ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠTr11O Delegacija krajevne skupnosti »HINKO SMREKAR« Zakaj se ne regulira prometni režim. Na jami pred stolpni-cami glede na dejansko stanje prometa. Cesto opremiti z znaki za javni promet. OOGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠTEVILKA 110 Dne 15. 11. 1979 ste nam posredovali v dopisu št. 01-1680/2710-79 delegatsko vprašanje št. 110/78 krajevne skup-nosti Hinko Smrekar, glede prometne ureditve pred stolpni-cami Na jami k funkcionalnemu delu zunanje ureditve stano-vanjske soseske Na jami, kar pomeni, da bi morale biti projek-tantsko obdelane že pri postavitvi objektov. V primeru, da prometna ureditev ni projektno obdelana, ima krajevna skup-nost pravico in dolžnost posredovati svoj predlog prometne ureditve pnstojnemu občinskemu organu v preučitev oz. izvedbo le-te. > Predsednik komiteja za protnet in zveze SML Stanko Savič DELEGATSKO VPRAŠANJE: št. 127. Delegacija krajevne skupnosti GUNCUE - MALE VIŽMARJE V kakšni fazi je izdelana ustrezna dokumentacija za kanali-zacijski kolektor v Guncljah in kdaj se predvideva njegova realizacija. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE št. 127 Vzvezi z vašim dopisom z dne 15. 11.1979, ki se nanašana realizacijo kanalizacijskega kolektorja v Guncljah vam sporo-čamo naslednje: Zbiralnik Gunclje je v gradnji na odseku od Broda do Celovške ceste in bo predvidoma zaključen v letu 1979. Odsek od Celovške ceste do Gunceljske ceste bo grajen istočasno z zbiralnikom A 2, ki se bo podaljšal od Skipa do Stanežič. Za oba je na Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane -TOZD Urbanizem v izdelavi lokacijska dokumentacija. Oba zbiralnika sta v planu razširjene reprodukcije IPK Ljubljanaza leto 1980 v II. prioriteti, kar pomeni, da je predvidena njuna realizacija v letu 1981. Investicijska vrednost za zbiralnik Gunclje Brod je za planirani odsek 5.916.000 din. Kanal po Gunceljski cesti in ostala drobna mreža naselja Gunclje sodi v sekundarno omrežje katerega planira in finan-cira Komunalna skupnost. Projektna dokumentacija je bila izdelana že v letu 1968 pod št. 391. Kot nam je poznano je trenutno v izdelavi na TOZD Urbanizem nov zazidalni načrt za Gunclje (ing. Lenart), kar bi lahko imeio za posledico izdelavo nove tehnične dokumentacije za komunalne naprave. V. d. direktor: IPK Ljubljana Tomo Zevnik DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 180 Konferenca delegacij LITOSTROJ št. 20 Mnogo našth delavcev se pritožuje nad delovanjem sema-forjev na odseku nove Celovške ceste, zato sprašujemo, zakaj ni izvedena sinhronizacija zelenega vala na tej cesti, ki je novogradnja in kdaj jo lahko pričakujemo! ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 130 Komunalno podjet|e Ljubljana, TOZD Javna razsvetljava nam je z dopisom 3082/79-TH/GZ z dne 26.11.1979 odstopila vaš dopis št. 131/79 z dne 15. 11. 1979. Dopis smo prejeli po praznikih. Žal nam je, da vam nismo mogli odgovoriti do zahtevanega roka 23. 11. 1979, zato dajemo tukaj podrobnejši odgovor. Problem semaforizacije moramo razdeliti na dve osnovni fazi: 1) Na prometno-tehnično ureditev, kar predstavlja projekti-ranje in ureditev prometnih površin in izdelavo programov za vodenje prometa. Programe za vodenje prometa je izdelalo podjetje Slovenija ceste TOZD Projekt nizke zgradbe in en program FAGG Prometno-tehnični institut pri Univerzi v Ljub-Ijani. Na razpolago so torej naslednji programi P1 s ciklom 60 sek (razen Džakovičeve 120 sek) - PNZ P5 s ciklom 90 sek - PNZ P6 s ciklom 90 sek - FAGG - PTI 2) Za izvedbo in aktiviranje programov, ki so na razpolago, je odgovorna ISKRA. Prva koordinacija je bila vzpostavljena v začetku oktobra med križišči od Bakovičeve do križišča pri Tapu (skupaj 4 križišča). V oktobru so bile zamenjane naprave na treh križiščih do šole v Šentvidu in vzpostavljena koordinacija. Križišče pri Jelenu je bilo aktivirano v začetku novembra. Dne 20. 11.1979smoobvestili SIS za gradnjo cest in Komite za promet in zveze, da smo na Celovški končali s preizkuša-njem in da smo dosegli projektirane prometno-tehnične reši-tve. Naj vas obvestimo, da sta tako SIS za gradnjo cest, kot tudi Komite za promet spoznala, da razpoložljivi prometni pro-grami ne ustrezajo in je sklenjeno, da bo v decembru oprav-Ijeno štetje prometa in napravljeni ustreznejši programi, ka-tere bo ISKRA vstavila v naprave. V Iskri lahko le zagotovimo, da lahko programiramo na-prave v skladu z izdelanimi prometnimi programi, to je reali-zacijo zamisli prometnika. Naj vas ob tej priliki tudi obvestimo, da je na predlog načelnika tov. Vinka Možeta poizkusno vgrajen utrip na koncu zelene faze. Ob vstavitvi novih programov bomo po sklepu Komiteja za promet in zveze programirali naprave brez utripazelene. Vodja semafofizacije ISKRA AVTOMATIKA TOZO INŽENIRINGI LAVRIŠA Roman, ing. dipl. oec. OREMEU Ivo, dipl. ing. DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 176 Delegacija krajevne skupnosti Pirniče Delegacija sprašuje, zakaj je bil ukinjen delavski avtobus na relaciji Smlednik-Pirniče-Gameljne-L-jubljana in obratno. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 176 Z ozirom na pomanjkanje vozil in voznikov in neenako-merno razdelitev prog ter neenakomerno gostoto linij v posa-meznih področjih mesta je v delu študija o racionalnejši organizaciji linijskih prevozov v Ljubljani. Za nabavo novih možnosti pa trenutno ni niti finančnih možnosti. Upamo, da bo predvidena nabava vozil konec leta 1980. Direktor TOZD Mestni j>ot. promet Zagar Stane DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT.194 Tov. POSPIŠ Stanka sprašuje glede skupine delegatov pri Skupščini mesta Ljubljane, ki delegira 1 delegata vZborobčin Skupščine ŠR Slovenije. Tov. Pospiševa je bila izvoljena za delegata te skupine in sicer s strani zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana-šiška. Ko je bila izvoljena je iskala bazo, kamor bi poročala o sprejetih stališčih oz. kamor bi se obrnila, da bi dobila stali-šča, katera bi potem.na sejah skupine zastopala. Leto dni je hodila na seje, potem pa je prenehala hoditi. Zaveda se, da je delegat pri svojem odločanju samostojen, vendar smatra, da mora imeti delegat svojo bazo, zastopati stahšča, ki so rezultat delegatskih razprav in sklepov. Tega pa v primeru delegatske skupine mesta Ljubljane na Zbor občin Skupščin SR Stovenije ne more trditi, zato spra-šuje naslednje: - kje je delegatska baza delegata ZZD občine Šiška za dele-gatsko skupino Mesta Ljubljane za Zbor občine SRS - Kje dobi delegat pooblastilo, da lahko glasuje za določen sklep, če ne dobi stališč in mnenj - Komu v danem primeru odgovarja - Kdo v danem primeru odgovarja - Ali smo res delegati prepuščeni sami sebi in svojem odloča-nju - Kdo vodi evidenco nad delegati, njihovo aktivnostjo in ali je že kdo odgovarjal za svojo (ne)delavnost. ODGOVOR NA DELEGATSKO VPRAŠANJE ŠT. 194 NA SEJI ZBORA ZORUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE UUB-UANA ŠIŠKA Na podlagi 88. člena statuta mesta Ljubljane so vsi zbori skupščine mesta Ljubljane na 1. seji dne 12. aprila 1978 izvolili izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti, ki pošiljajo delegate v zbore Skupščine mesta Ljubljanen oziroma izmed članov družbenopolitičnega zbora Skupščine mesta Ljubljane skupino delegatov za poši-Ijanje delegata za zasedanje Zbora občin Skupščine SR Slo-venije. Skupina ima 17 članov, od katerih imenujeta Zbor združenega dela in Družbenopolitični zbor po pet članov, Zbor občin pa sedem članov. Na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve Skupščine mesta Ljubljane, ki se je predhodno posvetovala o vaši kandidaturi z Občinsko konferenco SZDL Ljubljana šiška oziroma Občinskim sindi-kalnim svetom Šiška, ste bili vi izvoljeni kot delegat Zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane. Na podlagi 217. člena poslovnika Skupščine mesta Ljubljane pa Skupščina mesta Ljubljane sodeluje s Skupščino SR Slovenije v po-stopku sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov, kakor tudi v drugih zadevah, ki so v pristojnosti Skupščine SR Slovenije. tako da sprejema pripombe, mnenja in stališča k zadevam, ki jih obravnavajo zbori Skupščme SR Slovenije. Pripombe, mnenja in stališča ter amandmaje k zadevam, ki jih obravnava Zbor občin Skupščine SR Slovenije, se obliku-jejo na sejah pristojnih zborov skupščine mesta Ljubljane ali v drugih organiziranih oblikah obravnave republiškega gradiva in na seji skupine delegatov. Za vključevanje v program dela Skupščine SRS je vsako leto sprejet poseben program, ki predstavlja sestavni del rednega programa dela Skupščine mesta Ljubljane. Za leto 1979 je bil sprejet na sejah vseh zborov Skupščine mesta Ljubljane. V zadnjem času je bila organizirana npr. razprava o predlo-gih in stališčih k predlogu za izdajo zakona o stanovanjskem gospodarstvu in zakona o stanovanjskih razmerjih stezami za osnutek na skupni seji Zbora občin in Zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane ter Skupščine SRS. Družbenopolitični zbor Skupščine mesta Ljubljane je obli-koval na osnovi predhodne obravhave v Mestni konferenci SZDL številne predloge in dopolnitve k resoluciji o politiki iztfajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 v letu 1980 in resoluciji o izvajanju družbenega plana Jugosla-vije za obdobje 1976-1980 v letu 1980. V primerih, ko ni posebej obravnavano gradivo v zborih, steče obravnava v okviru komitejev, Izvršnega sveta Skup-ščine mesta Ljubljane, odborov pri zborih Skupščine mesta Ljubljane in posebnih za to obravnavo sklicanih posvetih v okviru družbenopolitičnih organizacij ali Skupščine mesta Ljubljane. Prav tako po programu obravnavajo republiško gradivo v skupščinah občin. Oelegati, ki so delegirani v skupščinah občin na sejo Zbora občin v Skupščini SR Slovenije, so redno vabljeni na sejo skupine pri Skupščini mesta Ljubljane. Tako poteka delo koordinirano, pa tudi predlogi in amandmaji mesta Ljubljane so pred sejo Zbora občin Skupščine SR Slovenije usklajeni. Po obravnavi posamezne zadeve z dnevnega reda Zbora občin Skupščine SR Slovenije sprejme skupina delegatov pripombe, mnenja, stališča in amandmaje, ki jih delegat za-stopa v zboru občin Skupščine SRS. V pooblastilu, s katerim zbor ali skupina delegatov določi delegata za zasedanje zbora občin Skupščine SR Slovenije, določi tudi obseg pooblastila delegatu. Evidenco nad delegati in njihovo aktivnostjo v skupini dele-gatov za delegiranje delegata v Zbor občin vodi sekretariat Skupščine mesta Ljubljane. Skupina delegatov pa je dolžna o svojem delu redno poročati Skupščini mesta Ljubljane (218. člen poslovnika Skupščine mesta Ljubljane). . ' Namestnica sekretarja SML , . Metka Peterca-Brajnik Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Šiška C Naslov: »Javna tribuna«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 405 - Tisk ČGP Delo, Ljubljana - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS št. 421/1/72 z dne 7. II. 1974 je Javna tribuna oproščena prometnega davka. Urednik priloge Mario L. Vilhar