51 ftefflbL i umm i tem 3. mri m. nam „Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upra\ni*tvu prejeman ceJo leto......K 22*— pol leta........n _ četrt leta......., 550 na mesec.......„ i go reJo leto pol leta četrt leta na mesec K 24 — . 12 - o. Dopisi naj se frankirajo. Pokopisi *e ne vračajo. Cre-dalstvoc BacAova ulica «t. S, (1. nadstropje levo), telefon it. 34. In*erati veljajo: peterostopna petit vrsta ta enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin , za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, Inserati itd. to je administrativne stvari. številka veJfto t# N<* pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 23 — celo leto....... fettl'eta! \\\\\\ I 6-50 ! za Ameriko in vse druge dežele: na mesec.......- 2*30 celo leto......K 30 — K 28- telefora M. si. Vprašanjem glede inaeratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Uerevatttve: Kaaflova ralica *L 5, (spodaj, dvorišče levo), taltfoB it S5. Obosi srof StOrgkh. Naučni minister grof eHiighV je pri nemških narodnih strankah vadel v nemilost in začeli so proti a je m u veliko vojno. Da, groze mu ee-<> s predlogom, naj se ga posadi ni /latožno klop. Moža, ki je bil če pred nekaj leti eden prvih voditeljev nem-~kih nacijonalnih strank, moža, ki je >voj čas odložil mesto dvornega svetnika v naučnein ministrstvu, ker se je to zavzelo za znane nemško-sloven--ke razrede na celjski -jimnaziji, te--ra moža proglašajo sedaj njegovi <>lgoletni somišljeniki /,a izdajal a njihovih narodnih in kuirurniii načel. Slovenci pač nimamo \ zroka, i bi se le količkaj ogrevali za na-rnega miniatra grofa Stiirgkha. Bil |e vedno naš nasprotnik, odločen in delaven nasprotnik in se tudi k«%t mi-ister ni izpremenil čisto nič. A ta ojna, ki so jo začele nemške stran-proti njemu, je značilna za vlada-* razmere in pojasnjuje kako po-rebno je, napeti vse rile. Ja pad.* ^danje ministrstvo, čeprav se mu -ovenski klerikalci šele te dni slušno votirali zaupnico. Nemške stranke so začele proti -rofu Stiirgkh u vojno, ker ni hotel ;«li ni vselej mogel postopati po dik. itu nemških nacionalnih strank. Si-*r prisega ministrski predsednik - rt h pri vsaki priliki, da ne bo dovolil političnim strankam nobenega vpliva na državno upravo, nego ho-da se uprava vodi nepristransko ; objektivno — toda to so besede, ki >e nikakor ne vjemajo z dejanji \emške narotlne stranke zahtevajo, *la morajo »njihovi« ministri plesati ik> njih komandi, da morajo nastavati protežirance, da se morajo rav-nati po njihovih željah in da morajo opati v smislu njihovih intervencij. Ne dvomimo, da je grof Sturgkh *toril, kar je mogel, saj smo to Slo-« nci že sami dovolj občutili. Ali asih je vender potrebno, uklonili tudi drugim vplivom, sein iu tam treba enkrat pokazati nekoliko bjektivnosti ter sem in tam enkra1 poštevati tudi stvarne razloge. Ta-> je storil tudi grof Sturgkh i i I tega ga hočejo zdaj nemški na-j j alci politično ubiti. Cela gonja izvira najbrž iz oseb-»• maščevalnosti. Odstavljeni in in i-r-r dr. Schreiner je gr-efa Stiirgkha pri nemških strankah založil, da :»rotežira ne le naeionalce, nego tudi klerikalce, kar je precej resn;čno ii da mu enkrat dveh aktov ni poslal v pregled nego dotični zadevi kar sam rešil. Obenem so štajerski nenišku-tarji zagnali velik krik, ker je postal slovenski c»kr. šolski nadzornik Schmoranzer profesor rir-anja 7»a mariborskem učiteljišču, tirolski nario naJei pa so z besnel i, ker je bil dež. šolski nadzor.nk Lazauovski najbrž po vplivu klerikalcev pozvan, naj gre v pokoj. Glavna stvar pa je najbrž ta, da je grof Stttrgkk izdatno pomagal, da je bil nemški minister-krajan dr. Schreiner, ki i»* delal ministrstvu službe -i"»den. Sturgkh je izpodrinil Sekreinetjs ta Schreiner hobn Siiirgkha ugonobi'*. 1 soda grofa Stiirgkha iiaa pušča popolnonv* hladne, kajti vzrokov nimamo, da bi se za moža zavzemali Toda vojna, ki so jo nemške narodne m ranke začele, nam je razodela, da hov*-jo te stranke v ministrstvih, katera vodijo njih možje, biti absolutni gospodarji in da zahtevajo, naj *o dotična ministrstva v službi teh s»rank in naj uravnavajo vse svoje odstopanje po diktat n teh strank. Državna uprava naj torej svojo moč in oblast porablja za uresničenje teženj nemških nacionainih strank: državna uprava naj ne bo ne avstrijska, ne objektivna. marveč nemška in strankarska. Večinoma ^ to tudi vse tako godi in od tod iTvira rn-Jpor S-ova nov. Se desetkrat hujši kakor Sturgkh, je justični minister Hocbenbnrger. Dočim se da z grofom Sturgkh om vsaj govoriti, je to pri Hoeoenbur-gerju popolnoma izključeno. S tihim usmevom gledamo na t-j vojno nemških strank proti gro ti Stiirgkhu. Će bodejo nemške stranke pomagati pri demoliranju lliener-ihovega ministrstva, jim slovanske otranke pač ne bodo branile. Se parbi iža preobrat. Stališče slovanski') strank napram ministrstvu je včeraj formuliral dr. Kramar in s tega stališča motrimo tudi nemško vojn » proti grofu Stiirgkhu. Znamerje je, da se bliža odločilni trenotek notranjepolitični krizi. To pa lahko rečemo jx) svojih skušnjah, da grof Stiirgkh pač ni zaslužil, kar mu je * Grazer TagHait« včeraj zalučal \ obraz, da je namreč »endgiltig ;j1s dentacher Minister abgelehnt .. l"l>o-gi grof Stiirgkh! Sicer pa smo mnenja, da bi Nemci postopali pravil nej-še, ko bi ne vedeli, da se začno v kratkem odločilna glasovanja v prora- čunskem odseku in da je postala rekonstrukcija T.iienerthovega mini-sirstva veleaktualna stvar. Karoi Kotnik f j Xad celim slovenskim svetom je ležala tuga, vsako polteno slovensko srce je ^lakalo ko so položili včeraj v grob moža, ki je v za-dnjem ti enot k u svojega življenja mislil na rešitev slovenskih otrok pred potu;-fffiTMJrni Prijazni \>rd pač ze dolgo ni videl toliko gostov iz vseh koncev nase domovine kakor včeraj popoldne; iz Ljubljane sta jih pripeljali opoldanski dunajski postni in vrhniški, iz Xotran,iske pa tržaški vlak. \*a to pot se ni>so prišli zabavat v la lepi kraj: na \ seh obrazih j? iežola težka žalost, sleherno lice je bilo resno. Prišle so vse te množice, da izkažejo zadnjo čjst plemenitemu slovet.-skemn mladinoljubu . . . Le prezgodaj je prišla ura ločitve. V slovo je pevski zbor »LjuMjan-skega Zvonar, pomnožen z drugimi ljubljanskimi pevci, zapel prav v srce segajočo žalost inko »("sliši nas, gospodih. Nato st je je i pomikati po-grebni sy>re\od proti pokop^liščiT. Otvorila ga je požarna hramba z Vrhnike, ki je prišla korporativno: sledili so: Ljubljanski Sokol z zastavo. Kranjski Sokol z zastavo, Radovljiški Sokol z zastavo. Postojnski Sokol z zastavo, Sokol Ljubljana I., Sokol Ljubljana II., Ribniški Sokoi, Vrhniški Sokoi, pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« z zastavo, vrhniška »Čitalnica« z zastavo, »Društvo stroj, pomočnikov 7 Vrhnike« z zastavo. Društvo rokodel. pomočnikov^ z Vrhnike z zastavo. Za temi so sledili številni orekrasni venci, ki so jih darovati sorodstvo, prijateljske rodbine, društva in dr. Omenjamo le venec »Ciri 1-Metodove družbe«, venec -Vrhniškega Sokola«, -Čitalnice«, ^Gasilnega društva« itd. Nato je sledila duhovščina in za njo so mladeniči nesli rake v. Rak vi je sledila nepregledna množica žalnih gostov. Poleg srodstva smo posebno opazili deputacijo vodstva družbe sv. Cirila in Metoda: prvomestnil: Scne-kovič. notar Hudovernik in dv. Zer jav ter družbeni potovalni učitelj Beg in tajnik pisarne Berce; dalje J3 LISTEK. Svobodna. Spisal Ivo T r o š t. Tisočkrat si je želeia iz sedanje-na /apora nekdanje mladostne sreče. Življenje ji ni nudilo drugega nego • pijenje, zatajevanje, britkost, samo ♦ »I ob zavesri, da je kruto varana, ^vojo svobodno mladost, svež>st in živahnost je namreč poklonila Maksu astonj. Lagal je tedaj, grdo lagal, ko ji je obetal življenje posuto s cvet-em. Za vse, kar ji je obetal, ji sedaj ne more dati ničesar. Zastonj si je m krat zopet želela prejšnjo svobo-/-astonj u veljavi jen je svojih pra-ki jih je tako strogo zahtevala j«ma dozorevajoča mladost, njeno (ijno prekipevajoče telo. Kako, ko ii Makao ne more odvrniti n.česar: In vendar je zopet desegla svobodo, čulo jo je sicer gluho nebo. Poštarica je bila nekje na deželi, imovite rodbine, dobrih roditeljev, ki so hčerki lahko dovoljevali poleg -tanovske plače še obilne podpore, da si je oglodala svet, izpopolnila /nanje. Na vsaki večji narodni skupščini je brilirala v elegantni toaleti. 7, odličnim nastopom in prav vselej v izbrani družbi. Njena lepota in ob-•uem sigurnost v vsakršnem položaju sta.ji pridobivala povsod prijate- ljev in častilcev. Odlašali r^o .50 odlični ženini, hrepeneči po njenem denarju in njeni zunanjosti. Mamea se ni mogla odločiti ne za ženina, ne za svatbo. Starši in sorodniki so .jo karali, zakaj odlaša, ko vendar mladost beži, beži in se ne vrne nikdar. Ona jih je zavračala, da je življenje lepo samo v svobodi. Velika večina zakoncev se začne kesati, ko je svoboda že zapravljena — prepozno. Morda je slutila, kaj jo čaka; zakaj odlašala je tako dolgo, da je že preštevala leta, ko mine mladost in ji ostane samo svoboda. In venoar je življenje lepo samo v mladosti. Zakaj bi si ga ne privoščila. Na narodne skupščine vseli večjih prireditev v probnjo narodne zavesti je redno prihajal tudi profesor Makso Pavlic. Lep ni bil, da bi dekleta tiščala za njim in bi ga zavidno opazovale mlade ženske, tudi ne zgovoren in zabaven, ali trd i U so, da je vrlo naroden mož, od ločen, svobodoljuben, pošten in — petičen. Tudi on je bil še samec ter ugovarjal ne-voscljivcem v zakonskem jarmu, da je še vedno Ta s za sedmi zakrament. Povedal jim ?e: da mu zavidajo zlato svobodo, dočim so mu oni mtmigava 1 i o neznanih sladkostih — btatov-ščine sv. Lukcža, ki je bil baje tudi pošten zakonski mož in celo — pisatelj. Pavlic je trdil, da je zakon zato zadnji zakrament, da se lahko vsakdo večkrat premisli, če ga je vreden. V t4-m sta bila edina tudi z Marico. O neki priliki sta -i to priznala glasno in zaupno. Povedala sta še, d«i v zakonu ni denar poglavitni vir sreče. Za to je treba zadovoljnosti. Na letni skupščini naše šolske družbe je povedal profesor Pavlic sicer v pretrgan i h stavkih, toda v izbranih besedah strmečini zborovaloem, da nima narod in ne družba nič od tega, če mi na slavnostnih zborovanjih popijemo 10 buteljk več ali mani. Tudi ni posebne koristi, če se tu izusti 5 ali 6 govoranc v slavo domovini in Slovanom, sv. cerkvi in cesarju: za narod treba delati, še več: delivatt. Vsi so ploskali govorniku, ki je sprožil tako koristno idejo, najživahneje Marica Črničeva, zakaj tudi v tem se je popolnoma ujemala z govornikom. Zato so ga soglasno izvolili druibe-uim tajnikom za bodoče leto, in prva, ki mu je Čestitala na redkem odlikovanju in znaku zaupanja med slov. razumništvora, je bila zopet gospica Marica. Profesor je začel misliti, da ji je zares več kot drugi. Tudi ona ni mislila drugače o njem. Saj ata bila vedno enih misli. Ponudila se mu je, da mu hoče pomagati v tajniškem poslu, ko bo preobložen s težkim stanovskim delom. Rade volje je sprejel profesor Makso Pavlic ponudbo krasne čmooke domorodkinje. Takoj po završeni slavnostni skupščini se je začelo med njima bil v zastopstvu ravn. banke Slav i je Hribarja g. Vidmajer, dalje dež. poslanca dr. Oražen in Turk, ljubij obč. svetn. dr. Majaron, Lcnec, dr. Švigelj, okr. glavar v p. Lapajne, dv. svetnik dr. Ferjančič, tovarnar Jclovsek, prioiarij dr. Gregorie, notar Koma t ar, advokat dr. Tominšei: itd. Med damami so bile gospe dr. Tavčarjeva, lir. Majaronova, Hudo-vernikova, pl. Trnkoczvjeva, Sadni-karjeva in dr. Krati t ova iz Kamnika itd. Zastopane so bile nešteviine podružnice »Ciril-Metodove družbe« iz Kranjske, Primorske ne Štajerske. Vseh udeležnikov yx>greba je bilo mucgo nad tisoč. Sprevod je dospel polagoma na pokopališče, ki je bilo to pot za vse nešteviine pogreboe kar premajhno. Krsto so zanesli najprej v cerkvico, kjer je »Ljubljanski Zvon« zapel vKmd zvezdami«. Po cerkvenih ceremonijah so nato položili rakev v grob; nad njim je spregovoril prvoLuestnik »Družbe s%\ Cirila in Metoda« nekako bedeče: »Solza žalosti se mi strinja v očesu, ko stojim nad odprtim grobom moža, kateremu sem še pred nekaterimi leti bil na gimnaziji učitelj in ravnatelj. Pokojnik je bil marljiv in priden in s svojo marljivostjo si je pridobil imetje. Premoženja pa ni užival sam, ni ga porabil niti da bi si krepčal svoje rahlo zdravje. Dclai je not* in dan, da je zapustil slovenski deci v resnici kraljevski dar. Nobeno slovensko društvo, aobena korporacija ni doslej še dobila takega daru. Ta dar je namenjen deci, da se izobrazi na jK>Jlagi materinskega jezika. Danes vidimo ostuden prizor, da se otroci v šolah uče tujega jezik*, da potem zasramujejo svoj rodni jezik iu mater ki jih je tega jezika učila. Kolika žalost za slovensko mater, ki jo zasramujejo lastni otroci! »Družba sv. Cirila in Metoda« bo ustanavljala z tega dam šole in vrtce in bo v njih učila slovenske otroke slovenske besede. Ti, pa dragi pokojnik, počivaj v miru, saj boš počival v tej blagri zavesti, da Ti bo hvaležen še pozne, pozne čase slovenski narod. Naj bi bil Tvoj blagi čin v spodbudo nam in v korist slovenski deci.« Govor prvomestnika je napravil na navzoče res globok vtis in menda ga ni bilo očesa, ki bi ne bilo v tem trenutku ostalo suho. Slednjič je zapel »Ljubljanski Zvon« žalostin-ko »Blagor mu, ki se spočije«, nato pa se je pokopališče počasi izpraznilo. Omenimo naj, da je ves sprevod v resnici prav okusno aranžiral domači »Prvi slovenski pogrebni za vod« v Ljubljani. Tam torej na samotnem pokopališču ob beli cerkvici počiva sedaj to zlato slovensko srce, ki je vsega svojega truda in dela plodove daroval;; slovenski mladini, ki ji grozi potuj čenje. Naj bi iz tega groba vzkliki vsepovsod nova vnema in novo navdušenje za našo slovensko stvar, naj bi se vzbudila »slovenščina cela« in spoznala kje je njen cilj, kod naj gre njena pot, naj bi sprevidela, kakor je sprevidel blagi pokojnik, da jc v naši mladini naš up in naša prihodnost: da so nam vzeli vse, če so nam vzel i deco. Delajmo s podvojenimi silami, da se to nikdar ne zgodil Iz parlamenta. Seja poslanske zbornice. — Biener-t hov govor. — Stališče »Slovanska Enote«. — Malik o Slovencih. V včerajšnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o proračunu. Debata je bila zanimiva predvsem zato, ker sta izpregovorila ministrski predsednik in pa posl. Kramar. — Baron Bienerth je v začetku svojega govora omenjal važnost proračuna. Nato pa je govoril o vladuih namenih in ciljih. Dejal je, da si vlada prizadeva, ublažiti narodnostna* nasprotja z nepristranskim postopanjem. Vlada dosedanjega pota ne bo zapustila, četudi se morda spremene osebe. Bienerth konstatira, da so se nasprotja nied Cehi in Nemci na Češkem razbistrila in da je stopilo stvarno razmišlje nje v ospredje. Na vseh straneh prevladuje prepričanje, da narodnostni konflikti ne smejo trajno ovirati dela v parlamentu, če bodo premagane prve in najtežavnejše etape, bodo kmalu padle vse ovire. — Par lament ima tudi v tem zasedanju važne naloge: starostno in invalidni1 zavarovanje, ureditev financ (zvišanje dohodkov in znižanje izdatkov) in reorganizacijo železniške uprave. Ministrski predsednik opozarja na predlogo glede laške pravne fakultete. K sklepu omenja provizorično reformo opravilnika in poudarja potrebo, sestaviti nov definitiven opra-vilnik. — Za ministrskim predsednikom je povzel besedo dr. Kramar. Izjavil jc, da nima »Slovanska Enota« nobenega povoda, spreminjati uradno narodno dopisovanje, še preti letom se je spremenilo v sladko priznanje srčne tajnostitki je bila obema že davno znana. Edina povsod in vselej, edina sta bila tudi v tem. Kdo naj jima moti ali celo krati srečo t Meseca majuika, torej še preti I veliko skupščino sta prejela aa medsebojno sporazumnost še cerkveni blagoslov. S tem je dobila mlada zakonska sreča peroti in odhitel a z njima preko morja v Benetke, Rim in še nižje doli v deželo pomaranč, limon, polente in pelagre. Celo na Vezuv sta šla pogledat peklenski dimnik, da bi slišala, kako se ero na peklenskem dnu v veliko veselje pravovernih kristijanov in vseh hudičev — kar celega sveta liberalci. Šumelo JfeV žrelih in sikalo, kakor v daljavo se izgubljajoči brzo-vlak. Makso je razlagal svoji ne preveč lahkoverni ženici, da mora biti po teh glasovih sodeč pekel zelo zelo globoko pod njima, zakaj sicer bi moral spoznati nekaj znanih grešnikov že po glasn. Marica se je temu razlaganju prav srčkano smejala, se pritisnila k svojemu Maksu ter rotrdi-la, da jo je groza tu doli sikajocih glasov, kadeče se sopare in raznih plinov. Kaj če se strese zemlja in ju zasuje z lavo? Profesor je pogorel s peklom in liberalci. Danes prvič nista bila edina v nazorih. Ne posebno zadovoljna s tem dogodkom st« se vrnila v neapeljsko okolico. Ob zahajajočem solncu sta stala tisti večer na terasi m opazovala morje, opazovala krasno v bagru večerne zarje se kopajoče mesto. »Marica predraga, tukaj je ze* meljski raj«, dahne profesor in pristavi, da sta danes videla »Napol i poi Mori«. Potem se je nasmehnil hoteč ironizirati laški izrek, ki uier-da izraža: poglej Neapelj, potem umri: videl si zadosti. Opozoril je svojo Marico, kako so hudomušneži, kakor povsodv<, zasukali pomen reka od Neaplja na malo, ravno mestece Mori pod Vezuvom. To mora potnik, hiteč iz Neaplja na Vezuv, preiti. Tako vidi najprej Neapelj, potem Mori, seveda tudi razliko med obema. Pavlic je dobro čutil io premembo, dobro mu je del topli morski zrak. zakaj njegova prsa so bila zelo ob čntljiva. Profesor Pavlic je bil namreč po svojem prepričanju pošten katoličan, prav kakor se spodobi. Imel je pa tudi nekaj človeških lastnosti. Med temi je bila poglavitna, da se ni'branil božje kapljice, in druga, ne manjša, da je ob posnemanju prvega pijanca, očeta Noeta, tudi neprenehoma kadil močne smotke, cesar očak Noe gotovo ni počenjal, najsi tndi trde zopet drugi hudomušne«, da je Noe tobak zažigal — (seveda z ieplenkami, ki niso bile družbe sv C. in M.) ko je barko delal. (Dalje pr1ho4ajt6.> tvoje stališče nasproti vladi. Največja zapreka pozitivnemu deln v zbornici je sedanji sistem vlade. Doslej so vsaj Nemci bili prijatelji te-«ra sistema, sedaj pa so tudi Neiuei odpovedali Bienerthu službo. Pogajati se bo moral z njuni, da jih zopet pridobi. Slovani niso nasprotni narodnostnemu sprazumu, akoravno so izjavili, da odklanjajo Bienertho-ve jezikovne predloge, temveč si žele razgovorov o problemu narodnostnih prepirov. Vlada pa je poslala k pogajanjem na Češko ministra ISehreinerja, kar gotovo ni bilo dobro. Govornik se peca z razmerami v Češkem deželnem zboru in preide na svoje potovanje v Petrograd; izjavlja, da stvar vendar ni tako strahovita,, kakor vpijejo Nemci, govoril je tam o avstrijski notranji politiki in o češkem nacionalizmu. Čehi poznajo le češki patriotizem, drugega ne. Novoslovanstvo ne zasleduje dr-žavnopolitČnib ciljev. Kritizira postopanje vlade proti Jugoslovanom. Srbi so iskali po cela stoletja v Avstriji zavetišča, s Friedjuugovimi procesi pa se ne dela državna politika. Čehi se bore proti temu sistemu, ki ga vlada vzdržuje proti celim narodom. Posl. StolzI polemizira z dr. Kramafem. Pravi, da morajo Nemci v interesu države skrbeti, da Avstrija ne postane slovanska država. — Zbornica nato pride k razpravi o Grafenauerjevem nujnem predlogu. Posl. Malik je govoril o razmerah na Koroškem. Trdil je, da Slovenci nemškimi uradniki čisto dobro izhajajo. Tu pa pride sloveu>ki advokat in začne slovensko govoriti z uradnikom, ki slovensko ne zna. T'radnika naznanijo, in cela državna afera na&tane iz. stvari. Govornik pravi, da pogosto prihajajo slovenski prosilci za službe s samimi iz-vrstnimi redovi v spričevalih, nazadnje pa se pokaže, da niti nemško ne znajo. Malik začne govoriti na tak način, da vzbudi pri Čehih in Slovencih veliko ogorčenje. Nemir je trajal precej časa. Slednjič Malik izživlja Nemce, naj bodo složni. Branibni minister naznanja, da bil rekrutni kontingent >ankeijo-i iran. Posl. Hribar je vložil interpelacijo zaradi postopanja uradnikov na celovškem kolodvoru proti slovenskim popotnikom. Prihodnja seja danes ob 11. do-noldne. Gosposka zbornica- — Rekrutna predlojra. Gosposka zbornica je v včerajšnji svoji seji rešila rekmrno predlogo v drugem in tretjem branju. "Debata j^ bi!3 deloma prav interesantna. Grof Latour je govoril za T'usko - avstrijsko prijateljstvo, pa na podla tri avstrijsko - nem-k^ara prijateljstva. Tudi o dalmatinskih železnicah se je govorilo. Minister "VVrha je povedal, da so od avstrijska strani končane vse predpriprave za železnico Novo me-to - Metlika in Ogulin - Knin. Dnevne vesti E Sedaj pa vemo! Po skoro šti-? i tedenskem molku se je * SJovsnec" včeraj vendarle ojunaeil ter spregovoril o eni izmed številnih škofovih afer. ki smo jih razkrili v zadnjem času. Da se »Slovenčeva^ gospoda pripravlja na odgovor, smo ^pdeli že pred tednom. Toda dan je prešel za dnevom, a odgovora Še vendar ni Mlo. Mislili smo: Gospoda se hočejo tako temeljito pripraviti, da nam bodo dali tak odgovor, ki bo nam kar sapo zaprl. A doživeli smo veliko razočaranje. Mesto stvarnega, na dejstva uprtega odgovora, kakršnega bi stvar v interesu javnosti in škofa samega zaslužila, so nanizali v svoji notici kup malookusnih psovk, obrabljenih fraz in papirnatih groženj, misleč, da bodo s tem spravili resnico s 6veta ter oprali škofa pred javnostjo. — >/SIovenec« piše dobesedno: »Niti ena beseda v tozadevnih -Narodovih« napadih ni resnična, vse j*- zlagano." — Jemljemo to »Slovencevo« zatrdilo na znanje, nasvetovali pa bi gospodom -SJoveneevim« urednikom, da bi se bili preje nekoliko natančneje informirali, predno so napisali to kategorično trditev. Ce bi se bili informirali, potem bi bili izvedeli, da toži škofa Antona Bonaventuro korator umobolne Marije Rozmanove radi hranilne knjižice in zavarovalne police in da je bil škof par dni po svojem povratku Iz Rima, zaslišan v tej stvari pred sodiščem v Idriji. In če je >'Sloveneu« ta stvar znana, domne-tamo, da mu je znana prav dobro, kako je mogel potem zapisati zatrdilo: »Niti ena beseda v tozadevnih »Narodovih« napadih ni resnična, vse je zlagano«?! Na kateri strani, častivredna* »Slovenceva« gospoda, je laž? Ali je laž tudi vest o Rozmanovem, s cekini opremljenem šopku, ali je laž tudi razkritje o škofove«* polmllijonskem posojila, ki ga j« kalnih poslancev Antena furl proti 1% obrestevaajuT — Zakaj si »Slovenec« o tak stvareh ne mpa orhniti niti besedice* Eakaj tadi tega ne proglaša za lait Tudi okrog afera Mazelle kodi škofovo glasilo, kakor maček okrog vrele kaše. Pogreva samo stare laži, da je bil Mazelle baje is službe odpnlEen, dasi je Mazelle že pred meseci poslanemu »Slovencu« s nepobitnim! dejstvi dokazal, da so vse »Slovenceve« trditve glede njegove osebe lainjive in po iignorijaneki navadi infernal-no - zlobno zavite. Naj »Slovenec« le pride s svojimi zagroženimi razkritji glede Mazelle t a, Mazelle se teb razkritij ni malo ne boji. Pri tej priliki pa naj šeuklavški gospodje tudi pojasne, na kak način je prišel deželni glavar Fran Suklje do svojega državnozborskega mandata? Naj odkrito in brez ovinkov povedo, ali so resnična razkritja našega lista 0 aferi Pattav - dr. Slejko - Mazelle-Leban? — Ko nam klerikalci na vsa ta vprašanja odgovore potem se bomo pomenili še o nekaterih drugih stvareh, ki se tudi čakajo na — pojasnilo! 4- Kadar so klerikalci v stiskah vočigled kakih naših razkritij, ta krat vedno kličejo po dr. Tavčarju ter ga rolo in mu groze, naj prepreči v »Slovenskem Narodu*« klerikalcem neljuba razkritja. Včerajšnji Slovenec« piše doslovno: ->Pozivljemo dr. Tavčarja, da. te m tam ne laži takoj slovesno v 'Narodu« prekliče, v nasprotnem slučaju prosimo naše poslance, da pri prvi priliki v deželnem zboru izvajajo proti dr. Tavčarju take posledic*', kakršne naj proti vsakemu, ki. ako tudi le pasivno podpira take laži!« L'aramba, to je strahovita grožnja! Toda kolikor poznamo dr. Tavčarja. «e pri možeh, kakršen je on. s takimi grožnjami preklicano malo opravi. Dokažite, gospoda. 7 repohitnimi, nad vsak dvom zvišeni-mi podatki, <\a so »Narodova* razkritja neosnovana, pa bo dr. Tavčar kot mož in noštenjak prvi, ki bo velel, da se naj eventualno storjena krivica popravi! Dokler pa bodo »Narodove -dažv- take. kakor v aferi s Podmolniškim gozdom, ko se »Slovence- tudi pridušal, da so naša razkritja lazujiva t*»r klical na po moč dr. Tavčarja, dotlej uaj klerikalno glasilo le opusti neumestne apele na dr. Tavčarja! »Slovenski Narod« služi javnosti in v interes.: te javnosti je, da se razkrivajo tudi :ake stvari, o katerih bi klerikalci za življenje radi, da bi ostale prikrite s plaščem — krščanske ljubezni, ki pa je sami ne p »znajo, dasi zahtevajo, da bi jo naj drugi poznali. 4- »Slovenec« je dobil krče zaradi ogromne zapuščine, ki jo je podaril družbi -v. Cirila in Metoda nepozabni me - u slovenskega naroda, g. Karel Kotnik. Pred par tedni je še »Slovenec* proglašal: »Ciriimetc-lanja« je prut i narodna in *trup za narodno idejo. Sedaj pa piše o ten. zirodovinskero volilu: ->S tem je storil (blagi pokojnik) boljše delo, kakor ako bi ',apustil to svoto v kak? druge namene liberalne stranke Prepričani smo, da ga je vodil pri tem nlemenit namen.« Tedaj vendar ni blagi pokojnik podprl proti irodno stvar in strun, za narodno u?< -o. Pri -Slovencu«, oziroma v strank imajo moralnega mažka. Mesto prekletstva nad družbo je prišel blagoslov Blagi pokojnik se je za tako ogromi o volilo gotovo odloMl le vsled »Si ivenče-ve« gonje proti družbi. Z nar.- mu je 1 udi bilo, kako surovo je odslovil on-ilotni dekan lani družbenega odposlanca. Kričal je kot predsednik podružnice: »Nočem ničesar slišati o družbi.« Odkar nismo več farji (ipsi-sima verba) zraven, ni več bogoslova. Povsod ste topen i (Ptuj) in pw se vam zgodi.« — Sedaj pa tak blagoslov iz njegove župnije. Zavistncžem je iz kože skotiti. -4- Imenovanje. C. kr. s*ai*bni pristav Ivan M a rek je imenovan za o. kr. inženirja v državni stavbni službi za Kranjsko. — Slovensko deželno gledališče. Iz pisarne: Danes zvečer se vrši izven abonnementa benefična predstava za g. kapelnika Hi!. B e n i š k n ter se vprizori prvič v sezoni melodM bosrata in orkestralno velezanitnivo uglasbena opereta Suppčjeva »Donna Juanlta«. Po svoji glasbeni strani nadkriljnje ta opereta marsikatero moderno opereto; zbori v »Donni Ju-aniti« so pompozni in vsi finali zelo efektni, solisti pa imajo izredno hvaležne vlocre. Zlasti gdč. Hadrboloeva ima veliko in krasno vlogo zvitosega-vega kadeta, poleg nje g. TliČić, g. Povhe, gdč. Tbalerjeva, ga. Bukšeko-va, g. Motejl in g. Boh os lav. Prekraa na. mestoma operna glasba v tej opereti, veselo dajanje in izborne vloge naj bi z ozirom na namen današnje predstave, ki sa vrši v korist vzorne m« kaoelniku, privabila Čim najvefc občinstva ? — CirHmetodarija v pomladni flori. Omizje pri Ančniku v Soodnji Šiški Ciril - Metodovi družbi, da lažje prenese plačilo obresti državi, ki bo pri veličini Kotnikovega spo- odvzela pi najin dal valo 7 K. Slovenci, malte tisa* pa* mlttjsna kron!!! — Veselo omizje na voglu Jenkove ulice, nabralo za Čiri Ime todarijo 4 K pod geslom: »Janez -Filipini je v Vodnset prišel, — pa se zrn Mioo vneslo Je vnel, — ko se je penila v čaši pijača, — pala za družbo je tudi dvojača, — Temelj milijona je Kotnik padal, — J se štiri je kronce dodal.« — vek. V zadnjem izkaza bramboveev družbe sv. Cirila in Metoda sta bila izkazana tudi dva kamna krožka magistratnih uradnikov. Ta dva krožka sta plačala vsak znesek 200 kron, ki se šteje samo med pokrovi, teljniao, — »Slovencev«« Ciril met oda rija rodi še vedno sadove. G. Jos. Bole 9 Reke je izročil 25 K družbi sv. Cirila 1 in Metoda mesto venca na krsto umrlemu mecenu slovenskemu g. Karel a Kotniku in izjavil obenem svoja ogorčenje radi »Slovenčevega« napada. —- Nabiralnik v trnovskem žup-uišču v Ljubljani je dal 16 K. — Zal ski podružnici brzo javi jata: »Blag i o trajen spomin največjemu slovenske-mu rodoljubu in mecenu rajnemu g. Kareln Kotniku na Vrhniki.« — Hvala! — Narodna delavska organizacij ja je bila tudi zastopana po vee od po slane i h pri pogrebu velikega slovenskega dobrotnika Kareja Kotnika Narodno delavstvo je s tem pokazalo, da ve ceniti veliki pomen družl>enih Šol za slovensko delavstvo sploh, posebno še na obmejnih krajih, kjer napolnjujejo t.> šole večini otroci slov. delavstva, — »Dolenjski fant« je poslal iz Mokronoga za »C iri I m etodarijo « 000 postnih znamk, katere bo družba prav lahko raz pečal a, k« r je mnogo takih, ki se zelo redkokdaj rab?jo. Znamke so lepo sortirane v zavojih; vsak zavoj je prelepi jen s koiekoni >Ptuj«. Hvala »dolenjskemu fantu«! Naj bi dobil mnogo posnemalcev! — Kranjski deželni odbor in uroetništvn. *>Slovenec« je prinesel eianek o umetniškem svetu, kjer piše: ^Narod, ki nima svoje umetnosti, ni dosegel one višine v svojem razvo-ju, da bi se mogel prištevati med kulturne narode.« Da postane nar nr-rod kulturen ter pokaže svetu svojo umetnost je kupil deželni odbor z.% deželno umetniško galerijo slike treh hrvaških slikarjev, med njimi Rašt-ee »Križev pot v Begunjah«. Domači umetniki pa naj nadalje stradajo. Dif ficile est ... — Društvo »Pravnik« v Ljubljani je v XV. zvezku izdalo sedmo knjižico svoje Poljudne pravne knjižnice. Kakor njene prednice, tako tudi ta knjiga prinaša predpise, ki so i važni vsakomur, namreč: I. Županstvom izročena sodna opravila v zapuščinskih in varstvenih stvareh. II. Javne dražba zemljišč in premičnin, ki se vrše kai pogosto pri nas. III. | Odstotek za uboge pri javnih draž- t bab. — Poučna knjižica stane samo j 40 v in se dobiva po knjigarnah. Isto društvo izda že meseca marca t. 1. obširno knjigo »o nespornem sod« stvu«, v kateri so vsi predpisi o no-tarstvn, o zapuščinskih iu varstvenih stvareh, o denarju in r'rugih stvareh, ki se branijo pri sodiščih ter sploh o vsem. kar je s tem v zvezi. Knjiga bo imela čez 600 streui ter bo veljala v platno vezana 7 K, predpis č.niki pa jo dobe za 5 K 26 v. če ta znesek pošljejo do 15. marca t. 1. naravnost društvu »Pravnik« v Ljubljano. — Društvo »Pravnik«. Gospod okrajni sodnik dr. Fr. M o h o r i č bo v petek, dne 3. t. m. ob 6. zvečer ▼ jnstični palači (razpravna dvorana št. 123) nadaljeval svoje predavanje -O kaznivih dejanjih zoper čast po predosnutku kazenskega zakona is 1. 1909«. Povabljeni so dmštveniki i u vsi, ki se za predmet zanimajo. Po predavanju bo društveni sestanek v ^Narodnem domu«. — Odbor društva »Pravnik«. — »Svobodna Misel«. Letnik IV. prične izhajati s 1.5. marcem in sicer izide dvojna številka. — Koncert »Glasbene Matice«. Izmed slovenskih skladateljev, katerih nove, veleznamenite skladbe se bodo na tem koncertu prvič izvajale, je v prvi vrsti imenovati g. P. Hu-golina Sat t ne rja. Pri Gregorčičevi slavnosti se je izvajala njegova »O nevihti z največjim uspehom. Sedaj pa prideta na vrsto dve novi veliki skladbi, »Naš narodni dom« in »Jeftejeva prisega«. Prva je samostojen, široko raspleten, vzneser. mešan zbor a capella, poln energije, navdušenja in miline in zahteva veliko izobraženost zbora. Duhovita in veličastna skladba se pridružuje onim najboljšim slovenskim skladbam, ki imajo vrednost tndi v svetovni glasbeni literaturi. Gregorčičeve navdušena kssnds v našem narodnem domn no popolnoma kongenijalno izražena v glasbenem ozira. Skladateljevo največje dosedanje dalo na je »Jeftejeva prisega«, zloženo za mešan zbor, soli in velik orkester, in traja nekako 25 minut. Ta skladba je najveselejši pojav v naši sedanji glasbeni dobi. Slovenci doeedaj nfev imnii na razpolago mnogo veli r, globoko zamišljenih, koncertnih lahko jih štejemo na prrtc i poskus je bil K. Mačkov »Kdo , potem Ipavčat »Kdo je «, nato skladbe: Foemorjev »Vodnikov venec«, Foeraterjeva »Domovini«, LajeviČeva »Gozdna samota«, iToersterjeva »Turki na Sloviej«; kot sedma se jim sedaj pridružuje Sattnerjeva »Jeftejeva prisega*, ki na čudovito občuten in globoko zamišljen načn izraža vso lepoto in tragično vsebino krasna Gregorčičeve balade. Podrobno o njej in o drugih skladbah prihodnjič. — Društvo slav. profesorjev priredi v soboto, dne 5. sušca ob 8 zvečer prijateljski sestanek v hotelu »Štrukelj« Kolodvorska ulica. Referira g. A. Južnič o Lehmanovem sestavku: »Die Bewegungsfreiheit auf der Oberstufe der hoheren Schulen«. — Odbor. — Društvo delovodij in industrijskih uradnikov ima v nedeljo 6. marca ob 6. zvečer v društveni sobi mesečno zborovanje. Med drugimi točkami dnevnega reda, je poročilo delegata okrajnega društvenega zborovanja na Jesenicah. Ker je »o poročilo za vse gg. člane zelo važno, se torej vsi opozorijo, da se gotovo udeležijo tega zborovanja. — Dr. Boris Zamik se bo habilitira! na xvurzburški univerzi. Zagovarjal bo na svojem nastopnem predavanju, ki bo dne 7. marca v vfeučiliški avli, med drugim sledeče stavke: V prirodi ni nobene prikazni, katero bi morali razlagati z vitalizmom. Ob zgodovini prirodnih znanosti spoznamo resničnost fizikalno - kemičnega pojmovanja živ-Ijenskih procesov. Nobeno dejstvo ne stoji v navskrižju s selekcijsko teorijo. Niti v morfologičnem niti v fiziologičnem oziru ni ostre meje med najnižjimi živalmi in rastlinami. Prednikov sesalcev ne smemo iskati v skupni repfilij, temveč moramo odvajati sesalce in sanropside od ene skupne praoblike. Mlademu učenjaku-rojaku prav iskreno čestitamo. — Društvo slov. trg. sotri»dni-kov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani poživlja vse svojo člane, organizirane trg. nastavi je net, da se sigurno udeleže velepomembnega sestanka, kateri se vrši dne 5. t. m. točno ob pol 9 zvečer v hotelu »Ilirija«. — Iz Simon Gregorčičeve javne ljudske knjižnice se je izposodilo meseca februarja 2434 knjig. 249 več ko meseca januarja in 848 več, kakor meseca februarja l. 1909. — Največ se je izposodilo 1. dne 168 knjig in najmanj pa 17. februarja 56 knjig. Povprečno se je vsak dan izposodilo 105 knjig. Novih legitimacij se je izdalo meseca februarja 56. Skupno število vseh obiskovalcev znaša koncem februarja 1146. — Knjižnici je prirastlo v celem 75 novih knjig, in sicer 44 slovenskih, 26 nemških in 5 hrvaških. — Število vseh knjig v knjižnici je 2963. — Na domačih tleh zaslužek domaČim stavbeuikom. Bliža se spomlad. Povsod po naših mestih, trgih in vaseh se bo marsikaj zidalo, ta bo postavil novo poslopje, drugi bo kaj popravil ali nrezidal ... Z Iastavi-cami vred prišli bodo zopet v deželo italijanski stavbeniki in pripeljali seboj italijanskih delavcev. Ako bi ne bilo domačih ljudi tc stroke, bi uič ne ugovarjali, da se zaslužek na-klanja tujcem in največ inozemcem, toda resnica je, da imamo dovolj velikih in malih stavbenikov na Kranjskem in na Primorskem. Kar znajo Italijani, to znajo in še več in bolje domačini, naj se torej zaslužek daje tem. »Sokol« v Spodnji Šiški je na svojem prijateljskem sestanku preteklo nedeljo sklenil ustanoviti samostojno društvo, kojega namen bodi zgradba sokoiskega doma v Spodnji Šiški. Sestanek bil je številno obiskan. Z navdušenjem so pričujoči sledili izvajanjem predlagateljev in soglasno se je sklenilo ustanoviti društvo, katero na.t ima namen čim najhitreje pripraviti, da se uresniči, da dobi Šiška svoj dom. v katerem se bodo mogla razvijati vsa narodna društva. Je pa tudi skrajni čas, da se v Šiški prične temeljiteje delati na narodnem polju, nego se je do sedaj. Narodni naši sovražniki so to brezbrižnost našo izrabili ter delajo z vsemi močmi na to, da si postojanko v Spodnji Šiški utrdijo. V prvi vrsti je pa potreba, da sc da Sokolu zavetišče za čas, ko ga bodo razmere v Šiški prisilile, da se bode moral izseliti iz sedanje telovadnice. Vse to je napotilo Sokola v Spodnji Šiški, da je začel s predpripravami že sedaj in da bode pripravljen stal na straži. Predsednikom društva za 7gradbo Sokoiskega doma v Spodnji SiSki j# bil izvoljen brat Josip Seidl. Pri-pravljalnamn odboru in njega predsedniku kličemo, neustrašeno pričm delo, da se čim najhitreje uresniči, da dobi Šiška zavetišče, kjer naj se zbirajo in utrjujejo narodna društva. Na »darl Moška in senate podružnica družbe sv. Cirila ta Metoda za občino Moste vabi najvljudneje vse člane in somišljenike na prvi redni občni Zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 6. marca t. 1. ob pol 4. popoldne v gostilni g. J. Novaka podomače pri Trčku, Moste št. 37. Odbor prosi za mnogobrojno udeležbo, ker so prav točke na dnevnem redu. Ce ne bi bil občni zbor v omenjenem času sklepčen, se vrši pol ure kasneje drugi, brez ozira na število članov. Debela redke v, 25 cm v premeru, zraste iz semena, ki ga prodaja Matija Tomšič v Vevčah. Občinski odbor idrijski je imel v torek 1.1, m. sejo, b kateri je došlo 22 odbornikov. Zupan Josip Šepeta-vec je po konstatiranju sklej/čnosti poročal, kaj s*? je ukrenilo glede odprave grabelj in zboljšanja skrajno neugodnib poštnih razmer v Idriji. V zadevi »grabelj« se je predložila poljedelskemu ministru obširna spomenica in sta poslanca Hribar in Gostinčar interpelirala v poslanski zbornici. V občinsko zvezo se sprejme 11 prosilcev s 53 osebami. Računski zaključek mestne hranilnic za 1. 1909 se odobri. O grad bi nove klavnice na ukaz deželne vlade obširno in zanimivo poroča svetovalec Dragotin Lapajne in se končno pu daljši debati sprejme predlog stavbnega odseka, ki se glasi: županstvu se naroča, da da najprej napraviti načrte in proračun glede stavbišča in naprosi deželno vlado, da pošlje vzorne načrte, oziroma naj določno izjavi, kaj vse zahteva pri morebitni novi klavnici. Kaj je bilo zlasti zanimivo v rM^roce val cevem poročilu! Dejstvo, da je deželni odbor na Os-waldovo pritožbo črtal iz proračuna za leto 1908 3a novo klavnico določeno postavko J0.000 K, danes pa rav noisti deželni odbor sam nasvetu;/ občini posojilo za novo klavnico, torej sam sebe desavouira. Sedaj je to-raj deželni odbor sam obsodil svoje strankarsko jiostopanje in Osvvaldo-vo hudobnost! Za nas lepo zadoščenje! Kdo bi mislil, da bo tako bitm prišlo! Prav tako se je razvila dolg;, debata o ponudbi stavbne in kreditne zadruge za nakup sveta v svrho naprave nove ceste čez večjo parcel « v Grapi, ki se namerava pareenrari za tako nujno potrebna stavbišča v Idriji. Zadevo je v imenu stavbnega odseka izborno utemeljeval predsednik Drag. Lapajne, ki je stavil predlog: mestni za stop v principu sprejema ponndbo stavbne in kreditne zadruge, zahteva pa, da predloži zadruga natančen parcelacijski načn, da ga stavbni odsek potrdi. Županstvo se pooblašča, da v tem pogledu v sporazumu s stavbnim odsekom vse potrebno ukrene. Za predlog je glasovalo 15 odbornikov, proti .->. Pripominjamo, da je zadruga ponudila občini svet po 3 K za m*, torei r»o najugodnejši ceni. Ponudba I. Makučeve se sprejme v toliko, da je občina pripravljena prezid ati podporno zidišče v svrho razširjenja ceste K realki, če posestnica dotični svet brezplačno odstopi občini. V imenu ubožnega odseka poroča od bornu Fran Kobal. Vzprejmejo se predlogi, da se odda stanovanje v mestni ubožnici v najem novemu okrožnemu zdravniku za letno najemščino 400 kron, redne mesečne podpore se dovolijo rudarski vdovi Frančiški Lapajne po 5 K in Frančiški Bajt po 3 krone. Med slučajnostmi se sprejme predlog odbornika Tavzesa za podržavljenje poštnega urada v Idriji in odgovarja župan na več internelaci.'. na kar se zaključi skoraj dve uri trajajočo sejo. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Po stari šegi in navadi. Stara navada v pobožnih farab na Kranjskem in drugod je, da mladina kaj rada obhaja velike praznike z vinom in pretepu Zvesto uda-ni tej navadi so se na sveti večer 14 do 201etni fantje iz fare Št. Vid pri Zatičini do dobrega upijanili in šli k polnočnici. Po polnočnici jc prišlo do izzivalnega prerekanja in korajžuega pretepa in pri tej priliki je udaril 20-letni Jernej Pajk Antona Voščaka po glavi s polenom, hotec ga lahko po-škoditi, a ga ni mogel, ker je ire.el VošČak pretrd m močan klobuk. Pae pa je dobil 171etni Janez Petan od 14-letnega Franca Štruca na vratu vrez-nino z nožem in na glavi od nekega še dve lahki poškodbi, ki jib je pa zanemarjal in vsled tega umrl na za-strupljenju krvi dne 13. januarja t. 1. Ker se je ranjki napram pričam večkrat ne vsem enako izrazil, da ga je udaril Jernej Pajk% je ta sedel sedaj na zatožni klopi pred porotniki radi hudodelstva uboja. Jernej Pajk prizna, da je udaril Petana z zaprtim žepnim nožem po glavi. Obtoženec Jernej Pajk ;e bil oproščen hudodelstva uboja in obsojen na 8 dni zaporu radi lahke telesne poškodbe. Primanje. Deželni predsednik j« podelil člann ^Prostovoljnega gasilnega društva« v Toplicah g. Ivanu Sobarju za njegovo 251etno uspešito delovanje v gasilnem društvu, Častno svetinjo. »Sokol« t Hrastnlku-Sv. Kriz ima evo) redni obte! zbor v nedeljo, dne 16. t. m. ob &. zvečer t dvorani brata Bučarja. Ta občni zbor as vrsi na podlagi premenjenih pravil, katera so bila še-le v zadnjem času odobrena in se radi tega zborovanje ni moglo preje vršiti. Umrl je 22. t. m. v Ilirski Bistrici po dolgotrajni in mučni bolezni gospod Andrej Kregar, posestnik in gostilničar. Pokojnik je bil vrl narodnjak in še eden starih vojakov, ki se je pod Radeckim L 1848. bojeval v Italiji. Bodi mu blag spomin! Obsojeni Nemci. Znano je še, kako so meseca septembra lanskega leta divjali na Zidanem mostu bre-žeški turnerji, ko so se vračali Sokoli iz Hrastnika. Takrat so Nemci tudi streljali, tako da so bili ljudje na kolodvoru v največji nevarnosti. Hčerka železniškega čuvaja je bila tudi v resnici zadeta, tako da nasledke dotične jmškodbe še danes čuti. Takrat so nemški listi zagnali v svet, da so napadali in streljali Sokoli. Pretekli petek se je vršila pri okrajnem sodišču v Brežicah glavna razprava proti znanim nemškim razgrajačem. Obsojeni so bili: brivec Pai-dasch na 14 dni zapora, dva trgovska pomočnika Matheisova in sicer eden na 24 ur zapora, eden na 20 K globe in zalagatelj Gotzovega piva Biebcr na 70 K globe. Seveda rodajalnieo z mlekom in mlečnimi /delki. Slovensko gledališče v Mariboru. Dne 6. sušca t. 1. se uprizori štiri-dejanska burka s petjem »Šivilja«, ^jer gostujeta člana slov. dež. gledališča ljubljanskega gdč. Thalerjeva in g. Povhe. To je drugo gostovanje naših umetnikov na našem odru. in kakor sta pri »On in njegova sestram s privlačno močjo napolnila dvorano r, občinstvom, katero jima je navdušeno ploskalo, tako bode i sedaj vse hitelo gledat naša umetnika. Poseb-uo se opozarja na kuplete, ki v> kaj šaljive \>ebine. Začetek predstave je točno ob pol 8. Pri predstavi svira •Slov. godbeni orkester spri s *vojo ljubico, neko omoženo žensko, 231etni delavec Maks Friznik iz Pre-talja. Porinil si je pred njenimi očmi pilo v srce. Kaj vse ljubezen stri! Zaprli so v Trstu 481etnega čevljarja Josipa Umeka iz Ljubljane, zdaj >tanujočega v Trstu, ker je pretepal >vojo ženo. Divjaški mož je že pred kakim osmimi leti izbil svoji £eni oko in zdaj ji je grozil, da ji izbije še drugo. Amerikanske novice. V Bridge-portn v Ohio se je ponesrečil I. Krater s Kočevskega. V rudokopu je oadlo nanj toliko kamenja, da je bil takoj mrtev. Gosti Inlčarska zadružna pivovarna. V torek. 2. sušca. se je vršila plenarna seja pripraljalnega odbora r,a ustanovitev gostilničarske zadružne pivovarne, ki je bila v marsikaterem oziru velevažna in odločilna. Nepobito dejstvo je, da je zanimanje /,a to akcijo vedno večje in da je našemu gostilničartvu ležeče na tem, da se na zdravi podlagi čim prej osamosvoji. Najboljši dokaz je pač, da je v ta namen kljub malenkostni agitaciji subskribiranih že okoli 140.000 kron in da se vsled tega sme pričako-\ati. da se ta vsota, ko projekt dozori, podvoji in po t roji. Jako zdrav pojav pa je tudi, da pri tej akciji hočejo postopati vodilni krogi previdno in da hočejo s pravo realizacijo pričeti šele tedaj, kadar je zadeva vsestransko in strokovnjaško prere-šetana. Zato stopi pripravljalni odbor z vsemi še prostimi pivovarnami v dogovor, si preskrbi glede vseh potrebne podatke in se končno odloČi za ono, ki gostilničarstvu najbolj konvenira, eventualno si gostilničar- stvo sezida popolnoma novo pivovarno, odgovarjajočo našim razmeram. Nadaljna vodilna misel pri tem podjetju je, raje začeti z manjšim, toda dobičkanoanim podjetjem, kakor pa s prevelikim, zato pa pasivnim. Ta načela so ae pri navedeni seji po vsestranskem prerešetavanju obvezno in določno določila. Vsled tega se tudi za trdno pričakuje, da bodo i oni gostilničarji, ki dosedaj tej akciji iz gotovih vzrokov niso bili naklonjeni se za njo bolj zanimali in pred končno odločitvijo na tozadevnem shodu vseh kranjskih gostilničarjev v Ljubljani z zadovoljstvom lahko priznali, da tudi v tem oziru stopamo v boljšo bodočnost. Deželna zadruga izdelovaleev so-davlce na Kranjskem ima v ponedeljek dne 7. t. m. dopoldne ob 10. uri v gostilni pri »Boltetu« na Rimski cesti št. 17 v Ljubljani zadružno skupščino. Adaptacijska dela za hotel »Zla. ta kaplja« se bodo znatno zakasnila, ker se je pri tozadevnem popravljanju komaj pred 13 leti sezidane hiše dognalo, da je tramov je preperelo in črvivo. Pravi čudež je, da se stropi niso podrli, ki bi lahko povzročili grozno nesrečo, ker so takorekoč samo še viseli v zraku. Gospod Tratnik ima občutno škodo, ker mora skoro vse tramovje z novim nadomestiti, vrhutega pa se mu tudi otvoritev hotela znatno zakasni. Za posestnike novih hiš so take novice zelo zanimivo in pod učne. Tujski promet v Ljubljani meseca svečana. Zadnji mesec je prišlo v Ljubljano 3771 tujcev, 206 manj kakor istega meseca lani in 471 mani kakor meseca januarja letos. Nastanilo pa se je v hotelu -Fnion« Ofio, Slon« 744. Llovdv 261, > Avstrijski cesar« 224, t Ilirija« 13, Štrukelj 124. »Malic« 114, »Južni kolodvor« 111. »Tivoli« 104. »Bavarski dvor« 56 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 035 tujcev. Bilo pa jih je s Kranjskega 1137. z Dunaja 999, iz slovenskih pokrajin 459, iz dežel češke krone 162, iz drugih avstrijskih dežel 547, z Ogrskega 140. s Hrva ške in Slavonije 171, iz Bosne in Hercegovine 20, iz Nemčije 63, iz Italije 41. iz Rusije 4, iz Anglije 1, in Francije 1, z balkanskih držav 12, iu po eden iz Severne Amerike in Avstralije. Semenj. »Hie L', t. m. je bilo ui tedenski semenj prignanih 986 konj in volov. 234 krav in telet, skupa i 1220 glav. Kunčija je bila pri konjih prav dobra. pri goveji živi up pa drvbra. Prehodi čez železniške mostove. so v zmislu veljavnih predpisov pre-l>ovedani. Vendar so se ljudje posluževali teh prehodov v zadnjem čas i prav pogostoma in tudi neovirano, tako na železniškem mostu pod Go-lovcem, kakor v še veliko večji meri č«z Ljubljanico v Vodmatu. Kako* smo pa izvedeli, dobili so sedaj žele*, niški uslužbenci strog ukaz. da morajo vsakega, ki bi šel po ♦meni ali drugem teh mostov, naznaniti. Zatr-rej svarimo občinsrtvo, ki posebno ob lepih dnevih v postnem času rad«» poleti v prijazno Štcpanjo vas. Fužine in bližnjo okolico in se je doslej posluževalo zlasti železniškega mosti v Vodmatu, da to v svojem .meres » opusti. Seninjska sleparja v Ljubljani. Včeraj zvečer se je zgodila v Šiški goljufija, kakoršne so se po Dolenjskem in Štajerskem v zadnjem času dogajale že ponovno. Pn i včerajšnjem je namreč prišel v Ljubljano kočar Ivan Bradač iz Velike raene in prenočil pri svoji hčeri v Šiški. Včeraj zjutraj je šel mož na semenj, popoldne se pa vrnil zojiet v Šiško. Pozneje je šel v mesto k spovedi in ko je šel V*7. večer v Šiško poslovit, ga je pri Koslerjevi pivovarni srečal nek neznanec in vprašaj, če še leži neka krava v cestnem jarku. Bradač mu je to potrdi i in ga vprašal če je živinozdravnik. Nežna ncu je to vprašanje dobro došlo in je Bradaču takoj odgovoril, da je živinozdravnik. Ko je šel mož potem svojo pot dalje, je šel neznanec par korakov z njim. Hi|K>nia se je sklonil in »našel« listnico, v kateri je bilo nekaj papirnatega denarja. Bradač je tujca takoj opozoril, da mora to oddati pri županstvu ali orožništvn. »Najditelj« ga je nato pregovoril, da sta šla konec Koslerjevega vrta denar preštet. Prišedši že precej daleč, jima pride naproti nek drug neznanec ter pravi, da sta nekaj našla in da je on to izgubil ter zahteval nazaj. Bradač mu pokaže listnico, v kateri je imel bankovec; za 100 K in pet po 20 K. Ko je neznanec; listnico ogledal, jo je dal Bradaču nazaj s pn-pomnjo, da ta ni njegova, potem pa je zahteval, da mu je tudi »živino zdravnik« pokazal svojo, to je ono, ki jo je našel, a tudi te ni sponai za svojo ter mu jo dal nazaj, lzgubitelj pri je začel znova trditi, da morata imeti njegovo listnico in jo morata, kar sta pa oba zanikala. Posebno je prijemal Bradača in ga prisilil, da se je sezul, češ, da jo je spravil v čevlje. Da se je pa mož tudi te sumnje rešil, se je se- sal in pokazal neznanca, da nima ničesar v čevljih. Ko je bil bos, sta oba neznanca zbežala, skočila čez zid in se izgubila v gozdu. Bradaču ae je to seveda zdelo zelo čudno in nerazumno in ko je pogledal v svojo listnico, je opazil, da so s tujcema izginili tudi bankovci. Zadevo je takoj javil orozništvu in policiji. Obe varnostni oblasti sta storile vse potrebno, a se jima dosedaj še ni posrečilo sleparjev izslediti. Nedvomno sta to ista lopova, ki sta napravila že enake sleparije že po Dolenjskem, kajti kakor ona dva, sta tudi ta dva govorila hrvaško. To naj bode našim semnjerjem že vendar v svarilo, saj smo o leh lopovščinah ze ponovno svarili občinstvo in kogar bode še kak izgubi telj« ustavil, naj gleda, da dobi priliko ga izročiti orozništvu. Saj je veu-dar škoda za težko prislužen- denar. Tukaj ali tam se bode na ta način nedvomno še skušalo si* pariti in zaradi tega pozor! Kurja tatica aretovana. Na Aha chjevi cesti v hiši št. 5 so hišni prebivalci v ponedeljek zvečer začuli, da kokoši v komiku na dvorišču močno kokodakajo. Ko je ondi službujoča dekla odprla okno je zagledala neznano žensko, ki je hodila okoli kurnika. Dekla je takoj šla na dvorišče, a je med tem neznana ženska že pooegnila proti Bohoričevi niici. Ntt poti jo je pa astavil nasproti prihajajoči mitniški paznik, jo prijel in izročil policijskemu stražniku. Pri policiji je rekla, da se zove Marija Bre-gar, da je doma iz Rašice pri Kočevju, ter pripovedovala tudi, da je prišla iz božje poti na Brezjah in da išče nekega znanca. Ko je bila preiskana se je pri u jej dobila črna usnja -ta torbica v kateri je imela več kljn-rev, nekaj jajc in steklenico kaplic za želodec*. Policija je dognala, da jc njeuo pravo Ime Marija Olipič, ro-• iom iz Adergaca občina sv. Jurij .»kr. Kranj. Olipičeva je bila radi raznih tatvin .;e 15krat pred kaznovana in se je zadnja leta potikula ^~ ljubljanski okolici, ter kradla po deželi perutnino, katero jc dona sala v svoje stanovanje na Glincah v neke* hišo v Burski ulici kjer jo je bila tudi takrat žandarmerija izsledila. Oli-ptcevi je po prestani 13mesečni ka^-ni še vedno dišala kuretnina in ni opustila stare navade. Oddali so jo deželnemu sodišču. Drugi dan pa je bil arelovaii njen ljubimce22 let stari hlapec Frane Presker, rodom iz Pisec*' okr. Brežice, kateri je zaradi tai-vine obleke izvršene 1908. 1. v Ljubljani profiTuvjan v policijskem listu. Tudi njega so oddali deželnemu sodišču. Karambol. Včeraj popoldne .-e .je na Dunajski cesti električnega voza vstrašil konj Frana Birtiča !z Zg. Šiške ter skočil na tir pred prihajajoči voz. Ta ga je podrl in se k sreči ni pripetilo nič hujšega, kakor, da <% je konj nekoliko poškodoval. Neumestna nočna šala. Včeraj ponoči so ponočnjaki odnesli g. Albertu Kn^sigu v Židovski ulici 150 K vredno napisno desko. To je i>ač neumestno. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 20 Macedoncev in 40 Hrvatov. 20 Hrvatov je šlo v Heb. 25 v Btichs, -J5 pa v Beljak. Izgubljeno in najdeno. Trgovec Ivan Poznič je izgubil zavitek molit-venikov, vrednih H K. Gdč. učiteljica Josipina Stojeva je izgubila zlato žensko uro z dolgo srebrno ovratno verižico. Postrežnica Marja Lenar-čieeva je našla v hotelu »Union« zlato zapestnico. Zlato žensko uro s srebrno ve* rižico je našla včeraj gdč. Angela Jenkova, prodajalka v trgovini Ivana Bonača, kjer jo dobi lastnik nazaj. UuMjonfte kreditne brnite X. redni občni zbor se je vršil danes dopoldne ob 11. uri v gornjih bančnih prostorih pod predsedstvom g. župana in državnega poslanca Ivana Hribarja. G. predsednik konstatuje sklepčnost ter izjavi, da ima žalostno dolžnost, proročati o smrti pokrovitelja kreditne banke, grofa Jana Harra-c h a , ki se je vedno živo zanimal za razvoj slovenskih dežel. Udeleženci se v znak sožalja dvignejo raz sedeže, kar se zabeleži v zapisnik. Gospod predsednik omenja dalje, da udeležba ni kdove kako velika, kar je gotovo znamenje, da delničarji popolnoma zaupajo sedanjemu vodstvu. Z današnjim dnevom nastopa banka deseto leto svojega poslovanja. Glavnica znaša desetkrat toliko kot je znašala ob ustanovitvi banke in rezervni zaklad je zdaj tolikšen, kot je bila takrat glavnica. Ljubljanska kreditna banka vzbuja povsod zanimanje in ušiva povsod splošno zaupanje. Ona je najmočnejši bančni zavod na slovanskem jugu. Ustanovila je podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Upravni svet namerava v najkrajšem času ustanoviti peto podružnico in sicer v Gradcu, kjer jc mnogo slovankega življa. S Gotovo ae bo podružnica tudi v Gradcu prav tako uspešno razvijala, kakor se razvija v Celovcu. Izreče ae zahvala Avstro-Ogrski banki, Češki deželni banki, zlasti pa Živnoetenski banki, ki je bila vedno, in je upati,, da bode tudi v bodoče na strani Ljubljanske kreditne banke. Zahvala se izreče tudi vladnemu svetniku gospodu Ivanu Kremenšku kot državnemu komisarju za prijazno sodelovanje. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1909 se vsled predloga delničarja g. pl. T r n k o c z v j a ne prečita, ker ima vsak delničar poročilo v rokah. Predsednik nadzorstvenega sveta, g. Josip Lavrenčič, izjavi, da so vse knjige v najlepšem redu ter predlaga absolutorij, kar se soglasno sprejme. Upravni odbor predlaga, da se od čistega dobička razdeli 5%na dividenda in l1/2%na superdividenda. Soglasno sprejeto. Nato utemeljuje g. dr. Triller predlog upravnega sveta, da se zviša delniška glavnica od 3 na 5 milijonov kron. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato so se vršile volitve v upravni svet. Izvoljeni so bili: T v iT n Hribar, župan ljubljanski itd.; Josip A. Š p i t a I s k y . ravnatelj podružnice »Živnostenske banke« pro 0evhy a Moravu na Dunaju; Ivan Knez, veletržec deželni poslanec in cenzor podružnice Avstro-ogrske banke v Ljubljani; Kornelij Gorup vitez S 1 a v i n -s k i, veletržec itd., Gabrijel Jelov-šek, velepos. itd.; Karel Ježek, tovarnar in upravni svetnik Živnostenske banke; Fran K r a s n y, arhitekt in član predstojništva dunajske Živnostenske banke: Fran Pavlin, e. kr. stavbni svetnik v Ljubljani: dr. Ivan Tavčar, odvetnik i u deželni odbori k v Ljubljani; dr. Karol Triller, odvetnik, deželni poslanec, v Ljubljani; Alojzij Vodnik, kamnosek itd., v Ljubljani; Urban Z up a n e c , veletržec, v Ljubljani. Končno izreče predsednik zahvalo nadzorstvenemu svetu in uradni-štvu ter zaključi občni zbor v svrho konstituiranja odbora. Slovanski log. Občinske volitve v Zagrebu. Danes se vrši v Zagrebu naknadna volitev 3 občinskih svetnikov v I. razredu in ožja volitev med kandidatom koalicije Ljudevitom Gerersdorfer jem in madžaronom dr. Siebenschei-nom. Za naknadno volitev je koalicija postavila te-le kandidate: Julij pf. Halper. Benko Deutsch in Vekoslav Heinzl. Toliko kakor gotovo je. da bodo vsi ti štirje kandidati prodrli Jutri v petek je ožja volitev v III. razredu med kandidatom koalicije Ivan Ancelom in frankovcem Oašpa-rovičem. Tudi pri tej volitvi ni dvoma, da bo zmagal Ivan Ancel. Pri občinskih volitvah je bilo izpopolniti 2t> mest* občinskih svetnikov Izmed teh jih je izvojevala 23 koalicija, 3 pa madžaroni. Ker ima koalicija že sedaj 3 zastopnike v občinskam svetu, znaša torej število vseh občinskih svetnikov, ki pripadajo koaliciji 2tf. Ker šteje občinski svet 45 člaeov, ima torej koalicija v tej korporaciji sedaj absolutno večino. Po temtakem bo tudi novi zagrebški župan pristaš koalicije. Med kandidati za županski stolec se v prvi vrsti imenuje dr. Y» banič. Crnogorski emigranti. Radi strahovlade, ki jo je uvedlo dr. Toma-novičevo ministrstvo v Crni gori, je več narodno mislečih »nož zapustilo domovino ter iskalo zavetja v Srbiji. To pa črnogorski vladi ni bilo po volji. Zato je vplivala na srbsko vlado, naj te črnogorske emigrante izže-ne, grozeč da sicer Crna gora odpove prijateljstvo Srbiji. Po dolgem opiranju se je Srbija končno udala tej zahtevi ter izgnala črnogorske emigrante, ki so na to te dni zapustili srbsko ozemlje, da najdejo zavetje v Turčiji, Avstriji in Ameriki. Nekaj teh emigrantov je včeraj prišlo v Zagreb, med njimi bivši črnogorski poslanec in vodja narodne stranke Širno Šobaič. Šobaič je na potu v Ameriko, kjer se mu ni treba več bati izgona. Srbska mladina proti Črni goH. Predvčerajšnjim so priredili srbski akademiki v Belgradu velik shod, na katerem so ostro protestirali proti despotski strahovladi na Cetinju ter proti izgonu črnogorskih emigrantov iz Srbije. Shod, ki se ga je udeležilo tudi mnogo meščanstva, je soglasno sprejel vse predlagane resolucije. Pomiloščenje Sandarskega in to* varišev. Pred približno dvema letoma sta bila v Sofiji ustreljena voditelja makedonskega revolucionarnega gibanja Boris Sarafov in prof. Darbanov. Radi toga umora sta bila osumljena voditelja makedonskih ustaše v Jane Sandanski in Nikola Panica, ki sta bila že dlje časa v ostrem nasprotstvu s Sarafoviin. Sodišče jih je v odsotnosti obsodilo na smrt in od tistega Časa se nista veČ1 smela vrniti na Bolgarsko. V za« dnjem času pa se je baje dognalo, da je bil Sarafov v zvezi s turško vlado, kateri je izdajal vsako gibanje bolgarskih ustaških čet v Makedoniji. Z ozirom na to razkritje bo baje bolgarska vlada predlagala kralju Ferdinandu, čim se vrne iz Rusije, da pomilosti Pari danskega in Panico. Telefonska m brzojavna porotna. Poslanska zbornici. Dunal 3. marca. Današnja seja je slabo obiskana. Zbornica nadaljuje prvo čitanje proračunske predloge. Prvi je govoril maloruski socialnodemokrat-ski poslanec Vytik. Za njim je govoril Vsenemec Pacher. Sedaj govori predsednik poljskega kluba dr. Glombinski Pjihodnja seja bo jutri. Ministrski svet Dunaj, 3. marca. Dopoldne jc imel v parlamentu ministrski svet kratko sejo. Dr. Luegerjeva kolesen. Dona], 3. marca. Zdravstveno stanje dr. Luegerja je neizpremenjeno. Po buletinih soditi se je njegova bolezen celo preokrenila nekoliko na bolje. Miroslav Hubmaver t Sarajevo, 3. marca. Včeraj je tu umrl znani Ljubljančan Miroslav Hubmaver v 69. letu svoje starosti. Pogreba se je udeležil civilni adlatus baron Benko in mnogo dostojanstvenikov. V svoji mladosti je Hubmaver prepotoval Balkan ter se udeležil neštetih vstaj proti Turkom. V bojih je izvedel čudeže junaštva. Po okupaciji Bosne se je sprijaznil z novim režimom ter živel kot bosanski uradnik v Sarajevu. Avstrijska misija na Cetinju. Cetinje, 3. marca. Avstrijska deputacija na čelu ji podadmiral Hauser je došla semkaj včeraj zjutraj ob 5. Opoldne je bil sijajen banket v „Grand Hotelu" na čast avstrijskim gostom. Ob 11. je admirala sprejel knez Nikola v svečanostni avdijenci. Knez je daroval 200.000 finih cigaret, da se jih razdeli med moštvo. Po avdijenci se je knez Nikola brzojavno zahvalil cesarju za pozornost in za čestitke k petdesetletnici svojega vladanja. Cesar Fran Josip je na brzojavko takoj odgovoril, zagotavljajoč kneza neomah-Ijivega svojega prijateljstva. Nova srbska ladja. Belgrad, 3. marca. Srbsko brodarsko društvo je nabavilo nov moderen parnik za potnike. Parniku so dali ime „Vardar". „Vardar" je jel danes voziti. Skrbel bo za promet na Savi med Belgradom, Obrenovcem in Šapcem. 0 srbsko-bolgarski trgovski pogodbi. Soli j a, 3. marca. „Derr javlja, da se je srbska vlada obrnila na bolgarsko s ponudbo, naj bi se takoj med obema državama sklenila trgovinska pogodba. Bolgarska vlada je odgovorila, da bi bilo bolje, ako bi Srbija najpreje sklenila trgovinsko pogodbo z Avstrijo in sicer v to svrho, da bi potem Avstrija ne mogla delati nepri-lik, ako bi Srbija in Bolgarska sklenili carinsko unijo. Belgrad, 3. marca. Vest sofijskega „Dneva" glede trgovinskih pogodb z Bolgarsko in Avstro-Ogrsko dementujejo na kompetetnem mestu. Dr. Milovanović na potovanju. Carigrad 3. marca. Danes je prispel semkaj srbski minister zunanjih del, dr. Milovanović. Na kolodvoru ga je sprejel srbski poslanik in deputaci)a turške vlade. Milovanović ostane štm dni v Carigradu. Sofija 3. marca. Došlo je oticialno obvestilo, da se minister dr. Milovanović ustavi na povratku iz Carigrada v Sofiji, ako se bosta v tem času že povrnila iz Petrograda minisrski predsednik Malino in minister zunanjih del Paprikov. t Turčija so pripravlja na vojno. Carigrad 3. marca. Veliki vezii ima neprestano konference z vojnim ministrrm in z ministrom javnih del. Vlada je ukazala, da se imajo ceste in mostovi v Makedoniji držati v čim najboljšem stanju. Vojni minister je noč in dan na delu. Iz Male Azije je te dni došlo več polkov, ki so bili nemudoma odposlani v Makedonijo. Iz makedonskih garnizij odpošiljajo dan za dnevom nove voje na mejo. Na progi Solun-Dedeagač, kjer vozijo vlaki samo štirikrat na teden, je sedaj v prometu dnevno več vlakov, ki vozijo vojake, orožje, streljivo in živila. V Makedoniji je Turčija že oborožena do peta. Pot nemškega kaaoolarja v Um. Berlin, 3. marca. Kancelar Beth-mann - Hollweg poseti Rim v drugi polovici meseca marca. V Italiji bo. ostal osem dni. Njegova misija jc v zvezi s konferenco, ki jo je imel z grofom Aehrenthalom v Berolinu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Raste Pnstoslezzšek, lzpra* rukaja»J**a Mlad ubijalec Na zatožni klopi **di 50 let stari Josip Jančar, pristojen v Krko, delavec na Rakeku. t>nc ft svečana t. 1. zvečer prišel je Jančar v kolodvorsko restavracijo, kjer se jc oh ha jal a večja dražbe. Med ianti se jc nahajal tudi Janez Minevat*, ki je bil pa že precej vinjen. Vendar do kakega prepira med fanti ni prišlo. Bilo je okoln polnoči, ko so skupno odšli Franc Kraje, Franc skrbeč, Janez Mihevec in Josip Jan-ear. Prvi je šel domov, ostali trije so so uapotili v Mlakarjevo gostilno, ki je pa bila zaprta. Začeli so trkati, naj se jim odpre. V tem sta začela Mihevec in Jančar zaradi neke palice prepirati se, ua kar je sledil pretep, -lančar je potegnil nož iz žepa in za-oa| ž njim mahati okolu sebe. Nato Ma se Jančar iu Mihevec spoprijela, -e vrgla na tla in se valjala po tleh, tako da je bi! enkrat eden enkrat drugi na vrhu. Skrbeč ju je hotel razdvojiti, a ga je pri tem Jančar z nofeni v roko vrezal. Šel je v gostilno, pa se kmalu vrnil in pokazal poškodbo obdolžencu. Ko je u videl Mihevec, da ima Jančar nož, začel ga je Mihevec klofutati, France Škrbee se je pa vrnil nazaj v gostilno. Kot priča zaslišan, izpove Škrbee. da sta se zunaj gostilne nasprotnika zelo ravnin, kar sledi iz tega, da je imel Jančar okoli 15 prask na svojem životu. Slišal je tudi Mihevčeve besede: >Le zamerkaj si, trikrat si me ranil, za to te bom že v Cerknici poiskal*. Janez Arko je našel zjutraj kakih 100 korakov od Mlakarjeve orostilne Mihevca mrtvesra. Mibevec zadobil na vratu eno, na levih orsih pa dve poškodbi. Smrt je natopila vsled otrpnenja srea. Obdolženec se izgovarja, da je izvršil de-janje v silobranu in pijanosti, iu da se ne ve na podrobnosti spominjati. Torotniki &o pritrdili vprašanju na upravičeni silobran in na lahko poškodbo Skrbeča, nakar ga je sodišče aradi pregre&ka proti telesni varnosti obsodilo na 4 meneee zapora. Kazeuske obravnave pred deželnim !»odiŠčem. Žalostno novo leto je uttela pocestnica in \dova Marijane š vic v Kamniku. Imela je v svoji < škrlv i 1 m leta staro vnukinjo Angelo, ka-■^ra je že sama hodila. Imel Je pa "irok to navado, da je vedno brskal pri jječi pri neki razpoki, ki ie bila ie slabo zadelana, Zadnjega Uat leta je Šivic peč dobro zakurila in -Ha potem v hlev. Otrok je po sVoji navadi /:ačel po razpoki brskati, na kar s? mu je vnela obleka. Dobil je tako hu-'ie opekline, ria je drugi dan umrl. Sodišče je Marijano Šivic oprostilo. ker ji je verjelo, da je poklicala zidarja, da bi bil peć popru vil, a se r)? izgovarjal, da ne more zazidati, ker je peč prevroča, ikar rie -aLua zadelala z opek.> in peč- z apnom zamajala. Z odra padel. Pri stavbi nove uradniške hiše v Gradišču sta nosila • •peko lSletni Jakob Obreza iz Most in zidarski vajenec Janez Škol iz Spod. Hrušice. Ker nista imela ravno dela, sta se jela na odru tretjega nadstropja v šali med seboj rovati. Škof je s s»vojim sukničem udari1 Obrezo, nato pa odskočil nazaj proti »knu, tako da je stal skoro na robu odra. Obreza jc skočil za Škotom ter -ta sunil v prsa tako, da je zgubil Skof ravnotežje in se vznak prevrnil -kozi okuo in padel na :!a. Pobila mu je lobanja, k«:r je povzročilo smrt. Obreza je bil obsojen ua :i tedr:- stro-ir>-frii zapora. Svojo mater udaril. Delavec Anton Pete rman v Zcrovnici črti s> ojo mater in slabo z njo postopa Xeko ilopoldiij je prišel malo pijan lomov, nakar je avojo mater tako po ustia udaril, da ji je izbil zob. Obeo->n je bi i na 3 *uesece ječe. Pretep v žganjarni. V Stritarjevi žgan jar m v Gosposki ulici Sta -itnarila Srečko Kos, ključavničar -ki pomočnik in Andrej Jager. Zlasti je bil poslednji vsled pijanosti zel > nadležen. Stritar je bil primoran -lagra iz lokala jztirati, pri čemur mu .ie pomagal Kos. Pri tem je pa ta z neko kostjo Jagra tako močno v prsa smmil, da mu je prizadjal težke po--i-"dbo. Sodifr*V- srn je obsodilo na 6 mesecev ječ-4. Usodepohii sunek. Martin Jain-?nk, posestnik v Križni gori, je pH-ŠeJ dne 14. decembra m. 1. zvečer valovat k sosedu Antonu Kokalju. Tn .ie imel dosmrtno stanovanje 89 let »ffcri vžitkar Simon Vilfan, ki jc bil znan kot velik zapravljivee. J. mnik **> je s starčkom malo pošalil, kar je lega tako razt 'gotilo, da je hotel dobiti kakršnokoli orodje, da bi c plazil Jamnika. Ta je starca od sebe pahnil, da je padel in da se je le s pomočjo Antona Kokalja komaj vzdignil. Starček je vsled razburjenja m -unka po preieku 3 dni vsled utrp-nenja srca umri. Jamnik je b»l v*led infm male prevnU snn»fs#> ravnanj* nn 5 dni tnpom obaojon. Srni ptleei. Vlačngsr Janez Trelc iz Ustja, večkrat predkazno van, je prišel dne 38. januarja t. I. v občinsko pisarno v Postojno. Tn je zahteval od tajnika podpore. Ker je ni dobil, začel je po pisarni tako razgrajati, da jc bil tajnik primoran poklicati stražnika. Trelc je pa stražnika peoval In ko je bil aretovan, je bi) in tolkel z rokama in nogama okrog sebe in le z veliko silo ga je bilo možno ukrotiti in ga odvesti v zapor. Tu je jel znova razbijati ter je napravil 8 K 60 v škod?. Lansko leto početkom me$«ca decembra je prišel z enakim vlač ugar jem v Gornji Može! j ter prosil tamošnjega župana, naj ju vzame v službo, da bosta v njegovi hosti drva žagala. Dobila sta vsak nekaj prednjeraa in dovoljenje, da smeta potrebno orodje in potrebno hrano vzeti na račun župana Janeza Jonketa. Le pol dneva sta delala, nato pa prodala orodje i u vzela na županov raČdn nekaj živeža ter pobegnila. Kapravila sta Jonketu 36 kron °4> v škode. Trelc je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. Gospodontvo. — Mestna hranilnica ljubljen- skau Meseca februarja 1010 vložilo je 1571 strank 1,009.478 K H v. 1201 strank pa «!\ ignilo 665.670 K 69 v. Stanje vlog koncem meseca lebru-arja 1910 38,000.362 K 03 v. Stanje vložnih knjižic 27.371. — »Ljubljanska kreditna banka«. Y mesecu februarju 1910 vložilo se je na kujizice in na tekoči račun 2,021.061 kron 33 v. dvignilo pa 1,363.757 K 90 v. Skupno stanje koncem februarji 12,266.844 K 86 v. — Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, Ljubljana. V mesecu februarju 1910 je vložilo 778 strank 653.293 K 23 v, dvignilo je pa 600 strank 535.889 K 39 v. tedaj več vložilo 117.403 K 84 v. Izplačalo se je posojila 65 strankam v znesku 317.882 K 38 v. Vrnilo je pa posojila 43 strank 237.795 K 12 v. Deticoneea prometa v mesecu februarju je bil> 7,298.664 K 89 v. Hranilnih vio? nad 20 milijonov kron. Mestna hranilnica v K»umiku. V mesecu februarju 1910 je 164 strank vložilo 45.580 K 39 v, 144 sTrank dvignilo 37.312 K 05 \ . *i stranke m izplačalo hipotečnili posojil 7700 K. Sranje hrauilnih v leg 1.939.847 K 99 v. stanje h i po tečni m posojil 1.447.817 K 48 v. l>enarni promet 168.768 K 17 v. — Mestna hranilnica a Kranju. V mesecu februarju 191U je 363 strauk vložilo 126.973 K 41 v. 283 strank dvignilo 122.405 K 50 v. 3 strankam se je i r plačale posojil 5300 K. Stanje hranilnih vlog 4.513.595 K 51 v. stanje hipotečnih oosojil 2.934.136 K 79 v. stanje ob-čiuskih posojil 481.0*9 K 69 v. Denarni promet 359.576 K 15 v. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu februarju 1910 je 205 strank vložilo 55.042 K 63 v, 212 strank vzdignilo 48.549 K 69 v. 30 strankam se je izplačalo posojil 25.670 Kil. Stanje vlog 3,400.211 kron 89 v. Denarni promet 316.366 K 44 v. Mcstnu hranilnica v Novem lupfctu. V mesecu februarju 19 i H je 209 sttnnk vložilo 60.166 K 45 . 202 strank vzdignilo 54.707 K 66 \ torej več vložilo 5758 K 79 v. 9 strankam se je izplačalo hipotečnih j-osojil 27.120 K, 310 menic se je e«k<»mpto-valo /a 96.634 kron. Stanje vlog 3,496.232 K 34 v. Denarni p'Omet 373.366 K 96 v. Vseh strank je bilo 1031. Poslano. ) \" zadnjem času širijo moji neprijatelji po Lj.ibljani govorice iu si-cfr, da dolgnjem v Slavoniji tamkajšnjim Kmetom na blagu Čez 70.000 kron in pa da sem izgubil veleti ponesrečenih borznih špekulacij velike vsot.; denarja. Ker je vse *o čisto navadna In podla laž, poživljam razširjevalee teh guvoHe, naj dokažejo to svoje natolcevanje. Da jim pa nekoliko olaj^m to delo, hočem navesti nekoliko podatkov o onih nonesrečenihv kupčijah. Po g. Milani Zdjelarii-n, veleposestniku \' (Vivaču (Slavonija) sem kupil večje množine blaga ter izplačal tamkajšnjim kmetom čez 190.000 kron v gotovini. Ker pa v zadnjem času nekaj blaga ni odgovarjalo vsem pogojenim zahtevam, nisem hotel izplačati tozadevne vsote 3000 kron (reci: tritisoč kron). Seveda tudi g. Zdjelarič ni plačal kmetom tega ble-jra. 21. t. rn. *o prišli dotični slavon ski kmetje "v Ljubljano ter precej glasno zahtevali na mojem domu izplačilo tega denarja. Mene pa slučajno ni bi Jo doma — kar je pa popolnoma nepomembno, ker sem skleni' kupčijo z g. Zdjelaričem in ne * kmeti. Kar as pa tile mejtfc botanin ipntadaoij, n ti a« «rtji*elji* prav lahko prepričajo pri komereie! nem in borznem svetniku g. Wetiler-ju, borznem agentu g. Weiasu in odvetniku dr. Hoffingerju, vsi no Dunaju, da nisem ničesar izgubil in da so moji računi z mojimi dunajskimi odjemalci iK>|xdnoma v redu. Konecno izjavljam, da bom zoper vsakogar, ki bo še razširjal te govorice, brez pardona sodnijsko nastanil. V Ljubljeni, 28. februarja 1910. ALBIN AN2IC Darila. ^•^porn«mu drufttvu xa slav. visoko-aslaa na Dunaju bo dalje poslali sledeči p. n. dobrotniki: 175 K darovale dame sir*. «k&d. plee>d 5. febr. v LJubljani; po 100 K: klub naprednih slov. dijakov v Celju, posojilnica v Celju in v Maribcm; po 50 K: si. župar: atvo Zagorje ob Sav j in neimenovan v Ljubljani; 40 K 22 v nabral 3. dr. J. Cerve ny, Cerknica; jO K si. iupasstvo Litija; po 20 K: dr. Janko Bebnik, c. kr. dv. svetnik. Dunaj, Martin Colarič, LJubljana. Anton Deller, c. kr. ravn. pom. ura«la. Trat, Frau Doienec, 8Ura I oka, Martin Jurkovic, .it kan, Ljutomer, Fran Majdić, Jarš«, dr. Iv. Pekolj. del. sod. svetn. v p., Dunaj, s&- M. SeidI, Novo m^eto, Al. Vodnik, Ljubljana, dr. Drag. Treo, odvetnik. Gorica, Mestna blagajna v Idriji, Posojilnica v Slov. Bi strici in v Trebnjem; 1« K: Ig. Grunte r. c. kr. notar. Ribnica; 13 K: Fran Kadunec. prof. na drž. vi S. realki, Banjaluka; 12 K Iv. Vrhovnik, trnovski župnik, Ljubljana; po 10 K: dr. Janko Benedik, F.ied, dr. Fv. Gosti, vod. dež. biaznice, Stu k-nec. And. Jaki!, tovarnar, Rupa, dr. lo«. Jelene, Du naj. dr. Fr. Kos, c. kr. piV. Gorica, dr. Otmar Krajec, Ljubljana, dr. \>k. Kukovec, odv., Celje, R. MarenCič, trg., Kranj, Frau Matejčlc, c. kr. des. šol. nad«. Trst, Mar tin Ogorevc, Konjice. Tomo Pavšlar Kranj, Ant. Petcrlin, c. kr. prof., Ljubi Jan-Ivan Petrič, c. kr. inž., Dunai, SV. Ant. Pov šič. c. kr. šoti. ^vetn.. Trst, dr. Alb. Pozni!, c. kr. notar. Novo mesto. Ant. Tveich, c. k;\ ravn. Ljubljana, dr. I20 Reja. zdravnik, Komen, Fr. Rolilek, drž. posl., iralec, di. Fr. Roeina, Maribor. Jos. Rotn^r, c. kr. sod. svetnik, Vransko, dr. Matija Schniiermaiii Rajhenburg. Ferd. Seidl. Gori^d, dr. Gvid. Srebre. Brežice. K. Savnfk. Kranj. Ivan čepic, Konjice. Iv. gkarja. de*, trrjnik, Ljubljana. M. A. Ternovec, c kr. C v. svetn. v p.. Trst, Ant. Trevn. Jesenice, ir Pavel Tur-ner. Maribor. Tvj>n Valenčič, Trnovo iu si. županstvo Poljane nad škotjo Loko; H K. M. Mladič. Dunaj; po 6 K: Fr. Casparin, c kr. prof., Dunaj, Alojzij Hntfi, c kr. fin. kom., Radovljica, dr. Kari P.uaor. c. kr. dv. svetn. v p., Gradec ia Pe'er Zink, c. kr. sodnik. Volosko; po ."> K: Ksrl Barborič. NTovo mesto, dr. Alojzij Breuči':. cdv., Celje, dr. Ant. Brumon, odv., Ptuj, dr. Jos. Debt-vec. v. kr. proferor, Kranj, dr. Antoji Fur-lan. c. kr. sodnik. Brdo, dr. .Jo». Globevnil:. odv.. Novo mesto. dr. Fr. Horv;«i. c, kr. notar, Brežice, Jaksb Kogej, c. kr notar, Postojna, Rud. Kofcalj, Kranj, bavrencič i»i Doinicelj. Gorici, Luka Lavtar, c. kr. prof, Maribor. Iv. Lie?skounig, ra*n. v p„ Gradec. Matija MaiinCek, c. kr. notar, Tržič. Fr. Martelanc. » kr. okr. 2iv. yjr.. Tolmin Fr. Pahernik, velepos., Vuhrerl. dr. Vlad. Pertot, Dunaj, And. Podhostnik. /upnik na Resici ob Savinji, Kenrik Sehrr.iner. c. kr. rsvn.. Maribor. Jos. Siter. c. kr. &od. ^vetn . Breilce, Otmar Skale, c. kr. 6hr. živ. zdr. Novo mesto, ■ r. Jak. Sket, e kr. vlad. svetn., Celovc , Ant. Skok. Domžale. Anr. Svetina, c kr. i.otar, Pliberk. Iv. Taaaaie-vić, ravn. v p., Dunaj. Evg. nI. Trbuhovi'. Velika Loka pri Trebnjem .Iv. Vidmar, o. kr. pošt. npr., r*u'j, Iv. Vonćlna, mag. ravn , Ljubljana. Nofbert Zanier, St. Pavel v rfitv. dol.. Fr. ZJiJ,ar. Barkovije ,dr. Ant. Žižek, Ormož; po 4 K: Jan. KlcTuenčič. vi;*, pošt. kontr., Ljubljana. Fr. Koprnel j, želez niki. dr. Fr. Pome, Kranj in Lav. Scbwent-ner. Ljubljana: pc 3 K: Fr. Nemec, Nabre-žina, Ant. Nežie, dekan, Cepič. Jož. Reisner. c. kr. prof.. Ljubljana, dr. Joj. Tominšek. Ljubljana. Vlad. Vojska, Gradec. Mar. VVin-diseher, Kranj: po 2 K: Fr. Cerar. Domžale, Iv. Engelsberger, Trtu\ Jos. Farka^, St. Juri ob šeavnici, L. FUrsag« r, Radovljica, Jos. Hafner, škofja Loka. Fr. Heric. Praga, Fr- Ks. Jelovčau, Gorenja vas. dr. Fr. Kogoj, Jesenice. Iv. Krn! v. Ljubljana, ?t. Lapajne. Ljubljana. Fr. Or-ianov, želez niki. Fr. Omersa. Kranj, dr. Jos. Pavlin, Gorita, Ant. Petrieek. Zale-, Mart. Scbu-ster. Mosirje in dr. Fr. VonCna, Krško; po l K: Fr. T>en in Rajko Volal. v Trticu. — Odbor se iskreno zahvaljuj" P n. dobro: nikom in prosi novih podpor. Darove spre jema blagajnik Ivan Luzar. nadrevident iuž. žel. v p.. Dunaj 111/3 Reisncrstrasse 27. Slovenci in Mt! le zabite m bl Drila ii MtlUa! Hotel Union i Rajal i Danes, v eatrtek med drugim: Veslaška tekma Pariz-Lipsko. D ta lepa, senzaciooalna umetniSka rtlma- 764 films d* artsf predstavljajo prvi paniki umetniki. . Ustna voda *j ! EUODIN"' ff SpeciJaUteu u aaaiattl. a kratil, si 4813 Glavna zaloga lekarna ^ n. a Trrtta? ? uniinL r SUMMll da ni tako Mo! Sedem dni stm ^e trudil & katarjem, zaužival sem vse mogoče in sem si samo želodec temeljito pokvaril. Pa si nazadnje kupim šfcatijico Favevih pristnih sodenskih rudninskih pastilj za celih K 125 — pa je vsa muka kakor odpihnjena. Da mora Človek vselej nazadnje priti na najboljšo misel ! Na Faveve pristne sodenice pa sedaj trdno verujem in nikdar mi več ne poidejo. Generalna zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Ta. •nntsert, c. ia kr. ivorni dobavitelj. Doaaj IV 1, Grosse Neogasse 17. Hsnannnaannnnni i oferravallo ve eleznaro Klna-Vino ■UaUsaleas rsastars aa Dunaja I9OS1 Đrtevao «dlik«v*si« ia oMtu dialasB k slsUkolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, pobojjia kri in je rekonvalescentom = - 1 1 aa in melokrvnl« zelo priporočeno od adrav-niskih avtoritet t>orrki olcua. Vačkrat odlikovano. Had eOOO adravniikla spriOavaL ti J. SERRAVALL0, Likr.M aanttal TBST-B&rkoTlja. - » a^a_> f^te ^^ka ^aiaf _kittkt ^Ltkč ^aW ^k^Ž. ^A^aT ^afeg? -k-t--C ^aW 4 • ^^aV% ^f^^( a^a*% ^^^^^^ava^^^^a ^^Bv a^p^fc ^^^^T a^a^fc ^^^^a^a^^^o ^ Umrli so v Ljubljani: Dne 23. februarja: Amalija Rupnik, ur-šuiinka, 71 let, Kongresni trg 18. — Filo-lomena Ameršek, usmiljenka, 24 let, Radeč-kega cesta 11. — Marija Keršič, šivilja, 27 let, Cesta na Kodeljevo 3. Dne 24. tefcruarja: Marija Cerne, delavčeva hči, 6 let, Streliška ulica 15. Dne 25. februarja : Emilija Wei<$, poštn. ufičijala vdova, 49 let, Dunajska cesta 19. Dne 26. februarja: Josip Rotter, davčni upravitelj v p., 75 let, Karlov^ka cesta 15. — Leopold Azbock, hlapec, 28 let, Poljanski nasip 56. 1 Dn? 27. februarja: Anton Burja, delavec, 53 let, Radeckega cesta 11. Dne 1. marca: Marija Draxler, ključarjeva vdova, 86 let, Sv. Petra cesta 19. — Uršula Petek, gosti ia, 81 let, Radeckega cesta II. — Marija Koren, zasebnica, 71 let, Cerkvena ulica 23. — Ivana Prek, zasebnica, 59 let, Trnovski pristan 38.___ Žitne cene v Budimpešti. Dne 3. marca 1910. Termin. Plenica za april 1910 . . za Pšenica za maj 1910 . . za Pšenica za oktober 1910 . . za Rž za april 1910.....za Koruza za maj 1910 . . . za Oves a april 1910 .... za Efektiv. Neizpremenjeno. Meteorolotlčno poročilo. ?a) kg 13 46 50 kg 1327 30 k- 10-96 50 k" 8 78 50 kg 6-29 50 kc 737 v&i nad aierjcm ."lmi-'. Srednji .tičim ttal£ 73»« ni februar. Čas opazovanja Stanje barometra v Irtttt 4* a> 6 2 h- • Vetrovi Nebo 2. n ž. pop. 9. zv. 7H9 3 739 6 67 52 si. jjvzhod si. szahod dež oblačno 3 7. 4 739 5 30 si. sv r h od megla Srednja včerajšnja temperatura 57J, norm. 1 5\ Padavine v 21 urah 1*2 mm. Zahvala. Za vse obilne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubega sina, brata in svaka, gospoda 755 Ivana Končina kakor tudi za izkazano čast pri pogrebu, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naSo iskreno, presrčno zahvalo. Garanja vas pri Zatf6lniv dne 2. marca 1910. Zalajati rodiini Km8h h Grasttol. Odvetniškega konclpljenta - ki ima le nekaj prakse m • Za vaabteo teaa spisa Je uradatOtvo odgovorno Ia tolika, ketiaav daleea SJSSrSS a *• fm«, aa»\m R -m »rt* uamji^m. tvmm nm , IBM IH t ITI Mate aa 7« Prostori za delavnico se oddajo takoj. 733 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda.« Izjava« Podpisani obžalujem in preklicem vse žalitve in psovke, kot popolnoma neosna-vane in ki sem jih vsled vednega hujskanja in zapeljan od stranke, dne 16. februarja govoril zoper člane „Sokola", posebno pa, zoper občespoštovanega g. Slavoja BlaŽiča pred njegovim stanovanjem in na Toplici. Zahvaljujem se prizadetim „Sokolom", da so mi te žalitve odpustili in od tožbe odstopili. Ivan Ranzinger, Toplica atev. 11, Zagorje. 763 Za žago Jelendol pri Ribnici 7'S0 sposobnega v manipulaciji bukovega in jelovega lesa v Šumi, na žagi in zunaj žage. — Nastop službe početkom aprila. — Ponudbe naslovite na: h Šuto], Zagreb. V hiši Šelenburgove ulice št. 4, se odda s 1. majnikom t h lepa« obstoječe iz 4 sob in pritiklin. Več se poizve pri hišnem lastniku v I. nadstropju. Zenitna ponudba. ft[ladznič je jre/r seznaniti j gospico od 18 »24 let, & bi imele č*3 15.000 kron dote in bi hotela iti na debele- Dopisi s sliko pod šifro c7or tuna 15.* poštno /efeče Maribor. Stroga tajnost zajamčena. t OD 5000 kron zaslužka plačam onemu, ki mi dokaže, da moji čudesna zbirka kosov za samo 5 K ni priložnostni nakup, iu sicer: Pristna šviedska pat. sist. retn. Roskopf zepia ara točno regul. in ki natančno gre, & 3Ietno tvorničko pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 anter. double-zlata prstana (za dame in gospode); angl. pozlačena garnitura: manšetni, o\T3tniški in naprsni gumbi; amer. žepni nožek; eleg. svilnata kravata najnovejšega kroja, bana in vzorec po želji; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska broža, poslednja novost, koristna popotna toaletna garnitura; elegantna, pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z imit. žlahtnim kamnom; salonski album z najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indijskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 550 razi. predmetov, koristnih in neutrpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kron. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke) pošilja l Gelft. razpošiljalnica, Krakov štev. 340. NB. Kdor naroči dva zavitka, mu pridenem zastonj prima angl. britev ali 6 najfin. platn. žepnih robcev. Za neugajajoče denar takoj nazaj, vsak riziko torej izključen. 758 Vabilo 76^ r v Radečah pri Zidanem mostu rcglstr. zadruge z neoni, zav., ki se vrši i nedeljo, dne 13. sutta oii 3. popoldne v zadružnih prostorih. DJfOTUl VDi 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva in odobrenje rac. zaključka a Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. ■ift+lllTaV 11 5238 BCE