N«jy«£ji dorasla dnevnik v Združenih državah Velja za Tte leto . . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - S7. Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—1242 l&LAS NARODA The largest Slovenian Dally in the United States. List slovenskih delavcev v Ameriki* Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 177. — Stev. 177. NEW YORK, THURSDAY, JULY 30, 1936 —ČETRTEK, 30. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. DRŽAVLJANSKE VOJNE NE BO TAKO KMALU KONEC Ob e stranki poročata o znatnih zmagah amerika se je zavzela za argentince; vsi tujci bodo zapustili glavno mesto V Madridu je bilo aretiranih veliko število fašistov. Vlada je uvedla splošno ofenzivo proti Saragos-si> kjer imajo vstaši na razpolago precej tankov. Ameriškim državljanom je zajamčeno varstvo. V Vigo delavci še vedno stavkajo. MADRID, Španska, 29. julija. — Španska vlada je začela danes s splošnim čiščenjem. Vsi fašisti in vsi, ki so fašistom količkaj naklonjeni, bodo izgnani iz državnih uradov. Istočasno je pa tudi vlada prvč priznala, da se bodo boji z vstaši precej zavlekli in da ni pričakovati skorajšnjega konca državljanske vojne. Vsled. odredbe, da morajo iz vladne službe vsi fašisti, bo prizadetih dosti državnih uradnikov, častnikov in celo politično aktivnih žensk. Včeraj je bilo v Madridu aretiranih par sto Oseb. Vlada poroča o novih zmagah, o novih zmagah vedo pa tudi vstaši dosti povedati. Vladno vojaštvo je baje zavzelo pristanišči La Linea in San La Roque pri Gibraltarju. Vstaši so pa še včearj sporočili, da so pognali tam vladno voja štvo v beg. Neovrgljivo dejstvo je pa seveda, da so z izjemo Cadiza, vsa pristanišča ob Sredozemlskem morju in Atlantskem oceana v vladnih rokah. Istotako tudi ozemlje vzhodno od Madrida. Vstaši so še vedno gospodarji Valadolida, Se-vilje, Cordobe, Segovije in Saragosse. V San Seba-stianu in Santanderu je vlada uirdila svoje postojanke. Na vseh frontah se pripravljajo novi vroči boji. Najhujša bitka se bo vnela za posest Saragosse, severnega vstaškega glavnega stana. Tudi ofenziva proti Sevilji, južnemu vstaškemu glavnemu stanu, bo znatno poostrena. Fašisti so sporočili po radio, da je vstaški vodi -tel j, general Francisco Franco, preselil svoj glavni stan iz španskega Maroka v Se vil jo ter da je osebno dospel tja. Prelazi v Guadarrama gorovju severno od Madrida so še vedno v vladnih rokah. Vlada je mnenja, da mora mesto Granada v najkrajšemu času pasti. Vse ozemlje, ki ga kontrolirajo vstaši, je vlada proglasila za vojno zono. WASHINGTON, D. C., 29. julija. — Španska vlada je na prošnjo ameriškega poslanika, da skrbi za varnost življenja in lastnine tujcev, odgovorila z zagotovilom, da bodo pravice tujcev zavarovane in da je vsem tujim zastopstvom dovoljeno, da se poslužujejo vseh sredstev, da so v zvezi s svojimi vladami. O tem je državni department obvestil tretji po-slaniški tajnik Eric C. Wendelim, ki sedaj vodi poslaništvo v Madridu. Poleg tega je tudi sporočil, da še vedno čaka nekaj sto Amerikancev in drugih tujcev, ki so pod ameriškim varstvom, na odhod iz ogroženega mesta. Države, ki so 3Voje podanike izročile pod ameriško varstvo, so: Belgija, Švedska, Finska, Turčija, Chile, Panama, Kuba, Avstrija in Argentina. Iz drugih španskih mest prihajajo bolj pomirjevalna poročila ameriških zastopnikov. Konzul L W. Franklin poroča iz Barcelone da podivjana množica še vedno požiga cerkve in da se še vedno tropski vihar v miami fla. Takoj prvo uro je bila u-bita ena oseba.—Vsled svarila vremenskega u-rada je bilo prebivalstvo pripravljeno. MIAMI, Fla., 29. julija. — Za v torek zvečer napovedani tropičui vihar je prišel nad ju-žnovzhodno Florido, medtem ko se je mesto Miami nanj pripravilo v velikem obsegu.- Takoj prvo uro pa je izgubil življenje Elbert L. Freeman, ki je izven elektrarne v varstvo proti viharju delal na električni napeljavi, ko je prišel v stik z električnim kablom in je bil ožgan, da je kmalu na to umrl. 'Paznik na svetilniku, ki se nahaja 14 milj jugovzhodno od Miami, je ob 5 popoldne naznanil, da je ta vihar, ki drvi po 50 milj na uro. Obenem je bila huda ploha. Ob 6.30 pa pride poročilo vremenskega urada: ''Tropični vihar nad Key Largo-Car-evefort-Riff, hitrost 50 do 60 milj na uro; barometer 29 in še pada. V Key Largo in na južnem koncu Floride so hudi viharji in je v nekaj urah pričakovati visoke morske valove.;' Ze prej je bilo vsled pričakovanja prihajajoče nevihte treba prenehati s proslavo 40-letnice ustanovitve mesta. — Mesto tega pa so po vseh hišah mesta okna zabita z deskami in rešilne skupine so pripravljene, da pomagajo, kjer bi bilo potrebno, kajti vremenski urad je posvaril pred viharjem, ki bo dosegel liitrort 75 milj na uro. Tudi v okolici Miami je vse pripravljeno na vihar. Delavci, ki so zaposleni pri mestu, so do>bi!i dopust, da svoja stanovanja zavarujejo proti viharju. brezposelni nadlegujejo leg1slatur0 Pennsylvanski senat bo določil podporo. — Brezposelni se nahajajo po hodnikih, na galeriji in pred Kapito-lom. PAPEŽ SE NE BO VMEŠAVAL V C0UGHL1N0V0 ZADEVO RIM, Italija, 28. julija. — V so'boto bo sprejel papež Pij v avdijenci škofa Michaela Ga-laghera iz Detroita. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da pri tej priliki ne bosta razpravljala o "radio-duhovniku" Coughlinu. Advertise in "Glas"4 Naroda" IIARRISBURG, Pa., 29. julija.—'Na galerijah obeh zbornic legislature, po hodnikih Kapitola in pred poslopjem so tisoči 'brezposelnih mož in žena nadaljevali demonstracije, med tem ko so že prej dve uri z velikim hrupom motili sejo senata. Njihova nevolja se je še povečala, ko so izvedeli, da je znesek $2000, ki je bil določen za njihovo prehrano, že skoro izčrpan. Razjarjeni delavci so na galeriji v senatu tolkli po železni ograji z ročaji košar, v katerih jim je bil donašan živež. Vse prigovarjanje podgo-vernerja Thomasa Kennedyja, ki je voditelj premogarjev, je bilo zaman. Cel legislativni stroj je za nekaj ur zastal in senatorji so gledali nenavadni prizor, ne vedoč, kaj naj bi napravili. V poslanski zbornici ni bilo mnogo boljše. V poslanski zbornici so bili brezposelni posebno razjarjeni, ker z/bornica ni hotela sprejeti predloge socijal i stičnega poslanca Darldngtona Hoopesa, ki je predlagal $100,000,000 za podporo brezposelnim. Brezposelni so prišli v kapi-tol v ponedeljek prejšnjega tedna, ker legislatura ni hotela dovoliti zadostne vsote za podporo brezposelnim. mussolini star 53 let Rojstnega dne ne bo obhajal. — II duce ima težavno leto za seboj. — Mladina ne sme imeti starega voditelja. lindbergh Čaka hitlerja PREDS. ROOSEVELTA BODO POZDRAVILI S TOPOVI QUEBEC, Kanada, 29. julija. — Ko bo dospel v petek sem predsednik Roosevelt, bo deležen posebne časti. Pozdravili ga bodo namreč s topovskimi streli. Častna straža ga bo spremila do zgodovinske Dufferin Terrace, kjer ga bo čakal kanadski generalni go-verner lord Tweedsmuir. RIM, Italija, 29. julija. -'Mladina' je geslo italijanske ga fašizma in "Giovanezza" J (mladina) je himna italijanskih črnosrajčnikov. Zato ni čudno, da se cela Italija vzdrži vsakega obhajanja Mussolinijevega 53. rojstnega dne, ki je danes. Zato bo tudi Mussolini ta dan prebil ravno tako, kot vsak rojstni dan zadnjih 15 let, odkar je diktator Italije — pri pisalni mizi. Tudi njegovi delavci se dosledno izogibljejo, da bi mu prinašali kake čestitke k "ne-zaželjenim nakopičenim" letom. In če bo ta dan njegova ožja družina na kak način obhajala, javnosti ni znano. Mussolini je — tak je fašistični nauk — vzvišen nad starostjo. Ako Mussolini čuti težo svojih let, ali ne, je bilo zanj zadnjih 12 mesecev komaj prime-nih, da bi oživila ali osvežila še bolj odpornega moža, kot je Mussolini. Ko so obhajali, oziroma prezrli, zadnji Musolmijev rojstni dan, se je Italija ravno z mrzlično naglico pripravljala na vojno proti svojemu ildednemu" sovražniku — Abesiniji. Nekaj mesecev zatem je 52 Liginih držav razglasilo Italijo za napa dalko t^r so ji naložile sankcije. Sledilo je 7 mesecev krvavih bojev v Afriki in nekrvav, pa ravno tako ljut boj za gospodarsko samostojnost. V tem času je pogosto izgledalo, kot da se bodo iz gospodarskih sankcij razvile vojaške sankcije. Lindbergh in žena sta bila gosta pri Goeringu. Odpovedal je svoj obisk v Kodanju. BERLIN, Nemčija, 29. julija. — Da se sestane tudi s kanclerjem, ki se nahaja na Bavarskem, je letalec Charles A. Lindbergh odpovedal svoj obisk v Kodanju na Danskem in se je odločil, da ostane v Nemčiji še do 2. avgusta. Lindbergh je nameraval odpotovati že v četrtek. Lindbergh in Hitler se bosta najbr-že sestala v petek ali soboto. Lindbergh in njegova žena Ana sta prišla tekom svojega obiska v Nemčiji prvič v stik s Hitlerjevo 4'uradno silo", ko sta bila gosta zračnega ministra generala Hermana Wil-1-elma Goeringa v njegovi palači nasproti poslanske zbornice. Med gosti so bili še: uradnika ameriškega poslaništva major Troman vSmith in stotnik Theodore Koenig in njuni ženi, stotnik Friedericr Christiansen, ki je z DO-X poletel v Združene države in Wolf von Grunau, ki je z aeroplanom dospel v Ameriko preko Islandije. V četrtek prideta v Berlin Mussolini jeva sinova, ki sta letalca, da se spoznata z Lind-berghom. Nemški Aero klub je Iiindbergha imenoval za svojega častnega člana. Lindbergh je najmlajši član tega kluba. ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE SE DALJŠA laške spletke v maroku Mussolini in Hitler skušata dobiti oporo v Maroku. — Polastila se bo-sta kolonije pod najmanjšo pretvezo. LONDON, Anglija, 29. julija — Poročila, da si hočeta Mussolini in Hitler pridobiti eporo v Maroku, ako pade sedanja španska vlada, povzroča v Londonu velike skrbi. Posebno Italija se zanima za španski Maroko, ker obvladuje vhod v Sredozemsko morje in bi tekmoval z angleškim Gibraltarjem. Italija in Nemčija, ki delujete v največji slogi, se bosta polastili te kolonije pod najmanjšo pretveizo v soglasju s svojo politiko za razmah. Poročila tudi pravijo, da ima Mussolini svojo roko v sedanji fašisti-čn vstaji. Angleška admiraliteta j e prejšnji teden zastavila ve3 svoj vpliv, da je preprečila, da neka italijanska bojna ladja ni bombardirala Barcelone, ker je bil požgan italijanski konzulat. Anglija tudi sumljivo pazi n a Mussolini j a, ker ,po njenem mnenju samo čaka na priložnost, da pomaga generalu Franco, da prepelje svoje, čete čez morsko ožino na Špansko. Admiraliteta pa pazi na vsa* ko nemško bojno ladjo, ki bi bi/ la na potu v španske vode. VIKAR NA POLJSKEM VARŠAVA, Poljska, 29. julija. — Danes se je pojavil nad Poljsko strašen viihhar ter u-ničdl nad dvajset velikih vasi. Dvaindvajset oseb je bilo u-smrčenih, nad sto pa poškodovanih. UMORIL V AMERIKI — KA-ZNOVAN V ITALIJI RIM, Italija, 28. julija. — Giuseppe Spinelli je foil zaradi • umora v Pittsburgh, Pa., obsojen na 30 let ječe. Po umoru je Spinelli pobegnil v Italije. Ameriška vlada je zahtevala njegovo izročitev, kar pa je 'i-talijanska vlada zavrnila ker Spinelli ni ameriški državljan WASHINGTON, I>. C., 28. julija. — Urad za ljudsko štetje naznanja, da Amerikanci žive dalje časa, kot so živeli prej. Urad pravi, da sedaj znaša povprečna moška življenjska doba 59 let, ženska pa 63 let. Ob začetku stoletja je znašala ta doba 48 in 51 let. dogajajo ropi in umori, da pa do sedaj še ni noben Amerikanec trpel nikake škode. Iz Vigo, kjer je zadnje dneve vladal zelo napet položaj, poroča konzul William W. Corcoran, da je fašistična vojaška diktatora zopet napravila red, da pa delavci še vedno stavkajo. Zveza med provinco Galicia in sosednimi provincami je bila pretrgana, iz česar se more sklepati, da se nahaja v rokah vladnih čet, ITALIJANI ZOPET ZMAGUJEJO ADDIS ABAjBA, Abesinija, 28. julija. — Italijansko poročilo pravi, da so hoteli Abesin-ci uničiti avtomobilsko cesto med Addis Ababo in Dessie. — Italijani so jih napadli ter jih več sto pobili. Abesincem je poveljeval sin rasa Kasse, S KRUHOM SE JE ZADUŠIL ADAMS, Mass., 27. julija.— Tlletni Patrick O'Brien je jedel v tukajšnji restavraciji z maslom namazan kruh. Košček kruha mu je obtičal v grlu. O'Brien je bil mrtev, še predno je dospel ambulančni zdravnik. IRSKA ODREKLA UDELEŽBO PRI KRONANJU DUBLIN, Irska, 29. julija.— Irska bo edini dominij v angleškem cesarstvu, ki ne bo u-deležen pri uradnih slovesnostih ob priliki kronanja kralja Edvarda VIII.- V irskem parlamentu (Dail Eireann) je predsednik Ea-man de Valera rekel, da je vlada prejela povabilo za udele žbo, da pa je naznanila angleški vladi, da nima nikake pripombe k povabilu, PREDSEDNIK ROOSEVELT NA POČITNICAH L'ETANG ISLAND, N. B., 29. julija. — Z isto brezbrižnostjo do voiznega reda, kakor-šno je kazal predsednik Roosevelt skozi 13 dni, odkar se vozi po morju na jadrnici Se-wanna, se je za malo časa pripeljal na Campobello otok, kjer ima svoje poletno bivališče in je pokazal svoji soprogi brado, ki mu je zrastla v dveh tednih, ter je nato zo pet odpeljal 10 milj proti severu, kjer se je zasidral čez noč. Predsednik ni izstopil z ladje, temveč je sprejel svojo soprogo in nekaj prijateljev na ladji, se nekaj časa ž njimi razgovarjal, nato p& je zopet odplul dalje s svojimi tremi sinovi. Fotografom je prepovedal priti blizu, ker ni hotel, da bi ga fotografirali z brado, s katero je samo hotel presenetiti svojo soprogo in mater. Proti večeru se bo predsednik vrnil na Campobello v sv bungalow, kjer bo ostal do četrtka zvečer. V petek pa bo obiskal kanadskega generalnega governerja lorda Tweeds-nAira v Quebec, Kanada. NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI ST.O-VENSKT DNEVNIK v 7i;B( . _ . .. PBŽAVA& TEE LARGEST SLOVENE DA1LT IN V.S.I. PREGANJANJE ŽIDOV Ko je Hitler zavladal, se. je začelo v Nemčiji splošno preganjanje Židov. T&ki pogrom! se sicer niso vršili kot so se nekoč na Ruskem, toda nova nemška vlada je navzlic temu precej ja.sno pokazala Židom, da. ji niso priljubljeni in da najbolje store, če se vrnejo tja, odkoder so prišli. Dosti se jih je vrnilo na Poljsko, dosti v Francijo, dosti jih je pa v Nemčiji ostalo, kajti Žid ni vajen samo dobrega, ampak se je v dvajsetih stoletjih tudi precej hudega navadil. Jaz nimam napram nobenemu narodu nobenih predsodkov, in tudi napram Židom jih Kimam, že vsaj vsplošnem ne. Naša ožja domovina, Slovenija, ni imela pred svetovno vojno ž njim posebnega stika. Pred dvajsetimi leti je bilo v Ljubljani vsega skupaj osemindvajset židovskih družin. — Danes jih je najbrž oSernin-dvajsetkrat osemindvajset. Pred dvajsetimi leti ni bilo na Kranjskem posebnih nebes, pa tudi pekla, ki je danes, po vsem svetu, ne samo v Sloveniji, najbrž niso Žid je povzroči- O Jugoslaviji in njeni politiki. Odkar sem začel pisati članke pod gornjim naslovom, dobivam od vseh strani pisma, ki se brez izjeme pohvalno izražajo o mojem delu. Olovekij ni to samo zadostilo, ampak tudi bodrilo, Zakaj če se dela, se res tudi nekaj doseže. Ni naš narod tako mrtev ne, da se ga ne doseže z živo besedo. Nekatera teh pisem so taka, da zaslužijo poseben članek. Zakaj ljudje dodajajo svoje misli, ki so vredne, da še kdo drugi izve o njih. Pred sabo imam pismo iz dal'jnega zapada od prijatelja — videla sva se sicer menda le enkrat za časa, ko setn bil u-rednik Glasila SNPJ. Po u-vodnem delu, v katerem ine malo bolj hvali, kot zaslužim, pravi: "Pridem k stvari. Vaši nad vse zanimivi članki pod zgorajš nim naslovom so res nekaj žur-nalističnega za nas Slovence. Povod do tega pisma pa mi je dal članek: Ali pride v Evropi do vojne? Vseskozi v tem članku se mora vsakdo strinjati- z vami, toda kar sem proti koncu članka pričakoval, tesra ni bilo — morda ni smelo biti. Veste kaj ? Kako za križane-ga Boga Jugoslavija ne prizna Sovjetske Rusije? Ali ni bila Rusija tista, ki je opetovano pomagala nam, Jugoslovanom ? Ali ni bila prva, ki je potegnila meč ob pričetku svetovne vojne za obrambo naših pravic in naše zemlje? Ali so samo 'južni Slovani, to je: Srbi, Hrvatje in Slovenci pravi Slovani ? Povejte jim vendar, da žive na severu in 'vzhodu Slovani, ki so nam pravtako bratje po krvi, jeziku in tradiciji. Ali si moremo misliti kaj bolj naravnega kot Jugoslavijo v tesni zvezi z Rusijo? Ali naj računamo na Anglijo? Smešno. Franciji so tuc!i začeli nekaj obračati hrbet, menda zato, ker tam vre. kar ni jugoslovanski buržvaiziji po volji. Delavec vstaja po vsem svetu. Čemu braniti se tega dejstva? Ali je to naravno, da se Jugoslavija brati s fašistom Hitlerjem in da je gotov element, ki koketira z Mussolini jem? Ali človeku ne vre kri po žilah, če takozvani "voditelji*' v Jugoslaviji no vidijo tega, kar vidimo in čutimo mi navadni ljudje? Kam vodi tako kratkovidna in zakrknena politika mlado državo in njene narode?" Take so torej misli in vprašanja prijatelja na daljnem zapahu. Kakor on, misli stotine drugih in se vprašuje: zakaj? Sploh živimo menda v taki dobi, da se nam, navadnim ljudem zdi vse tako čudno in ne-razumljivo. Tudi v naši ameriški krizi pridejo vsak dan na vrsto vprašanja: zakaj? Mi jih sicer odgovorimo, čisto naravnost, ampak naš glas ne seže daleč. Zakaj imamo postavim krizo v Ameriki, ko je vendar vsega dovolj ? Zakaj imajo eni vsega preveč, drugi pa nic ? Ker je pa prijatelj z zapada tudi pripomnil, če mogoče nisem mogel ali smel zapisati svojih misli, mu povem, da imam jaz pri listu Glas Naroda popolno srvobodo in pišem lahko, ka-*kor hočem. Pred vsem-povdarjam, da se čisto strinjam s prijateljem, da smo vsi Slovani enakovredni bratje in kaj bi bilo bolj naravnega, kaikor skupna vez med vsemi. Mene veseli vsak napredek med njimi in težko mi je, kadar zagrešajo nekaj, kar kali te vezi in to bratstvo. Mene je neizrečeno bolelo v letih pred svetovno vojno, ko sem cital nesramne članke — potfajveč v Hearstovih listih — VOJNA IN MIR Dne 9. aprila 1917 — bil je baš velikonočni ponedeljek — je izvedla angleška armada svojo veliko ofenzivo pri Arrasu. Z neizmernimi žrtvami je bUa zavzeta postojanka Vimy, ki je odpirala pot v Flandrijo. Prejšnjo nedeljo je angleški kralj odkril vrhu Vimvja spomenik 60,000 Kanadčanom, ki so padli tekom svetovne vojne. — Ko posvečamo ta spomenik, — je rekel kralj, ki se je kot waleski princ seznanil z vojnimi grozotami, — se v večji meri spominjamo njihove sijajne žrtve kot pa grmenja topov, ki j** pred dvajsetimi leti pretresalo te kraje. Angleški kralj je hotel s tem reči, da se vojne ne izplača proslavljati. Spomina je vreden le duh požrtvovalnosti o-nih, ki so žrtvovali svoja življenja za nekaj, v kar so verjeli. To je resnica in to resnico je še bolj poudaril kanadski ministrski predsednik Mackenzie King, ki je dejal pa radio: — Svetovni mir je edin spomenik, vreden junaštva in žrtve onih, ki so žrtvovali svoja življenja v svetovni vojni. Vojna, ki se je baje vršila, da napravi svet varen za demokracijo ter ga zaščiti pred grozatami, kakršne so se začele leta 1914, ni dosegla svojega cilja. Nedavno je brzojavil iz Ženeve United Press časnika 1 Wallace Carroll: — Nad vso Evropo se zbirajo vojni oblaki« Neki mladi Avstrijec mi je dejal: — Vi Američani ste lahko srečni. V prihodnji vojni, ki bo izbruhnila v par letih, bomo pobiti jaz in vsi moji prjatelji. In trko mislijo milijoni mladih Angležev, Francozov, Belgijcev, Italijanov, Čehov, Jugoslovanov in drugih. Večje in bolj krvave vojne se obetajo Evropi in Aziji. Tudi Amerika ne sme biti preveč sigurna. Ako izbruhne večja vojna, nihče ne ve, kje se bo konča- Židov ne bom zagovarjal, rečem pa le toliko: tiči so, ker so se dva tisoč let vzdržali, brez skupne domovine in brez enotnega jezika. Brez teh dveh najbolj mogočnih vezi je Še vsak narod propadel, edinole Zidje ne. Občudujem njihovo vztrajnost, njihovo voljo, in njihovo slogo, toda delati bi ne hotel ž njimi, ker vem, da bi me izkoristili. Tekom stoletij so se pač navzeli metod svojih izkoriščevalcev ter se jih poslužujejo v potencirani meri. Toda pustimo vse to. O Hitlerju je bila beseda, ki ki jo je tieba do konca izgovoriti. Hitler je začel preganjati Žide brez ozira in brez usmiljenja: židovske učenjake, trgovce, znanstvenike, žurnaiiste, pisatelje, umetnike, krošnarje, branjevce in sploh vse, kar je židovskega. Možak najbrž ni pomislil, da je bil slavni nemški pesnik Heine židovskega rodu, in da je profesor Einstein Zid. Heine je v svojih pesnitvah tako globoko segel v globino človeške duše, kot še noben pesnik pred njim in za njim. Iu noben učenjak ni dosedaj segel tako visoko v vesoljstvo in v vsemir, kot je segel židovski učenjak Einstein. Hitler hoče izstrebiti iz Nemčije vse, kar diši po židovskem. Naj.bolj značilno pri vsem tem je pa dejstvo, da je Hitler sam židovskega rodu, kajti v gornje-avstrijski vasi, kjer jo bil rojen, je vsepolno Židov, ki be pišejo Hitler, in rodovnik izkazuje, da je bil Hitlerjev stari oče pravoveren Žid. Poročano je bilo, da namerava Hitler ustanoviti pristno nemško cerkev. Čital sem zelo pretirano, toda jako zanimivo poročilo. Hitlerjevi pristaši so imeli v prostorni cerkvi svoj politični shod. Govornik je otvoril zborovanje s pozivom: — Proč z (Židi! Mi smo verni kristijani in Nemci z dušo in telesom. Oe je slučajno kdo navzoč, po čigar žilah se pretaka židovska kri, naj takoj odide! Mi kristjani ne trpimo Židov v svoji sredi. Tedaj se je pa baje zgodil čudež. , V glavnem oltarju se je nekaj zganilo. Z velikim trudom se snel Zveličar s križa ter sklonjene glave odkorakal med začudenimi gledalci iz cerkve. Zavedal se je svojega židovskega rodu in se inu je zdelo najbolj primerno, da se umakne. Najbolj žalostno pri tem je, da so spomeniki, kakršnega je odkril angleški kralj, postavljeni žrtvam, ki so bile žrtvovane »brez koristi. Velika konstruktivna ideja, ideja kolektivnega miru, ki jo je vcepil svetu Woodrow Wilson, umira, če že ni povsem mrtva. Svet je posut s spomeniki, postavljenimi vojnim žrtvam. Duhovi vojnih žrtev pa zastonj čakajo edinega vrednega spomenika — svetovnega miru. ZA DOM SLEPIH Uprava Glasa Naroda je poslala včeraj še eno pošiljatev društvu "Dom slepih" v Ljubljani in sicer v znesku tisoč dinarjev. Denar je imelo pred par leti v New Yorku ustanovljeno društvo z£ podporo slovenskim slepcem. Izza zadnje veselice je ostalo v blagajni dvajset dolarjev, vsota je pa z obrestmi vred narasla na $22.98. Denar sta upravi Glasa N.aroda izročila odbornika Mr. Rado Vavpotič in Mr. Frank Hotko z naročilom, naj ga pošlje na pristojno mesto. V imenu slepcev bodi izražena darovalcem iskrena zahvala. RIKNIK! PIKIN1IC! V LITTLE FALLS. N. Y: ' V NEDELJO, DNE 2. AVGUSTA pod pokroviteljstvom Slovenskega Doma, Inc. gE VRŠI IZLET NA DOBRO POZNANEM PROSTORU CHJH CLtTB (STOP 44) - TTERKTMT.fc &OAD JEafietefc ob 11 uri opoldne. ^Vstopnina 2Sc n odrasle, otroci prosti. IGRA ORKESTER PIJAČE IN JEDAČE RAZNOUŠfSE 1*V6U VMMmi rte vrt Smrt fm Bttwpto fcJliikalMoJcg* rtferti U Is v«h mm NA VESELO SVIDENJE V NEDELJ*, 2. .AVGUSTA. — Frank Marte. "Glas Naroda" j t (A Corporation) n'«^*4., Owned and Published by SLOVENK) PUBLISHING COMPANY j Fnhk Bataer. Prartdent_ E. Benedtt, Treaa. Place of business of the corporation and addraam of abore officers: tli Wart lttk Mirt, Bwagh af Manhattan, Near Yarfc CKy, N. I. "GLAS NARODA" " ___CVatoi af ttw Paapto)_ liwed Brery Day Except Snndaya andc Holidays la celo leto velja ma Ameriko In Za New York aa odo leto......*7.00 .....................W.A0 Za p61 leta....................$3.60 Ea pol leta....................13.00 Za inozemstvo sa celo leto ...... fT.OO Ea četrt leta..................gLfiOiZa pol leta....................$3JSQ Subscription Yearly f&OO _______Advertisement on Agreement Dopisi bres podpisa In osebnosti Be ne priobCojejo. Denar naj se blafedToli poft&jatt po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da «te nam tudi prejftnje bivališče nastani, da hitreje najdemo naslovnika. _"GUs Naroda" Uhaja vsaki dan Isvaemfil nedelj ln praznikov I -GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. II Telephone: CHelsea 3—1242 - - yarfopar*1 New York, Thursday, July 30, 1936 Pod vaško lipo. - Pise kakor misli FRANK KERŽE i o Slovanih. Bili so tako ostudni in pisani v takem tonu, da je človeku res vrela kri. Vedel sem, da ni res, a pomagati nisem mogel. Še hujše je bilo v povojnih časih, ko je prišla Sovjetska vlada na krmilo. Kako se je pisalo. kako lagalo, ko je pol-drugisto milijonski ruski narod nosil svoj križ na goro svojega odrešenja. Izdajal sem tedaj Čas. In kar našel nekoliko pravičnejših in boljših člankov o Rusiji, sem jih prestavil in priobčil. Hotel sem s tem doseči eno: naj ljudje ne verjamejo vsega. Počakajo naj — resnica pride gotovo na dan. Posebno neprijetno so mi bile te novice po naših domačih listih. Mislil sem si: ko bi vsaj ti prihranili svojo goli do. Kar velja v.s Rusijo, to velja v polni meri za Jugoslavijo. Zavzel sem glede naše ožje domovin? to-le stališče: ni vse, kakor bi moralo biti in -še dolgo ne bo. Predno je pšenica na polju v snopu, je dolga doba, polna dogodkov in neprilik, mraza, soflnica, dežja, viharjev in mnogo drugega. Držal se bom vseskozi enega: če že ne morem pomagati, škodil tudi ne hom. Dovolj težko je človeku, ko je videl med našim slovenskim in hrvaškim časopisjem toliko blata in gnojnee. Dan za dnem so bombardirali njo — našo ožjo domovino, ne vedoč, da s tem igrajo nasprotnikom v roke. Vlada, politika, stranke, režim — vse to je od danes do jutri. Edinole domovina in narod sta ve?na. In kdor pomaga za igra vati ta dva, je po mojih mislih izdajalec lastne hiše. Zakaj če ta košček naše svobodne domovine pride pod tuj jarem, smo dodelali. Jaz se čudim kratkovidnosti trstih, ki so pisali in še pišejo, tukaj in tam, da ne ločijo v svoji strasti, kaj je glavno in sveto in kaj stransko in takorekoč brezpomembno. Domovina in narod — to bi moralo biti sveto vsakemu Slovanu. V okviru tega naj se bore, pišejo, govore, grupirajo, kakor vedo in znajo, toda vselej z jasnim ciljem in v določenih mejah. Kakorhitro začne trpeti ugled naroda in varnost doniDvine, se vsaj medsebojni boj reha. Dovolj je drugih okoli naše domovine, ki komaj čakajo, da pograbijo svoj plen. Ločiti je treba, kdaj se gre za varnost domovine in naroda in kdaj za principe in zahteve posameznih strank. Če pišejo, govore, razpravljajo in se »kregajo za svoje, je v«e prav dokler ne začno ogražati svobode svoje domovine in njenega naroda. Treba je torej imeti jasne na. mene in določene meje, katerih bi ne smel prekoračiti nikdo. Če Slovenei, Hrvatje ali Srbi zahtevajo svoje, je čisto prav. Če gredo v svojih zahtevah preko določenih meja ali če iščejo zaslombe celo pri naših sovražnikih, potem je to začetek izdajstva. Nikdo nima pravice ogrožati poslopja, ki mu pravimo Jugoslavija, nikdo stavi jat i v nevarnost naroda in njegove bodočnosti. Mi, ki od daleč opazujemo vse to, bi morali vsaj vedeti, kaj se sme in kaj ne. Da se ne zavedajo tega listi, skupine in posamezniki, je dokaj žalostno. Zameriti ,fim pa tega ne morem. Še celo v Sloveniji rojen ameriški pisatelj Louis Adamich se je dal zapeljati v malenkostne boje strank^ Posledica tega. je, da reprezentira njegova, komaj p»ar let stara knjiga navadno, enodnevno žunnalistiko, ki že precej časa ni več aktualna, informativna. Da je opustil stranke, režime, osebe in podoflbne enodnevne muhe, pa se držal domovini in naroda, bi bilo nje- t govo delo trajne vrednosti. n Da odgovorim nekoliko na o prijateljeva vprašanja, zakaj je tako in ne drugače v Jugosla- s vi ji, naj omenim, da Evropa \ prehaja danes iz prvotnega po- \ vojnega stanja v čisto novo do- r > bo. V povojni dobi imamo sle- j dečo sliko: Rusija v obupnem 1 boju za svoje življenje, Nemči- s ja premagana in ponižana, I^a- ■s lija v rokah novih eksperimen- 1 tov, Francija mogočna in za- s povedujoČa, Anglija v svoji sta- < ri vlogi vernega kramarja. I Manjše države so se zopet deli- r le v dva tabora: stare in okrnje- i ne so bile nezadovoljne. Nm*e so bile v strahu za s. Jjo bodoč- 1 nost. . j V takih ra7merali je politika s Jugoslavije stremela za tem, da 1 okrepi sebe in dobi dohre za- r veznike na zunaj. Vedela je ^ čisto dobro, da jo šušičasta j Avstrija ne ho pozabila tako I kmalu, še manj, da bo madjar- s ska fevdalna gospoda pozabila kdaj na tiste vesele čase, ko je i veljal rek: Extra Hungariam t non est vita, at 'si est vita, non s est vita. To se pravi: iztven I Madjarske ni življenja, a Če je < življenje, ni tako. Pozabiti tu- i di ne smemo Laha, ki preži od ( nekdaj na našo obalo in še dobe ršen kos ozadja. 5 » Jugoslavija se je naslonila na ( . Francijo kot najmogočnejšo po- J ' vojno državo, zraven je pa u-' stanovila ma)o antanto, to je ; zvezo z Rumunijo in Čeho-slo- 1 ' vaško. Omerjam tudi balkan- ' , sko zvezo, ki je bila dodaten zid ' - za varnost novih držav. i J ( Vse to je bilo dobro in je dr- , zalo v prvi povojni dobi kaki|i petnajst let. V tem kratkem , času pa se je izpremenilo dosti na svetu. Iz negotove in bolne , Rusije je postala mogočna, trd-i na država. Premagala je vse ovire in je danes izlahka prva ) in najmogočnejša sila v Evro-1 pi in Aziji. Druga prememba je prišla v Nemčiji. Hitler je , j hipnotiziral svoj narod in Nemčija v teku par let postala zopet evropska velesila, oborože-i na do zob. Italija je napredo-j vala v tem, da se je oborožila, - kakor ni bila nikdar poprej. - To se je videlo v zadnji vojni 3 v Abesiniji, ko je moral rao-i gočni angleški lev stisniti rep > med noge in lepo leči pod mizo i pred tisto Italijo, katero je iz-, lahka spodil pred nekaj leti z , otoka Krete Francija je izgubila svoj 3 vpliv. Ob Renu je danes liem-1:ški zid, katerega ne bo lahko " prebiti. V Sredozemskem mo-;'i*ju je italijanska sila, ki lahko * zapre Franci ji pot Vsak dan. 5 K temu pride še nov korak Nemčije. Z Avstrijo je skleni-1 la pogodbo, o kateri se mnogo 1 piše v javnosti. Čudno se mi pa zdi, da svet ne vidi prave-" ga namena te zveze. Ali ni 1 Schacht potova1 po bajlkanškili ? državah in sklenil ž njimi po-s godbe? Zmisel teh je, da Nem-■ čija prevzame vse zemske pro-" dukte, kar jih morejo dati in 1 dobe za povračilo nemške in-dustrijalne izdelke. Torej bal-1 kančke države so prišle pod • gospodarski vpliv Nemčije. In J 1 kaj je Avstrija? Dežela, skozi 3 katero gredo vendar vsi ti pro-1 dukti. Zato je 'bilo treba skleniti zvezo ž njo. Nemčija je naprarvila sijaj- I no potezo — zase. Prejema ^jvse žito, živino, tobak, sadje in II drugo, daje pa — mašine. Aiji-'pak mašina ni kruh, in-ne vem, 3 kako bo zivefl naš kmet in de-5 lavec. Zraven tega se: Nemčija 3- lepo prodaja produkte polja na i drugih trgih in sicer ceneje, ka-. kor jih morejo dati Jugoslavija, . Rumunija, ali druge države. V tihi, idejni zvezi z Nemci- • 5 Jo je Italija.- O tem nfefj se ni- 5 kdo ne motu Tako imamo fa- ; , šlstieni aid, ki sega vse od divje j Sahare do severnega morja. Od , Sahare zato, ker Italija danes j ^ kontrolira vse Sredozemsko i - morije.. Evropa je s tem prerezana na 3 dva dela: vzhodni in zahodni. 1 Most je skoro neprehoden ini tisti zavezniki Francije, ki žive na rvzhodni polovici, so danes osamljeni. Kaj bi bila zdaj logična posledica vsega tega? Mi, naj-vadni Zemljani bi rekli tako: vzhodne države naj se naslonijo na Rusijo, katera edina / jim more zagotoviti obstanek. i In kaj je boli naravnega, da bi ; se ti zvezi priklopile pred vsem slovanske države. Če h osi o vaš- J ka je že v zvezi z Rusijo, Polj- 1 i=foa je v divjem zakonu z Nemčijo proti svojim slovanskim bratom. Rumunija se močno naslanja na Rusijo, ker vidi, da , nima druge zaščitnice. Zdaj pridem do Jugoslavije. Pravoslavni del Jugoslavije je proti Riusiji radi — vere. Rim-sko-katoliški del je zopet proti Rusiji — seveda zopet radi vere. V prvem imamo pretežno veČino srbskega naroda, v drugem pa naše ljube Slovence. Ostanejo 5<» Hrvatje. Ti so si izbrali najložji del — abstinenco Imajo velikega narodnega svetnika dr. Mačka, kateri se vsakotoliko spomni nase in se da globoko počastiti. Petdeset — stotisoč Hrvatov v demonstraciji za svojega svetnika, je nekaj vsakdanjega. Vse to "jezi človeka — navadnega človeka, kakor sva postavim jaz in prijatelj na zapa-du. Ni pa treba, da nam radi tega vre kri. Se ne izplača. Takozvani visoki politiki so podobni tistim štirim, ki so ugaševali svečo. Prvi je pihal gori, drugi doli, tretji na desno, četrti na levo Iz mučnega položaja jih je rešil domač hlapec, ki je pristopil k mizi, vzel svečo v roke in jo "u'sekiii'1." Domovina in narod sta večna, vse drugo je od danes do jutri. Vlada, politika, stranke, svetniki. To pride in odide kot kebrovo leto. Če vidimo mi, navadni ljudje kaj takega, kar je danes v Jugoslaviji, je treba, da usmiljeno zavijemo naše čute, besede in dejanja v veliko culo potrpežljivosti in se potolažimo z besedami : vselej ni bilo tako in tudi ne bo za vse večne čase. Vsak dan se ljudje rode in mrjo, ideje pridejo, dozore in izginejo. Kakor smo morali vsi čuteči Slovani potrpeti pri prerojenju velike Rlusije — čakati skoro petnajst let. predno je moral svet kapitulirati pred priznanjem prerojenega naroda in njene države, praiv tako moramo potrpeti pri razvoju naše Jugoslavije. Navsezadnje je resnica ena: da še obstoji in da je tako živa. Mogoče še bo še nekaj Časa lovila po raznih ovinkih in balancirala med prepadi — nazadnje se bo pa le kdo dobil, ki bo rekel: ljudje, dolina je pod nami, ravna in varna, pota po nji so brez ovir. Pustimo to akrobatiko, ki ne pomenja drugega kakor izgubo naših sil in vrnimo se v kraje zdravega razuma. Pa bo pro- hlfMn rfšon IŠČEMO GOZDARJE— za sekanje kemičnega lesa. — Lahko si sami kuhajo ali so na • hrani pri bossu v kempi. Pridite ali pišite na: MORRIS CHEMICAL CO., Morris, Tioga County, Penna.' (10x) Advertise In "Glas Narode*k - .—^—J - .r*A_t - ' ' , - -__■ "GLAS NARODA" j pošiljamo v staro do-movino. Kdor ga hoče naročiti ža tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo Usta ne . pdžK Ijamo. Peter Zgaga \ " G LA 9 V A ROVA" New York, Thursday, July 30, 1936 THE LARGEST SLOVEN E DAILY IN U.SJZi oi kratka dnevna zgodba j i is ZGODBA LOTERIJSKE SREČKE V Marseilleu živi bogat mož, ki pa je še pred kratkim bil reven kakor cerkvena nm. Piše se Hilaire Fenelon. Pred nekaj leti je imel v mestu malo trgovino, »v kateri je došlim tujcem prodajal spominke na ori-jent, naprimef preproge, itd. kar vse pa je seveda bilo narejeno na Francoskem ter ni nikoli videlo jutrovih dežel. Trgovina je nekaj časa precej dobro cvetela, ker je bilo tujcev vedno dovolj. Odkar pa se je po svetu začela kriza, so tujci začeli izostajati, kupčija je bila vedno šibkejša, dokler nekega dne Fcnelonu njegovi upniki niso vsega prodali. Tako (je gospod Fenelon ostal na cesti brez božjaka v žepu. Rdi no njegovo premoženje je bila stara listnica, katero je bil podedoval pc svojem pokojnem oč^tu. V tej listnici pa je bila shranjena srečka državne loterije, katero mu je bil nekoč prodal knjigotržec Montrand, ki jo je dal za 50 frankov, ker takrat tudi on ni imel nobenega denarja. Fenelon je namreč nekoč temu knjigotržcu prodal več reči, katerih pa knjigotržec ni mogel plačati. Zato mu je ponudil v nakup tisto srečko, rekoč, da bo Fenelon gotovo bitka. Montrand si je celo pri- Takoj je posegel v njen skriv-zadeval z inserati po časopisih ni predalček in res našel v njem ddbiti Fenelona in ga opozoriti še srečko, katere ni našel no-na dobitek. Vse zaman. Fene- beden izmed dosedanjih vrnes-lona ni bilo. To je bilo leta nih lastnikov. 1934. Fenelon je čez nekaj časa nekoč kot razcapan delavec na trgu kupil eno kilo datljev. Branjevec mu jih je zavil v star časopisni papir. Ko je srečno pospravil kupljene datlja. je nato razgrnil časopisni papir ter začel prebirati "najnovejše" novice iz francoske domovine. Naenkrat pa je zapazil notico, ki se je tako silno tikala njega in njegove srečke. Kar prebledel je! Saj bi tudi vsakdo drugi prebledel, ko bi zvedel, da je zadel milijon frankov, pa je srečko prodal. Tudi Fenelon je namreč nekoč v stiski nekemu arabskemu starinarju prodal staro listnico svojega očeta, v kateri je bila tista srečka. To je bilo še v O-ranu. Fenelon je naglo šel na pot v Oran, da bi poiskal tistega. starinarja, ki mu je prodal listnico s srečko. Tega je res našel. Toda povedal je Fene-lonu, da je listnico že davno prodal, ne da bi v njej našel tis to srečko. Sedaj Čez nekaj dni nato se je Fenelon vrnil v Marseille, sicer ves raztrgan in razcapan, vendar pa v zavesti, da nosi s seboj milijonsko premoženje. Takoj je začel trgovino, katera pa mu sedaj prav dobro gre. Vesti iz Primorja. Dopisi, Neosho, Mo. Naročnina mi je potekla dne 1. julija, ker pa nise-ni imel dovolj za celoletno naročnino, sem vas pustil čakati. Mislim. bili še precej dobri, smo po- čele tedne blodil po Oranu ter iskal listnico. Nazadnje so ga , , , j v j . * | . i ze vsi ljudje imeli za bedaka, zadel, ker vsota številk niego-!,^ . , , , ., - no i. • x Ko je Fenelon nekega dne za-vega števila znaša 28. torei to-1 v , , , vi i vi • -m i i sel v neko mornariško beznico, liko, kolikor je Fenelon star. . , , , ~ , . r> i j-on ft^ft « i • T»i ne zagledal gručo mornarjev, ki Pa tudi 29,000 frankov je Fene- ' . . . . . . , , i , j .»i i so imeli pred seboj na mizi nje- lon dolžan, zato bo ta številka j , . . , ...... govo tolikanj iskano listnico m | so za njo kockali. gotovo zadela. Fenelon je knji-gotržca sicer vrgel skozi vrata, njegovo srečko pa je vtaknil v j Vsakdo si lahko' misli, kako zadnji predal očetove stare list-, je bilo Fenelomi pri srcu, ko je nice. j to videl. Toda premagal se je Ko pa je sedaj bil brez vsega m se približal mornarjem. Te-je odšel iz domovine v Ameriko, kjer je upal imeti več sre- daj je mornar, ki je bila listnica njegova, pravkar nehal koc če. Dolga časa je delal kot pri- kati in je dejal: "Jaz sem že staniški delavec v Oranu, na i suh. Vi pa lahko še igrate." V kar se je preselil v Abuam, jhip use mu je približal Fe-kjer je dobil delo v nekem rud-i^lon in mu dejal: "Vaša Ustniku. Za mesto Marseille se pa i niča se mi močno dopade. Brez ni več brigal, ker ga je jezilo, da ga je tamkaj tako polomil, poleg tega pa se je tudi sramoval povedati, kje je in kaj. Zato nihče ni vedel, kaj je sedaj z nekdanjim trgovcem Fenelo-nom. Zato Fenelon tudi ni mogel vedeti, kako ga sedaj znanci »loma iščejo, zlasti pa nekdanji knjigotržec Montrand, kateri mu jo nekoč prodal srečko št. 87.653. Ta srečka 'je namreč zadela, toda nihče ni dvignil do- dvoma je stara in zato precej vredna. (V hočete, vam na njo posodim kakih 10 frankov." Toda mornar ga je zavrnil, rekoč: "Žvižgam na vaše posojilo. Rajši kock a j va. Deset frankov za listnico!" In začela sta kockati. Bila je razburljiva igra. Fenelon je dolgo izgubljal. Nazadnje pa so jo sreča obrnila in Fenelon je priigral nazaj ves denar, ki ga je bil izgubil, in listnico. denarne pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2.55 .................... Din. 1*0 I 5.60 .................... Din. 2t» 9 7.2« .................... Din. 3t0 $11.7« —................Din. 500 S23.W ------------------- Din. 1000 H5.0T.................. Din. 2000 V ITALIJO Za * 0-00 __________________________________Ur 100 $ 17.40 ........................................Ur ŽOO $ 43.00 ________________________________________Lir 500 $ «2.80 ........................................Lir 1000 $164.00 ........................................Lir 2000 $245.00 ..........................Lir 8000 K£B 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI *JORl ALK DOLI Zrn izplačilo vri Jih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali firah dovoljujemo ie boljše »ogoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za izptaiflo t 5.— morate poslati........................$ 5.75 $M — " * .......................$10.85 $15.— - " ........................$16.— " " .......................$21.— $4$.— " - ........................$41.2-5 $50,- " - ........................$51.50 Ftfejenttk doM ▼ starem krajo izplačili v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRI- BTOilHNfe H- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ^Qla^N^roda 99 21« WEST 18th Hi NEW YORK, N. Y. — spravili, pozne pridelke so nam pa vzele kobilice in suša. Pozdra\ vsem! John Walter. La Salle, III. Meseca januarja in februarja je kazal toplomer vedno dvanajst stopinj pod ničlo, junija in julija pa 112 do 114. »Smrtni slučaji so bili samo štirje. Dežja ni bilo šestdeset dni. Po poljih je vse suho. Nobenega drugega pridelka ne bo kot malo krompirja, pa je tako dro'ban kakor orehi. Zelja, fižola iu čebule ne bo. Čebula se je že v zemlji skuhala. Dne liO. julija je bilo malo dežja, in vročina je takoj padla na 60 stopinj. Danes, julija kaže pa toplomer zopet 113 stopinj. Srečni so oni, ki imajo kuhinjo v kleti. Ljudje prenočujejo na prostem. Hrušk in jabolk letos ne bo, kjer je pozimi vse pozeblo. — Grozdje po trtah je <1 robno kakor proso. Jaz živim izven mesta in so mi dobro znane razmere po farmah. Lahko rečem, da že petintrideset let ni bilo takega kakor je letos. V La Salle je par tovarn, ki še precej dobro obratujejo. Pozdrav! Naročnik. Kaznovani trgovci Tudi v Gorici so lia dnev nem redu prekrški uradno določenih cen življenjskim po trebščinam. Goriški intersindi-kalni odbor je te dni odredil zaporo 5 pekarn, med njimi tudi pekarne Legiše, ker raznim fašističnim socialnim ustanovam niso hotele dobaviti kruha po oblastveno določeni ceni Trgovci so se zaman zagovarjali, da omenjene ustanove blaga ne plačajo takoj, nego šele po nekaj mesecih in še tedaj samo po neštetih prošnjah in opominih. Tržaški prefekt pa je te dni odredil zaporo neke mesnice za več dni, ker je mesar prodajal goveje meso ob torkih, ko je to v smislu odredb o protisankcijah strogo prepovedano. V Vzhodni Afriki sta koncem preteklega meseca umrla spet dva slovenska vojaka. Podlegla sta neznani bolezni, zaradi katere sta že več mesecev ležala v poljski bolnici v Endi Jezusu v severni Abe-siniji. Nesrečna vojaka sta Josip Tončar iz Tržiča, ki je mo-lal v Vzhodno Afriko že pred 8 meseci, in topničar Gabrijel Čufar z Jesenice pri Cerknem. V Trstu se je pretekli mesec rodilo 300 otrok, umrlo je 1240 ljudi. Po dolgem času kaže gibanje pre bivalstva v mestu spet naravni prirastek, ki pa bo komaj kril izgube zadnjih mesecev. V Gorici se je rodilo meseca junija 61 otrok in umrlo 511 ljudi. Kakor kaže bo tudi Go i ica polagoma slediia tržaškemu vzgledu. V Puli so te dni objavili podatke o mladini, ki je organizirana v posameznih odsekili balilske organizacije. Podatki podajajo nazoren statistični pregled, po katerem se je število otrok v tej fašistični organizaciji v petih letih potrojilo. Leta 1931 je štela 8,099, letos pa 27,973 i strskili otrok. V Ajdovščini so dobili novega fašistovskega komisarja. Dosedanji vodja krajevne organizacije Castellan i je bil premeščen v neki drugi kraj. Za komisarja organizacije je bil imenovan Josip Franco. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po* vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovne Jugo Slovanska K at. Jednota je najboljša In najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeh oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA RAČUNALNI STROJ. Francoski inženjer Louis Coufignal je zgradil stroj, ki je sposoben popolnoma pravilno reševati algebraične naloge. Coufignal je profesor na mornariški akademiji v Brestu in je pripravljal svoj izum mnogo let. Sedaj ga je predvajal v a«1 kademiji znanosti, kjer so se zbrani učenjaki izrekli zelo navdušeno o njem. Novo računalo ne rešuje samo lažjih, teniv;x tudi težke naloge iz višje matematike. Ra-čunarji pravijo o tem stroju, da je pravo tehnično čudo. Njegov nedostafek je le ta, da stane dosti denarja, tako da za šolsko mladino, ki bi ga najbolj potrebovala, ne prihaja v poštev. Morala se bo še nadalje ubijati z matematičnimi formulami. JAVNA ZAHVALA Dne 21. julija seiu dospela s pariiikom "lie de Prance" v Ameriko s hčerko Einmo. Zahvaljujeva se predvsem potniškemu oddelku "Glas Naroda" v New Yorku so njihov trud in nabavo potrebnih pa pirjev za potovanje v Ameriko. Zahvaljujeva se tudi g. Sakserju za osebni sprejem v New Yorku in zastopnikom Francoske linije v Ljubljani in Zagrebu in Francoski liniji za jako dobro postrežbo na paril i ku. Če kdo misli potovati v .staro domovino, mu zelo priporočava potniški oddelek " Glasa Naroda" in Francosko linijo. Antoinette rn Emma Granduc. KONEC VELIKEGA P OTNIŠKEGA PARNIKA Parnik Francoske linije "L'A tlantic" so privedli v Glasgow na Škotsko, kjer ga b odo porabili iza staro železo. Na tem pamiku je izgubilo sedemnajst ljudi življenje tekom požara leta 1933. Pa mik je veljal dvajset milijonov dolarjev. Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. ROMANI (Nadaljevanje.) TARZANOV SIN. Vezano 301 strani. broširana .90 ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil Tj. J. za Ljudsko knjižieo, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena ...................................... .73 TARZAN. SIN OPICE. 302 strani. broširana Pisatelj Edgar Bice Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov, kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutrze jezike ter ne zanimajo samo mladine. duC- oa tudi odrasle. .90 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojer- jevski. I. DEL. 260 strani. II. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah, ut nosila jetni-ških taborih v Sibiriji. J TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. TUNEL, spisal Bernliard Kellermann. 86 str. Cena .70 Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. 295 str. Cena 1.20 Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovi-ta katastrofa, katere žrtev je na tisoče ln tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro-po in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena .................................75 Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezni, o sorodnia dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljfiih spisov francoskega mojstra, vzeta iz našega kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaco. 461 strani. Cena ............................... 1.8® To je moj8tersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljajl in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V METEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............1.—» Pisateljica Je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega Izidejo vsaka na svol način. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani. Cena Poučna iu kratkočasna povest iz kmetskega življenja. .60 .80 .60 ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnosti zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. * ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA. spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.... Broširana............ Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko Čita poglavja: Kako je izpubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata"'; Kako ga Je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. <11. zvezek). Cena 2.50 V tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v Široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač Da Slo- * vanov v splošnem. GORSKEM ZAjhOTJU, spisal Anton Koder. 130 strani. Cena ............................................. Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja. .40 VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez. .........75 Mehko vez..........6* V knjigi je vsebovana globoka mirn« modrost ln srčna plemenitost najslavnejšega Indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrlnec. 78 str. Cena JJS Zanimiva povest iz časov prekrseevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA. 482 strani.* Cena ............ 1.60 Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečit* do konca. — Poln najneverjetnejših dogodivščin in za-_ _ pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičlt. 255 strani. Trda vez. Cena .............................-................. 1-25 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna teči vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 78 Zvezek vsebuje povesti Mllčlnskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis MllČiu.-skega "Mladih sanikernežev lastni življenjepisi". ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasumljiv tudi preprostemu čita tel ju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomič. 229 strani. Cena .................................................... .75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ JSC Vsekoz zanimiva povest iz nagega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 strani Cena .................................................... .60 Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katereic Sherlock Holmes glavno vlogo. Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na t — sl0venic publishing company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. "ULZ9 172X093* New York, Thursday, July 30, 1 936 rnjE izmawBT BILTENE DULY m uxa. Hči druge žene n ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. STAVKA V CAMDEN, N. J. "O, vidva, pa imata dobro; sedita na verandi v senci, midva pa se morava mučiti, po vročini in v prahu." Grega se ozre nanj z nepopisljivim pogledom: 44Kako rad bi zamenjal s teboj, Kurt." Kurt pa guga čvojo močno, obilno postavo ter poželjivo pogleda Gondo. "No, ne vem, ako bi bil s tem zadovoljen." "Ali ne boš vzel rok iz žepa in pipe iz ust, kadar govoriš z Gondo," pravi Grega ostro, ko se Kurt z robatiir in šaljivim pozdravom obrne k Gondi. Kurt se počasi obrne k njemu. 14 Ne potrebujem guvernante. Gondi pa tudi ne bo takoj padel biser iz krone, ako je ne primem z glaze ro^vicami, ka»j, GondaT" Gonda skomigne z rameni. Medtem pride Strasser in ponudi Gondi roko. 44Dober dan, Gonda! Dobro da si tukaj in delaš Gregi tovarišijo. Kako pa kaj oče?" 44H'vala, dobro, vsem pošilja pozdrave.*' 44Ali se tudi poti na plantaži?" 4 4 Brez tega sploh ne gre, gospod Strasser.'* Straser se obrne k svojemu sinu: 44Kako pa kaj s teboj, Grega?" 44Hvala, oče, je zopet malo boljše. In Gonda mi je govorila, da "sem skoro ozdravel." 44Zjutraj si še spal, ko sva se odpeljala, Kurt in jaz." *4Da, upam pa, da bom prihodnji teden že mog^J delati." "Saj se ne mudi, samo da si zopet zdrav. Kje pa je mati?" 44V sobi." 44Ne, je tukaj!" zadoni glas gospe Lili in stopi na verando. Oblekla je zidano obleko, ki je bila nekdaj elegantna, pedaj pa že nekoliko ponošena. Toda gospa Lili je navzlic svoji obilnosti bila še vedno zelo lepa in se smeje svojemu možu in -sinu in pri tem kaže svoje zdrave, bele zobe. 44Lačna sva kot volkova, mati!" pravi Kurt nestrpno. "Lahko takoj jemo, samo udobno sedita Gondi na čast." Krut se prikloni pretirano uljudno pred Gondo in vzame pipo iz ust. 4'Lepo bom sedel in potem upam, da bom -č nauči a, kot Tbda Č Z Hg , Pn Diunem zmotnem življ^ju L oda to je bil vpliv Gondine in Gree-ove tr i i Rutarja, ki je bil tudi zelo izobražen m Ulklay™ (Dalje prihodnjič,! V Oaksvilie, N. Y., je umrla soproga znanega rojaka Mr. PaJvla Pušlarja. Soprogu, njegovi družini, posebno pa siuu Jožetu izrekamo naše iskreno sožalje. ★ V Ralph, Mich., se je poročila Miss Hazel Pavlic z Mr. Fredom Trebi bcockom iz Lansing, Mich. Nevesta je bila 7 let učiteljica v Iromvood, Mich. Leta 1927 je graduirala na Es-canova visoki šoli ter je bila 2 leti v Marguette College. Ko je bila že učiteljica, je poleti nadaljevala s študijami tako, da ji ne manjka dosti do doktorske diplome. Tekom šolanja se je sama vzdrževala z delom. Čestitamo ! * V Pittsburgh^ je umrla nagle smrti Mary Slobodnik, stara okrog 50 !et. Doma je bila iz Obrha pri Dragatušu na Dolenjskem. Zapušča tri že poročene hčere To je zelo nesrečna družina. Pred destimi leti se ji je mož obesil, pred letom dni je pa sin ubil pri barvanju hiše. V soboto popoldne pe nana-gloma umrla v Clevelandu Helena Kotnik, rojena Ule. Po-kojnica je bila vdova in stara 61 let. Rojena je bila v vasi Goričice, fara Grahovo. V A-meriki je bivala 30 let. Iz Milwaukee, Wis., poročajo: Umrl je rojak Paul Tomec, star 48 let, ki zapušča dva sina in tri hčere. — Resno se je ponesrečil mladi rojak Frank Sagadin, ml. Ko je skladal pivo v sodili, so se sodi zrušili s trucka in padli nanj. Zlomili so mu roko ra dveh krajih in dobil je druge notranje poškodbe. K sreči je dovolj naglo od-skočil, ko so se sodi začeli valiti, ker sicer bi ga bilo gotovo ubilo. — Bolni so Mrs. Ella Fostero, ki je prestala operacijo na vratu in se sedaj zdravi doma; Mrs. Josephine Riher, ki je bila tudi na operaciji, in Mrs. Frances Erchul, ki se je podala v okrajno bolnico. / k V Los Angeles, Cal., se je izselila milwauska rojakinja Mrs. Julija Terčak, ki si je tam ustanovila dom. * V Francis Willard bolnišnici v Chicago, 111., je preminula Jennie Gabor; doma iz vasi Trnje pri Stari Loki, kjer zapušča očeta in i brate. Pišite nam za cene voznih 11- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York stov, reservacijo kabin in pojasnila za potovanje. Y New Wcterford, Nova Scotia, je bilo zaradi napada na dvorano društva SNPJ sedem mladih ■domačih fantov obsojenih v zapor za tri mesece. Po-balini so metali kamenje skozi okna v dvorano v teku neke prireditve. Plačati bodo morali tudi škodo ki znaša $225. * V Pittsburghu, Kans., je u-mrl John Pajk, star 72 let in rojen v Šentvidu pri Zatični na Dolenjskem. V Kansasu je kopal premog 42 let. Zapušča vdovo in hčer doma, v Det rod tu sina in drugo hčer in tretjo hčer v Floreneu, Colo. ★ Med graduanti Marquette univerze v Milwaukee je bil letos tudi domačin iz Sheboygan a dr. Joseph Kovačič, sin znane slovenske družine Frank Kovačič. Mladi zdravnik je bil rojen v Shebovganu dne 10. oktobra 1909. udarja minister za zračno plovbo dosti manj nego dejstvo, da je sovjetska Rusija dobila orožje, ki bi Franciji zajamčilo premoč njenegu zračnega bro-dovja. Nekateri poslanci so tudi trdili, da je bila francoska vlada zavrnila prošnjo Anglije in Češkoslovaške, naj bi jima prodala ta model letalskega topa. Prodaja sovjetski Rusiji pa sili Francijo do tega, da bo te topove izročila tudi vsem svojim prijateljskim državam, torej skoraj vsej Evropi. Odgovornost, ki jo je prevzel minister nase s svojim postopanjem, je izredno težka. ČLOVEK BODOČNOSTI IZDANE VOJAŠKE SKRIVNOSTI Henry de Kerillis, poslane« in notranje-politični glavni u-rednik lista "Echo de Paris'1, je cbjavil v svojem listu, da se je minister za zračno ploVbo Cot izjavil pripravljenega, spregovoriti k interpelaciji, ki jo je vložil ta poslanec zavoljo "izd'aije vojaških skrivnosti sovjetski Rusiji." Kerillis je v tej interpelaciji trdil, da je minister sovjetskim vojaškim oblastem izročil stolp za strojnice in letalski top najnovejše konstrukcije. Drugi pariški listi pišejo, da je ta interpelacija povzročila veliko razburjenje v poslanski zibornici. Cot dejstva, ki mu ga je očit/al de Kerillis, ni zavrnil, pritožil se je samo nad tem, da bo utegnila objava te dobave povzročiti v Nemčiji vtis, da je sovjetsko-francoska zveza v vojaškem področju napredovala, veliko bolj, nego je svet mislil doslej. Številni poslanci pa pravijo, .da tehta nevarnost, ki jo po- V popolni opreki z junaškimi postavami bodočega človeka, kakor ga vidi H. G. Wells, je človek, kakor ga opisuje angleški fiziolog Barker. Bodočnost, v kateri bo živel ta človek ,je precej blizu, okrog leta 5000. Ze takrat bodo možje takšni, kakršni niso danes nobeni lepi možje. Namreč: človek bo izgubil svoje lase. Čemu bi jih še potreboval, ko bo pa nosil vedno klobuk? Narava skrbi sama Za to, da izgine vse, kar je nepotrebno. Na žalost bodo tega razvoja deležni tudi zobje. Bodoči človek bo imel po Bar-kerju v ustih samo še okrnele zobčke ali pa sploh nobenih. Saj jih tudi ne bo potreboval, ker bo užival hrano v njeni naj-udobnejši, kemično preparirani obliki, ki je ne bo treba šele drobiti. Že sedaj ima 75 odst. londonskih šolarjev nedostatne zobe, v 3000 letih pa jih bo že 100 odstotkov. Kar se tiče oči, bo zelo žalostna. Kratkovidnost bo "normalna'' brez naočnikov ljudje sploh ne bodo več jasno videli. To prihaja od tega, da zapirajo velemestne perspektive široki razgled, in od večnega prebiranja malega tiska, ki bo napravil oči nesposobne Za večje naloge. Najbolj čudne pa bodo noge, ki bodo imele spredaj samo en prst, in sicer prav velik. Hoja v modernem obuvalu prelaga namreč težo noge in telesa na nožni palec. Drugi prsti postajajo odveč in bodo izginili. Hoj*a bo zavoljo tega zelo nerodna. Poleg vseh teh nesreč — ki se jim bodo zdele morda lepe — pa bo bodočemu človeku manjkalo nekoliko reber, .ki počasi okrnevajo, nohti na ročnih prstih pa bodo kot nepotrebni istotako odpadli. Takšen bo torej bodoči človek, če pojde narava po svojih zakonih; pravi estetski gnus (vsaj za naše današnje pojme) brez zob, brez las, brez nohtov, brez reber, kratkoviden in z enim prstom na ploski nogi. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nafte dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se za-upno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. rišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2 I 6 West 1 8th Street New York, N. Y. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do L'dnj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pe. leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naroCnt-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov,. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj nagih rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin '-OT ORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, C\aro In Illinois) Joliet, Mary Bambich La Salle, J. Spelich Mascoutali, Frank Augustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplrec Steyer, J. Černe (Za Pennsylvania, W. Va. in Mary lan i) .MICHIGAN: Detroit, Frank Stutar .MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouže Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe v\rgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Mask Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnlk OHIO: Barber ton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kuvle Youngstown, Anton Klkelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovec Coverdale in okolica, M. RupnO Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. PogaCar Stfeelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Sir* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loais Tauebar Diamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdilo za svo-o, katero je prejd. Zastopnike toplo niporočamo. UPRAVA "GLAS MASOPA"