List 15. Tečaj XVI obertniške n a r o Izhajajo vsako sredo po poli. Veljajo v tîskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za cetert leta kr poèiljane po pošti pa za celo ieto 4 fl. 40, za pol 2 20 kr za 1 fl. 10 kr jubilant v sredo 14. aprila 1858. Dober svèt staršem zavoljo prideržka ali toliko naročil na valjarje, da jih niso nikoli toliko imeli izgovorjenega užitka Vse in Žalostno je viditi dan današnji ? da mladi stare malo da jim izgovorjeni užitek pri spoštujejo; se gerje pa je, tergujejo in jim na stare dní s tem življenje grenïjo kter I der (Vie čij lja in pritiskuje zemljo I u vina se zboljšajo), ako se sod je tako vino, namesti z vinom, le z m erzi y t v ali tud do zaliva. Dunajski kme y da tijski časnik pravi, da to gotovo pomaga V • i i » # 1 1 • ti i « « K sreči se v morata oče ali mati včasih celo pri gosposki pravice iskati. naših gorkejih krajih le malokterikrat primeri ta napaka, da _ m _______ •_______ ^ 1__K______I • • i • V « a « m m Največkrat se pa kaj takega primeri V ce d izmed se vino zacne kakor olje v niti vleči, ali kakor Francozi starih umerje, in mladi potem ostalemu le pol V % V deržka ali izgovorjenega užitka odrajtati hoće, izgovorjenega bilo, je bilo za ob eden umerl, tedaj gré ostalemu le polovica co pri-kar je ovorjeno ; sedaj pa je pravno y v v ces y (K da „vino prede ivina gramp a bro tekne kur et Kdor 15 b erni h a ali goša — Kaffeesatz) kaj do-Nove skušnje so to spet poterdile £ posij v Berolin na „Di Zaključila se je nedavnej taka pravda. Kako jo je rection des landwirthschaftlichen Industriecomptoirs u k • v aivisj dnija na Dunaj razsodila y nai v skrivnost" v y to pecatenem pism ktero mu mi tu povemo našim bravcom tukajle P ri derz ek 1 govorj v • tek in p kot y k t P sta si g v o p r o d i govorili smerti ki j d 1 lastn ik i z r o č i 1 y kad not t oje p d J mert zastonj podamo. Clovek, ki se po takih samopašnih nazna- nilih opehariti dá, misli Bog vé kaj bo zvedil imenitnega in vse, in zdravo ohrani kar zve, je, da kofetova goša perutnino dobro redi y se m S ora vès kak teh lastniki je t i s t e m pred bil tud u odra«,to (Ap d P S V 9 US 1 in bolh n a y t , IVI JV p.* ""V-.. Starši in drugi, ki ste komu kaj prodali ali kak drugač v • Ijenj tal en e ga do napolnj p i i. t. d.). Vzemi polno zidarsko lopatico P y m ga raztopi v skropi da napraviš apnéno vodo. N y ki je z p omn it i ! Pr izročili, pa si izgovorili prideržek, da je višja sodnija za vas dobro razsodila se je višja sodnija gotovo tega pravila deržala, da izgovor jeni užitek je tako rekoč en del kup si dobro, škropi zeliša, s kterih hočeš pregnati omenjene ti razsodbi Ne boj se, da bi apníca škodovala zelju ali repi; večer po mer V se 1 V • 1 stejše bode vse rastlo želiš več.lotile ever usi bolhe in gosence se pa bojo y v Jez za svojo stran bi pa staršem vselej ta svet dal kadar si od otrok ali kakih druzih iz svoje žlahte pri- Tako po večletnih skušnjah priporoča višji vertnar go naj deržek izgovarjajo spod Skribani na Stajarskem y to vselej tako storé kakor da bi imeli (D k popolnoma tujimi ljudmi opraviti — in sicer zatega voljo y nikoli ne morejo vediti, kaj se ute ker pervic primeriti, in v ktere roké njih posestvo priti in dr 6 v se vse nič tako dobi volnato cu pri mo kakor če lzi n e b er caj o), vime hude krave y ce in se udova vdr omoži i. t. d • v je umerje vselej pomaga nek kako grobo jo prav dobro dergneš. V časniku štajarske je sila hudo kter bolje če stari mladim dobrovoljno kaj odpustijo, kakor da kmet. družbe svetuje to nek gosp. N kravo, ki si posebno takrat, ko je imela vreči, ni dala vi mena dotakniti, s tem ukrotil y oni od njih to in uno prosijo. Je pac velik razlocek med komu kaj dati in pa od koga kaj pričakovati, d; nam boon dal. Kadar se pišejo take pisma, v kterih se užitek izgo nikoli ne dajte veljati, da bi se zapisalo le poverh klobucino vime dobro oribal da ji je dvakrat z grobo ------- Sedaj je krotka, da je čuda. b var o vati). V Švajci vejo gotovo pomoć, mesnice obvarovati muh, ktere ognjusijo meso in (M h utegnejo celó škodlj biti varja ta mer ? Kaj nek narede, da preženejo y „nam gré kot, živež, kurj y svecava, potreb j e vi m olj e m Notranjo stěno mesnic namažejo z lorb T store tudi v hišah da (š pegle) ko in tako dalje, ampak vselej naj se določi m era in v kak g ali pa pobot tega in unega v d m pozlaćene rome obvarjejo nesnažne živali. Enkrat nama zana reč je obvarovana muh za en mesec. m J kot za stanovanje i. t. d (D d k P dolgo terpijo), jih daj Tako ravnajte da se ne bote kesali, kadar je krava najprej dobro posušiti, potem jih skoz nekoliko dní s spod že iz hleva (VaJj Gospodarske skušnje i ij vseli krajev se sliši da bi utegnila letos zemlja prema! to ker je bila lani suša velika, letos premalo snega bode tedaj, p o s e b je letos polju potrebe n). , piše dunajski kmetijski časnik Od njim koncom postavi v a p jih na ravno tem koncu namaži z olj em, in daj jih potem spet na soncu posušili. Tako pri kadar so se spet osušili redkim hudičevin y pravlj koli so na koncu kakor da bi bili iz kamna in dovit biti eliko daîj terpijo kakor če si jih spodej ožgal. y y za in Doue leuaj, pose u u u na pesenih /-cimj■ om, ou prehitro skozi všla. Gospodarji, ki imajo take zemljiš • V » « • à "1 • « A -B « a i I ■ ▼ f 1 _ _ ______ A ^ _ - lj i ših snežica Zivinozdravilska skusnja na P svoje polje mlj (Namesti žive ga apna je salmjakovec (Sal ktera ne derží vode, morajo tedaj letos miakgeist ali flussiges Amoniak) najbolji pom oček lik bolj po valjati kakor druge leta kadar živino nape nj a). Dosti je > V ce y se eno zljico In res imajo fabrikanti, ki izdelujejo kmetijske mašine, letos salmjakovca vlije v kozarec (glaz) vode, in ta voda y • ZI vini popiti dá. Kmali potem začne kot boben napeti vamp upadati, in v eni uri je večidel živina že skor dobra. pa H^^^^f^^^^HH jHBHHHjl more cez eno uro še v se Ce ni napenjanje popolnoma nehalo, se ji en kozarec popiti dati ali več kakor za eno žljico salmjakovca se ne sme nikoli vzeti, zakaj ve-diti moraš, da je salmjakovec tako hud kakor hudičevo olje y in da dobro zdravilo ti utegne, če ga preveč vzameš, razjedljiv strup biti. Skrivnost najdivjiše konje ukrotiti. malo minutah Po vseh časnikih se govori sedaj od nekega Amerikanca, John Raley-a po imenu, kteri zná na neko čudno vižo naj huje konje v malo minutah ukrotiti. Nidavno kar je vpričo kraljice angležke v Londonu ukrotil 18 mescov starega divjega žebca, kterega poprej še nihče ni mogel jezda-riti. Bil je Raley poldrugo uro sam ž njim v jahavnici; potem odprč vrata in glej! Amerikanec sedí mirno na konji. Kraljica se podá potem sopet za malo časa na polje poleg ja-havnice, in ko se sopet verne v jahavnico, leži žebec na tleh in Amerikanec se igra z njegovimi zadnimi kopiti. Kasneje je ponovil svojo skušnjo na nekem angležkem konji, kteri se vleže in po tléh valja kakor najkrotkeji psiček. Iz Londona je Raley na poklic cesarja Napoleona se podal v Pariz, kjer ravno te čuda delà s svojo umetnostjo. Naj divjise konje je ukrotil v 10 minutah; serborite kobile in uporne konje, kteri poprej niso bili za nikakoršno rabo, je v kratkem tako privadil, da so bili tretji dan za vprego in vožnjo. Vsakega konja je dosihmal ukrotil. Cesar Napoleon je izvolil komisijo zvedenih mož, kteri naj skusijo zvediti skrivnost Raley-evo. Kakor uradni časnik „Mo niteur" sedaj javlja, je omenjena komisija enoglasno pri znala, da je Raley-ev način konje krotiti prost, pameten in tak, da ga more vsak umen hlapec rabiti, — da se na to vižo dajo mladi in stari duje zdravju. K večem v 4 dnevih je vsak konj krotak, popolnoma pokoren in za vsako rabo pripraven. V Londonu so hotli Raley-u njegovo skrivnost odkupiti, al in da se mu dosihmal ni od-kupila. Sedaj barantajo ž njim v Parizu. Raley terja 200,000 gold.; sklenili so, ta znesek nabrati z dobrovolj-nimi doneski konji ukrotiti, in da nič ne ško sliši se, da je preveč terjal H Hi IÈ ^M 1 y sam cesar Napoleon je podpisal 2000 gl. sr. Kmetijski francozki časniki se sedaj pogovarjajo o skrivnosti tega čudnega krotenja kónj, ktera se namerja s tolikim dnarjem odkupiti. Nekteri mislijo, da Raley-eva skrivnost ni nič druzega kakor „urok", kterega se Amerikanci že od nekdaj poslužujejo, da kroté ne le konje y temuc vsako divjo zverino. Amerikanec konju ali govedu pokrije z dlanima oči, da nič ne vidi, in mu diha v nos- da topla člověkova sapa gré konju v nosnice. nice y tako y Izperva je konj zlo nepokojen, pa ne hud, al kmali se umiri in se trese. Sedaj gospodar umakne roke z očí in pregovori na glas nekoliko besed, da živina njegov glas zastopi — odsihmal je pokorna in krotka. Ako bi to pervi dan se ne zgodilo, se ponavlja vse drugi dan. Krotivec pa mora biti sam z živino stálici; tudi je treba živini očí z rokama popolnoma zatisniti tako, da ne vidi, odkod mu ona topla sapa v nosnice pride. y ktero hoče ukrotiti, in v těsni y terpi navadno 20, in le pri Taka poskusnja in goveđih 40 minut. Pa ne tako ukrotiti, ampak vsak drug. najdivjiših konj ih le gospodar v • more svojo živino Al je to, kar Raley s hudimi konji počenja, ravno , ne vémo, ker nam Raley-eva y to, kar počenjajo Amerikanci skrivnost ni znana. Želeti je, da bi se zvedilo, v čem obstojí to kro-tenje hude in uporne živine; saj je znano, koliko nesreč se po taki živini zgodi. Zato bomo pazili, kaj se bode o tem dalje slišalo. Po V Gosp. listu. a Napáke slovenskega pisanja Naša slaba Spisal Fr. Levstik. (Dalje.) pisarija ni samo zavoljo tega taka y ka koršna je, ker se ne učimo jezika tam, kjer izvira iz pra vega studenca, namrec kmetu iz ust nekteri se ga ne učé ne kmetu iz ust, ne iz knjig, pa vender pisarijo y tudi ne zavoljo tega, da besede vse presamovoljno kujemo in pleteničimo — kakor tako, da je le — brez kake pri-mere, brez dovoljnega znanja: tcmuč krivo je zmesi in šušmarije tudi to, da besede, ki so jih neukretni pisatelji druzih narecij za silo neukretno zverizili in vrinili v jezik, brezi preudarka jemljeiuo, iu po njihovem izgledu zopet nove nepremišljeno klepljemo, vzlasti v pesmih in v tehniških reče h. Tù se časi naletí prava babilonščina! Daravno je se danji vek, posebno Slovanom, jezikoslovni, med nami vender še ni dosti mož , ki so jeziku segli do kořena; celó tako deleč smo jo zaórali, da pri nas nekteri klasi ki (?) za terdno mislijo, češ pisava sloven skega jezika nikakor ne more biti ne lepa, ne „vzvišana"; pesem nikakor ne more imeti prave poezije v sebi, če vse polno besed v gerbastih sostavah ena druge cuco-nosi ; če ni vsaj četertine zaplat ukradenih družim narečjem ramo ne Nektere sostave tudi ker cimo. in sicer na dva na čina: y a) Od spredaj. Odbijamo namreč ločivni be sedi pervi zlog y tuđi v se kako čerko več, ali pa celó vso (loc.) besedo; to delamo posebno mi Slovenci, na pr. „n o grad (vinograd) , no rez, tudi: no raz (vi- rebenmesser, dolensk.), štogubec (šestogubec, norez Lašč.) y inorog (jedinorog einhornig, strsl. Dobrowsky) y pust" (mesopust z=: fasching.) Na sredi, in sicer na stir i y načine Izpušcamo vezno cerko y na priliko: „medved, me djed (medojed), mocvirje, močvirje (mo čevirje), vojvoda (vojevoda), Lj u dmi 1 a (Ljudo starmali (staromali y adj. zwerg y srb.), (strmoglav preceps, strsl. Dobrsk.), welche bei y mila), str e mgla v kravajnoša (kravaljenoša einem festmahle die gerichte (kravalj) auftràgt, srb.") Tù je izpuščena veznica, in zavoljo blagoglasja tudi čerka person yy spremenjena v „j u Odbija (vzlasti Slovenec) locivni besedi zadnji zlog, ali zadnje dve čerki zavoljo blago- , ali pa zato, da ni beseda predolga, na pr glasja, „debekožniki (debelokožniki uz taka jabelka, Kopitar), grenkožen (grenkokožen, Lašč.), me rt ud, mertudnica (mertvoudnica), kum os" (po mislih Dobrowskyga namesti : „k r n o s", in to namesti : yy krnj en os u y adj. naso mutilus.) Odbijate se prilogu zadnje dve cerki (pri ženskem in srednjem spolu, pri moskim samo ena); potem se pa delà sostava iz priloga in imena serbskem), na priliko: „hristogranje (hristovo granj e nekaka zel srb.) dubodolina **) (du boka dolina tiefthal bog); ali so pa V se y srb.) y J u t r o b o g" (j utrov kakor tudi: „cernobog berže popačili pisarji to besedo, , bělobo g", namesti: „černi. u beli bog schwisterkind y yy bratučed" (bratovo cedo ge besede: y srb.) Serb rad jemlje steblo stare yy č çdo y čadou (kind), ter ga meče konec „Vinograd" vender je sicer stara, splo rablj beseda pa ne vem, sčina? Berž ko grad" (vert je li prav zložena, kakor hoće imeti sloven so jo naredili pisarji. Enaka je: „vrto ne y Pis **) Da to ni sostavljeno iz im en: „dubtó (hrast) in: „dolina''; eichen thai" . ač uže samo to. ker v da tedaj ne znaci: „ serbskih pripovedkah šaljivo stoji: „dubodolina*4, namesti: „golida u melkgelte. Pis. 115 imena, pa tudi le potem tako «ostavo V « m n o zj ljud 1; a lo steblo mu ni vee „ime u i pak prilepek", na pr. „ d, p a s t o r c a d „pinvpvn , i"" |J»> „««i u m v w u , I' ^ " v v' * ~ — , r-- d" = hunde itd.#) Ali nima tudi pri nas te rabe P korenika 99 V Metel V • stoji 99 bzel* (robida); v Moj st pravijo „gramzel-ěe" 3) G1 preisselbeere. Vé se kdo kaj tacih avni besedi, ako je njena pei asnica, odbijamo časi to s k sa mogl mogl zastran lepoglasja. To sem slišal govoriti v besedi ~ in" (samoedin, Lašč.) Bere se tudi v serb mod skem 99 ka" (crnooka) djevojk Kažejo nam te sostave 9 da naš govor ne čisla predol gorepih besed; vender pisarjem ni svetovati posnemanja, ker se je bati, da bi nemarno strigli, kakor bi jim skočilo . da nekteri iz peresa. bodi-si prav ali napek. Saj vemo, naši književni možje rabijo z jezikom ravno kakor uni tesár, ki ni vedil, kaj bi naredil iz lesene klade, ki je ležala 9 pred njim; ali bi naredil klop ali malika? Naj se ne misli da sem prevec rekel; saj komur so nasi pesniki znani, ta da se bere: „nagnuje" namesti: „nagibije, napijam" namesti: „poljem" (plati zz ausschô- ve 9 9 99 9 g i b a<( pfen i. t. d.); „počilo" namesti: „počitek, pokoj po činek" (dolensk.); vse to pa samo, da bi se ustreglo slabim stikom na koncu slabega verza, in pa tudi iz neved-nosti v jeziku. Clovek bi menil, da je „po čil o u kaka priprava, kako orodje za počitek, kakor: „motovilo, cedilo, kresilo, šilo" itd. itd. Najvećim napakam se prištevati med nami tudi besedno skopljenje. mora v Casi verhovatimo v sostavah gomilo verh časi kosorepimo, da je groza! Bere se pa namesti: u ,,ro m a nj e , „ namesti: „objem im o trenut" namesti: u „pit" gomile ; „porom" trenutje"; „objimo namesti: „pitje" V v U 11 9 99 sut" namesti: „posip" (kakor: zasip, Lašč.); dalje: „hran" hramba, shramba, hrana" (sam ne namesti : „hram, vem 9 namesti ktere le-tih?); ,,gan" namesti: „gibanje u. 9 „sjaj" namesti: „sijanje"; ,,n a ras u anwuchs itd. Po gre tudi: znam sebno zadnja je strelénsko knjakasta; ccló čerko: ,,t" je revica od korenike zgubila. Ravno v to versto namesti : ,,z n a m e n j e' sem, dobro vém da, 9 99 uže plam" namesti: „plamen." Rabil sam ktero tih: ali za to vender ne bom djal, da so za kaj. S tim pa zopet ne bodi rečeno, narediti v jeziku, nikdar ne nič da bi se ne smelo nikdar smela nobena korenika vzeti v ime; sme se, toda po ana logii naj se ozira! Saj tudi kmetje pravijo: „mèt" der wurf, (přišel mi boš na met z= du kommst mir in den wurf, Lašč.) ; 99 bér u namesti: „branje u (dans imaj o bučele dobro bér, Čatež); „kop" namesti: „kopanje44 (v no- namesti: „rezanje44 (dolensk.); gradu, dolensk.); „rez" 99 sév", tudi: „séva" namesti: „setev" (ajdova sév > aJ~ das beschláge; „rast" dova séva, dolensk.), „kóv, i i. t. d. Zapomni pa naj se, da te korenike so večide! skega spola; žen „lov, a skem 9 a „lov, ,'íí 1 (die jagd) je mošk tudi v serb-(der fang) je zopet ženskega široko po Jezik ni kar dolenskem (dans e dobra tičja lov). 9 ne sme ga vsakdo po svoje ugnetati in keršiti bodi jezik ima terdiia pravila, ima gotove meje; uči se 9 ■ « v . ÍSCI 9 Vender pa slovenščina le vedno in pri log i to, kar drugi gla g oli ali pa v kot verzi pero ! raje pripoveduje z jeziki z imeni; tega naj bi vzlasti g. g. p r e s ta vij ave i ne pozabili! Kako morajo člověka boleti ušesa, ko bere: „dvorise gospodisa c. kr. mavtnega polozisa!4 t. j. amtsplatz der k. k. zoll-legstâtte. (Dalje sledi.) Ali morda V adu le prilepek? Pis Potovanje po izhođnem ali po jmrovih deželah letu 1857 # Spisal Mihael Verne XXIV. Poslednjič dojde nosilnica iz Jeruzalema po-me. Ponoći od 6. na 7. aprila pa se je bilo pooblačilo in deževati je jelo. To je v teh krajih, kjer ni od perve sp omlad i do pozne jeseni skorej nikdar dežja, res čuden prikazek, ki se ga domaći niso več nadjali. Ker so bili tovarši vse moje reci seboj vzeli 9 sem se bal, da bi mi ne utegnilo v moji prelahki poletni obleki na gorah mraz biti. 9 sem imel tedaj lepo srečo, v serafiški volni v Jeru Tudi prijazni franciskani so se tega bali; zato mi ponudijo menišk plajšč, ki mi je na poti res prav dobro služil. Tudi jaz zalem iti. V torek po cvetni nedelji proti 7. uri zjutrej zapustimo Ramle z dragomanom in dvema mukeroma. Tri ure pelje pot še po ravnini, ki je od Ramel naprej še obilo z ječ-menom obsejana, pa brez drevja. Malo po malem pridem na judovske gore, in ko bi ne bil vedil, kaj so slabe poti, bi bil tù zvedil; pa dasiravno mi je mnogo slabih pot znanih, takošne nisem vendar še vidil. Misli si, dragi moj ! ozko, sèmtertjè nevarno stezó 9 ne ceste ki so jo velbjudi, mezgi, konji in pešci čez sila kamnite gole hribe in doline izrazili, in še ne boš imel prave podobe te strašne poti! Resnično obtežuje te kraje prokletstvo, pa ne prokletstvo — božje, ampak prokletstvo zanikerne turške vlade, pod ktero mora nazadnje vse pod zlo priti. Petkrat sem mogel v nevarnih ovinkih iz nosilnice stopiti in nekoliko korakov peš iti, da se mi ni kakošna nesreća pripe-tila.— Sedaj pa Ti morem tudi povedati,- kaj je nosilnica. Na dveh precej debelih in skorej po tri sežnje dolgih tra- mih terdega lesa je napravljena prostorna pokrita postelja, spřed in na obeh stranćh s širokimi okni, da clovek lahko na vse kraje gleda. Med trama se uprežeta kakor v vojnice dva mezga, eden spred, drugi zad za posteljo ali no-silnico, in tako tirajo mezgi in mukeri člověka naprej. Trudni, stari in bolehni ljudje potovajo v takih nosilnicah sila drago je tako poto- jaz sem vso pa drago, 9 brez posebne težave ; vanje. V nosilnici pa ni treba ravno ležati pot le sedel. Precej ko se med judovske gore pride, kažejo na nekem griču poleg steže na severni strani revno, večidel poderto selo , ki mu La trun pravijo. Od tod je bil nek tišti spokorjeni razbojnik, ki ga je Zveličar naš malo pred smertjo pomilostil. Ime sela je gotovo od latinskega la tro 9 to je 9 tolovaj. Judovske gore so nekako posamesni okrogli hribi, ki jih globoke doline delé. Ko bi bili pogojzdeni ali kakor-koli si bodi obraščeni, kakor so utegnili nekdaj biti, bi imelo okó lep razgled na vse kraje. Spervega je še nekoliko ternastega germovja; ko pa priđeš dalje, je vse če-dalje žalostniše. Druzega ni več viditi kot bele gole skale, ki se sklad na sklad ko stopnice do verh posainesnih hri-bov vzdigujejo. Le po dolinah se vidi še nekoliko večidel oljknega drevja. Na ti strašni poti ima clovek tudi priložnost, arabské konje in druge tovorne živali občudovati. Málokdo potová iz Jeruzalema v Ramle, in naspi oti iz Ramel v Jeruzalem, da bi sred poti kake pol ure ne postal in kaj ne povžil. Konjem pa se ne dá celih deset ur ne jesti ne piti, in vendar koračijo čilo naprej, da jih je veselje gledati. Naši konji bi takih težav in trudov gotovo ne přenesli. Arabski konji zobljejo le ječmen nainesto ovsa. Na judovskih hribih sem vidil tam pa tam tudi čede majhnih černih koz brez rogov z dolgimi pobešenimi ušesi prav berhke živalce so. Slabeje so ovce \ al kako bi ne 9 ker nimajo paše zadosti. mojem potovanji je bilo » 116 sèmtertjè še kaj zelenega, zlasti ker je to leto še pozno David petero gladkih kamnov za znano svojo fračo izbral. deževalo : pozneje pa, ko vecja vročina nastane, se vse po- Cez potok pelje zidan most. Od te doline naprej sem se vsak hip nadjal, da bom suši ; pozneje pa, ko vecja vrocma nastane, se vse po in ne travice ni vec viditi. Zato je pa tudi goveja ži vina, kolikor sem je vidil, le revna. V obljubljeni deželi, vendar enkrat mesto božje ugledat, pa še tri sila kamnite ali saj v južnem delu te dežele severnega nisem vidil gole hribe je bilo treba prekoračiti. Ze sem vidil na levi pred seboj in na desni proti izhodu in Jeruzalem je posebno pleme govedine. Voliči in krave so sploh visoke efrajmske medli in majhni z debelimi, pa ne čez pavec dolgimi ro- jugu pa še visokejše gore kamnite Arabije -v • v • žici. Zdelo se mi je, kakor da bi zgol juncke pri dveh pa po kterem sem toliko hrepenil, se mi ni hotel od no letih pred ocrni imel. Da ob krátkém rečem: v teh krajih bene strani prikazati. Poslednjič ugledam ne mesta bož je vse vse revno. 1 Napredovaje se pride v selo z imenom „Sveti Jere jega i ampak le nekoliko mestnega ozidja. Neka nevolja se me je hotla lotiti, posebno ker je celi dan, dasiravno le • • LC m ij a", ki pa ni domovina domoljubnega preroka, ki sle- po malem deževalo, in ker sem že truděn bil, in le s te poto in nesrećo rojakov svojih tako milo in ganljivo objo- zavo sem se je ubránil. Haeccine est sem djal v svojí kuje; zakaj sveti pesnik sam pravi, da je iz Ana to ta v nevoljiiosti rodu Benjaminovem. — Najberže je imela tedaj vas to ime terrae? — od kakošne nekdanje, omenjenemu preroku posvećene cer kve, ki je pa sedaj več ni. urbs perfecti decoris, gaudium universae je li to mesto popolne lepote, radost vse zemlje? V kakih 10 minutah pridem pred mestne vrata, ter Pa tudi vas se ne imenuje več grém peš v mesto. K sreči je frančiškanski samostan, ki „sveti Jeremija", ampak Abu-Goš, po šeiku tega okrožja. Tù je bilo še pred nekterimi leti zlo nevarno, ker je šeik Abu-Goš sam tolovajsko ropal in mořil. V celi sveti de- mu „San Salvátore" pravijo ? blizo jafiških vrat (Dalje sledi.) zeli ga ni bilo nevarnisega kraja od tega, zakaj tod sta nuje čverst pa divji narod, ki se ni dal Turkom nikdar popolnoma podjarmiti. Ropi in umori se mnozé od dné do dné, in turška vlada ne vé, kako bi to pešico grozovitih tolovajev ukrotila. Poslednjič si vendar nekaj umisli, kar je zdalo — namrec grozovitega Abu-Gosa s castilakom nostjo vjeti. Postavijo ga namreč za p o gl a v a r j a ali pasa v r jeruzalemskega, in častilakomnež jim gré v zadergo. Kot pašá jeruzalemski je vès drugač, in se celo leto verlo povzdignila. ponaša, nadjajoč se, da ga bo vlada še Više Kar ga pokličejo v Carigrad, in Abu-Goš gré v svoji slepi nadi v glavno mesto turškega carstva — al ni ga več nazaj. Nekteri pripovedujejo, da so ga v Carigradu ob glavo djali, nekteri pa, i da še živi v terdnjavi vidinski. • V • Sedaj je pa ta kraj eden najvarnisih v celi dezeli. Sin unega krutneža, m 1 aj Ab G i je možak, ki zna svoje ljudi v redu derzati. Za najmanjsi napad ali rop mu je vsa okolica odgovorna. S težko globo (_kaznijo v dnarjih) kaznuje vse vasi in gospodarje svoje okrajne, da zamore napadene ali oropane dostojno odškodovati. Zlahni gospod Pizzamano, avstrianski konzul v Jeruzalemu, mi ga je jako hvalil in mi tudi pismo do njega ponujal, da bi pri njem prenocil, ako bi si ne upal cele poti do Ramel brez od-dihleja in daljšega počitka storiti. Gerda nevarna pot me pelje zmiraj dalje. Na verhéh se vidijo tam pa tam razvaline, slavni ostanjki starodavnih mest in sel, med kterimi so na levi podertine slovečega Modi kab ej Mod je bil domovina junaške rodbine M bej cov. Sèm je naberal in spravljal Juda Maka-dragocene kosti in ostanjke vseh junakov rodbine svoje, ter je dajal za-nje v Jeruzalemu daritve in molitve opravljati, ker je menil in vei oval ? „da za umerle moliti, da bi bili grehov oprošteni, je dobra in koristna misel. Poldrugo uro dalje proti severju je stalo nekdaj na judov jskem hribu Gilgal-u, veliko mesto z imenom Gab a on ? pri kterem je Jozue sovražne Am o rej ce strašno otepe! in popolnoma zmagal. „Sol je iskreno molil, in toj d Gabaonom dan je bilo do popolne zmage â » i . Ozir po svetu. Bosna i Hercegovina. (Konec.) Redovna vojska turska se imenuje: nisam, neredovni vojaki pak: bašibožuki. Nesrečen kraj, kamor dojde turska vojska budi redovna. budi neredovna ! V susedščini Drobnjakih je bilo letos po novom letu blizo 30 turskih vojakov, to se ve, zato da bi red i mir obderžali; pa namesto mira su delali nemir, namesto reda nered, su otimali ropali i gonili ženske, vgonavljali Sodomu i Gomoru tako, po tursko preganjaii kristjane, da su morali Drobnjaki skočiti na noge i pobiti vse do jednoga, kakor besne i stekle pse. Naši Slovenci bi morebiti radi uprašali: Ali v Turciji ni suda, sudbe, gospodscine, ali tam ni pravice, da bi se ? y kristjan potužil, ako se mu krivica delà? To je vse v Turciji; sudba se imenuje medžlis i v tu sudbu se moze iti tuzit, tu se pravica deli vica turska! pa pra Sudniki su sami Turki iz toga si uže lehko vsaki sam misli, kaku pravicu more očakovati kristjan. Odtuda je poslovica v Bosni: „Typ^iiHa npein, a Typiin tí ©y#i", kakor bi po slovensko rekel: „Turka tožiš, pa Turek ti sodi." Častiti sultan je sicer ukazal, da se imaju vzeti v sud za sudnike tudi kristjani, da bi tudi kri-stjanom pripomogli k pravici: pa Turki totim kristjanom ne puste progovoriti ne besedice; namesto da bi toti kristjanski sudniki svoje bratre kristjane zagovarjali, jih branili, jim moraju toti siromaki sudniki Turkom streči, pravicu delili kakor sluge, jim polniti čibuk (lulu fajfu) i po ogenj jim hoditi, ako jim lula ugasne. Ako dojde kristjan Turka , mora pripeljati seboj priče, pa kristjanska priča ne tuzit, velja nič; ako bi 12 kristjanov pričalo za kristjana zoper Turka, to bi ne veljalo toliko, kakor sama jedna priča turska. Turek pa zoper Turka noče pričati, oni govore: To He ftony Y) II H3k pHCKa u > y> Ha ni a .i-fena b r, p a Moxa»e-to ne dopušča naša lepa vera mohamedanska." Po dolgem tezavnem potovanji pridem poslednjič v slo- Tako ostane kristjan vsegdar na zgubi. veco dolino terebintsko, ki je ena najvecjih in prijet Da tako žalostno stanje kristjanov v Turciji nikakor ne niših med judovskimi gorami. Tù je viditi spet saj nekoliko more dalje obstati, to vsaki lehko vidi; da se kristjanom rastlinstva in raznega drevja. Tudi vinograd, pa vès zane- sudbina polajšati mora, to spozna cela Evropa. marj e n sem vidil v ti dolini. Dolina ta je obudila v V ugovoru mira storjenoga v Parizu 30. marca 1856 meni mnogo spominov: kervave vojske Izraelovih otrok su sklenile velike vlade evropske : Avstrija, Francuska, En s Filistejci, poslednji sodnik Samuel i» ovj vt^ |«uoivuiijt ouuuiR kj a »i u v i j kralj (javi) g icfsiva i nuoija . ua cm kraljević Jonatan, mladi David, strašni orjak na Turskem poboljšati. Savi verli gleska i Rusija, da se mora živlenje i stanje kristjanom (G o 1 j a t Po sloveči dolini teče vse po versti je bilo v mislih pred menoj Uže meseca februarja leta 1856 je izdal sultan za y pa se vé, da le kadar v deželi de- kristjane znamenit i vele važen ustav, ukaz, imenovan: zuje i precej velik potok, v kterem si je mladi, serčni hathumajum. V njem ukazuje: 117 božja lišča sudi mohamedanski Kratkočasno berilo. Zvit kovač. Narodna pravlica. *) Živel je pred mnogo leti neki kovač, ki ni hotel nič smeju zidati i popravljati cerkve, uči- slišati od smerti. Ako ga je kdo na njo opomnil, se je le bolnišnice i pokopališča; da moraju se ustanoviti nasmejal, ter je rekel, da se je nič ne boji. Nekega dne Da imaju biti vsi njegovi podložniki jednakopravni, imeti jednake pravice i dolžnosti do deržave, da se imaju obvarovati osobe pred nasiljem, imanje pred otimanjem i da se ima skerbeti za varnost vsih podložnikov brez razlike po svoji veri službu stana i vere; da more vsaki svobodno opravljati, da meso viti, to je , da moraju biti sudniki kristjanski i da mogu tudi kristjani priti za uradnike deržavne; da se imaju tudi kristjani jemati v vojnike; da mu 5 ko je ravno dosti delà imel, pride smert in „Kovač, sedaj pa le z menoj! hitro se pripravi časa. da te dolgo čakam." On ji prijazno odgovori: reče 5 nimam i moraju vsi podložniki brez razlike vere jednako plačevati smert! le toliko časa me še pusti v da tega konja le pod- porez i davke, da se ojstro zabrani i prepove vsako nasilje kujem; dobil sem za podkovanje čutaro vina, ki tam na i gonenje naroda pri skupljanju poreza i desetine i da se ne oknu stojí; pij, če se ti poljubi !" — Smert je bila ravno bude porez ali desetina v zakup, v licitaciju dajala, nego žejna; vzame tedaj čutaro, in jo do kapljice izprazne • V ft i li 1 1 i i V *wrm m • m -m V « » A . - ~ V - %i _ Ko pravično i redovno pobirala. Sultan pise : „To je volja moja, zapazi kovač, da se je opijanila, ji reče: „Slišal sém pri umnožiti sreću vseh mojih podanikov, kteri su v mojih oceh povedovati, da se ti čez vsako vsi jednaki i meni jednako dragi." v se tako majhno luknjico Toti hathumajum se je svečano proglasil v Cari- kako je to mogoče!" izvleci mores, kadar kam priti zelis ; pokaži mi vendar Pijana smert je htela kovaču ve- j gradu i se je razposlal, da se razglasi po vsi derzavi. selje narediti; vpraša ga toraj: „Kam češ da idem?" Kovač bolje ? Po totom sultanovom ukazu bi imelo biti kristjanom odgovori: „Kaj me vprašaš? nimaš li tam prazne čutare , pa se jim je življenje le pohujšalo. Turki ne poslu- da v njo zlezeš?" — Smert se brez pomiselka skobaca v šaju svojega sultana i ne vladaju se po njegovih ukazih. čutaro, kovač jo pa hitro zadela in je ne pusti več ven. Hathumajum je njim tern v peti. Oni nikako ne mogu Zdaj v se le se je smert střežila, ko je vjeta bila pa razumeti, kako je moguće, da bi bil prezirani i zaverzeni prepozno! Začne kovača prositi, naj jo spustí, ali on je djaur (kristjanski pes) jednakopraven s pravérnikom pro- terd ko skala, in se ne dá pregovoriti. Morala je v těsni rokovim; jim nikako ne ide v glavu, da bi se od sada ne čutari tičati in zasmehovanje kovačevo poterpežljivo poslušati, smela siliti i goniti raja (kristjani), kteri su kakor turski Naposled se mu sirota vendar zasmili; obljubi ji torej, robi, turska bezprávná vlastnina. Ta sultanov proglas jih da jo bo spustil, ako nikdar več po-nj ne pride. Smert je na kristjane ješče bolje razkačil i razdražil. Sultan je bila s to pogodbo popolnoma zadovoljna. Nese jo tedaj ukazuje, a oni delaju, kakor sami hočeju. Sultan v čutari na visoko goro, jo tam- navzdol potoci, da siv je je ukazal, da se imaju jemati i kristjani v vojnike. Turek revica, kotaje se prek pečin, skoro vse rebra poterla. Ču- tega neče, nego sili kristjane, da se moraju vsakoga leta tara je po dolgem kotanji tako jako ob drevo se zadela ? odkupovati od vojascine. K vsem tezkim davkom, pod kte- da se je pričoma raznesla, in smert je sopet svobodo za-rimi su popred ječali, su jim Turki sada ješče toga nato- dobila. Ko je beli dan zagledala, je nar poprej Boga zahvalila za odrešenje, potem pa je terdno sklenila, da nikdar varili. Zvunaj toga siliju kristjane, da davaju zvunaj vseh več po kovača šla ne bo. Kovač je pa svoje delo kakor davkov i zvunaj desetine, sada spahijam, to je turski poprej marljivo in zvesto opravljal in vesel je bil gospodi, ješče od vsega tretjinu. Kristjani se pozivaju na smert tako na vse veke pregnal. f da je sultanov hathumajum Turki pak na svoju sablju. Vendar Bog ni bil zadovoljen s tem; zapovedal je Jeden dopisnik piše serbskomu Dnevniku v 6. listu 1858 smerti, da mora nemudoma po kovača iti, ter ga brez iz bosanske granice : v Iz Bosne vam morem priobčiti usmiljenja pokositi. Ali smert se ni dala do kovača spraviti. * . i . <■ • «i tV « .t X • • v samo tugu M i nevolju kristjanov. Kristjani su se tverdo Bog je mogel tedaj ojstrejse zapovedati. Cez nekaj casa za zarekli nedavati više2) tretjinu, a Turki vele:3) Hena pové jednemu vragu, naj gre po kovača. Veselja poskakuje ^ , • 1 I v« « V • «r É • • i v • v , «• cyaxaH i 3 # a e p m a u k a k o n p a t a, # a ipe- vrag proti hisi kovačevi. Ko tje pride, ga kovac zanicljivo Tbiny He \ 3iMaMO, mí xoieMO jy Ha caóaby pogleda in poprasa: kaj da ce? • «Vit i 1 i Vrag mu pové i da je po y 3 i m a t i i piae ce o c t a b i t i HeieMO, #ok.ie njega prisel in da Ha u i kohóí no Kepsi #baypcKoj u e a iu a it a j y ; prime zelezni ga drog, bo v pekel odnesel. Kovac to slisati, začne po vragu lamtati in ga tako to je: Neka4) sultan izdá ferman5) kako vrata (velik), stolče, da siromak ves razbit in pol mertev nazaj proti da tretjinu ne uzimamo, mi hoćemo ju na sablju (na silu) peklu šeta. Njegovi tovarši so mu že nasproti hiteli, ker naši konji po so bili željni viditi kovača, ki je smert na tako lepi način uzimati i dotle se ostaviti nećemo i dokle kervi djavrski 6) ne zaplavaju. — Turki se zato povsuda oru- bil odpravil. Pa kako so se začudili, ko so žaju i javno prete, da hočeju se kristjanom osvetiti, nad ga samega m čisto razbitega zagledali. Pové jim vse, kako se mu je mu kdo vès svet za to dal. njimi se maščevati. Nameravali su na kristjane s oružjem godilo in se pristavi, da bi ne sel napasti, ali su se toti po tisućih sbrali i tako očakovali napadanja. Turki to videči su odustali (opustili) od napa-danja." več po kovača, če bi Na to višji vragun velik zbor skliče, ter zapové, da sedem najhujših in najmočnejših mora po kovača iti. Precej Turki za dušu ne maraju, Boga se ne bojé. i svojega gospodarja ne poslušaju sul drugi dan so se na pot od pravili in pogovarjali so se, kako tana. / niki i puntarji. su pravi buntov- ga bodo v pekel vlekli. Bilo je ze precej pozno, ko so na Matija Majar. kovačev dom přispěli; začnejo ga iskati, pa ga nikjer najti ne morejo. Kar hipoma zarenčí vidim!u Vsi so začeli veselja plesati, njevem drevesu zagledali, kjer je na veji sedel in češnje y njih vodja: „Ga že ko so ga na češ- Vcs toti spis je uzet iz sostavkov „serbskoga Dnevnika"; to naberal. Dobro! si mislijo je list tako izversten i zanimiv, da je samo želeti, da bi iz obraženi Slovenci si ga naručili i ga pogosto deržali. Izhaja v Novom Sadu (Neusatz im Banat); vsaki teden po dva- „Sedmicu" vred celo toti list važen i za- sedaj nam mora tudi češinj dati da jih pozobljemo. Ko je kovac zvedil, da so po krat na ćelom listu (Bogen) i velja s leto 10 gold. sr. Za Jugoslavena je Pričujoci slovenski pripovedki podobnih imajo tudi na Hor nimiv kakor za Nemca „Allg. Ztg.u žalost. 2) vec. 3) govore, stj anski. ali pa naj jesce vazněji 5) ukai. fi) kri vaskem in Slavonskem; vendar se jim pozná, da so vse iz jednega stebla izrastle. Neven" 18*0 precej razliene, akoravno (Glej » » Narodna knjiga" 1858 od Filipovića) Pis. Pia 118 njega prišli y jim reče prijazno : „ Veste kaj? dragi moji! * V Novem Sadu (Neusatz ) je jako mična knjižica, na ktero obernemo pozornost tudi Slovencov, prišla nedavno Naveličal sem se že tega sveta, rad toraj samo toliko časa še poterpite, dokler svoje grem z vami; řeči v red na svetio pod naslovom „Lu de vi ka St knjiga o na spravim. Da vam pa ne bo čas predolg, vam dam česinj rodnim piesmama i pripoviedkama slavenskim." lz ceskega « « « • « ■ « * * ■ • i v m mm m WUHM11IIU "»Mjiuiu "O--- -------------~v-----J 7 r ~ -----------r------O- proti vratam zaletijo, ter vsi s parklji vrata tišijo, da bi tovo ložeje dá dognati. Ze v odgovoru št. 3 sem jez ne le kovač noter ne přišel. On pa le stojí pred peklenskimi koliko nameril na spričevanje starih listin, in kar sem ondi vrati in premišljuje, kaj mu jestoriti, ker nikjer ne marajo le nekako dvomljivo prisodil, je gospod Terstenjak z vso za-nj. ÉfeHÉ■■■■■■[■■■■■fe Vragi pa le tišijo in tišijo tako dolgo, da jim sv°j° jezikoslovno ucenostjo zaterdil, da namrec staro ime ostři parklji na drugem kraju čez železne vrata priderejo. reke> k» Nemec klice Lavant, je po slovensko La Kovač, ne bodi len, vzdigne kladvo, začne po parkljih ban ta ali Labota, in da po tem imenu se tudi klicati tleči. , in jih tako zatolce, da so jih potem vragi komaj in z veliko silo nazaj iz vrat potegnili. Potem se kovač zopet proti nebesam podá, in prosi ima škoíija. Labantska škofija ima v ze dosti razjašnjeno zgodovino v bukvah dr. K. Tan gel-na, ki so napisane: Reihe der Bischôfe von Lavant" ; ondi se nahaja 3? sv. Petra o,. naj mu le toliko vrata odprè, da bi vidil, naïui ------- —— —......- je v nebesih. Sv. Peter mu spolni prošnjo. Odprè malo terdno soditi, kaj da je resnica. kako obilno spričevanja iz starih listin, po kterem se zamore vrata 5 kovač pa urno svojo kladvo noter verže; dokler je sv. Peter gledal, kam bo kladvo padlo, se je kovač bil že Sv. Peter se mu nasmeja in ga pusti v nebesa zmuznil. Ustavni list Labantske škoiije, ki je bi 1 narejen 10. maja 1228 v Solnemgradu, le sploh govori od naprave no vega škofijstva, kterega sedež je bil odločen pri cerkvi v nebesih na kladvu sedečega. A. K. Cestnikov. sv. Andrej a v Labantski dolini (s. Andrea in valle Laventina); drugi list, narejen leta 1244 vBrezjah, odkazuje obsežek nove škoiije, namreč cerkve sv. Andrej a v Labantski dolini, v La bod u (Lavamund) s svojimi pod- * Dolgo in željno pričakovani „Neven" je přišel na družnicami. in v Trajbergu (Unterdrauburg) na Koro Slovanski popotnik Rek i 3. dan t. m. na svetio dr P« ? Josip Vranjičanji Dob ï e 1 ; cena mu je po pošti 5 malnih in ljudskih na leto ročniki vrednika sta mu gospoda škern, cerkvi vRemšniku, in pri sv. Florjanu (Gross- in prof. Vinko St. Florian), s poddružnicami sv. Petra poleg Lipoe gore (Lindenberg), sv. Martina v Sulpski dolini (Sulmthal) na leto ; učitelj m vsi ucenci ga dobivaj za 3 in v Suselji (Sausal, Sussenzellen). Dohodki za novega ? plačilo odrajtali vredništvo v proglasu tudi naznanja, da oni na- škofa so bili določeni na 300 mark srebra, ki jih je imela ki so za 3. in 4. zvezek lan s k ega „Neven-a" dajati Labantska gr aj šina (castrum Lavant). j boj zvezka in z n í n N it a u dobivali letošnji „Neven" za ova dva namen je: biti list zabaven, pod in da bi dosegel ta trojni namen, sta nam porok slavna gosp. vrednika. Naj bi tudi SI obilo aegli po „Neven-u u » 1 Iz tega se kaže, da nam imena Labantske škofije ni treba iskati pri Labodu ali Lab on du, ampak višje, ravno ondi, kjer je tudi iz začetka škofov sedež, pri cerkvi sv. Andreja. Ta cerkev se je določevala s priimkom poleg Labanta, ali v Labantski dolini; in poleg tište cer- 119 kve se kaže, da je bila tudi grajšina, ki se je Lab an ta verhi hribov imenovala po reki, ravno tako, kakor je to pri sedežu druge y se • v precej beli v skoíije na Koroškem, v Kerki. Z imenom Labond ali La- tri mesce skorej cisto nič, dasiravno so bile pod debelo odej Zita so lepe, niso pognile > cele bod bi se utegnilo reci, se ne izhaja v tem vprašanji, ker to je varovalo neprenehoma. Zemlja je bila terdo zmerzla da žitu sneg škodoval ni. y je blezo le pokvarjeno iz nemškega Lava m und, ravno kakor Marbeg iz Mahrenberg, Arnož iz Ehren- ne bo skorej ters po koncéh sicer zlo pozebel y V vinogradih je grobati se torej letos • V nic dalo pa nižji oke boj kol od kraja hausen, ali prav za prav Arnhausen; na severni meji gnale y in tako utegnemo tudi letos dobro tergatev imeti slovenske zemlje so slovenske sedanje imena dostikrat le ako pozneje pozeb ne pride ali kake uime ne bo pokvara iz.nemskih. Ce ustavne pisma Labantske skoíije kažejo, od kod izhaja ime te skoíije, stareje pisma, ki se tičejo cerkve sv. Andreja, tudi naznanujejo pravo obliko nekdanjega slovenskega imena. Razun listin cesarjev O tona II. in Filipa iz let 932 in 1198, ki so bile že omenjene v št. 3 se nahajajo še starje pisma kralja Arnulfa iz let 888 in 890. V dveh pervih se kažete ponemčene imeni Lavental in Lavente, v tretjem pa se bere ime ravno takošno kakoršno gosp. Terste nj ak dokazuje za pravo staroslo- ker se imenuje cerkev sv. Andreja pri Lab an ti (ad Labantam ecclesiam s. Andreae). Tukaj se mora pač spoznati, da se zgodovinski do- Iz Celovca. Pred nekimi dnevi smo přejeli veselo novico iz Dunaja, da so podělili presvitli cesar z najvišjim sklepom od 4. t. m. poterjenje družtvu za izpeljavo železnice skozi Koroško. To družtvo se imenuje ,,c. kr. priv. koroška železnica." Iz Tersta. Pretečene dní je izsledila tukajšna polivše pripravljeno za V ze Zaperla je razun y vensko, namreč Labanta, cija v neki hisi kot, kjer je bilo izdelovanje bankovcov po 5 tistega, ki je izrezal matico za ponarejo bankovcov druzih, kteri so vsi ptujci. y v se 11 Za kapucinarski samostan s cerkvijo, ki se bo v Terstu zidal, se je nabralo doslej 28 tavžent 553 fl. jn 15 kr. kazi prav vjémajo z jezikoslovnimi; ni treba tedaj pravega imena loviti po druzih krajih. Marsikaj se je že pisalo o novem omejenji La- y bantske skofije, vendar iz vsega tega daljni čitatelji teh spisov še ne vémo kako daleč bo nova škoiija segala. V „Danici" je bilo pisano, da Sekavska škofija ji bo dala deset dekanij : „Volksfreund" je undan pravil od dva- najst dekanij. Kaj je resnica? Če nova Labantska sko- Mariborski okrog, ne more biti 12 fija obsega zgol dekanij iz Sekovske pridanih, temuč le 10, namreč: Maribor, Jerenina, Hojčje, sv. Len art, Marbeg, Cirkovec, Sv. Juri, Ptuj, Zaveršje in Velika Iz Dolenskega. * Čudno novico Vam imam povedati da je namreč na Veliko noč zjutraj okoli Mokric in Jesenic noter do horvaške meje to ča šla, in sicer toliko jo je nasulo, da je bila zemlja čisto bela. Tudi na Dolenskem ni letošnja zima bila terti brez škode; mnogo tert je pozeblo. V à m Iz Ljubljane. * Čeravno „Novice" za navadno ne pre- tresajo koncertov in teatrov, vendar ne moremo molčati o koncertu, ki nam ga je včeraj teden napravil nadepolni nedelja; dvanajst dekanij bi zamoglo biti le potem, ako bi bila pridana še Radgona in Lu ča na, ki ste deloma nas rojaK, gosp. Gvido žl. Raab, ker vselej nas veseli, če kdo našincov se izverstnega skazuje v kteri koli reci; saj kri ni voda. Se se radi spominjamo, kako smo se zavzeli, ko je leta 1848 v neki „besedi" tadanjega slovenskega družtva kakih 12 let star fantič se h klavirji tudi slovenske. Željni smo zvediti pravo Hicinger. usedel in nas razveselil s prav mozko igro, pred dvema Novičar iz avstrijanskih krajev Iz Varaždina smo přejeli vsem domoljubom gotovo letoma je šel mládenec na Dunaj se popolnoma izurit v svoji umetnosti, in velikonoční torek, ko je přišel za nekoliko dní obiskat svojo drago rodovino, smo onega fantiča od leta 1848 slišali v ze kot pravega umetnika na predrago klavirji. Slava mu! Vès iskren za svojo umetnost nam je razodel, da ni le med „poklicanimi", temuč med „izvolje X ar o čilo. nimi" eden. Vsem se je mocno prikupil ; gotovo bi pa bil Vsi národi skor imajo zbirke národnih pripovest, mnogim še bolj ustregel, ako bi bil izvolil tudi manj učenim le Slovenci jih dozdaj še pogrešamo. Nabral sem okoli prijetniše igre; tako, na priliko, bi bili namesti Chopinovega Varaždina lepo število takih pripovedk, ki so se, , kar „Walzerja" veliko raji slisali „variacijo" kake prijetile s losem jih tù in tam priobčil, mnogim dopadle. Sklenil sem vanske melodije, kterih imamo toliko krasnih in za toraj, da se enkrat začetek stori, en zvezek na svetio dati, vsaki salón sposobnih. Nadjamo se, da kakor drugi če bom dobil dovolj domoljubne podpore. Vabim tedaj na mojstri si v prihodnje tudi on bo z ložil kakošne posebne naročilo. Naročnine je 48 kr. srebra, ki se odrajta po p rej emu knjige. Kdor dvanajst naročnikov pošlje, dobi trinajsto knjigo za nameček. Cas je do pervega junija igre, s kterimi se bode skazoval občinstvu, kadar bo na-stopil potovanje zastran umetnosti po svetu, kar se bo nek drugo spomlad zgodilo. Gospod Raab se je sedaj vernil Kadar se toliko naročnikov sopet na Dunaj, kjer bo nek v svojem lepem pokliču še zbere, da se tiskarni stroški plačajo, pričelo se bo na- celo leto ostal. Ne moremo pa skleniti teh verstic, da bi ne tega leta. Dobicka ne isem. tiskati. Jezik je horvaško-slovenski. Iz Braslovč 7. aprila. St. M. Valjavec. Vigred je lepa in pri-jetna, da bi se je danes teden nihče nadjal ne bil. Pon-deljek teden je proti večeru na drevesu blizo cerkve oglasila se perva mokosévka (Thurmfalke, gem. Windwachel). Pri-letela je spet domu od juga nazaj napovedovat konec zime. Ni še bilo tisti večer znamnjica, da bi nas neusmiljena zima zapustiti hotla; snega (terdega) je bilo še sploh po bilo viditi pohvalili tudi častite gospodične Ko meli je Cos ta-to ve y ki je Brasovo „Adieu" Bogom!) tako ljubeznjivo de da je vsem poslušavcom globoko segla v serce. klamirala Iz Ljubljane. V „Pražkih Novinah" beremo, da se je na fregati „Nova r a" 22. januarja ogenj užgal, koje bila v sredi morja med Ceylonom in Madrasom, več milj od kopnega. Pa z razumnim vedenjem poveljnikov in hrabrim obnašanjem vojakov je bil v četerti ure pogašen. dve pedi na debelo, le po gričih proti soncu je v tam pa tam kaj malo kopnega. Pa kmalo drugi dan torek — jame jug na vso moč hliditi, mokosévk, ki so nam bile lani slovo dale, prileti cela družina za uno pervo na streho naše cerkve Novičar iz raznih krajev y Iz Dunaja. Razpis ministerstva za bogočastje in uk véliki petek je sneg po večem prepoveduje učiteljem realk, svoje lastne učence pri- že proč, in ko se je jela Aleluja peti, je bilo ravno polje vatno poducevati. t že vse kopno y zdaj se snega proti soncu po hribih le še malo kje kaka betva vidi, le na senčnih stranéh so dnarja y Slišati je, da si premedeni sleparji vpeljanje novega zlasti nakmetih, v svojo korist obračajo, ker 120 pravijo ljudém, kteri v dnarjih niso dosti zvedeni, da bodo vse obljubovanje spolnilo in ali te povelja tudi od serca dosedanj dnarj prihodnj lik menj 1 j a 1 i. Tako izhajajo ? naberajo stare dnarje kakor morejo po nizki ceni. Iz Cerite gore. Turški komisar Ke mal Efendi je Wiener Ztg a od 1 t. m. razglaša pregledano po- poslal knezu Dan i lu porocilo, se z dobrimi pogodbami godbo nemško-avstrijanskega telegrafskega druzt Po tej pogodbi ne smé odslej v enojni poslanici z nad- turški vladi vdati. Brati pa je, da Danilo nič tacega nece slišati, in da se bo bránil, kar bo mogoče. Ce je taka, bo skorej slišati o bojih in vojski med Cernogorci in Turki. m podpisom vred več ko 20 besed biti; za vsacih naslednjih 10 besed je plaćati polovico tega, kar gré za enojno po- slanico. Plačuje se pa za °J poslanico, ki gré 10 Iz Trancozkega. „Moniteur" je razglasil dve postavi za leto 1859 100 tavžent y kterih ena zadeva to, da naj se milj dalječ, 36 kr., čez 10 do 25 milj 1 fl. 12 kr 45 milj 1 y 25 do novin co v za armado na suhem in na morju izbere, druga 48 kr., čez 45 do 70 milj 2 24 kr. itd pa y da naj se privoli 1 milijon in 200 tavžent frankov za » Deržavni zakonik" razglaša ukaz ministerstva za skrivne stroške ocitne varnosti. bogocastje in uk od 26. marca zastran novih verskih raz kolnikov, kteri imenujejosvojo občino „Novi Jeruzalem" sebe pa „Novo- • v „Kolner Ztg." pise y znavavce S a lam it y brat sv. J v • te keršanske ljub iz Pariza, da so pol-uredski časniki dobili privoljenje, drugo pismo Orsini-tovo do Napoleona in njegov testament razglasiti. Govori se " Ti razkolniki namreč, da je bila piemontežka vlada iz Pariza prošena za P tajé potřebnost očitne službe božje in ne spoznavajo ne razglašenje teh listin. cerkvene gosposke. Ome predstavljenih ne podložnih in ne njeni ukaz veli: Imenovani razkolniki se ne morejo v smislu rudečem morju ces. patenta od 31. decembra 1851 kot cerkev ali verska kaže, ga mislijo tudi obderžati. Od mnogih strani so se Eno leto je že, kar so Angleži otok Per i m v tebi nič, posedli in kakor se y meni nič družba spoznati in zaukaže se, da je s tistimi, imenovanim razkolnikom pripomožni ali se njih kr kter so oglasili vgovori zoper to samolastno posedenje ; najostreje vere pa je to y kar vdeležij ne bili krivi V) Patrie" o tem piše. Med drugimi pravi y tudi ce bi nikakoršnega druzega kaznivega djanja y po 304 kazenske postave ravnati Iz Benetk. Letošnji cerkveni shod na lik n e „Časniki so enoglasno spoznali, da se je Anglia po krivici tega otoka polastila, da se hoče ondi vterditi, vse pravice z nogami taptaje, da bi si s svojim gospodarstvom po ru- de lj o je bil kaj krasen in ima tudi zgodovinsko pomeno, dečem morju samokupčijstvo v indiškem morju prigotovila." Sicer pa je, kakor se dozdeva, vkljub vprašanja zavolj HBHHBBBHHHHHH^I^HHiH^HH in ker je bilo ta dan poslopje nekdanjih beneških vojvodov tako reči kot deržavno poslopje posvećeno. Veliki pondeijek perimskega otoka, vendar merzenje med Francozkim so imeli arsenalski delavci veliko procesijo, ktere svečanost je nazočost presvitlega nadvojvoda Ferdinanda Maksi- Angležkim odjenjalo. Lord Cowl ej je namreč svoji vladi naznanil da bodo Angleži na Francozkem zopet kakor po y mil še bolj povzdignila. Obhajali so namreč blag pred, francozke potne liste dobivali. S tem se odpové fran lovljenje vsih ces. bark, kar se od leta 1848 do vláni cozka vlada vsi svoji politiki v rečéh potništva, in ne bo več ni zgodilo smela Piemontu y Švajci y m y Nemškemu in Belgii nasproti se Iz Ogerskega. V Nagy-Kor razsajajo tako hudo politike deržati, kteri se je Angležem nasproti odpovedala. da ne prizanesejo nobeni starosti, nobenemu stanu Že tolikrát napovedani, pa še doslej ne ustanov Se celó šole so mogli zapreti, ker skorej polovica otrok za ljeni zbor diplomatov v Parizu je, kakor je slišati, za kozami bolnih leži. dolgo časa odložen. Znano je pa tudi, da se nobena vlada Iz Rusije. Amerikansko družtvo, ktero je prevzelo tako ne poganja za-nj, kakor francozka. Tega si ne ino y utopljene barke iz sebastopolske luke spraviti, je to remo drugač razjasniti, kakor da se zahtevanju ene vlade slabo opravilo, ker je nek červ imenovane barke tako zver- mnogotere politične reči po nji rešiti dati, druge vlade tal, da še strelni prah nič ne opravi z njimi. krepko vperajo, ker ne smejo terpeti, da bi ena njih imela Med drugimi koristnimi prenaredbami bi utegnila več oblasti čez druge. y ktero „petrogradski časnik" sam pripo tudi ta važna biti roča, namreč staro pr atiko opustiti in novo (Grego- nekimi dnevi so Iz Angležkega. Iz Londona pišejo 3. t. m. zagnali hrup y : Pred da je bilo M a z z i n i -1 u riansko) vpeljati. To naj bi pa cas sam storil. Rusi obha- zavdano in da je samo urna pomoč nevarnost od njega jajo namreč novo leto 13 dni pozneje kakor drugi narodi. Ce odvernila. bi vsako prestopno leto izpustili prestopni dan, bi leta 1912 - novo leto imeli tišti dan, kakor drugi Evropejci. Sploh pa se dá iz gibčnega življenja v vsih stanovih carstva na ve- like spremembe v družbenem in političnem življenji skleniti. celi Rusii, ki želi prenaredb. V tem je vse y SO En glas je po edino, samo v tem, kako naj bi se prenaredbe storile raznih misel, in tù veljá, kar pregovor pravi, da vsaka buča drugam leti. Iz Serbije. Beli Grad 2. aprila. Turški komisar Ethem paša je tirjal od kneza, da naj jetnike v Gurgu-sovacu izpusti; ko se je pa knez tega bránil, je dobil 24 » ur odloga za pomislek. Še le po krepkem odgovoru komi-sarja se je vdal knez in zaperti pridejo zdaj v Niš v Bulgarii. Turška vlada je to storila, da je sebe in kneza kteri je obsodil zarotnike samooblastno, kar y resila zadrege mu po 17. členu serbske ustave ne pristaja. Iz Bosne. Kadar voda v gerio teče, si je treba po magati. Taka je tudi na Turškem. Obljubljeno je Bošnjakom in Hercegovincom, da ima Hathumayum in vse, kar iz njega izvira, obveljati, in poveljniki turške armade dajejo svojim vojakom povelje, kakoršne le vodja omikane armade zamore dajati. Vprašanje le je, ali se bo Darovi za Vodnikov spominek. Od I.—XVIII. naznanila . 776 Gospod Vikt. Mih. Prégl, kupcijski raćunar v Brnselji 5 žl. Ernest Lehman, c. kr. deržavni pravdnik v Novem mestu..........2 Jožef Kos, fajmošter v Mokronogu .... 1 Jožef Tekavčić, tergovec v Mokronogu . . — Juri Vari, fajmošter v krašnji.....1 J. S., Posavski kaplan v Kapli.....1 Ivan Kuk v Terstu.........2 Franc Andrejka v Terstu.......2 J. P. S., Vodnikov šolar 1804—1805. v Terstu 3 Juli Smola iz Dolenskega.......— Matija Majar, fajmošter v Gorjah na Korcškeni 2 Bogdan Rudež, pravoslovec v Beéu .... 1 Janez Rež, tehant v Idrii.......2 V ' Martin Siiber, kaplan v Idrii............1 Anton Mejac, „ „......1 Jožef Orešnik, fajmošter v Mehovem . . . njih, Mica Orešnikova........ Skupaj . 801 % 11 fl 2 kr fl. kr r> » 7) v r> v jy r> y> r> r> V) v r> r> Sestra n r> yy 30 „ V) r* r> n r> r> jy r> n r> yy 20 „ r> » r> r> r> r> r> v T> 7> yy 30 „ » 30 „ fl. 52 kr. Odgovorni vrednik: Dl* J&U6Z Bleíweis Natiskar in založnik : Jožef Bl&znik