Stev. m,
V Trstu, v torek, ctaM i. ssptambra 1914>
Letnik XXXIX,
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. PranfiSka AsiSVeg* jt 20, L nadstr. — Vsi dopisi na| poflljajo uredniJhru lista. Ncfrankirana pisma se ne J
sprejema jo hi rokopisi se ne vrsfcajo.	'
Ir lajjicJj in odgovorni urednik Štefan Godtea. Lastnik konsordj Usta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisne zadruge s omejenim poiuihmui v Trsta, ulica Sv. FraočUka AsMkega ft. 20.
Telefon uredmltva in uprave ttev. 11-57. NaroČilu zeaia: Za cele Mo.......K 24-—
-I
C,
fr—
Za eedel|sko ladajo aa za pol Ista......
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po G vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirovosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi dena.oih zavodov ...............mm po 20 via.
Oglasi v teksta lista do pet vrst........K S —
vsaka nadaljna vrsta............. 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratnt oddelek .Bdimstf*. Marobdna In reklamadje sa potu jaje upravi ista. Thrnji n 1 fsii le
»paavt .Pihniti'. - PW» te te« m v Uprava In taserstai oddelek se nahajati v uUd 9r.
AsHkega It 29. — MmteanAdCa! nbra ft. 8*1. «Ml
Gigantske bitke n«tđ AustrOd in Rusi se bližalo odločitvi.
r* _	m
j; j^H^g
u]2il o bitkah v vzhodni Prosili 39.000 Rusov. - Angleži potopili namili Mm ttlltiein der
Knez Viljem albanski na begu iz Draža.
aaeM 8 .
ni
U, L (K'oiO Iz vojnega tiskovnega! v ulici Retecollites, v bližini vojaške bol- koruznih poljih smo se morali bojevati s
I _?? _ • _ _ f* i	e S	J •	r* • i	i	t * < *	1	■ mm n — mm T t—	■ .	fa2 mm. m. a-, m M — 8m J* mm	A ■ • • /\
poroča
stana se danes ob 6.20 zvečer ti radno:
Na severnem bojišču so naše čete južno od linije Lublin - Krasnostav - lirubiszow še vedno v hudeci boju s sovražnikom. G!a\na odločitev pade v kratkem.
BERLIN 31. (Kor.) Razpravljajoč o vojaškem položaju po dosedanjih poročilih o gigantskih bitkah med Visio in Dniestrom, konstatirajo vsi listi, da je to junaški boj A ve vrije. Politični krogi kakor tudi občinstvo pričakujejo izida bitk ž največjo na-oetost'o.
Ruski vjetniki.
BUDIMPEŠTA 34. (Kor. 1600 ruskih vjetnikov, ki so jih pod eskorto spremili v notranjost monarhije, se je peljalo danes
skoz tukajšnjo postajo.
V Rusiji je mir.
PETROGRAD 31. (Kor.) »Pet. Tel. A-gentur« javlja, da je v Odesi kot v vsem ostalem delu Rusije popolnoma mirno. Od nobene strani ni prijavljenih nobenih izgredov in tudi slučaji hudodelstev so zelo redki; manj jih je namreč za 70% kot po navadi. _
Z rusko-nemikeso bojišča.
30.000 Rusov vjetih.
BERLIN 31. (Kor.) »Wolfiov urad« poroča: Veliki generalni štab poroča, da je bilo v velikih bojih, v katerih je bila ruska vojska pri Tannenbergu, Hohensteinu in Orteisburgu nazaj potisnjena, po približnih cenitvah vjetih tridesettisoč Rusov z mnogimi Častniki.
BERLIN 31. (Kor.) Vojni korespondent >Ber!iner Lokalanzeigerja« poroča o bitki pri Ortelsburgu:
Vsled velike bojne črte in vsled neprestano nienjajočih se pokrajin — sedaj gozd, sedaj jezero, vmes travniki in polja — se o kaki skupni bojni fronti sploh ne more govoriti. Pripetilo se je, da so se ruski oddelki pravokotno bojevali med seboj. Levo krilo naših aktivnih čet, torej prva linija, je pri Soldauu in Gilgenbur-gu, centrumu (deželna bramba) okoli Hohensteina, levo krilo pri Allensteinu., \Vartenbnrgu in Bischofsburgu,
Levo krilo je obupne poizkuse Rusov, da bi predrli linijo, preprečilo s težkimi baterijami. Na desni strani je prodirala naša armada preko Neidenburga , na levem preko Passemheima. Ta operacija je do-vedla do pop lne obkolitve ruskega nasprotnika. S svojimi petimi kori in tremi kavalerijskimi divizijami, je Jajl sovražnik v prt cejšnji premoči. Na višinah zapadno od Hoiiensteina sem videl na ulicah okoli 3000 ruskih vjetnikov.
400.030 Rusov na Finskem.
STOCKHOLM 31. (Kor.) »Altenbladet« poroča s precejšnjo gotovostjo, da se nahaja na Finskem okoli 400.000 vojakov. Glavna sila se nahaja na črti Porkala— Han£0. Nadaljni oddelki se nahajajo v trdnjavah Sveaborg in pri Helsingsforsu.
Odhod Rusov iz Nemčije.
BERLIN 31. (Kor.) »Norddeutsche Allg. Zeitung« piše: Ker so železnice zopet v vecjcm obsegu na razpolago splošnemu prometu, se pripadnikom sovražnih držav dovoljuje odhod iz nemškega državnega ozemlja v toliko, v kolikor bo v njihovi domovini tudi Nemcem dovoljen tak od-Iiod. Ta predpogoj je dan v omejenem obsegu za Nemce v Rusiji, kajti glasom izjave tukajšnjega španskega veleposlanika morejo zapustiti Rusijo tisti Nemci, ki niso v vojnoobvezni starosti. Z isto omejitvijo morejo tudi Rusi v Nemčiji odpotovati. Odhod se izvrši bržkone preko Danske in Švedske in se bo od nemške strani kolikor mogoče olajševal.
Z nemsKo - UelgljsKo - franco-sbsga bojišča.
Kemiki zrakoplov nad Parizom.
LONDON 30. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Pariza, da je letel včeraj popoldne nad Parizom neki nemški zrakoplov in spustil eno bombo, ki pa ni povzročila nobene škode.
PARIZ 30. (Kor.) »Agence Havas« poroča: Neki, v višini nad 2000 metrov nad Parizom leteči nemški zrakoplov, je okoli J.30 popoldne spustil bombo, ki Je padla
nišnice St. Martin. Pri tem ste bili dve j ženski težko ranjeni. Z aeroplana je bila j spuščena tudi zastava v nemških barvah, s pismom nekega poročnika, v katerem se glasi: Nemška armada stoji pred vrat-mi Pariza. Pismo zakijučuje z besedami: Ne preostaja vam ničesar drugega, kakor da se udaste.
Izza dni francoske okupacije Miihlhausna.
MUEHLHAUSEN 30. (Kor.) Woiifov i urad poroča: Ko so nemške čete vrgle Francoze iz Miihlhausna, so našle po ulicah lepake sledeče vsebine:
»S tem se naznanja, da bodo patrulje preiskale vse kleti in vse hiše. V slučaju, da bi se našlo kje skrite nemške ranjence ali kake druge nemške vojake* bodo hišni posestniki, ki bi ne naznanili tega takoj francoskim oblastim, na mestu ustre«} ljeni.«
Nieder-Morschweiler, 20. avgusta.
Poveljujoči general: Vautier.
Razrušenje mesta Lowen.
BERLIN 3J. (Kor.) »Vossische Zeitung« poroča iz Haaga: Z oziroin na trditve, da v mestu L6wen niso belgijski franktirerji, ampak nemške čete same nalašč streljale na nemške vojake, da bi se tako dobil povod za razrušenje mesta, potrjuje korespondent »Nieuwe Rotterdamscher Kurier-
ja«, da je videl na lastne oči, kako se pri-	..
pravi j a dobro zamišljeni franktirerski na- M* enkelsu, Karlu Mtihlhausu, Juriju Ba-pad. Streljanje se je pričelo iz neke hiše P'eriu in Viljemu Eggerju, kakor tudi po-nasproti kolodvoru, kjer se je nahajalo I morščakoma Juriju Ranu in Karlu Kurzu.
sovražnikom, ki se ne ozira na nobeno vojno pravo. To so grozni barbari, ki se bojujejo s sredstvi, ki se jih ne poslužuje noben vojaški narod. Ne govorim o četaških tolpah ; od njih tako ves svet ne pričakuje ničesar druzega. Toda kar so tamkaj uganjale ženske in otroci, mora vzkipeti kri vsakemu do skrajnosti.
O samem sebi je govoril nadvojvoda malo-toda njeg v plašč, preluknjan od šrapnel škili krogelj, dokazuje, v kako veliki nevarnosti se je nahajal. Nadvojvoda je bil v Šabcu ravno pri kosilu, ko je padel neki šrapnel neposredno v njegovo bližino. K sreči pa so zadele kroglje samo njegov plašč.
Odlikovanje vojakov nemškega skadr-skega detašmaja.
SARAJEVO, 31. (Kor.) Armadni poveljnik fzm. Potiorek, je podelil z dovoljenjem cesarjevim sledečim vojakom nemškega skadrskega detašmaja odlikovanje za njih hrabri in junaški nastop pred sovražnikom:
Zlato hrabrostno kolajno: naredniku Hermannu Reinhardtu; srebrno hrabrostno kolajno I. razreda: sergeantu Hansu Mollingerju, Rudolfu Schliiterju in Evgenu Zinaeju, kakor rudi prostaku Viljemu Meinholdu; srebrno hrabrostno kolajno II. razreda podčastniku Krištofu Dittman-nu in poddesetnikom Ernestu Kesslu, Er-nestu Steglichu, Alojziju Fleitzu, Maksu
stanovanje mestnega poveljnika in štaba in se je nato razširilo od hiše do hiše, od ulice do ulice. Istotako konstatira imenovani korespondent, da so se franktirerji posluževali neke strojne puške, ki je bila postavljena pred nekim hotelom nasproti kolodvoru. V Lowenu je videl zastopnik inenovanega lista 400 Angležev in Škotov, slednje v hribovskih oblekah, kot vietnike.
Clemenceau o francosko - nemški vojni.
PARIZ 31. (Kor.) Clemenceau piše v svojem listu: Faktum je, da se Nemci silno trudijo, da bi obkolili francosko levo krilo. Ce bi pri tem ne zadeli na noben odpor, bi jim bila pot v Pariz odprta. Skrajni čas je, da se popravijo pariške utrdbe. Utrjenega Pariza ni mogoče zavzeti. Francoski narod še ni premagan. Če se združi, se še vedno lahko reši iz nevarnosti. Če pa se to ne posreči, potem bi postala iz lepe Francije nemška provinca, kjer bi bila le senca mesto solnca.
Z južnega bojišča.
DUNAJ 31, (Kot.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča uradno: Na Balkanu se včeraj navedeni položaj v bistvu ni nič izpremenil.
Hasilstva Srbov ned mozeimani v Sandžaka-
SARAJEVO 30. Kor.) Neki uradni komunike javlja: Ker so srbske in Črnogorske čete, ki razsajajo v nekdaj turškem sandžaku, požigale tamošnja turška seli-šča in so uvele pravo uničevalno kampa-nijo proti prijaznemu nam turškemu prebivalstvu, so naše čete prodrle do Plevlja v sandžak in so s tem zaprečile vršeče se iztrebljevanje tamošnjih muselmanov. Ker pa za sedaj iz militaričnih ozirov ni misliti na trajno z a sedenje teh ozemelj in so po vsakem odhodu naših čet muselmani vnovič izpostavljeni roparskim napadom, so ti nesrečneži pribežali na našo mejo in so prosili dovoljenja za prestop meje. Zvesta v svoji tradiciji se je monarhija tudi v teh težkih časih zavzela za te, za svoja domovja oropane muselmane in ponudi tem beguncem za časa vojne skupno zavetišče, dokler ne bo možno odvesti jih nazaj na njihova domovja in Jih konečno osvoboditi sedanjih morilskih nasilnlkov.
Nadvojvoda Jožef o obupnem boju Srbov.
BUDIMPEŠTA 31. (Kor.),- Nadvojvoda Jožef se je vrnil včeraj iz Šabca in odšel takoj na kolodvor k sprejemu ranjencev Nadvojvoda se je iskreno zahvalil ravnatelju rešilne družbe za požrtvovalno delovanje, nakar se je rargorafjal z več ranjenci.
Nato je nagovoril generala grofa Maren-zija in Barasa, proti katerima se je, kakor poroča „Az Ufsag" izrazil sledeče: Naši topovi so sijajni naia artiljerija izvrstna in popolno priznanje tudi našim monitorjem. Veselje je, bojevati se s takimi vojaki, kakor so naši. Oni gredo v vsak ogenj in £e bi ne bil teren tako strašen in težaven, bi bili naši trimfi še večji V nad 2 metra visokih,
Pohvala dalrtatinskih vojakov.
DUNAJ, 31. (Kor.) C. in kr. vojno ministrstvo je prejelo sledeče brzojavno naznanilo:
Z ozirom na vesti inozemskih listov, ki so že pred pričetkom vojne jako neugodno sodili o predvidečem držanju našega moštva jugoslovanske narodnosti, moram s posebnim zadovoljstvom konstatirati izredno hrabrost in veliki pogum obeh dalmatinskih polkov grofa Lacy 22 in domobranskega pešpolka Gruž štev. 37. — Wurm, fzm.
Predavanja angleškega finančnega ministra o potrebi zmage.
LONDON 29. (Kot.) List »Observer« javlja, da nastopi minister financij lord George potovanje po deželi, kjer misli po angleških mestih prirejati predavanja glede potrebe zmage.
kngleži vstop veliki nemiki pomik „Raiser vnbelm der Grosse."
BERLIN, 31. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Glasom nekega poročila iz Las Palmasa, je bil kot pomožna križarka o-boroženi brzoparnik severonemškega Lloyda »Kaiser VVilhelm der Grosse«, potopljen. Potopila sca je angleška križarka »Highflyer« in sicer v trenotku, ko se je vsidral v nevtralnih vodah španske kolonije Rio del Oro. Proti takemu kršenju mednarodnega prava in kršitvi nevtralnih zakonov, se mora energično protestirati. Velika Britanija je s tem pokazala, da se niti od daleč ne misli ozirati na pravice nevtralnih držav.
Rešeno štabno osobje ladje „Zenta".
BERLIN 31. (Kor.) „Korrespondenz Wl-helm" javlja: Iz zanesljivega vira doznajemo, da se je ob pogubi ladje „Zenta" rešilo naslednje štabno osobje:
Poveljnik, fregatni kapitan Pavel Pacher, lajtnanti linijskih ladij baron Fran Leonardi, Albert Homayer in Karel Ceri, fregatni lajt-nant Maksimilian pl. Kramer, pomorska a -spiranta Emil Berner in Josip Siesz, fregatni zdravnik dr. Schumtl, strojna prometna voditelja Albert Baschendorfer in Fridrik Stangl in pa mornariški k misar Gustav Mikes. Dozdevno sta med rešenci tudi še fregatni lajt-nant Ernest Dery in mornariški kadet Ferdo pl. Herolg; ta vest pa pogreša še potrdila.
Lista glede rešenega moštva se, takoj ko dospe, tudi objavt
Odposlanstvo praškega vseučilišča na bolno polit
PRAGA 31. (Kor.) Kakor poročajo večerni listi, odpošlje praško vseučilišče dve ekskurziji na bojno polje, eno na jug, druga na sever.
Profesor bakteriologije dr. Ghron se poda po naročilu ministrstva za notranje zadeve v svrbo epidemične službe na jug. Higienik nemškega vseučilišča, profesor Bail je odpotoval v spremstvu docenta Weila in dr. Spata z vojnim laboratorijem na severno bojno polje.
Naš cesar za rodbine nemških vojakov.
DUNAJ 31. (Kor.) Cesar je daroval dunajskemu pomožnemu odboru za podpiranje preostalih rodbin nemških vojakov, kakor tudi budimpeštanskemu odboru z istim namenom, po 15.000 K iz lastnih privatnih sredstev.
Požrtvovalni čin grota Berchtolda in njegove soproge.
DUNAJ 31. (Kor.) Zunanji minister grof Berchtold in soproga sta darovala avstrijskemu in ogrskemu Rdečemu križu znesek 10.000 K, dalje vojno-pomožni pisarni notranjega ministrstva in vojno-pomožne-mu uradu za vdove in sirote padlih vojakov po 5000 K in enak znesek istoimenskim institucijam Ogrske. Razven tega je ustanovila grofica Berchtold v družbenem lokalu Leopoldinuma 30 postelj za ranjence.
Novi avstrijski veleposlanik v Berlinu.
BERLIN, 31. (Kor.) Avstrijski veleposlanik princ Hohenlohe, ki se je mudil včeraj v glavnem stanu, je izročil cesarju Viljemu svoje poveril no pismo.
Dogodki o Albaniji.
RIM, 31. (Kor.) »Tribuna« poroča iz Barija z dne 30. avgusta: Iz Albanije došla poročila potrjujejo, da se knez Viljem pripravlja, da zapusti Drač. Knez se vkrca jutri na krov italijanske topničarke »Misurata«. Kam odide, to je še nejasno.
Švedska dvignila prepoved vselievaiia.
BERLIN 31. (Kor.) Wolfiov urad poroča iz Stockholma: Vlada je dvignila prepoved glede vseljevanja nemških državljanov. Vsaki inozemec, ki dospe sem, mora naznaniti samo zadnji kraj, kjer se je zadrževal. _
Mm glede turške moliilizticiie.
TRST 31. (Kor.) Cesarski turški generalni konzulat objavlja:
Vojno ministrstvo je odredilo, da se za sedaj odloži mobilizacija onih pod orožje poklicanih, ki so se nahajali v inozemstvu, predno se je izdala mobilizacijska naredba. Ti se morajo javiti ali osebno ali pismeno pri otomanskih poslaništvih ali konzulatih v roku, ki je natančneje določen v nižje označenem zakonu, v svrho, da se njih imena in identiteta zabeleži in da dobijo izkaznice.
Ta odložitev je provizorična in oni, katerih se dostaje, so obvezani, odzvati se prvemu poklicu in se tudi s plaćanjem pristojbine ne morejo temu izogniti. Zato morajo oni, ki bi želeli biti mobilizacije oproščeni, vplačati dotično pristojbino takoj.
Besedilo goriomenjenega zakona je sledeče:
Provizorni zakon
izdan kot dopolnitev k vojaškemu kazenskemu zakoniku in sankcioniran dne 24. julija 1914 (a. St.).
Člen I. Vsaki, ki je na podstavi mobilizacije upoklican k vojakom ali na suhem ali na morju, in ki se, dasiravno mu sta znana upoklicanje in določila tega zakona, ne da bi se mogel zadostno oprostiti, ne prijavi, predno preteče deseti dan, ra-čunaje neposredno od onega dneva, kateremu sledi prvi za mobilizacijo določeni, dan, na odkazanem mu mestu, zapade smrtni kazni. Glede onih, ki se nahajajo v krajih, kjer ni rekrutne organizacije, ali v privilegiranih pokrajinah države ali pa v inozemstvu, se k roku omenjenih desetih dni prišteje še oni čas, ki ga dotični potrebujejo za to, da lahko dospejo iz kraja, kjer bivajo, v kraj, kjer se imajo predstaviti.
Vsi oni, ki se med določenim 10 dnevnim rokom ne prijavijo prostovoljno, zapadejo po svojem odpustu kazni, da mo-,; rajo prisiljeno služiti še toliko tednov, kolikor dni so zamudili, ne da bi se mogli glede zamude zadostno oprostiti.
Oni pa, ki se jih je zaprlo in ki so bili šiloma utirani, bodejo morali za vsak zamujeni dan služiti šiloma še po eii mesec..
Člen II. Oni, ki bi med mobilizacijo za-' pustili vojaško službo v svrho, da dezer-, tirajo, ali oni, ki dezertirajo iz zbirališča,, ali pa med transportom k pristojnemu ar-*-madnemu zboru, zapadejo smrtni kazni, ako se po preteku sedmih dni, računaje: od dneva, ko se je dognalo za njih dezer-{ taci jo, ne povrnejo in ne prijavijo. Oni, ki« se skesani tekom sedemdnevnega roka zopet povrnejo, bodejo, kadar bi morali biti odpuščeni, doslužili za vsaki zamujeni dan po en mesec. Ta kazen pa se zvišat na dva meseca za vsaki zamujeni dan o?
nim, ki so bili vjeti in šiloma pripeljani nazaj.
Člen lil. (Ker je bilo brzojavno poročilo pokvarjeno, ni bilo možno dognati besedila tega člena. Takoj ko dospe obnovitev, se ta člen objavi. — Opomba konzulata.)
Člen IV. Onim, ki se niso prijavili do objave tega zakona, kakor tudi onim, ki so dezertirali, se dovoli amnestija, ako se prijavijo med časom, ki je za odložitev določen v členu I. ali pri svojih pristojnih ali pri onih za rekrutiranje določenih uradih, ki so jim najbližji.
Člen V. Roki, ki so določeni za sodno postopanje in postavne formalnosti glede prestopkov in hudodelstev, kakor so pred-vidjeni v členih L, II. in IV. se začnejo z onim dnem, ki je za posamezne kraje določen na oni dan, kedar se je v dotičnem kraju razglasil ta zakon.
Člen VI. V vsakem kraju sestavijo pristojne oblasti protokol, v katerem se bo nahajal datum objave tega zakona, ki se bo moral predložiti pristojnim kaza -predstojnikom, ki odpošlje potem po izvršenem seznamu o teh dokumentih, dokumente na naborno pisarno, h kateri spada kaza.
Člen VII. Če bi pristojne oblasti zanemarjale ravnanje po tem zakonu, se kaznujejo z ječo enega do treh let, z izgubo čina in urada.
Člen VIII. Potrditev kazni vojaških sodišč pripade armadnemu kornemu poveljniku ali mornariškemu poveljniku.
Člen IX. Vse naredbe vojaškega kazenskega zakonika, ki ne odgovarjajo tem določilom, se morajo razveljaviti.
Člen X. Izvedba teh zakonskih določil se poverja notranjemu in mornariškemu ministru.
Pred volitvijo novega papeža.
RIM, 31. (Kor.) »Giornale d'Italia« objavlja neki razgovor z nekim kardinalom, ki je med drugim izjavil, da bi sveti kolegij dobil rad pontifikat, s katerim bi inu bilo omogočeno, da se vrne k svoji zgodovinski nalogi, veliki pacifikaciji. Nadalj-na naloga bodočega papeža bo, da pridobi episkopatu zopet veliko moč. Za uresničenje teh namenov je potreben energičen papež, ki mora poznati duhovne potrebe škofij in doktrine socijalne politike. Krščanstvo potrebuje energičnega papeža. Vsi kardinali morajo uvideti, da je potrebno, da se izvoli papež, ki bo odgovarjal zahtevam sedanjega časa.
Konklave.
RIM, 31. (Kor.) »Corriere d'Italia« poroča: Papeški obredni mojster je že odredil vse odredbe glede ceremonij za zaprtje konklava, knez Gigi Albani in pa guverner Miscialetti se bosta podala s svojim spremstvom v sikstinsko kapelo, da prisežeta tamkaj pred svetim kolegijem. Nato bodo odkazane kardinalom njihove sobe, nakar bo obredni prefekt pozval vse prelate in dostojanstvenike, ki se ne udeleže konklava, da se odstranijo. Neposredno nato bo zvonenje na damaškem dvoru naznanilo, da je konklave zaprt. Konečno se bo uradno konstatiralo, da je konklav v resnici zaprt znotraj in zunaj, o čeme se sestavi notarski protokol.
RIM, 31. (Kor.) Ob 9 dopoldne so se podali v Rimu se nahajajoči kardinali v Vatikan. Zbrali so se v dvorani Reggia, kjer ste opravljali častno službo švicarska garda in pa papeška garda v gala-unifor-mi. Kardinal Fer rata je čital ob 10 dop. v sikstinski kapeli mašo in klical sv. duha za 53 kardinalov. Tu je opravljala častno službo telesna garda, obstoječa iz plemi-čev v slavnostnih uniformah.
RIM, 31. (Kor.) Med mašo je imel v Pavlanski kapeli tajnik Galli propoved v tatinskem jeziku pro eligendo pontifice, v kateri je priporočal vsem kardinalom, naj izvrše izvolitev kolikor mogoče hitro in naj se odločijo za najvrednejšega.
Po maši so imeli kardinali kratko zborovanje, nakar so se podali domov. .
Popoldne so se vrnili kardinali v Vatikan in so se podali ob 5 popoldne v konklave. Maršal konklava, Gigi Albani, je prevzel svojo službo danes dopoldne. Sprejel je oficirje papeške telesne garde, ki so prišli vsi v slavnostni uniformi. Prvi ie bil sprejet poveljnik, polkovnik Repond.
RIM 31. (Kor.) Ob močne_m dežju in juž-Inem vremenu so pričeli danes ob 3 popol-,dne prihajati vozovi pred Vatikan. Najprej so prišli vozovi, v katerih so bili kardinalom dodeljeni sluge, z malimi kovče-gi. Ob 3.40 je dospel prvi kardinalski voz pred Vatikan. V njem je sedel kardinal rMercier, ki ga je množica, ki se je nahajala v ulici Fondamenta, spoštliiva pozdra-
Stran II.
„EDINOST" št. 213.
V Trstu, dne I. septembr.i 1914.
vila, Pped Vatikama sc je postavila oja-četi.i stra/a s stotnijo oehotc. V okolici \a»i -na sanicga so opravljali varnostno slu/' karabmijerii.
Naio so sledili voz za vozom s kardi-naLi. ločno ob V->5 petih je došcl voz kardinala Manija, ki se je smehljaje zahvaljeval za pozdrave. Pet minut pozneje je prišel voz kardinala Ferrate. Neposredno nato voz kardinala Gasparriia, ki je sede! sam v vozu in čital brevier. Skoro istočasen pri1 <>d zadnje imenovanih papeških kandidatov, je občinstvo živahno komentirajo.	_
Domače vesti,
„VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pof popoldne.
Srebrni križ. Kakor znano, sprožilo ie c. kr. društvo srebrnega križa na Dunaju, ki ima namen, podpirati rezerviste ob njihovem povratku, posebno nad vse hvalevredno inicijativo, kateri se je odzvalo in se še odzivlja ljudstvo na Dunaja in v mi drugih mestih z občudovanja vrednim navdušenjem.
Imenovano društvo sprejema v prvi vrsti zlate in srebrne poročne prstane, uhane. zapestnice, zaponke i. t. d., ter daja v zameno železen prstan, v kojem so vie-zane besede: »Gold gab ich fiir Eisen 1914 (zlato sem dal(a) za železo 1914). Nabrane predmete se stopi in skuje potem denar, k: ga uporabi društvo za podpiranje povrnivših se rezerv istov.
Doznajemo, da se je sedaj na poziv baronice Marije Gemmingen in nekaterih drugih gospa ustanovila tudi v Gorici podružnica društva srebrnega križa. Ta podružnica sprejema zlate poročne prstane in druge zlate predmete in daja v zameno železne prstane. Imena darovalcev se objavijo v časopisju.
Podružnica posluje v prostorih trgovske in obrtne zbornice, via Alorelli štev. 3f», I. nadstropje, soba štev. 5.
Goriška podružnica prične svoje delovanje čim dospejo železni prstani, kar se še pravočasno objavi v časopisju.
Otvoritev otroškega vrtca pri Sv. Jakoba v Irsiu. šentjakobska podružnica CMD ie sklenila tudi letos, akoravno se se sed^j nahajamo v vojnem stanju, otvoriti otroški vrtec pri Sv. Jakobu v hiši »stare policije«. Vpisovanje v otroški vrtec se bo vršilo dne 6.. 7. in 8. septembra t. I. od 10. ure predpoidne do opoldne. Spre jemalo se bo v otroški vrtec otroke stare najmanj 4 leta.
S! venski stariši, vpišite vse vaše otroke v ta prepotrebni otroški vrtec.
Prezimljanje trpežnega sočivja. Ministrstvo za poljedelstvo poroča: Glasom poročil ie v vseh krajih Avstrije pričakovati zelo zadovoljive, oziroma prav bogate letine na trpežnem co'ivju, čemur utegne biti vsled oviranja i>: oza po vojnih dogodkih posledica ta, da bodo v jesenski kampanji na razpolago veliko večje množine trpežnega sočivja, nego ga bo potrebno za hipno porabo.
Nadalje je izključeno, da bi se v prihodnji zimi ali spomladi dovoz pozimskega sočivja iz Ogrske in nemške države, in pomladnega iz Italije, ne vršil na navaden. normalen način, tako, da moremo za jesen računati na preostanek trpežnega sočivja. dočim utegne v zimi in na spomlad v oskrbovanju večjih mest nastati začasno pomanjkanje. Ker bi se temu nedostatku moglo priti vspešno v okom po smotrenem spravljanju prebitka na svežem, trpežnem sočivju v toletrii jeseni za predstoječo zimo in spomlad, naj bi go-jitelji sočivja letos bolj nego doslej poskrbeli za i rezimljenje trpežnega sočivja.
Posebno gre za prezimljenje večjih množin belega zelja, kodrastega zelja, kolerabe, korenja, pese in repe.
V splošnem interesu je torej, da bi pri-stoj. poljedelske in vrtnarske korporacije :nanile interesentom za njihov delokrog najkoristneje in obenem najlaglje izvedljive metode prezimovania sočivja, pri čemer naj bi sodelovali tudi strokovni organi poljedelskih učnih zavodov s primernim poučevanjem.
Vrlino načelo dobrega spravljanja in prezimovanja je to, da sočivia ostajajo
PODLISTtK
¥lhar in tišina
PreveS ix tašiine H. C.
ciindalje na planem in dobro dozorevajo. Največ se ga nokvarja vsled predčasnega oddajanja v prezimovanje. Nadalje so naj-M>osobneji za prezimovanje dobro izrastli eksemplari, dočim naj se pomanjkljivi kosi prepuščajo dnevnemu konsumu. Korensko sočivje naj se ruje Je ob suhih dnevih. Ne sme se jih prati in jih je le mehanično očistiti od zemlje, ki se jih drži. Korensko sočivje se more ohraniti čez zimo le tedaj, če prihaja v prezimljanjc v zdravem, za kalitev sposobnem stanju. Odstraniti je torej le perje, ne da bi se rezali listovni venci.
Za prezimovanje najprimerneje na-kope in zemske jame je prirediti na lahko pristopnih, ne prevlažnih mestih, v bližini hiš in pa gospodarskih poslopij, in sicer tako, da se more sočivje kazati vsikdar — tudi v časih zmrz-Iin — ne da bi se poškodoval ves vloženi štor sočivja. Pri ostrih mrazih je skrbeti za močneje prezimlianje in paziti na to, da vloženo sočivje ne trpi po deževju in sneženi vodi. Istotako treba po zimi od časa do časa ob milih dnevih vloženo sočivje prezračiti, je očistiti in pokvarjeno sočivje odstraniti. Priporočati je tudi, da sadilci sočivja v toplejih južnih krajih letos intenzivneje sadijo pozimsko in spomladansko sočivje, nego je to sicer v navadi.
Tvrdka Greinitz in brezposelnost. Miha
Pečar, stanujoč pri Sv. Ivanu-Farneto št. 1182, je bil v službi pri tvrdki Greinitz od leta 1911. Sedaj je pa odpuščen baje radi pomanjkanja dela. V delavskih bukvi-cah je potrjena njegova delavnost, pridnost in poštenje. Miha Pečar ima družino in sinu v vojski- Pred dvemi tedni so pa odpustili pri isti tvrdki nekega delavca, ki je služil tam 14 let. Bil je štirinajst dni bolan, a po treh dneh potem so ga odpustili. Nasproti temu pa stoji dejstvo, da so obdržali v službi renjikole in celo mladiče!! Tako odpravlja ta tvrdka brezposelnost med našim ljudstvom!! Oblasti se trudijo in si razbijajo glave, iz ministrstev prihajajo naredbe in naredbe, kako naj bi se prišlo v okom tej posledici vojnega stanja. Tu pa imamo avstrijsko tvrdko, ki na tak način prihaja nasproti hvalevrednim intencija 1 'asti. Da je to kaka italijanska tvrdka, bi človek — da-si bi bilo tudi neopravičljivo — umel tako postopanje. Ali to je vendar avstrijsko-nem-ška tvrdka!!
Vodstvo c. kr. pripravnice za srednie šole v Trstu naznanja, da se otvoritev šolskega leta 1914/15 ne vrši dne 15. septembra t. L, temveč se je ista preložila zbog vojnih dogodkov na poznejši čas, ki se pravočasno objavi. Ta naredba z ozi-rom pričetka šolskega leta 1914/15, ki jo je izdalo visoko c .kr. naučno ministrstvo, zadeva tudi srednje, meščanske in ljudske šole.
Ob tej priliki se obrača podpisano vodstvo v smislu odredb predstojnih oblasti, do šolske mladine c. kr. pripravnice s toplim pozivom, da naj se zaveda tudi ona v teh resnih in težkih časih dolžnosti, ki jih ima do cesarja in domovine, ter porabi svoj prosti čas z delom v pomoč svojemu bližnjemu. Večina učencev c. kr. pripravnice je iz okolice in bližnjih krajev. Tam priskočite, če tudi so vaše moči skromne, v pomoč starejšim sosedom in prijateljem pri kmetskem in raznem domačem delu. Drugi pa zopet zaprosite svoje stariše in namestnike, da vas puste k svojim ljubim sotovarišem v okolico v pomoč, kjer naj vas druži pri delu ona bratska ljubav, ki je vladala med vami v šolskih dneh.
Kedor pa je ostal brez varstva in se čuti zapuščenega, naj se zglasi pri voditelju. ulica Fontana štev. 10, II. nadstropje, do dne 8. septembra ob vsakem času.
Združenimi močmi v skupni pomoči na delo, to bodi vam geslo. Vodstvo.
Tržaška kmetijska družb« (ulica Giorgio Galatti štev. 14, II. nadstropje) opozarja, da je društveni uradnik vsak dan od 10 do 12 predpoldne na razpolaganje kmetovalcem in poljedelskim delavcem za posredovanje za poljska dela. Kmetovalci, ki rabijo delavce, kmetijski delavci, ki iščejo dela, naj se oglašajo v društveni pisarni. Dosedaj se je priglasilo veliko število brezposelnih, ki se razumejo na
7.
Ko sen n?l;rjri dne prišel z nekim prija-tc'j m, me je srcJaia Fulvia sami ; prišla je nagih ko akov iz Napoleonove ulice in se jbrr: a proti Korzu Predstavil sem ju drugega drugemu. Bil je 1o tisti navadni pnk'on, ki se pojavlja vedno kakor feniks v bajki: „V posebno veseijc mi je, da se seznanjam 2 vani-, in pottrn tisti stereotipni odgovor: .Veselje je izključno le na moji strani
Ali resnici na čast moram povedati, da, če je bil kdaj irenotek, da sem nehal občudovati di'	Fulvie, je bi!o to sedaj, ko Je pri tem navadnem izreku za dela kot Šolsko dekletce 1 Za tem tiči nekaj, sem si mislil ter sem jo vprašal, kam je namenjena? i
„K gospej Me!ly* je odgovorila In zardela zopet. Visoko sem cenil to dekle, vendar nisem bi! toliko optimističen, da bi bil nje hkratno pord ."» rje in tis*o čudno odsotnost duha pripisoval le zadregi, ki jo je provzro-Čil neznanec. In vendar sem se hotel, ne v svojem interesu, ampak radi Jurja, ki jo je očivvno ljubil, zagotoviti, da-li rre Fulvia v resnici k gospej Mel y, ali pa se tu skriva kaka tajna.
Pustil sem jo, da najprej zavije okolo ogla na Korzo, potem sem se poslovil od prijatelja in sem jej sledil.
Gospa Melli je bivala v neki hiši na Korzu med Fort Napoleon in cerkvijo sv. Karla. Če se nastanim v kavarni Europa, ki je nasproti cerkvi, moram videti Fulvio, vrača-jočo se iz hiše, ako je res šla tjakaj.
Ali, ko sem šel mimo hiše, da bi se podal v kavarno, je stopila Fulvia iz hišnih vrat. Ko me je uzrl, jej je všel vsklik, naj-laskaveji zame.
Nisem predvidjal tako hitrega zvršetka in bil sem zelo presenečen. Opazil sem, da je Fuhia zelo vesela, ker me je srečala. Ko-keta ! sem si mislil. Ne verjame, da bi bil jaz le slučajno tu, ampak si domišlja, da jo čakam tu le radi njenih lepih oči! Kako domišljave so vendar te ženske!
Gospe Mel1y ni bilo doma. Predlagal sem Fuivii, da bi šla na izprehod. Šla sva zopet po Korzu proti Porta Venezia.
8.
Ne vem, kako je prišlo, da sva mej tem ixprebodom začela govoriti o ljubezni, da sva filozofirala o tem in se spuščala v sentimentalna razraotrivanja. Gotovo pa je, da je ona navela pogovor na ta predmet Ženske ne znajo govoriti o ničemer drugem! Iz gole uljudnosti sem jej moral pritrdit! in kmalu sva bila v labirintu brezkončnih razmotri van j, iz katerega ne vodi nobena Arijadnina nit. Ne mogel bi povedati izhodišča po sklepu te podrobne razprave, da-si so mi še v spo-
kmečka dela, na kar se posebno opozarjajo tukajšnji kakor tudi zunanji kmetovalci. Pripomniti je, da imajo poljski delavci proti potrdilu kmetijskih korporacij na železnicah brezplačno vožnjo.
Pritožba iz občinstva. Iz Rojana. Vem, da v sedanjih resnih časib so srca vseh obrnjena le v eno točko, vendar prihajam z neko pritožbo. Živimo v dobi, ko vse oblasti tekmujejo med seboj, da bi vzdrževale mir in red, tem čudneje je pa, da moramo mi, prebivalci Rotana. trpeti neko hudo nadlogo. Mi stanovalci v ulicah Ap-piari, s. trmacora i. t. d. smo vedno vznemirjam in nadlegovani po kričavih opicah, ki jili ima neka tvrdka. Bil bi vendar čas, da po tolikih pritožbah stori kompetentna oblast temu enkrat konec! Ponovno prosimo torej, naj oblast ukrene čimpreje potrebno, da se ta čveteroročna nikdar tiha druhal izseli izmed mirnih človeških bivališč, in — če že mora biti — nastani kje, kjer ne bo vznemirjala itak že preizkušenih živcev mirnih stanovalcev. Tudi z zdravstvenega stališča kliče gori-omenjena zadeva po odpomoči, kajti one živali so v resnici nevarne tudi za javno zdravje.	Nekdo izmed mnogih.
Sprejemanje novcev kraljevine Crne gore. C. kr. finančno ministrstvo je izdalo sporazumno s c. kr. trgovinskim in železniškim ministrstvom sledečo odredbo:
Novci kraljevine Črne gore, katere je glasom naredbe finančnega ministrstva, izdane sporazumno s trgovinskim in železniškim ministrstvom dne 30. septembra 1911 drž. zak. štev. 197, dovoljeno rabiti za vplačila pri carinskih, davčnih, poštnih uradih in pri blagajnah c. kr. državnih železnic v okvirju okrajnih glavarstev Kotor in Dubrovnik, kakor tudi pri enakih uradih in blagajnah v mestih Zader, Šibenik, Spljit in v trgu Metković in pa zlasti novci kraljevine Cme gore, katere se glasom iste odredbe lahko rabi za vplačila pri poštnih uradih na Dunaju, v Pragi in v Trstu, naj se sprejemajo za vplačila le do 20. oktobra t. 1. Po tem dnevu naj se odkloni te novce.
Velezanhniva je zadnja številka lista »TEDENSKE SLIKE«. Priobčuje sledeče slike: V nočnem boju: Zeppelinov zrakoplov je izpustil plavajoče padalce, ki z reflektorjem obsevajo pozicijo sovraž. francoske čete; 2 sliki odhoda naših Janezov; patrijotične demonstracije na Dunaju; kompanijska kuhinja, ki kuha vojakom hrano tudi med maršom; reflektor, kakršne rabi naša armada, da razsvetljuje po noči sovražnikove pozicije; tip močnega vojaškega aeroplana; boj francoskih pešcev z nemškimi aeroplani; aeroplan s strojno puško, s katero lahko z višave obstreljuje sovražne pozicije; aeroplan-oin-nibus, s katerim se more dvigniti 10 do 15 vojakov v zrak, da opazujejo in obstreljujejo sovražnikovo kretanje; pokojni papež Pij X.
List »TEDENSKE SLIKE« je vsak teden bogato ilustriran ter priobčuje aktualne zanimive slike. Priporočamo vsem, da si ga naroče.
Ženski podružnici CMD daruje rodbina Bartolova 10 kron mesto vencaca na grob Jelke Klinarjeve.
Pazite na otroke. Komaj 51etni Ivan Ko-cjančič, ki stanuje s svojimi roditelji pri Sv. Mariji Magdaleni št. 561, je včeraj popoldne, igraje s svojimi sovrstniki, padel in si pri tem zlomil desno roko. — Mati ga je nesla na zdravniško postajo, kjer je dobil najnujnejo pomoč.
— Ravno tako se je pripetilo, da je včeraj popoldne padel 3Ietni Ruggero Ukmar, ki stanuje z roditelji na Greti št. 160, ter se pri tem precej težko pobil na čelo, vsled česar so se mu tudi pretresli možgani. Tudi njega je mati ponesla na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejo pomoč.
Tepena je bila. 33Ietna Jordana Juri-čeva, ki stanuje v hiši št. 8 na trgu San-sovino, se je včeraj popoldne nekaj spore-kla z^ nekim človekom, ki stanuje v isti hiši. kakor ona. Ko je pa bilo med njima besed že več kot preveč, sta se začela mlatiti s pestmi: seveda je Jordanka podlegla pod njegovo pestjo in morala slednjič na zdravniško postajo, da ji je tam
minu izreki Fulvie in celo glas in obrazni gibi, s katerimi je govorila.
Govorila sva o nestalnosti. Rekla je: „Priznati morate, da smo to besedo le iznašli in jo uvrstili v kodeks, da-si je vendar le naravno dejstvo. Ljubezen je viharna epizoda ! Dve osebi sta se seznanili, po daljšem ali kra šetn času se ljubiti — priznavati si svojo ljubezen in sta srečni zbog tega čutstva, ali to razburjeno stanje ne traja dolgo in čim je ponehalo razburjenje — pre-nehuje tudi ljubezen! Stalnost, ki se kaže v hladnem nagnenju soprogov, je le iznajdba civilizacije in je potrebujemo za vzgojevanje otrok ! Ali v naravi je ni! In v resnici vidimo tudi, da se vse živali ljubijo le v nekem določenem času, se potem ločujejo in se kasneje ne izpoznavajo več."
Vse to je govorila z veliko resnostjo, ali ko sem hotel jaz ovreči njene misli, je zaklicala: „O bog, kako smešna sva, ko se prepirava o čutstvu in je hočeva natančneje označiti! Vsakdo Čuti na svoj poseben način in se ravna po tem*.
In smejala se je radi svojega pogovora in si ni mogla odpustiti, da je govorila o vzgojevanju otrok, in da je ljubezen ljudi, ki se jej je videla čisto idejalna, primerjala z ono podrejene živali.
„Kako navadno m surovo je vse to", je rekla, ako se ljubezen podreja računu in potrebam družbe. Skrunjenje! Kje je Krist, ki bi pognal trgovce iz tempeljna ? Ljubezen je b žje bitstvo, ki je je duh božji vdihnil človeku."
zdravnik zdravil razne bunkc, ki jih je imela po životu.
Nezgode na delu. 49letni težak Antoc Jelušič, ki stanuje na Greti št. 89, se je. včeraj na delu precej težko pobil na glavo, vsled česar je moral na zdravniško postajo. da mu je tamošnji zdravnik izpral rano in obvezal glavo.
Vzoren soprog. 291etna Elvira Fragiaco-ino, ki stanuje v ulici Sv. Mavritija št. 9. ie včeraj popoldne prihitela na zdravniško postajo: imela je namreč precejšen rog nad desnim očesom. Zdravnik ji je dal na rog mrzel obkladek in jej ga obvezal. Ko jo je vprašal, kako da je dobila oni rog. je Elvira povedala, da ni oni rog nič druzega nego izraz ljubezni njenega soproga.
Radi javnega nasilstva. V nedeljo, okoli treh popoldne, je J3 letni težak Ivan Go-ričan, doma iz Celja in stanujoč tu v ul. di Rena št. 2, pristopil v ulici della Fon-deria k nekemu starčku, ki je tam na vozičku prodajal sadje, ter ga začel zmerjati in se norčevati ž njim. Nato je pa prišel redar, ki je velel Goričanu, naj starca pusti v miru in naj gre svojo pot. A mesto, da bi ubogal, je Goričan, ki je bil jako vinjen, ozmerjal še redarja, vsled česar ga je ta aretiral. Goričan se je pa nato uprl redarju, ki je imel mnogo opraviti, preden ga je ukrotil in ga odvedel na komisarijat. Seveda so Goričana pridržali v zaporu.
Umrli so: Prijavljeni dne 30. t. m. na mestnem fizikatu: Cavalieri Neron, 6 mesecev, ul. del Seminario št. 1; Brajda Ana, 8 dni, ul. Sv. Filipa št. 14; Pozzi Kli-mena, 76 let, ul. della Guardia št. 115; Forbic Avrelija, 39 let, ul. A. Vespucci št. 8; Stopar Marija, 64 let, Skedenj št. 382. — Prijavljeni dne 31. t. m. na mestnem fizikatu: Vidmar Emilija, 5 mesecev', Car-bola zgornja št. 62; Conti Marcel (?), ul. Media št. 42; Ravber Uršula, 70 let, Vr-dela št. 1566; Cocijančič Nerina, 12 let, ul. L. Galvani št. 3; Vatovec Ivan Marija, 72 let, Vrdela št. 443; Eberhardt Edvard, 5 mesecev, Škorklja št. 24. — V mestni bolnišnici dne 27. t. m.: Del Gallo Nerina. leto dni; Lah Evgen, 4 leta; Bednar-šek Marija, 9 mesecev; Corra Elija, 19 let; Piiotto Josipina, 34 let; Voschitz Jo-sipina, 22 let. — V mestni bolnišnici dne 28. t. m.: Ranzatto Fran, 71 let; Rampog-na Marij, 23 let; Srebrnik Marija, 42 let; Valenčič Anton, 28 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 28. t. m.: Valentini Anton, 15 let; Zelle Rihard, 30 let; Markuža Leopold. 15 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 30. t. m.: Večko Jordan, 7 let; Ličen Svetka, 6 let; Tavčer Emilija, 53 let; Mozetič Ivan, 28 let; Levičar Salvator, 3 leta.
Za Rdeti Križ.
Uprava „Edinosti" je prejela dalje:
Delavsko podporno društvo K 25. —; Pogrebno društvo Sv. Mar. Magd. K 20. ; Tomaž Zadnik, Trst K 25.—; Bole Peter K 2.40.
Skupaj v tem Izkazu K 72.40 Prej izkazanih . . K 4387.62
Skupaj . K 4460.02 Za družine vpoklicanih.
Uprava „Edinosti" je prejela še sledeče darove:
Delavsko podporno društvo K 25.— ; Po-g ebno društvo Sv. Mar. Magd. K 20.— ; Tomaž Zadnik K 25.—.
MALI OGLAS)
■ o
□□
□o
■»* računajo po 4 st. i. tfariAo ti Kmo besed* raču naj o eakrat ve«,. — Najmanj*. : pristojbin:!	40 sit)'.iok.
DO
Mlekarna „Su. CIcT
alico Pas^o Carlo Goldon i štev. 1 Mleko, maslo - in sir prve 'is:o, Pt, prodaja n drobno in debela po -/merili ceni.
Odda
meblovaoa soba v nI. Miraiaar 3t 3, dC vrata 13
957
Odda
so takoj meblirana sobica s 1—2 poste ljama Via Oommerciale !». vr. 32. 99<J
Odda
meblirana soba, eventuelno dve po-Jb steiji v U'iri Orociera 4, T. n. (9r>:l
flrfrfff f A takoj nubiirarta soba Ulica Conum-r-UUUU » ciale št 9, II n.	94(>
TIllO postelji vzmeti, nove v:imn cc K St>. —Po-UU«5 polna spalna soba z žimaicami K 29 \ Via Fonderia 12, I.	23163
lffffN štajerska po 7. 8, 9 vinaijev komad. Pi-JUJIU sčauci po K 1*80. Kokoši po 2 K kilo^r. Carducci 39 Ronco 6, Kandlcr 8.	921
V nojem se odda tohoj j,
vanje z dvema sobama, sobico in kuhinjo. V hisi je voda in plin za potrebo tudi klet Krasen vrt z razgledom na mesto in okolico. Telefon na razpolago. Znčasno se oddasti tudi dve veliki sobi Popr»§ati je v Kjadinu 553 ali 763 vis a-vis delavskih hiš.	917
Parna mlekarna Senožeče1 takojfcnji
nastop izučenega 17 do 19 let žtarsga, treznega, poštenega in marljivega, krepkega mlekarniškega
r:>močnika. Izvrstna hrana ter stanovanje prosto, lača po dogovoru. Ponudbe do 31. avgusta t. 1. na gornji naslo7.	955
Vesti Iz Gorišbe.
Pozor goriški kolesarji! Vojaška uprava rabi nujno za vojaško pomožno službo na Goriškem več kolesarjev. Vsak kolesar dobi dnevno 3 K, za obrabo kolesa 20 K in hrano. Kdor ima kolo in čas, ta naj se nemudoma javi! Služba ni nevarna in plača dobra. Vsakdo pa vrši s pre-vzetjem te službe tudi svojo patriotično dolžnost in zato smo prepričani, da bo imel apel vojaške uprave popolen uspeh. Prijave sprejema g. Rudolf Drufovka, Gorica, Gosposka ulica št. 3.
C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu je sklenil radi izrednih razmer nastalih vsied vojne, odložiti pričetek šolskega leta 1914/15 na nedoločen čas, kateri se svoje-časno naznani.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štv. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
t---------S
Najstarejša in glavna potnišRa Di- j
sarna in denarna menjalnica J
I. N. FER1Ć j
TRST. Via Lazzaretfo vecchio štv. 4 j (nasproti Encelsior Palace-Rotel)
Odprava potnikov z najhitrejšimi parniki domačega društva iz Trsta in to v Ameriko in Kanado.
Odhod vsako soboto, a v pondclj-kih odhod z Železnico iz Trsta ćez; Ha vre, Bremen, Rotterdam in Ant-werpen v New-York in dalje z amerikansko železnico do zaželje-nega mesta. Za najhitrejše, najcenejše in sigurno potovanje jamči. Da mora vsakdo takoj odpotovati, treba zagotoviti si mesto z 2 K are. Vsa pojasnila pošilja brezplačno : gor [omenjena pisarna v Trstu. :
Spretnega stenografa ali stenosralinlo
za slovensko in nemško stenografiranje, ki zna pisati tudi na stroj, sprejme na dnino odvetniška pisarna
Dr. MATEJA PRETNEHa in Dr. FRANA BRM-b
ulica Nuova štev. 13, II. nadstropje.
UMETNI %®3 JE
PLOMBIRANJE ' ZOBOV.
IZDIRANJE ZOBOV : BREZ BOLEČINE :
Dr. J. ČERM4K v. toscher
ZOBOZDRAV- ■»«■ KOM«. ZOBNI MIK	I JjV I TEHNIK
ULICA CASERMA, "33 II. nad.
Trst, ulica 8u> fllOTSMl 6 In t TELEFON »ter. 11-S5
Podružnica t Zadra.
Zaloga
Mjiilčlil Biti II
MlM
Ititnep tzd**0ta
Kdmo sastop. urrmrm jgj maj olivnih peći: C** M«y8r'» SObM, tiai^o
3zbera plošč
n stene kakor tauSi z* Štedilnike,
■ 4j«tU*	UtftlUM MM
tn)n *Y*aJ« KparafelJlTe
tW* m «tt« m