.392.193.75. Pasiva: glavnica Din 12 mi li jonov 500.000.—; rezervni fondi 1 ).n 18,230.000.—; trate Din 34.1>7.«A>; vWnc knjižice in blagajnike priznanice Din 51,507.703.79; kreditorji Din 195,903.399.17; nedvignjena dividenda Din 1.473.—; dobiček Din 2494.644.26; skupaj Din X) m:! jonov 392.193.75. Cisti dobiček /n.a.va približno toliko, kolikor je znašal v prejaijem letu. Sklenjeno je bilo predlagati na občnem zborui ki se bo vršil 14. maja 19,to da zavod tud; leto« izplača 10%-no dividendo. Nadalje je biio sklenjeno predlagati občnemu zboru zvišanje delnv^ke glavnice na Din 25.000.000. —. V šoli — Mlada, lepa učiteljica razlaga otrokom kaj je veter. — Davi, ko sem se peljala v odprtem tramvaju, me je nekdo nežno poljubil na za tilnik. Kdo mislite, da je bil? — Otroci veselo: Sprevodnik. Seymourova >e krepko obće'a kralja tako, da se ni mogel zanimati, kdo jc pri nji. Njen ljuboek je pa ta čas spivi' smuknil v kot, si nataknil na £iavD žensko nočno čepico in hitel po konnrnico, ki je takoj prihitela s Ittifciiili j liker Ladv se „^© kmaltt pomirila in >e in pre pnčana sem, da bom zopet zdrava, čc mi dovofite nasloniti arlavo na vaše pr Kralj jo b;l slabič in +akoj je ustrc.^r njem žePjl Sklenil je ozmerjati svoeg;* ljublenca. ker ga je krivo informiral- Vojvoda je čakal zunaj in videl je moža, kako je skočil rz hiše. Takoj je porrrisLIl, da je Sevmourova preslepila lahkovernega kralja in odšel ie jezen, da je vladar zamudil tako ugodno prti*" fiko. UpaJ je pa še vedno, da se' mu bo posrečilo kralju dokazati, da >e 8?ovonl resnico. Naslednjega dne se je zgiasil pri kralju- Po hladnem sprejemu je spoznal, da se kralj tezi, ker je bil v nevarnosti, dn bi razžalfil njo, k! fjo ie trubil m M n niieni Itubezni rti dvomil. Ljubljanski cestni pisarji Naši cestni pometači zaslužijo se posebno priznanje, saj opravljajo eno najtežjih del Ljubljana, 16. aprila. Kdor pozna Ljubljano samo podnevi, je skoraj ne more prepoznati ponoči, tako ge spremeni. Zdi se sicer, da v Ljubljani sploh ni nočnega življenja in na cestah res ne opaziš nič posebnega v urah. ko že spe solidni meščani, ko na ulicah že ugašajo močnejše luči in ko več ne vozi tramvaj. Kljub temu pa Ljubljana za nekaj časa zaživi tudi na ulicah v poznih nočnih urah. in sicer ob policijski uri, ko naši ve-lemešeani izgube orientacijo. zapuščajoč srostilne. in ko jih muči veliko vprašanje, kam zdaj. Toda muči jih še nešteto drugih velikih vprašanj, ki nas navadno podnevi ne zanimajo. Zastopniki ljubljanskega nočnega življenja debatirajo na ulicah s spremenjenim klasom; nekateri so ginjeni. nekateri se vprav duše v slovesnem občutju ter vznesenosti, zopet drugi se pa čutijo vzvišeni nad vsem tem, nad spečim mestom in celo sami nad seboj. Seveda so častno zastopane tudi dajne. ki se smejejo v tem višjem tonu. čim bolj zgodnja ura je. Vendar se ne dojraja nič posebnega, le Ljubljančani so >v formi«, postali so temperamentni ali samo nekoliko glasneje izpričujejo svoj lirični značaj ter sentimentalnost. Ob policijski uri srečaš na naših ulicah ljudi, ki se sicer tako redko pokažejo na svetlo, da jih podnevi sploh ne moreš spoznati. Morda si kaj slišal o njih. čital njihova imena debelo tiskana, a zdaj ti stopajo nasproti in takoj sprevidi?, da ni na njih nič takšneera. kar bi ti lahko budilo sveti strah. Zdi se celo, da ob policijski uri ljudje postajajo to, kar so, čeprav se baš njim zdi ves svet drugačen — seveda je tudi v njihovih očeh po njihovem mnenju pravilna slika le takšna: vse se vrti okrog njih. Ob policijski uri pa tudi srečaš na naših ulicah ljudi, ki se čutijo osamljeni v tem nočnem svetu, med temi ljudmi, ki se love za svojimi sencami po cestah in ki se morda vseeno vsega dobro zavedajo, pa se čutijo člani občestva velike bratovščine krokarjev — ljudi, ki so vedno trezni, neonaženi in molčeči. Vajeni so nočnega življenja, nič jih ne spravi iz ravnotežja ter se ne zanimajo, niti za najbolj razburljive prizore. Pripognjeni vihte »pisalo« na hodnikih ali na asfaltiranih cestah, enakomerno kakor stroj ali kakor kosec, ki ne vidi pri košnji ničesar, razen redi padajoče trave. Podnevi se nabere na cestah prahu in smeti, tu in tam tudi kričeče nesnage, tla so popljuvana, ponoči pa pometači gTe-do čez vse to s svojimi metlami vdihavajoč prah. ne da bi zakašljali. Grla so že tako vajena prahu, da pometači niti ne kihajo več. Sicer so pa umetniki pometanja: metle sučejo tako lahkotno, s posebno »tehniko«, da se prah vseeno ne dviga, kakor bi se sicer. Poleti, ko začno meščani hoditi na izlete ter hite na kolodvor v jutranjem mraku, nalete na pometače in protestirajo nad ljubljansko zaostalostjo. Tedaj se jim zdi, da se vlačijo po ulicah celi oblaki prahu, ki sili skozi odprta okna v stanovanja. Toda pometači ne vidijo v prahu nič strašnega. Nanj gledajo kakor pisatelj na papir S o k o I * t v o Pokrajinski zlet jugoslovanskega sokolstva v Subotici 9D