LI* sa koristi dolov-akoga Itudotva Dol«v. •i — opravièonl éo
VNf» kar producirá t o.
This P* P«r l« do v o to«! lo Iho intorooto ol tho working oUm. Work-oro oro ontltlod to all what thoy produco.
ŠTEV. (NO.) 461.
IMMII moo»« com* «ouaf, Dm a IW, •» »fc« f* off*»	nilU«. lOOfl V ft tir Rkl*..« ill
tiOfciaa«a IU «M«* i«lMOw|Niii(Mii«k U4, \m Ulfiei: 4UUI V. JI. Jtf., bfeicaft, III.
"Driavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE^ I
no itovilko v oklopa|u-ki oo naha|a polog va-toga naolova. prilopl|o-nogo «pod«) alt na ovitku. Ako (4G2) |o itovllka . . t odo t vam o prihodnjo fttovllko nataga llota točo naročnina. Prosimo, ponovlto to tak«|.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
CHICAGO, ILL., DNE 11. JULIJA, (JULY) 1916.
LETO (VOL.) XI.
Deutschland v Ameriki.
Na dveh neskončnih frontah v Evropi ne vo-dijo hoji, kakršnih še ni bilo na tej zemlji, odkar hodi človek po njej» Miljoni stoje proti iniljonoiu, centi in tone jekla se mečejo z ene strani na drugo, po eele brezkrajne ure dežujejo krogle in drobci iia mase v zakupih, utrdbe, ki so jih gradili in izpopolnjevali dvajset mesecev, so s strašnimi zračnimi minami razdejane v kratkih minutah, nepregledna polja se izp rem in ja jo v pokopališča.
Preobrat je nastal na bojiščih. Na vzhodu Kusi, na zapadu Angleži in Francozi proti Nemcem in Avstrijcem v ofenzivi. S pridržano sajm o-pazuje svet, kaj se godi iu z napetost ju «aka, kaj se zgodi nadalje. Ali se je bojna usoda res že zasukala proti Nemčiji T Ali se le enkrat skruši zavezniška ofenziva T Za bodočnost Evrope padajo jeklene kocke na bojiščih; kdo bi mogel odvrniti pozornost od te gradiuzno grozne igref Kaj bi se moglo zgoditi, da bi se oči obrnile na drugo stran T
Zgodilo se je. Brzojavna iskra je raznesla drugo senzacijo po svetu. In kakšen čudež! Ciroze ni prekosila večja groza, ampak sredi vseh peklenskih, hicarnih, smrtnih strahot je povsem miren dogodek izzval strmeti je sveta.
V Baltimore je priplula nemška trgovska ladja in je pripeljala tisoč ton barv v Ameriko, Ta ladja se imenuje Deutsehland in je submarin-ka. Dne 10. junija je zapustila Kiel, obiskala še nekaj nemških pristanišč, 23. junija je zaplula na ocean, in v nedeljo, 10. julija ob 1:20 zjutraj je prispela do rta llenrv in po zalivu Chesapeake polagoma v haltimorsko karanteno.
Deutschland je največja podmorska ladja, kar jih pozna svet. Dolga je 315 čevljev, dočim i-majo vse bojne submarinke, tudi največje, kar jih je gradila Nemčija, manj kakor 300 čevljev.
Ali je pj-ogresistična straake še na svetu t V
Ameriki je uekoliko ljudi, ki strastno trdijo, da je. Tista peščica smatra sama sebe za stranko Nam se pa zdi, da se moti. Kajti če se vzame stvar nekoliko bolj natančno, bi se lahko reklo, du ni bilo progresivne stranke pravzaprav nikdar. Nič druzega ni bilo, kakor aparat, ki se je napravil leta 1912 po repuhličanski konvenciji za kandidiranje Rooaevelta. In sedaj se lahko vidi, da ni veliki polkovnik vse "stranke" smatral za nič druzega.	* „
l^etos Roosevelt ne kandidira, in — njegova stranka gine kakor kafra. Kaj naj tudi počne brez njega?
Progresisti so hudi in imajo gotovo dovolj razloga za to. Kajti tako kakor Roosevelt gotovo še nihče ni speljal svojih pristašev na led. In čc bi bil vse namenoma storil, tedaj bi zaslužil od svojih bivših prijateljev neprizanesljivo dosmrtno zaničevanje.
Treba se je malo zamisliti v situacijo. Mož ve, da se shaja v Chieagi konvencija njegove stranke. On ne gane z mezincem, da bi jo preprečil. Njegova stranka naskakuje republičansko z zahtevo, da naj kandidira Roosevelta za predsednika. Roosevelt molči, kar pomeni, da odobrava zahtevo. Republikanci odklonijo to, progresisti pa kandidirajo Roosevelta sami. Njih vodja jih vleče par tednov za nos, potom pa gre k Hug-hesu na kosilo, potepta sklep svoje stranke in izjavi, da je Hughes tudi njegov kandidat. Svoje pristaše po poziva, da naj glasujejo za Hughesa.
Repuhličanski kandidat stoji seveda na stališču platforme, katero je sprejela konvencija
Iz Evrope prihajajo neprenehoma poročila o draginji. V Evropi je vojna, in kjer je vojna, je draginja. Tako je bilo od nekdaj.
V	Ameriki ni vojne. Kljub temu imamo tudi tukaj draginjo. In kdor je upal, da se zboljaa položaj, bo razočaran.
Poledclski oddelek vlade je dne f>. julija izdal poročilo, v katerem pravi, da nikakor ni pričakovati znižanja mesnih cen, ampak da se bodo nasprotno najbrže še zvišale. Baje velja to za ves svet. Za razlog navajajo, da se produkcija ni v enaki mori pomnožila kakor prebivalstvo, nadalje da so se produkcijski "troški povečali, kupna n oč denarja je pa padla. V Ameriki se sicer produkcija množi, vendar ne v enaki meri kakor prebivalstvo. Razun tega pa povzročajo bolezni in izčrpanje živine znatne izgube.
V	računskem letu 1914—1915 so Zedinjene države uvozile nekaj več mesa, nego so ga izvozile.
Ni bas daviro, ko so bile Zedinjene države ponosne na to, da zavžije tukajšnje prebivalstvo mnogo več mesa, nego po «ečini evropskih dr/a v. Meso je hildi v primeri z deželami onkraj morja res pa ceni. Tudi delavec si ga je lahko privoščil. Bilo je več tožbe zaradi pomanjkanja vegetarienc hrane. Izgledalo je, kakor da se povžije v primeri • sočivjem, zelenjadjo, sadjem i. t. d. preveč me-
Največji trgovski ladji, Vaterland in Imperator, »ta ravno trikrat tako veliki kakor Deutschlulid.
Subuiariuka ni imela potnikov. Ves njen tovor je sestojal iz barvil, ki bodo v Ameriki zelo dobro došla. Nazaj misli odpeljati zu (»00,000 dolarjev nikla in kavčuka, česar na Nemškem zelo primanjkuje; to je bil poglavitni vzrok, da'je Nemčija poizkusila ta eksjierinient, ki se je doklej popoliiouiu posrečil.
Poveljnik je kapitan Kairig; posadka ki vzeta iz ključno od trgovske mornarice, šteje 25 mož. Ker se je morala po poti mnogo skrivati, se je proga njene vožnje zelo podaljšala; pravijo, da je prevozila 41 HO milj, od tega 1800 milj pod vodo. Kadarkoli je opazila kakšno ladjo, se je tukoj po-greznila iz strahu, da utegne biti bojna ladja. Angleška in francoska vlada namreč nista jemala povesti o obstanku te potapljalke s smešne strani in njiju bojne ladje so jo zelo iskale po morju; kakor pravi kapitan, so jo trideset ur neprenehoma preganjale, kar je podaljšalo njeno vožnjo za 800 milj.
Poznate li povesti o morski kačif Mnogo ljudi jo je "videlo;" njena sezona je bila v vrofiih poletnih mesecih, ko postane človek trom in len, pa se godi vsled tega tako tnalo na svetu, da mora častiikarjem pomagati fantazija pri napolnje-. vf.nju listov. Ali tudi ta fantazija sc poleni ob prehudi vročini; možgani ne morejo izmišljati novih senzacij in pogrevajo rajši stare; Moška kača se prikazuje. Naposled postane uboga žival smešna, ker noče nihče več verjeti vanjo.
Usodo morske kače so hoteli pripraviti nemški siipersubinarinki takoj od začetka. Ko so prišli v javnost prvi migljaji, da m* gradi podvodna l&dja, ki bo lahko preplula ocean, je bilo skoraj vsakemu, kdor je to čital, kakor da ga pošiljalo v 1. april. In konservativni glavi se je moralo res zdeti absurdno. Podmorski čolni so pravzaprav
komaj prišli na svet. Porodili so se kot pritlikavci med uadvoduimi velikani. Bili so zelo nezanesljivi stvori iti vedno jim je bila nesreča za petami. Take barke bi mogle biti še kaj kot privesek velikih ladij, kakor otrok, i posoči par korakov, pa se hitro vrne k mami in sc zopet prime .za krilo. Par milj od obrežja Ishko manevrira. Ampak da bi moglo takorekoč stati na svojih nogah, plavati samo zase, brez pokroviteljstva in nadzorstva kakor prava ladja, kakor pošten paniik, ki ima svojo dolgo zgodovino in se nikjer ne skriva — to so izrodki holehne domišljije.
Tak izrodek leži sedaj resničen in telesen v baltimorski Inki in čuka nu odločitev ameriških oblasti. Treba je namreč dognati, ali je Deutsch-land trgovska ali bojna ladja. Od tega je odvisno, kako mora Amerika ravnati z njo. Slučaj je popolnoma nov in v Washingtonu si morajo beliti glave z njim.
Zdi se |va, da se mora tej subinarinki priznati trgovski značaj, kajti ladja ne postane bojna le vsled tegu, ker ima sposobnost, da se potopi iu pride zopet na vrh. Deutschland, kakor pravijo, ni oborožena, vsaj ne oborožena za napad. Ameriška vlada je pa sama priznala trgovskim ladjam pravico do takega orožja, ki služi le za obrambo.
Zvezni uradniki preiskujejo sedaj to. Ce spoznajo nemško suhmarinko za trgovsko ladjo, ne bo tukaj mogla imeti nobenih sitnosti in njena edina skrb bo ta, du se na oceanu ne da zasačiti kakšni sovražni bojni ladji.
Ali če se srečno vrne s svojim tovorom v Nemčijo, tedaj doživitno izprememhe v trgovskem in vojnem inornarištvu, o katerih se še včeraj nikomur ne bi bilo sanjalo. Neka vest že pravi, da ima Nemčija petindvajset takih trgovskih
f
Buhiuarink. Nobenega razloga ni, da ne bi bilo to mogoče. Ako more imeti eno, jih ima lahko petindvajset ; ako more ena prepluti ocean sem in tja, ga lahko prepluje petindvajset. Tedaj pa postane angleška blokada Nemčije iluzorična. Nemčija tedaj lahko zgradi celo flotilo trgovskih sub-marink in obnovi s podmorsko plovbo trgovino, katero ji je na površju <slrezala zavezniška mornarica.
Prihod Deutschlunda pa dela tudi 1 strokovnjakom vojne mornarice velike preglavice. Kajti možnost, da prepluje podmorska ladja, torej eventueluo tudi celo podmorsko hrodovje ocean, postavlja vso deželno obrambo pred popolnoma nove probleme. Ne more se niti reči, da je velikost Deutschlunda že skrajna meja za submarinke; od začetka doslej se je podmorska barka v A-lo kratkem času že znatno povečala in lahko se poveča še bolj. Nič se ne bo čuditi, ako bodo jeli izumitelji posvečati svoj napor novi "idealni" podmorski ladji, ki ho lahko uasprotniške submarinke pod vodo iskala in kar pod vodo napadala.
Nam se s takimi iznajdbami ni treba ukvarjati. Ali prihod nemške potapljalke nam nanovo priča, da ima človeški duh neskončne neporabljene sile, ki še vedno rastejo in rastejo in se pod pritiskom sile napenjajo do nezaslišane učinkovitosti. Potreba je na Nemškem izsilila organizacijo, ki ustvarja čudeže. Koliko večji čudeži bi se še lahko uresničili, ako bi človeštvo spoznalo vzajemnost vseh svojih potreb in si ustvaril^ organizacijo zanje! Kakšno stvarjanje bi iz carstva bajk prestopilo v živo resničnost, ako bi si človeštvo ustvarilo organizacijo za plodovito, ne pa za uničevalno delo! In kakor se je uresničila pravljica o subinarinki, ploveči preko oceana, se lahko uresniči vse, kar je v ideji mogoče — tudi socializem!
njeeove stranke. Drugače pač ne more biti. TJjp-^ gresivna stranka ima svoj program, ki se razlilžft-je ml republičanskega. Roosevelt mora pač zastopati ta program.
No, Roosevelt zna tudi zatajiti svoj program. V tem ima že izkušnje. Leta 1912. je do konvencije republičanov zastopal njih program. Ko so odklonili njegovo kandidaturi!, je nenadoma spoznal, da je ta program skrajno nazadnjaški, on pa da jc napreden mož.
Letos je storil narobe. Sedaj odobrava Hug-hesovo kandidaturo in obljubuje, da bo zanjo a-gitiral. Torej odobrava dosledno tudi njegov program. In ker se ta razlikuje <sl progresivnega, jc edini logični zaključek ta, da je vrgel svoj lastni program pod noge. (bi svojih pristašev pa ne zahteva nič druzega, kakor da naj tudi oni store tako in — pljunejo sami sebi v zobe.
Ali jasno je, da ni Roosevelt nameraval tega-On je trdno verjel v svojo kandidaturo. Ko se jc vrnil z juga, je izjavil, da jo sprejme, če se mu ponudi. I ti Roosevelt je mož, ki pravi kaj takega le tedaj, če trdno upa, da se mu kandidatura res ponudi.
Za Hughesa se je colonel odločil tedaj, ko je spoznal, da je njegova lastna izvolitev pokopana. Kandidiral bi bil seveda lahko kljub llng-hesu. Progresisti so itak hoteli, da naj kandidira. Ali Roosevelt ni hotel biti kandidat brez upa zmage; tia pozitiven uspeh bi bil pa le tedaj mogel računati, če bi se bilo moglo po Ameriki izzvati elementarno gibanje, ki bi bilo od Atlantika do Pacifika v eksaltirani omotici kričalo "We want Teddy". Če bi bila prišla od vseli koncev
In krajev navidezno spontana zahtevs, da mora
kandidirati; če bi s« bilo opojcuini množicam moglo sugerirati, da je Roosevelt edini mož, ki more rešiti Ameriko; če bi se bili fanatizirani vo-lilci ustrašili možnosti, da veliki polkovnik res ne sprejme kandidature: Tedaj hi bil Roosevelt imel opravičeno nado, da bo lahko izvoljen. Treba bi bilo le do kraja vzdržati opojnost množic.
Ali sposobnosti za tako sugestijo ni imela progresivna stranka. Roosevelt ji je namignil, kaj misli in kako bi se dala stvar izvesti. Ali njegova družbica ga ni razumela in ni imela moči, da bi bila zdramila pričakovani klic po deželi.
Tedaj je šel Teddy k Iliighesu na kosilo. Za enkrat je odložil svoje načrte. Progresivni stranki pa je zapel "Lux aeterna luceat ei." Kajti brez Roosevelta tudi progresivne stranke ni.
Po Ameriki je nekoliko ljudi, ki verujejo, da še živi, in imenujejo sami sebe progresiste. To je sainoprevara. Zakaj stranka ni bila ustanovljena iz politične potrebe, temveč iz Rooseveltove. Porodili jc niso interesni boji razredov ali slojev, temveč Rooseveltov boj za kandidaturo. Nastala ni iz načelnih nasprotij med naprednjaki in konservativci, ampak iz Rooseveltovega osebnega konflikta.
('itn jc odpadel ta konflikt, je odpadel vsak razlog za nadaljni obstanek stranke. Roosevejt jo je ustvaril, Roosevelt jo je uničil. Tudi če bi tisti, ki so ostali, sedaj poizkušali voditi stranko dalje, bi ostali brez Roosevelta osamljeni, zapuščeni, v javnosti popolnoma omalovaževani. Na papirju obstaja progresivna stranka lahko dalje; v praksi je ni več.
-i'
Ali to ne pomeni, da so sklenjeni Roosevel-
tovi politični računi, dasi je dejal, da se umakne
iz političnega življenja in bo le še ribe lovil. To je pravzaprav že par dni pozneje indirektno preklical, ko je dejal, da pojde agitirat za Hughesa.
Nič ne dvomimo; do stori res to. Kajti ta a-gitaeija bo pečat, ki potrdi, da je resno mislil, ko je priporočal svojega tekmeca. Ce bo tudi v srcu Boga prosil za llughesovo zmago, je drugo vprašanje. Najbrže je v interesu repuhličanske stranke, da bi bil Hughes izvoljen; v interesu Rnosevelta ni.
Ako Hughes letos propade, tedaj se lahko zatrobi, da se je tako zgodilo, ker ni republičan-* ska stranka imela pravega kandidata. In na vprašanje, k»lo bi bil pravi kandidat, lahko zadoni po Ameriki, da edini Teddy in nihče drugi ne. Tedaj bo Roosevelt pri prihodnjih volitvah gotovo kandidat republičanov.
Za ta namen se je moral otresti progresisti-ene stranke in se pripraviti tako, da nastopi čez nekaj časa lahko kot pravi, pristni republikanec. Jzgladil si je pot; da bo hodil po njej, je gotovo.
Kaj pa njegova stranka! Večina godrnja, ali naposled Ihi ubogala in glasovala za Hughesa. Nekateri pojdejo — če ne zaradi druzega, pa iz jeze, — k demokratom. Tisti, ki imajo res napredno mišljenje v sebi, bi storili najbolje, da bi se pridružili socialistični stranki. Ali to se ne bo zgodilo, izvzemši morda par posameznikov. Ne bo se zgodilo, ker je treba za tak korak več spoznanja iu več odločnosti, kakor za ločitev od republičanov pod Rooseveltovim vodstvom.
Draginja mesa.
sa. Sedaj se sicer vegetarični produkti niso pocenili, pač pa se je meso podražilo. Iu treba je povedati, da tiči v tem resna in resnična nevarnost.
Poleg razlogov, ki jih navaja poljedelski oddelek, da utemelji draginjo mesa, je med vzroki gotovo tudi vojna. Seveda ne vojna sama, ampak vojna v zvezi s kapitalističnim sistemom. Kakor so hoteli od klanja v Evropi profitirati nuinicijski tovarnarji, so tudi ostali kapitalisti preli oči preko oceana in iskali, kako bilo mogoče doseči večje dobičke. Evropske države so hotele živeža, kajti hrana ni v času vojne nič manj važna kakor topovi in Šrapneli. Kaj pomaga imeti možnarje in strojne puške, če pa ui ljudi, da hi streljali z njimi t In če ljudje nimajo kaj jestli, je njih oslabitev ravno tako katastrofalna, kakor če bi bili ranjeni; i če u-mirajo vojaki od lakote, je rezultat ravno tak, kakor če hi jih ubijalo sovražnikovo orožje. In če oslabi rezervoar, iz katerega se zajemajo rekruti in rezervisti, če oslabi prebivalstvo, so posledice ravno take, kakor da bi bila vojska na bojišču premagana.
To so razlogi, da dela vprašanje hrane tudi vladam preglavice. Sicer bi jim bilo precej vseeno, ali se bo ljudstvo na kakšen način preživelo ali n»1. In vlade so klicale po živežu.
Ameriški kapitalisti, ki množe svoje bogastvo ua živinskih trgih in v klavnicah, so slišali klic in
— zasmililo se jim je evropsko ljudstvo, ki nima dovolj hratie. Iz usmiljenja do tega ljudstva so ponujali Evropi ameriško meso — seveda za dober denar. Kajti to se vendar ne stne zahtevati od njih, da bi pozabili na svoj profit. Prilika je bila ugodna, da se doseže pri tej kupčiji večji profit, in kapitalisti so kajpada posegli po njej. Evropske vlade so bile pripravljene plačati višje cene, ker — so morale, in veletnesarji so potisnili svoje zahteve tako visoko, kakor je bilo le mogo-
v ^	»
ee. —
So li mesarski patrioti kaj vprašali, kakšne posledice bo imela njih povečana prekomorska kupčija za domače ljudstvo f Patriotizem bi bil zahteval to vprašanje; če bi moglo izvažanje mesa v Evropo povzročiti pomanjkanje mesa v Ameriki, bi bil moral patriotizem poučiti ameriške kapitaliste, da ne sinejo prodajati v tujino toliko mesa, da ga potem doma ne hi bilo dovolj.
Zdi se pa, da so tudi veletnesarji bolj patrioti na jeziku kakor v resnici. Kjer govore interesi kupčije, tain se neha patriotizem. Mesni kapitalisti so vpraševali, kaj jim prinese profit, ne pa, kakšne posledice zadenejo ljudstvo.
Zdaj vidimo posledice. Amerika mora impor-tirati meso. Uvaža gn že nekoliko več, nego ga izvaža, pa ga je za porabo vendar še premalo.
flasno je kakor beli dan, do mora biti meso v
teh razmerah drago. In poljedelski odsek nam pravi, da se to ne bo zlniljšalo, ampak da moramo pričakovati še poslabšanje.
Bilo bi pa vprašati, če nima vlada druge naloge, kakor da nam daje slabo upanje. Draginjo bi bila vsaj deloma lahko preprečila, če bi bila prepovedala izvoz mesa. Ali — produkcija se je zmanjšala — pravi njen poljedelski oddelek. To je seveda treba vedeti, ali ne le zato, da se ve, ampak da se 1111 podlagi tega spoznanja store primerni zaključki. .
Ako se je produkcija zmanjšala, jo je treba povečati. Nihče ne more trditi, da je to nemogoča reč. Kajti v Zedinjenih državah ne primanjkuje zemlje za živinorejo. Amerika ni gosto obljudena dežela, Kolikorkoli se je razvila industrija, vendar ni pokrila tal tako, da jih ne hi bilo več za polja in pašo. Ali nič nismo slišali, da bi bila vlada ukrenila kaj resnega za pomnožitev živinoreje.
Ako bi bila vlada demokratična, hi bila to njena naloga. Toda vlada je kapitalistična. Profit i mesarskih baronov so ji bolj pri srcu kakor blaginja ljudstva, dasi jelesna in duševna moč prebivalstva najboljša preparedness. Ce se ljudstvo ne zdrami in ne izvoli v jeseni socialistične vlade, ho moralo povečano draginjo pripisnti samo sebi.
Rusija in mir.
Nekateri ¿lani ruske dume potujejo po Evropi oziroma po deželah, ki ho v zvezi z Rusijo. Eden teh poslancev je dejal ameriškemu časnikarju, ki ga je vprašal, kaj pričakuje Rusija od vojne, da ao ruski mirovni pogoji sledeči:
Nemčija in ujene zaveznice morajo zapustiti Belgijo, Francijo, Srhi jo in ruske kraje, ki so jih zasedle njih armade.
Nemčija in njene zaveznice morajo plačati vso škodo, ki so jo napravile s tem, da so napadle te dežele; vrniti morajo denar, hrano in predmete, ki so jih vzeli prebivalcem krajev.
Nemški cesar se uiora odpovedati vladi nad Saksonsko, Virtenberško, liitksenburško in drugimi nemškimi deželami*, ki so pod nadvlado Pru-sije.
Nemčija in Avstrija bosta smeli imeti le o-mejeno število vojakov in morata popolnoma odpraviti takozvaui militarizem.
Nemčija mora odstopiti Franciji Alzacijo in Loreno, Avstrija pa Srbiji Bosno in Hercegovino.
Nemčija in Avstrija morata dati Poljakom, Cehom in Ogrom samostojno vlado.
Rusija bo dala Poljakom ravnotako samostojnost kot Avstrija in Nemčija. Ustanoviti se bo morala poljska republika, ki bo obstojala iz sedanje ruske, nemške in avstrijske Poljske.
Poljska se prisili, da bo dala onim Litvincem, ki bodo v poljskem ozeinju, popolno avtonomijo.
Rusija mora dobiti oni del ozemlja v Mali A-ziji, katerega so oziroma še bodo osvojile ruske armade; dalje pa tudi gotov del ozemlja v Perziji in Palestini.
Rusija bo svoje armade razorožila in dala vsem narodnostim v Rusiji popolno neodvisnost; poleg prostega govora tudi prostost časopisja in izobrazbe.
Rusija odpravi staromodne potne liste in policijski sistem.
Anglija naj dobi nemške afriške province in del Male Azije; ona mora odpraviti del svoje mornarice in dati svobodo Indiji.
Carigrad mora postati mednarodno trgovsko mesto, ki naj bi bilo pod pokroviteljstvom Zedi-njenih držav. •
Nemčija se mora ukloniti v tem, da odstopi vso rusko trgovino Zedinjeiiim državam.
"To m» glavne točke, pod katerimi bi bil ruski narod pripravljen govoriti o miru", je rekel dotični član ruske dume. "Mi mislimo, da se bodo mirovna pogajanja vršila v Ameriki."
Poslanec, ki je to pripovedoval, je baje v zvezi z rusko vlado. Kljub temu moramo priznati, da ne pripisujemo njegovi izjavi posebno velike važnosti. Oficielnega značaja nima in ga ne more iineti, neoficielno, brez odgovornosti, pa vsak lahko govori, kar mu ugaja. Morda so to njegovi o-sehni nazori, teh bo pa na Ruskem dovolj raznovrstnih kakor smo videli u. pr. iz pripovedovanja Miljukova, ki daje že Carigrad Rusiji.
Nekatere točke tega mirovnega programa bi bile prav lepe. Toda če zahteva ruski poslanec Bosno in Hercegovino za Srbijo, za avstrijske Po-
ljake, i'ehe in Madjare pa avtonomno vlado, katero Madjari itak že imajo, bi nas zanimalo, kaj misli Rusija o Hrvatih, Slovencih, Slovakih, ogr h k Hi Srbih, Rumunih, kaj o avstrijskih Italijanih
in kaj o Italji.
Na vse izjave posameznikov, pa naj pridejo iz Rusije, Francije ali Anglije, ni mogoče polagati mnogo važnosti, dokler veiuo, da so se zavezniki domenili in javno razglasili, da ne bo nobeden izmed njih sklepal separatnega miru. To pomeni, da tudi ne bo nobeden sam zase stavljal mirovnih pogojev.
Pač pa bi bilo koristno, če bi naposled kdo izmed zaveznikov oficielno povedal, kakšen cilj imajo vsi skupakj. To bilo precej važno, odkar so zavezniki prešli v ofenzivo in se je zelo zmanjšala verjetilost, da bi mogla Nemčija diktirati mirovne pogoje. A ko bi svet izvedel za zahteve zaveznikov, bi se mir nemara lahko izdatno pospešil.
Že kinalu po začetku sedanje vojne je bila mobilizirana nizozemska armada in pred nekaj ^meseci se je v nizozemskem parlamentu govorilo tudi o preskrbi vojnega materiala, vse za slučaj, ds bi bila ogrožena nizozemska nevtralnost, bodisi od straui Anglije, bodisi od strani Nemčije.
Nizozemska jt^ majhna iu tiha država, a po svoji zemljepisni legi znamenitega pomena za ev ropsko politiko.
Nizozemsko so poetični potopise» Časih primerjali velikanskemu posestvu, kajti v prvi vrsti se bavi prebivalstvi» te dežele z živinorejo in vrtnarstvom. Značilno je, da je v tej deželi 1,204.000 hektarjev travnikov in pašnikov in 862.000 njiv iu vrtov. Za tako površino ima Nizozemska mnogo živine, nad dva milijona govedi in MOO.OOO konj.
Izvoz mesa in sira je glavni dohodek kmetovalcev, a zaslužek je velik, kajti živinoreja, mlekarstvo in sirarstvo je na tako visoki stopnji, «ta si na pr. slovenski ljudje tega še predstavljati ne morejo.
Na Nizozemskem nimajo ne železa, ne premoga, ne bakra, in morajo vse to uvažati od drugod. Posledica tega je, da ima dežfla malo industrije. To je pač vzrok, da Nizozemci sploh ne ljubijo posvečati se indUstrijalni karijeri, ampak dajo prednost kupčijstvu.
Pripoveduje se, da je prvi bankir v Amsterdamu, kateremu je bil predložen obširen projekt z» napravo jako lukrativne tovarne, potisnil projekt od sebe, ne da bi ga bil le pogledal, češ:
— Se mar nam ni, da bi se bavili z industri-
jaliiimi problemi.
• Kar je tam industrije, so jo skoro VSO ustanovili tuji ljudje s tujim kapitalom, največ Nemci.
Pač pa se Nizozemci radi posvaSajo trgovini, bančni stroki, spcdiciji in posebno radi se bavijo s špekulacijami na borzi. Skoro vsak tretji Nizozemec je v stikih z borzo. Deloma je temu vzrok
tudi to, da Nizozemska nima nikakih carin. Vsled tega procvitata trgovina in brodarstvo.
Nizozemska torej izvaža živila in sploh agri-kulturne produkte, uvaža pa industrijalne izdelke. Njena sosedinja, Nemčija, pa kupuje nizozemske kmetijske produkte in jih plačuje z indu-strijalnimi izdelki. Vzlie temu so se Nizozemci doslej odločno branili vsake tesnejše gospodarske zveze z Nemčijo.
Nemški ekonom in politik Fr. List je leta 1881. pisal:
-	Nizozemska je po svojem zemljepisnem značaju, po svoji trgovski ter industrijalni situ« vaeiji, po jeziku in po plemenu svojega prebivalstva nemška provincija, ki je bila v časih domačih nasprotij odtrgana ml Nemčije. Ce se Nizozemska ne inkorporira Nemčiji, ostane ta podobno poslopju, čigar hišna vrata so last kakega tujca. Nizozemska pripada Nemčiji, kakor pripadata Bretagna in Normandija Franciji.
List torej ni mislil samo na carinsko zvezo med Nemčijo in Nizozemsko. Ekonomično edin-stvo mu je bilo le prvi korak do političnega edin-stva, iu popisal je politično edinstvo kot dobiček posebnega pomena za Nizozemsko, češ, da postane na ta način Nizozemska voditeljica in nosite-ljiea vse nemške pomorske sile.
Kar je začel Fr. List, to so nadaljevali potem še drugi. Od Lista do Rohrbaeha in do Naumana, je literatura, dokazujoča potrebno ' združenje Nemčije in Nizozemske, velikanska, a Nizozemci si niso dali ničesar dopovedati iu skrbno čuvajo svojo politično in trgovsko neodvisnost.
Nemška diplomacija se je mnogo trudila, da bi pridobila simpatije Nizozemske za Nemčijo. Posrečilo se ji je doseči, da se je nizozemska kraljica Viljemina poročila z vojvodo Meklenbur-škim. Ko je mlada kraljica obiskala cesarski dvor Berolinu, je cesar Viljem omenjal skupne spomine rodovim llohenzollern in Orange ter v svo-jdn pozdravnem govoru poudarjal:
—	Vaše Veličanstvo ne prihaja kot tujka;
KRIZ IMA GORI
LJUBEZENSKA ZGODBA.
SPISAL IVAN CANKAR.
Segel je kukavičji glas do Matejevega doma.
Oče je sedel za mizo, ko je pripovedoval nekdo na pragu; komaj da je trenil z očesom.
"Slabo se mu g«nli pravijo!"
In obraz na pragu je poizkušal, «lit bi se nabral v skrbne in žalostne gube, toda v glasu, l.a licih je trepetala radost. .
"Sam si je kriv. sam se je zavrgel!"
Komaj za hip je šinila misel nekam daleč, se je zgenilo v prsih nekaj mrzlega; toda bilo je kakor bežna senca, ki švigne pod poletnim oblakom preko mirnega polja ... Pogledal je proti nebu iji je bil vesel kopnega vremena.
Materi se je zbudilo kakor spomin, zavzdih-uila je.
' Bog ga varuj, — sam si j»' kriv!"
Otopela je bila v srcu žalost, komaj v sanjali je še zaskelela rana .. .
Ha/legel se je glas po vsej globeli, poslušali so in radost jim je zasijala na obrazih.
"Glejte! Odtujil se je, potujil, zato se je izgubil! Nikoli ni bil nič prida, liezaupen in potuhnjen id bil njegov obraz!"
Cerkev sama. širomašna in poluprazua, kakor je bila, se je belila svetleje v spomladanskem s i!n-cu; tudi do nje je bil segel žarek radosti in ve'iko oko zvonika je strmelo v globel s topim zadovolj« stvom . ..
Itanca je šivala za mizo, k») se je vrnil oče iz vasi. Bolj suh je bil, zelo že sključen in si v : nagubani obraz se je smehljal veselo.
"Kaj si že slišala, llancaf Tako se je zgodilo, kakor sem rekel! — Ali se še spominjaš na Matija; na tistega Mateja, umetnika?"
"Se se spominjam nanj ... " •
"No, izgubil se je. slabo se mu godi "
llanei je padlo delo z naročja iu vstala je; v suhih, bledih licih s«' je prikazala kri.
"Slaln» se godi Mateju?"
"Slabo! Župnika je prosil miloščine, pa ga je prav tako nagnal, kakor takrat, ko je prišel k njemu a svetnikom'"^
"Kje je Mate?"
"Bog vedi kje! Po svetu se potika, pravijo, in nima kamor bi glsvo položil
"Kdo je povedal to novico?"
"Stopi u s cesto; pove ti to. kdor pride mimo... Kaj še nisi poiabila nanj T
Videl je, kako je zasijala v njenih očeh mokra svetloba iu kako so nenadoma vzplamtela lica ...
Pod večer je priéel Ainerikanec; prihajal j" ob sobotah iz mesta, kjer je služil.
Podal ji j eroko, spogledala sta se iu sta spoznala oba, da je bila stopila mednja velika senca.
"Ne bova govorila več dolgo, llanca, tako se mi zdi ..."
• "Kaj veš o njem? Povej!"
"Učitelj .ni je pravil in tudi na fari se*^. cul ... da živi težko, da nima prijateljev. .Jaz sem se prestrašil »u tako mi je bilo, kakor da mi je mati umrla ... Zdaj ne bom več dolgo tukaj!"
Pogledal ji je v obraz in je videl vse; njegt vo močno telo se ji) upognilo pod silno težo.
"Čemu bi odhajal ?"
Ttnla vprašanje je bilo rasmišljeno in hladno in nadaljevala je takoj s toplejšim glasom.
V Kaj nič lie veš, Tone, kod hodi, kje se mudi T Same govorice so morda ..."
".laz bi rad, llaneA, da bi bile same govj -ce!"
tJb'ilal jo je žalosten; sreča, ki mu je bila zasijala od daleč, je zatonila nenadoma.
"Ce me imaš kaj rad. ne bodi žalosten'"
Poslovil se je, odhajal ji« počasi po klancu in je gledal v tla; ko je šel mimo krčme, je zaklel in je stopil vanjo ...
llanca je dobila pismo; roka se ji je tresla, ko ga je odpirala. V tistem pismu je bilo zapisano:
"Po dolgem času, o llanca, se zatekam k tebi ! Pišem ti samo zategadelj, ker mislim nate in ker bi rad, «la bi se tudi ti spomnila name ob žalostni uri. Jaz mislim namreč, da se nagiba na večer moj dan... Domisli se tistega večera. llanca, ko sva s« poslavljala za zmerom 1 Že takrat sem vedel, globoko v svrjem srcu sem čutil, «la sem se radovoljno poslovil o«l vsega, kar je bilo zame lepega na svetu. Slutil sem dobro, ds sem bil stopil iz gorke, vame izbe na viharno cesto in «la se klavrno izgubil v svoji lahki suknjiči in svojih zakr-panih čevljih. In vendar sem stopil — tako je hib» pač usojeno ... Povedal bi ti, kako sem živel, toda pokrov na to neprijetno «lišečo rakevl Naposled. Bog vedi, niti nisem tako slalio živel, kakor bi si kdo mislil. Na stotine jih je, ki šive kakor
sprejuteno Vas na pruskih tieh kakor članico rodbine!
To prizadevanje nemške diplomacije so pod-prli razni, veliki dogodki: Anglija j«' zavojevala v Južni Afriki obe hurski republiki, Združene države so vzele otok Kubo in vse velike «Iržave so si poiskale novih kolonij. Francija se je polastila Maroka. Nizozemsko je k«»t posestnico velikih in bogatili kolonij začelo skrbeti, kako ohrani svojo posest, ki j<* z lastnimi močmi ne more ubraniti v slučaju kakega napada. To je ustvarilo preti nekaj leti na Nizozemskem precej močno gibanje za čim ožjo gospodarsko zvezo z Nemčijo, češ,% samo ta zveza more ohraniti Nizozemski njene kolonije, vir velikih bogastev.
Toda to prizadevanje je naleti«» na jako močan odpor, kajti vsako približanje Nizozemske in Nemčije je pomenil«) obenem največje nasprotje me«l Nizozemsko iu med Anglijo, tla, celo, «lirek-teu konflikt, ki bi ne mogel drugače končati, kakor da pripade Nizozemska ali Nemčiji ali pa Angleški iu da pr idejo njene kolonije v tuje roke.
Nizozemska hoče biti neodvisna tako «>d Nemčije, kakor od Anglije. Nejbblje se je to pokazalo preti več leti, ko je cesar Viljem na potu iz Londona v Berlin prišel obiskat nizozemsko kraljico. Prebivalstvo ga je jako hladno sprejelo in vse časopisje je soglasno poudarjalo, da hočejo Nizozemci ohraniti svooj popolno narodno, državno in goi-potlarsko samstatnost, popolno na vse strani. Celo sorodniki Nemcev počej«) biti. Ko se je svoj čas nemški kancelar Caprivi razgovar-jal inter pocula z nizozemskim poslanikom, mu je meti drugim tudi rekel, da jezik, ki ga govore "Nizozemci, ni nič drugega, kakor pokvarjeno narečje,
— Prav pravite, ekscelenca, je odgovoril nizozemski poslanik. — Dovolite samo, da vašim izvajanjem pristavim: tla je namreč pokvarjeno nizozemsko narečje že imelo svojo literaturo, ko mati-nemščiua še prve slovnice ni imela.
Tu .odločno voljo, ohraniti samostatnost, so pokazali tudi tedaj, ko so odklonili vsako gospo-
jaz in še veliko slabše, pa ne tožijo in ne pride jim na misel, da žive Jabo.... Ali to je, llanea. ker me peče greh na srcu ... Dokler sem vedel, «la misliš z ljubeznijo name in dokler sem mislil nate z lahkim čuvstvom — kaj mi je bilo življenje? Kakor seničje perje sem nosil to breme; še breme ni bilo in smejal sem se nezgodi, kakor »la bi se bil spotaknil v razposajenem teku ... Ti si se odvrnila od men?, si.m sem ti ponudil roko v slovo — in ohromele s»» mi nOge, težko mi je klonila glava. Ker so bile moje misli čemerne, je bilo zmerom bolj čemerno moje življenje. Na široko sem bil odprl duri nezgodam in nise.ni imel več moči. «la bi »e jim ubranil. Tako se je zgodilo, da se Čutim osamljenega in do smrti nesrečnega in da živim slabše od berača na cesti ... Izpoved je to. llanea, kar ti pišem. In zdaj, ko sem s«' izpovedal, te prosim odpuščanja in ml veze. Odpusti mi, llanea! Saj je konec ž«- čisto blizu, čemu bi mi zdaj zamerila ?...
isiuo je bilo pisano z um« roko iu na zmeč-kaiiem papirju. llanei so se nu-glile črke pred
vlažnimi očmi.
"O Mate, ti moj dragi!"
Iz velike žalosti je vzklilo upanje. Ljubezen, v bridkosti pomlajena, je vzplamtela v svetel pla-
in«*ii...	....*,
Ob tistem času je romal učitelj proti fari. Čuden je bil v samoti njegov «»bra/, nobenega sbdu ni bilo na njem tiste prešeniosti, ki jo je ks/al v družbi. Obrvi so visele globok*» na oči, ustnice s.» bile stisnjene. Stopal je z urnimi, trdimi koraki.
Tudi njemu je bila legla na srce težka misel. Domislil s.> j, tistega rahlega upanja, ki s,- j,> bilo /budilo nekoč, pred davnim časom, kakor Vešča i/ teme in ki*je izginil«» takoj ... 1«ahko bi bilo živ-Ijenje lepo in prijazno, polno veselega in ponosnega napora ... Pozna ga človek, ve natanko. kod dr/i pot d«» njega in tak«» blizu je, da bi ga d«vse-gel z enim kt»rakom ... Toda kakor steni «lo neba je pred njim, ni je moči prodreti. p«»dreti... IVl-gočasno, poniževalno hlapčevanje namesto velike* ga. ¿ivljenjavrediiega truda... Ali ah, v srcu sa* meni je alaboča. ni krivde ne vzroka drugod, neg« v samem slabotnem, m:ilo«lnšnem srcu!...
Zavidal je Mateju, ko se je odtrga) s krepkim sunkom, potujil se po sv «»ji volji ter se poslovil od globeli z zaničljivim pogledom. In zavi«lal mu je, ko ga je ra*«lrapalo, razbilo življenje tam titnaj in se je oziral nazai pr«»ti glol»eli s poveden« glavo, z očmi oprošcenja prosevimi:
"Volja je v ujeiu!"
darsko in politično zbližanje z Belgijo in posebno . so to pokazali z zgradbo trdnjave Vlissingen. Ta trdnjava ima namen, braniti Nizozemsko proti Belgiji in preprečiti izkrcanje kake angleške er-made.
V razvoju razmerja meti Nemčijo in Anglijo bo Nizozemska igrala še veliko vlogo. To pokaže vsak pogled ne zemljevid. Nemčija je velika pomorska in trgovska sila, a niiua ne obrežja, ne pristanov. Baltiško morje je zaprto morje iu4uia vrh tega nizko iu ne varno obrežje. Ob izlivu Labe in \Vesre stojita Hamburg in Bremen, ki morata braniti svojo trgovino z miljonskinii žrtvami za pre-maganje in odstrsujenje naravnih ovir bro«lar-stvo. Koj poleg Hamburga pa se začenja Ni-zozemzka in vlada na več kakor 200 kilometrov dolgem obrežju.
Nizozemska je naravni most iz Nemčije ua Angleško, tod se križajo komunikacijske zveze med tema velikima državama, na Nizozemskem se izliva v morje Rena, "«ler deutedhe Rhein", ob katerem je tekom stoletij nastala prava industri-jalna hipertrofija, - kjer kriče ljmlje iu stroji po živežu iu surovinah, iu od koder razpošiljajo po svetu tako velikanske množine industrijaluih izdelkov. Vse province ob Koni — polne premoga in železa, gravitirajo na Rotterdam, ravno tako Westfalska, Ba«lenska in celo AVuertteinberška. Rotterdam in Anversa sta v mirnih dneh sprejemala in razvozila po svetu več nemških izdelkov, kakor Hamburg iu Bremen skupaj. Zlasti pa Rotterdam, ta direktni pot iz Nemčije na širno morj«». je bil centrala za uvoz in izvoz Nemčije in je vsled tega tako brezprimerno obogatel.
Situvacija Nizozemske je v sedanji vojni jako težavna. Želi «»stati neodvisna in samosvoja, a ker ni nevtralna država, to se pravi, kjer njena nevtralnost ni zajamčena po mednarodni pogodbi, je pač bila pririiorana mobilizirati svojo armado za vse slučaje, zavedajoč se. «la zni biti tudi njena neodvisnost nevarno ogrožena ali sploh onemogo-čena. če bi se ta vojna končala s popolno zmago i ene ali «Iruge vojskujočih se državnih skupin.
Zamahnil je z roko. kakor da bi odpodil muho in zažvižgal je, da bi se otresel ne veselih misli.	^^^^
"lil če bi se bilo tedaj zgodilo, da bi bil podal angel varuh roko meni, ne njemu? Ce bi se za mano tako zvesto ozirale tiste velike oči? Kaj bi ne bilo vse drugače, kaj bi ne tlržal zdalje glave pokonci! ... Tiho, prijatelj tiho! Kaj si pozabil, da si napravljen na ljubezenski sestanek,t"
Zasmejal se je sam sebi in je stopal hitreje; /c s«> je svetila vss pred nji ni v belem solneu zgodnje pomaidi.
V drevoredu nad vasjo se je sestal z Almo. Malomarno mu je podala roko in stopala sta poča-I si pod brstečimi kostanji.
"Mate. siromak, si je zaželel domovine, miru... "
A kina je gledata v tla.
"Kaj si tudi ti vesti, da mu je življenje neprijazno? Zelo ste vsi veseli, kakor «la je bil vas oropal, če je živel kdaj vesel trenutek!"
Učitelj se je čemerno nasmehnil, ko je videl njene zamišljene, zlovoljne oči.
"Nič mu nismo zavistni, naj sivi kakor kalif! Ampak lep«» je vendarle, če «»prasne strela človeka. ki je hotel poeeči v oblake .. Ostsl naj bi spodaj"'
"Učitelj morda?"
"Makar! Ali pa naj bi bil šel drva sekat!... Nazadnje bi bil tudi umetnik lahko, ampak samo takole za domačo ralni!"
" Kaj resno mislihT"
' Kaj še! .Is* sem le glas it občinstva!____
Ce bi govoril, kakor mislim, bi jeoal, saj me poznaš zato rajši ne .. Načeloma nismo sovražniki pretiranih ljudi ym kaj bi p,veli * njimi? Pri nas ni prostora sanje!... Malo. prav majčki-no predrznosti, toliko ds se človek malo. maj« kino razjezi ter se obenem tadovoljuo nasmehne, zato ker ga predrznost ni dregnila s komolcem to je ta nas' Se boljša je seveda navidema predrz-liost; plasljivo hlefeplattv o \ rdečem revolucionarnem plašču in t jakobinsko čepico n* glavi: tako se človeku niti tgraiati ni treba, ker ve, pri
«U je, p* je v kljub temu telo napreden pred «vetom in brvs v sate šk«>de ..feto se maramo ljudi, ki bi jim prisoditi« da h» ob nepravem času iu bret vsake šale nataknili jakobinsko čepic«. In naš voh je dober, tav«tfc*mo jih te od daleč — d:-ie p,» t njem mioju ,. Tako je prav in v rtslu, da j Je spoznal Mate Kovač bridkost iivtjeuja ...
vlVslje ttnkodaj»* )
ADVERTISEMENT
Avstr. Slovensko
M. lugrvl«
Bol. Pod. Društvi
IakorpwfetM M. fifcm» i IMS v értmvi Imim
Sedet: Frontenac, Kane.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana. Podpreda: JOHN OORÀKK, Box 179, Iladley, Kan». Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana. Blagajnik; FRANK STAROiC, Box 245, Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZNI K AR, L. Box 38, Frontenac, Kuna.
NADZORNIKI; PONORAC JIJRŠE, Box 207, Radley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK 8TUČ5IN, Box 226, Jenu v Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 211, Franklin, Kans.
POMOŽNI ODBOR: WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMAN, Box 514, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta maša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati gl. tajniku. — Vse denarne pošiljat ve pa gl. blagajniku.
VOLH1NIJA.	stoletja, a glavno priseljevanje se je
izvršilo šele po odpravi tlačanstva in
Odkar se je pričela ruska ofenziva	po končani poljski ustaji leta 1863,
proti avstrijski in nemški armadi, je	ko je nastopila velika kriza za vele-
ime Volhinija zopet stalno v časniških	posestnike.
poročilih. Splošno je pa o tej deželi	Kusi, ki obstajajo le v majhnem de-
malo znano. Strašna vojna, ki zbuja	Iu iz pravih priseljenih Rusov, so le
radovednost ljudi, povzroča, da se	rusificirani Ukrajinci, Poljaki. Nemci
vendar geografično znanje nekoliko	m drugi. Tem Rusom pripada polo-
bolj širi in ljudje, ki bi bili sicer iskali	vica veleposestnikov, nadalje trgovci,
Volhinijo nekje v južni Ameriki, vedo	duhovniki in uradniki,
sedaj vendar, da je to ruska guber-	| V Volhiniji je tudi nekaj Čehov, ki
nija.	se pečajo s poljedelstvom. Priselili so
Volhinija obsega 72.000 kvadratnih	*c P° letu 1863. kilometrov.ter šteje tri in tričetrt mi- , Ruska vlada ni prinesla Volhiniji
Ijona prebivalcev. Po podatkih Ste-	nikakršnih prednosti. Kmet je ostal
fana Rudnikija se Volhinija lahko	tlačan ter je bil izpostavljen nasilstvu
označi za prav zanimiv kos sveta.	veleposestnikov in po osvoboditvi na-
Volhinija ni fizično-zeraljepisno	silstvu uradnikov. Za napredek in
enotno ozemlje. Obstaja iz dveh raz-	moralno kulturo je bila ruska vlada
ličnih delov: Iz prave volhinijske rav-	P™v tako malo ugodna kot prejšnja
nine na jugu in iz ravnine na severu,	poljska. Izkoriščanje naravnih zakla- j
Geografski tip pokrajine z gozdovi in	«lov je ostalo na zelo nizki stopnji in
močvirji prevladuje severno od črte	mesta niso bila nikakršna kulturna
Cholm—Kijev ter prodira v širokih	središča, temveč le administrativna,
rečnih dolinah proti jugu. Površina	v katerih je cvetela nekultura in de- j
prave Volhinije je povsod, izvzemši	moralizacija. Šola, v kateri se je po-
skrajni jug, pristno erozijsko gričevje	učevalo le v nerazumljivi ruščini, je ter polno terenskih valov, ki se vle-1 privedla do tega, da je v deželi 83 od-
čejo od severozapada proti jugo-	stotkov analfabetov.
vzhodu. Slikovito gričevje pri Duhnu	Kljub temu pa ni Volhinija revna
doseže višino 340 metrov. Tipična po-	dežela. Bogata je na naravnih virih
krajina Volhinije nam kaže nizke te-	ter im» prebivalstvo, ki je zelo dovzet-
renske-valove, z gozdom pokrite griče	no za izobrazbo.
in široke rečne doline, polne močvirja, i	-
Zemlja je le na skrajnem jugu črna,	ŽENSKE NALOGE NA NEMŠKEM.
Obnavljanfe Prusijc.
pristna prst, v splošnem pa prevladuje ilovnata in peščena zemlja, ki pa je na nekaterih mestih zelo rodovitna.
Reke Volhinije: Turija, Stohov, Styr z Ikvo, Hornij s Slučem. Ubortj, Uz, Tetrev so bogate na vodi ter pri-
Poznavalci razmer trdijo, da je naložila vojna ženskam v Nemčiji težja bremena kakor v katerikoli vojskujoči se deželi. Takoj, ko je izbruhnila vojna, so bile ženske prisiljene prijeti za delo na polju: opravljale niso samo
pravne za plovitev. če pride v deželo lažjih del, temveč vse od kraja, držale večja kultura, se reke lahko izpreme- j so za plug in nakladale pridelke ožine v važne vodne ceste. Podnebje je roma jih nosile s polja domov. Pri-
milo in rast bujna. Leta 1910 je pokrival gozd 26.5% cele površine Volhinije.
delke prvega leta so spravile pod streho le ženske s pomočjo otrok in priletnih mož. Toda januarja leta 1915,
Prebivalstvo Volhinije je najbolj ko so vpoklicali še otroke in priletne
na gosto naseljeno na jugu. Na severu se je prebivalstvo pomnožilo šele v zadnjih desetletjih, vsled parcelira-nja veleposesti.
Domače prebivalstvo Volhinije tvo-
može, so morale ženske prenašati še težje breme. Za pomoč so jim bili le šc otroci, kvečjemu šestnajstletni, in šestdesctletni starci. Zdaj je poljedelstvo, živinoreja, ki zahteva največ
rijo Ukrajinci, (Malorusi,) katerih je truda in znoja, popolnoma v ženskih 2,095.000 ali 70.1%. Volhinija leži rokah. Potem so pa ženske pričele popolnoma v mejah ukrajinskega na- opravljati tudi dela kovačev, sedlar- ! rodnega teritorija.	j°v. eestnih pometačev, pobiralcev
V večini okrajev Volhinije presega «meti itd. Vidijo se tudi dimnikarice, procentni odstavek Ukrajincev 80'*. delavke na železnicah, ki pripenjajo Iz tega je brez vsega nadaljnjega jas- vozove in dajejo signale. Neki časno razvidno, da je Volhinija ukrajin-	ki se je vrnil iz Nemčije, je ■ka dežela, v kateri tvorijo tuji ele- P»s«l. «I» RO nemške žene, kljub temu. menti le majhne jezikovne otoke. Ves 'la so ponavadi močne, nadvse izdela- j kmetijski narod Volhinije je ukrajin- n«. opravljati morajo dela, ki so »ki in ravnotako poljedelski manjši zahtevala mnogo truda in znoja od meščanski stan mestec in predmestij krepkih mož, poleg tega pa nimajo večjih mest. Nadalje je ukrajinskega ^daj hrane, ki bi ustrezala njihovim pokolenja vse nižje duhovništvo in telesnim potrebam. Zadnji čas se je uradništvo ter se tega deloma tudi celo dovolilo ženskam delati v rudni-zaveda. ki h 'n v železolivarnah. Mnogo jih Med drugimi narodi zavzemajo Ži- opravlja dela zidarjev in prenašajo dje prvo mesto. Teh je nekako težko opeko ter prekladajo ogromne 400.000 ali nad 13 odstotkov. V vol- hlode. Vsak, kdor se vrne iz Kvrope, hinskih mestih so se naselili v času, P™vi, da morajo ženske v Nemčiji več ko so Poljaki preganjali ukrajinsko pretrpeti kot vse v drugih deželah, meščanstvo, in tudi sedaj tvorijo v Nedavno je nekdo sporočil, da se je vseh teh mestih absolutno in relativno v Nemčiji med ženskami pričelo neko večino. V fcitomiru tvorijo Židje 42 Kihanje za "žensko stavko, da nc bodo odstotkov prebivalstva, v Rivni 56 in več rodile otrok za kanonenfuter".
v drugih manjših mestih šc po več.	-
Poljaki Volhinije, katerih je neka-	POVEČANA VARŠAVA,
ko 184.000 ali nad 6 odstotkov, so le Medtem ko tožijo Rusi, da zatirajo v najmanjšem delu pristni Poljaki ali nemške oblasti prebivalstvo v Varšavi potomci slednjih, ki so rye preselili iz in da silno izkoriščajo mesto, trdijo Poljske v Volhinijo. Pretežna večina Nemci, da prihajajo za Varšavo pod Poljakov Volhinije so popoljačeni njihovo upravo zlati časi. Meščanski Ukrajinci, Lltvincl, Nemci in tako da- odbor ima pod pokroviteljstvom nem-
lje, ki so za časa poljske vlade v Vol hinljl'sprojeli poljsko narodnost. Vsa
ških uradov baje sijajne uspehe. Vrše se resne priprave in posvetovanja za
poljska aristokracija Volhinije je razširjenje Varšave v Veliko Varša
ukrajinskega ali litvinskega izvora in istotako tudi visoko plemstvo. Kmečko malo plemstvo, ki tvori pretežni
vo. Mestu se bo pridružilo veliko novega ozemlja, kjer so bile prej utrdbe. Po najnovejši statistiki ima Varšava
del Poljakov v Volhiniji, je ukrajin-	813 tisoč prebivalcev (brez begunskega izvora ter rabi tudi v navadnem	cev) in obsega 3650 hektarov sveta, življenju maloruski jezik. Poljsko pa	Po novem načrtu bi se Varšavi prl-se imenuje raditega, ker noče biti za-	družilo 10,500 ha predmestnega sve-
menjano z ukrajinskimi kmeti. I* tega kmečkegfc plemstva poljske narodnosti se povečini rekrutira številni razred uslužbencev veleposestnikov.
Nemci, ki tvorijo nekako 5 odstotkov, so se priselili šele koncem 18.
ta. Varšava hI štela nad 1 miljon prebivalcev | po vrnitvi beguncev (nad | 100,000) bi s« število prebivalcev še znatno pomnožilo. Da je to ravno posledica nemške okupacije, bo težko trditi.
ZASTOPNIKI PROLETARCA
Iz Berlina razširjajo prav sedaj vesti, da mislijo vzhodno IVusijo ne le obnoviti, ampak da jo bodo obdarili z lepotami, o kakršnih se ji ni doslej niti sanjalo. ( c čita človek načrte, po katerih mislijo obnoviti ta kos dežele iu opise stavb, mest in vsakovrstnih čudnovitosti, ki uapravijo iz vzhodne Prusijc povsem nov kos sveta, bi moral priti do zaključka, da je bila vojna za oudotno prebivalstvo pravi nebeški blagoslov.
Nekatere krasote napovedujejo, druge imajo že v delu. Kakor poročajo, so pričeli razdejana mesta, trge in vasi znova graditi. Baje so za te gradnje že porabili nad tristo miljonov mark; toliki» je namreč v ta namen že baje dala nemška vlada.
Nekoliko pač dvomimo, kadar citauio take tolažilne vesti, zakaj tristo miljonov mark je denar, ki ga tudi nemška vlada nc pobere na ulici. V času, ko se najema vsakih par mesecev po deset, dvajset miljard vojnega posojila, v času, ko požira vojna sama toliko denarja, da sc nacionalno premoženje vidoma taja, v času, ko so vojni interesi prvi in drugi iu tretji n deset, medtem ko prihajajo vsi drugi šele na dvajsetem mestu, v času, ko se puntajo ljudje po mestih, ker nimajo uiti suhega kruha dovolj, da bi se najedli, je zelo težko verjeti, da bi izdala pruska vlada tristo miljonov za stavbe»
Razširjanje teh vesti ima najhrže drug pomen. Nentčja hoče s tem sugerirati svetu, du se čuti na Kuskciu absolutno močno in da ie vsak nov napad na Prusijo izključen..To je zanimivo, ker nam kaže, da igra v tej vojni tudi bluff velikansko vlogo. Ne poslužuje se gu le Nemčija. Luni, ko je bila Srbija napadena od Avstrije, Nemčije iu Bolgarske obenem, je bilo izkrcanje zaveznikov v Solunu sam bluff. In šc mnogo takih slučajev je bilo tekom vojne.
Mogoče je, da smatra Nemčija svoje postojanke na Ruskem za zelo močne. Morda jih bo res držala'. Toda nemški strategi vendar vedo, du se ne sme računati na vojni le z ugodno, ampak tudi neugodno možnostjo. Da so se morali Avstrijci sedaj precej daleč umakniti, je resnica; in če bi se morali še dalje, bi se lahko zgodilo, da bi morali tudi Nemci že iz strategičnih razlogov reti-rirati. Kakor so Rusi dvakrat prodrli v vzhodno Prusijo, bi pa tedaj tudi tretjič luhko prišli; Nemci sami bi jih lahko, četudi morda le začasno, iz višjih vojnih ozirov, pustili napredovati.
Cim je pa le najmanjša možnost, da se to zgodi, je pa dvakrat bolj neverjetno, da bi Pru-si sedaj gradili — razun če grade utrdbe. Kajti ravno pruska poročila pripovedujejo izredne grozote iz tistega časa, ko je bila ruska armada na Pruskem. In če so tiste vesti o požiganju, ropanju in klanju resnične, tedaj ne bodo Prusi pred koncem vojne gradili ničesar, da bi Rusi zopet rušili in pulili.
Vzhodno Prusijo so Rusi osvojili v svojih dveh ofenzivah. V prvi ofenzivi so" malone neovirano prodirali in vsled tega tudi niso napravili veliko škode na poljih in poslopjih. Toda druga ofenziva, ki je trajala malone vso zimo 1914 in 1915, je pustila v Vzhodni Prusi ji baje grozne spomine. Uničeno je bilo po pruskih trditvah menda vse, kar se je dalo uničiti.
( ujmo, kar pripovedujejo o —tem nemške vesti:
"Štiriindvajset večjih in manjših mest ter sestal o vasi so Rusi dobesedno izbrisali s površja. Tristo veleposestij je bilo. čisto opustošenih. Podrtih je bilo 34,000 hiš, ali z drugo besedo rečeno: Izgnanih je bilo iz svojih domov 100,000 družin. Poleg teb je bilo pa gotovo toliko tudi občutno poškodovanih. Podrtih je bilo dvaindvajset cerkva, 133 šolskih poslopij in drugih javnih hiš.
Rusi so baje pomorili 1,620 civilistov in odpeljali s seboj v Rusijo 5,419 mož, 2,587 žensk in 2,710 otrok, izmed katerih jih je veliko umrlo med potjo.
Ko je nekako pol miljona vzhodno pruskih beguncev bežalo v Nemčijo, je vlada odredila, da se jim kolikor mogoče pomaga. Ko se je število beguncev po drugi ruski ofenzivi povečalo,
jc nemška vludu dula več miljonov podpore zanje.
Potem, ko je Hindeuhurg pozneje Ruse izgnal iz province, so se pričeli begunci zopet vračati domov, kjer so nušli skoro sume razrušene vasi in domovanja.
Vludu je tukrut takoj določilu, du se du tristo miljonov murk, s pomočjo katerih bo ljudem mogoče postaviti iu popraviti razrukuua iu podrta stanovališča. Različna dobrodelna društvu so pošiljala dalj časa zu njimi obleke iu hrane; tovarne so pa pošiljale hišno opruvo itd.
Škodo, ki jo je povzročila Vzhodni Prusi ji vojna,, cenijo na 850 miljonov mark. Državne podpore so bili deležni le oni prizudeti, katerih domovja so hi la popolnoma uničena.
Vludu je dula napraviti začasne barake, v katere so za toliko času nastanili ljudi, du bodo popravljena, oziroma dograjena podrta in poškodovana poslopja.
Kot poročajo je governer Vzhodne Prusi je rekel, da nameravajo vsa podrta mesta iu vasi zopet postaviti in napraviti vse mnogo lepše, kot so bi la pred vojno.
Vlada je v tu namen nujelu najboljše arhi-tekte in inženirje.
Vse delo se vrši pod vladnim nadzorstvom. Materijul kupujejo vladni urudniki; in seveda le tam, kjer je ceneje.
V	osvojeni ruski Poljski so obširni gozdovi, iz katerih bodo dobili malone zastonj ves les.
Delajo pa ruski vjetniki, ki bodo imeli vedno toliko dela, da sc jim ne bo treba dolgočasiti, dokler ostanejo v gostih Nemčije. Plačajo jim le toliko, du je ime."
V	tistem času, ko so Rusi napredovali v Vzhodni Prusiji, so Nemci ravno ostajali Belgijo. Znano je, da so poročali Belgijci o njihovem gospodarstvu zelo grde reči. In človek je dobil vtisk, da je objavlja nemško časopisje ruske grozovito-sti največ zaradi tega, da odvrne pozornost čimbolj od Belgije. Nikakor nc mislimo, da so šli Rusi kakor ovčiee po Prusiji. V takozvuuo civi-zirano vojno, v kateri se ne zgodi niti najmanjše nepotrebna brutalnost, sploh ne verujemo. Poveljnikom, ki hočejo zmagati, je treba, da vojaki podivjajo; kako naj bi se brez tegu n. pr. izvršil napad z bajonetom T Kdo nuj pa tedaj omeji div-jost na tiste momente, ko je za vojaški namen potrebna? Kako naj sc človek v eni sekundi izpre-nicni iz jagnjeta v tigra, pu zopet v eni sekundi iz tigra v jagnje? •
Vendar se pa spominjamo, da je socialistični "Vonvaerts" v tistih časih preiskoval razne vesti o barbarstvu in okrutnostih in v mnogoštevilnih slučajih dognal, da so bile popolnoma izmišljene ali pa tako zasukane, da je jesnica popolnoma izginila. Zato si tudi mi dovolimo nekoliko dvomiti o tistih številkah, ki govore o po-morjenih civilistih, ženskah in otrocih.
Bolj radovoljno verjamemo cenitve niatcri-jalnc škode» To sega takoj v niiljoile, kjer sc razvije moderna bitka. Kdor je le pri vojaških vajah opazoval učinke sodobne artilerije, ko še ni bilo videti najhujših strel, si lahko napravi sliko, kako uničevalno je "delo" najnovejših topov in možna rje v.
Toda, kakor pravimo, v veliko obnavljalno delo pred koncem vojne ne verujemo nikjer, tudi v vzhodni Prusiji ne. Da se po poljskih gozdovih krade les na debelo, in da se krade ravno sedaj, ko je prilika za to, je verjetpo. In da morajo ruski vjetniki delati kakor egiptovski sužnji, tudi verjamemo. Ali s samim lesom se ne sezidajo tiste krasne palače, ki nam jih opisuje berlinska vlada, hi tristo miljonov bo nemška vlada rajša porabila za Kruppove kanone kakor za hiše svojega ljudstva.
Nu svetu dela dober vtisk, če more kakšna dežela sredi vojne pripovedovati o svoji neoma-jani gospodarski moči, ki ji omogoča, da gradi nova mesta. Ali kjer eden pripoveduje, je treba drugega, ki verjame. In mi se ne prištevamo tistim, ki bi verjeli, da mora vzhodnoprusko prebivalstvo hvaliti pruskega Boga, ki mu je poslal to vojno zato, da dobi (»d dobrega Viljema nova mesta iti vasi.
UTRINKI.
Zavezniki so zahtevali od grške vlade gotove pogoje, da ustavijo blokado, ki jc pritisnila na (irško s tako silo, da je grozila deželi resnična lakota. Prvi pogoj je bil demobilizira nje grške ar-nnde ii. »azpis volitev, l.aterih sc morejo udeležiti tudi volilei, ki so bili doslej pod <«^žjeni. Med drugimi pogoji je bil tudi ta, da se pošijejo nemški agenti, ki hujskajo proti zaveznikom iz dežele. Urška vlada je sprejela pogoje. Zdaj je vprašanje: Ali bosta morala gospod Konstantin in njegva žena, Viljemova sestra, tudi iz dežele? Co morajo iti vsi nemški agenti--
V Nemčiji so odredili, da rabijo petrolej za razsvetljavo le one družine, ki se ne morejo poslu-žiti niti plina niti elektrike, in oni ljudje, ki ga rabijo pri izdelovanju različnih produktov.
Amsterdamski poročevalec londonske ( outrai News javlja svojemu listu, da so v mestu Liege v Belgiji socialisti priredili lakotno demonstracijo. Nemško vojaštvo jih je trideset aretiralo in oil peljalo v Nemčijo.
Nekoliko pojma o krasnih rezultatih moderne vojne daje poročilo francoskega notranjega ministrstvu, ki javlja, »la jc bilo od začetka vojne pa doslej uničenih sedemsto in triinpetdeset mest ali občin. Te občine so razdeljene po enajstih dc-partmentih. Ardennes. ki so še popolnoma zasedeni od Nemcev, štejejo 2554 občin, to je sedem odstotkov vseh, kar jih jc na Francoskem, nam-
reč 36,247. Popolnoma uničenih je bilo 16,£6!» hiš, deloma razdejanih pa 229,594. V 148 občinah presega število razrušenih hiš petdeset odstotkov, v ostalih občinah jih je manj kakor .'»O odstotkov. V 428 občinah je razdejanih javnih poslopij: 331 cerkev, 379 šol, 221 mestnih hiš, 300 drugih raznovrstnih javnih zgradb in šestdeset mostov. Sest-inpetdeset teh poslopij se šteje za historične mo-numente; med temi je starinska mestna hi.ša v
Arras ter katedrala in mestna hiša v Reims. To-
varn je razdejanih tristotrideset; oseb j«> bilo njih 57,000 zaposlenih.
Sir Roger Casement, ki je bil ohdol/cn kot začetnik irske vstaje iu ie prišel angleškim oblastim
v roke, ko se jo, vračajoč sc iz Nemčije, izkrcal na Irskem, je bil obsojen na smrt. Pred sodiščem se j«> zagovarjal, da ni nameraval vstaje proti Angliji, ampak proti riaterjevcem, in da ni sprejel nobenega denarja od Nemčije, ('asementovi prijatelji v Ameriki sc trudijo, da bi dosegli kakšno intervencijo, ki bi reišla njegovo življenje.
Velik uspeh bi balkanski narodi dosegli, ako bi jih vojna rešila vseli "veličanstev".
Iz Haga poročajo, da je stotnik voii Papen, bivši vojaški ataše v Washingtonu, na fronti, odkar se je vrnil iz Amerike. S to vestjo hoče Nemčija ovreči trditve, da je von Papen zaradi propagande na Ilolandskem.
ARIZONA.
Lowell In okolica: William Krall, box
3596.
ARKANSAS
Fort Smith — Jenny Lind: Jo«. Hadar, box 103. Huntington: Karol Patrié, boa S04. CALIFORNIA.
San Francisco: A. K. Ho/ich, 3999 — ist h Ht.
COLORADO. Pueblo: Charles Pogorele, 608 Moffat Ht., Anton Oblak. 1235 Taylor are. INDIANA. Clinton: Karol Poglodié, L. Box 99. Indianapolis: J. Bruder, 710 Holmes at. Kokotno: Louis Zakrajiek, 803 W. Woodland Ave.
KANSAS.
Breezy Hill in okolico: W. M. Hmol-
nik.
Columbus: Martin Jureéko, R. R. 8,
box 60.
Corona: Blaž Mexori, box 168. Dunkirk Pittsburg: Thomas Wölk, R.
U. box 178. Groas. Kana.: Jon Kunatelj, box 32. Franklin—Oirard: Fr. Wagel, box 88. Frontonac: John Bedene, box 154; Jm.
Umek, box 7. Mulberry: Anton Bular R. F. D. L Mineral: Fr. Košitz, box 32. Pittsburg: Andrej Podleanik R. R. 8,
box 102; Jakob Helak R. R. 8. Radley: John Goriek, P. O. Stone City: Mike Fine, box 496.
MICHIGAN. Detroit: F. C. Oglar, Joa Preimer la
Thoa. Petrië.
MINNE80TA.
Chlaholm: Math. Richter, box 308.
Ely: John Teran, box 432; Fred. Wider, box 342. Eveleth: Jacob Ambrotië, 419 Piere« at. i
Now Duluth: Albert Hrait, 811—95th
Ave.
MISSOURI.
St. Louis: V. Cainkar, 2213 Gravóla av.
MONTANA. Bear Creek: Frank Danifek, P. O. Butte: Ig. Bozovičar, 2337 Walnut fit. East Helena: J. B. Mihelich, L. B. 200. Klein: M. Meznarieh, box 187. Rod Lodge: John Trieb, bôx 734.
OHIO.
Bridgeport: Felix Rozina R. F. D. 2. —•
Box 33A.
Barberton: Frank Merzlikar, box 121. Cleveland: John Prostor, 5805 St. Clair Ave., Anton Pozareli, 5810 Prosea Ave., Math Petrovèië, 1096 E. 67. Ht., Andrej Bogataj, «906 Ht. Clair ave., Edward Braniael, 6025 Glaaa ave. in Louis Htegovec, 1107 E 61 fit. Col lin wood: Anton Kulnik, 372—156th St., John Zupane, 15707 Waterloo Bd., Jos. Hkupek, 1107 E. 61st St., in Joe Kunëië, 439 E. 156th Ht. East Palestine: Jack Iateaiek, 438 B.
Martin St. Glencoe: Nace Žlemberegr in Loui« Bric, L. Box 12.
Lorain: Geo. Petkoviek, 1717 E. 29th
Ht.
Struthers: John Rayer, box 540 ia M.
t'rbaa, -box 504 Wooster: John Križmančii, box 360. Youngstown: John Petrié, box 680 iri
L. Zupane, 903 Himrod ave. OREGON.
Oregon City: Frank Sajovie, 131—18th
St.
OKLAHOMA.
Rod Oak: Joe Kogej, box 3.
PENNSYLVANIA.
1
Beadllng: Mart. Letinski, box 93. Broughon: Jacob Dolene, box 181. Canonaburg: John Koklich, box 278. Clarldge: Fr. Zurinan, box 255. Conemaugh: Anton Gabrenja, Frank Pod bo j in Frank Pavlovif, box 523. Darragh: Karol SlaviJ, box 252. Duolo: Frank Kauitf, box 72. Forest City in Vandling: Frank Rataie,
box 685 in Anton Draaler, box 9. Henninie: John Tr^elj, box 53. Irwin: Tonv Kodrtf, K. F. D. 3 — box 10«.
Johnstown: Math. Gabrenja, R. F. D. 1,
box 120.
McDonald: John Zabkar, R. F. D. 2,
box 143. LloydeU: Anton Grbee, box 35. Manor: Fr. DemHar, box 253. Meadow Lands: Jos. Bizjak, box 253. Morgan: J. Kvarttf, box 453. Pittsburgh: Frank J. Indof, P. O. E.
Pittsburgh. Reading: John Pezdirc, 843 River 8t. Smith ton: Joseph Radlaek, Central Hotel.
South Fork: Jakob Rupert, box 238.
Ho. Fork
Trafford: .1. F. Bergant, L. Box 252. W. Newton: Joa. Zorko, R. F. D. 8,
box 50.
Wlckhaven: Luka Kralj, box 68. WtUock: Jak. Miklauii*, L. Box 8.
UTAH.
Wlnterquartera: John Beven, box 108.
W. Virginia. Thomas: Frank Kocjan, box 272. Mllburn in okolica: Anton Straiilar.
WASHINGTON.	•
Roslyn: John Zobee, box 19.
WISCONSIN.
Kenosha: Frank 2erovec, 18 Howlaad Ave.
8heboygan: Jos Plchar, 729 N. 11th St.
WYOMING. Reliance: I/ovr. tlienifnik, box 98. Rock Springs: Math Batlch, box 427 in F. s. Tavcher, «74 Ahsay Ave. Superior: Lucas Groaer, box 341.
ILLINOIS. Aurora: John Blaachltz, R. F. D. 4,
box 68.
Chicago: Frank Ale*, Frank Zajc, 4008
W. 31 St., Frank Barbif, 2243 W.
23 Ht.
Cicero: Frank Mrgole, 5028 W 25. PI. Donlsvllle; Frank Jerieh, box 168. Johnston City: John Hlivnik, box 6P9. La SaUe: Vencel Obid, 438 Berlia 8t
in John Rogel, 427 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomls: John Mekioda, box 607. Nokomls in okolica: Frank Delelak, box 317.
Ka Ogleeby: Tom. Kralj, La Balls, Dl.
Springfield: Frank Rregar, R. R. 8,
! Box 248.
Panama: Jos. Fcrjaaiii, box 10. Staunton: Anton Auaec, box 158 1a Joe
Moatar, box 351. Waukegan—North Chicago: Paul Pek«
lay, 427 Belwedere Ht. Wlti: John Zupantil, box 34. 4
PROLETAREC
UST ZA IHTIEHI DELAVSKEGA
LJUDI TV A.
IZHAJA VSi Ki TOREK.
— Laatmk te U4«l»Ulji -
Ji|itlifiitlii 4«li«ka tiikivai dnika
i ličili, Illinois.
Naročnina: Za Airuriko $2.00 ta celo loto, $1.00 sa pol leta. Za Evropo $8.10 sa celo loto, $l.tt aa pol leta.
Oglati po dogovoru. Pri spremembi bivali!i a ji poleg novega natnaniti tudi Harj naslov._ _
Glaolfe •UvM.k« «rcMlMcIt« Jm*wL — mUHOKM •»•»• » AMrtki. —
Vso pri toi be gloda nerodnega potiljanja Mota in drugih nerodnoati. jo polil jati
prodaodniku druibo Ivo» Molak 4008 W«»t 31. Str*«t, __Chicago, lil.	_
PROLETARIAN
Owm4 and pub U»K*d «vary	br
bilk Slavii lirliii i fikiikiii Cimpiiy
Chie.\|o, Mlistit
Subscription rafes: United States and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half
{oar. Foreign countries $2.60 a year, 1.2» for half year. »:• -:- ->
Advertising rates on agreement.
H A SLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
•«o« w si. sraccr. chic ago ilunois
PANAMERIÔKA FEDERACIJA
DELA.
Pred kralkim jc bila v glavnem stanu A. F. <>f L. konferenca, kate-se so se udeležili zastopniki ameriške federaeije in predstavniki mehiškega delavskega gibanja. Konferenca se je posvetovala o vprašanju, kako hi se preprečila vojna med Mehiko in Ameriko.
Dasi ni to posvetovanje rodilo praktičnega uspeha, kajti doslej se je vojna preprečila iz drugih razlogov, je bilo vendar koristno. Ampak vredno hi bilo vprašati Gompersa, kje so ostala njegova načela. Nobena prilika ne mine, da ne t>i (Jompers grmel proti delavski politiki in trdil, da mora biti delavsko gibanje cisto strokovno. Ne vemo pa, kaj je še politično, ako ni vprašanje vojne tako.
Mi smo seveda prepričani, da ima delavstvo tisoč razlogov, du nastopa z vsemi močmi proti vojni. Ali če se to prizna in delavstvu priporoča, je treba imeti tudi toliko odkritosrčnosti, da se prizna
«e ho sklepal mir. Najrajši bi "bil tam kot zastopnik vse Amerike,
severne, srednje in južne. In ua dalje smatra predlagano paname-riško federaeijo za »ilo, ki bo v bodoče sploh odločevala o vojni iu o iniru.
To je zopet točka, o kateri se Gompers radikalno moti, če namreč res tako misli,kakor piše. Htro-kovna organizacija lahko postane močna podpora v gibanju za ohranitev miru, ali strokovna orgsni-zaeija sama zase nikakor ni aila, ki more preprečiti vojno. Ako potrebuje Gompers dokaz, mu ni treba nič druzega, kakor da pogleda na Angleško. Tam je strokovna organizacija vzorna in močna, iu — vsaj po pretežni večini — so ondotni strokovno organizirani de-lavci strastni nasprotniki vojne.
Pa vendar niso mogli preprečiti vojne in niti prisiljene vojaške si nahe itfcfl
Ako hoče delavstvo preprečiti vojne! in niti prisiljene vojaške službe ne.
Ako hoče delavstvo preprečiti vojno, mora imeti politično moč v svojih rokah. Vojna ima tisoč krat lahko gospodarske vzroke pa je vendar politična reč in po lit line sile odločujejo o njej. S tem ni rečeno, da nimajo vojne gospodarski vzrokov. Nasprotno Bas glavni vzroki vojn so v gospo darskih razmerah, v kapitalistični konkurenci; ali ta konkurenca se izraža politično, prav tako ,ka kor se gospoflstvo kapitalističnega razreda nad delavskim politično izraža.
Gompersov prijatelj prezident Wilson je pri otvoritvi delavske ga doma A. F. of L. govoril o delavskih zakonih, ki so bili sprejeti ob času njegove administracije Teh zakonov sicer ni toliko in tu di niso tako sijajni, da bi bilo vredno mnogo govoriti o njih Ali — zakoni so. Politično delo je to. Politično se uravnavajo raz mere, ki so največje važnosti za delavstvo. Torej je pač otroku lahko jasno, da se bodo te razmere tem-bolje urejevnle v prid de lavstva, čim več političnega vpli va in politične moči bo imelo delavstvo.
Tudi vprašanje o vojni in miru je interesno vprašanje in delav
Proti pruski aneksi)!.
ZOPET SOCIALNI MIR
potreba delavske politične akcije, lu če bi bil Gompers dosleden, pa ne priganjat" demokratične stran-
stvo je od njega v največji meri prizadeto. Ali vojna, namreč vojna med narodi, se ne napoveduje
IU- |>( lKnll.lnl' <IClUUftl«U»ili o*»«»!»- -	•	• J -
ke, bi moral tudi povedati, da rao- v tovarnah; diplomatiene spletka-ra biti politična akcija delavstva rije, ki jo pripravljajo in, zakn-samostojna, neodvisna od drugih vaje gospodarske namene, povz-
strank. torej organizirana v poseb- ročajo, se ne vodijo v rudnikih
ni delavski stranki.	voisko in v0Jno do
Tudi pri vprašanju vojne in mi- voljuje v parlamentih; moštvo za ru se vidi to. Razni faktorji se armado in mornarico se določa v navdušujejo fca mir; ali med raz- ■ političnih zbornicah. Kdor odreka logi Brvana in Forda, pa onimi de- delavstvu samostojno politiko, ki lavcev je razlika. Delavci se pote- P« V<"1> do politične moči, mu tu gujejo za mir iz svojih, delavskih d» odreka odločilni vpliv na vpra
interesov. Tudi boj za mir morajo	0 v°Jni m miru-
v od iti kot delavci, ne pa kot For-j Tako prihaja (lompers v be«e-doV(,j	d®*1 'n v dejanjih sani s seboj v
. ... : . ^ navskrižje. Na mirovni konferen Konferenca z mehiškimi zastop- ... , . .. « . .,. „ ....	. . ,	. ei hoee sodelovati kot pacifist,
niki le pa imela se drugo posledl-	... . ,
' '	... .. e i panamcrisko delavsko orgamzaci-
eo. American rederation of La-	...
. . , . , ,• . • i: j i jo snuje, da bo preprečila vojno, bor je izdala oklic, ki valu delavce , j	K
, •»i • l i ' i 4 ..: obenem pa agitira za prepared-vseh ameriških dežel na ustanovi-	.....K * . . ' , ,
... , , , P i > ness VVtlsonove vlade, odobrava te v pa namenske delavske federa-	. t	\ .
.. ' ,	, • * i i ogromne izdatke za vojsko in mor
etie Gompers pravi. <la m taka	.	,
' . 1 .	i*i-...; inaneo in goni delavce na parade
zveza le inogoea. ampak tiuli nuj-	'
no potrebna in .la ho "tvorila pri- » P«l««dMM.	■
1 ,.	, . i • (ioinpers noee, da In bih delav-
pravljenega in primernega taktor- .	. . .	,
. , . , • , i _ ___ ci politično organizirani kot de-
ja. ki uvede pri mednarodnem po-' '
¿anjem miru, zasluži gotove »im- U® ,mdo deUvfi ys0 Amerike sim-
patije; ali ker nista vojna in mir kf>yMo y onj 2yej^ po,iti-no hod() odvisna od. dobre ali slabe volje ^ p(Mjpira|i Mtranke, ki gonijo nekaterih posameznih ljudi, je tre-|syojp dpže,e fm yojno? ha vsako tak. gibanje natam-neje McjR ^rulHi* VM.h Helaveev pogledati, da se spozna, koliko je ;y Amep|k|f vsch f!e|ftVCPV po svetu v niem resuobe in smotrenosti. sploh je ideja socialisms. Ali ta Ce je zveza vfeh ameriških stro- idejB je ff08p0da„ka in politika kovno organiziranih detaveev (la v mtm; kdor jj j(1|M|M. polling nes /.r m<»goča ali še ne, se ne more dej j0 uhjja,
kar nagloma povedati, ker je tre- '	__
I,a /h to telo nalani'nrda poznava- Ek,plolija v Wniinici. nja raznovrstnih razmer. V naj-Mjtrn. »lufajn > P» (fotovo mo-1 [}	^
»"»'I»	r"'!"'""IJ' '"!"''. k": V tovarni «a atrrlivo Canadian
tenh ohrani vsaka v »voji	Kxpinsiv,» Limi»M C», je 22. ju-
avtonomijo
Taka zveza bi bila koristna za-
radi splošnega strokovnega gibn-j ubitih, dvajset pa nevarno ranje nja delavstva. Tu bi morala iskati njh. Vsi zdravniki v mestu so ta-svoje eilje. Skrbeti bi morala, da |<0j pohiteli na pomoč. Eksplozija se ne dobavljajo stavkokazi iz d ril- j,» nastala v oddelku za Srapnele; gib dežel, da se v slučaju večjih velika stavba je bila popolnoma u« stavk ne iz»leluje tisto blago, ka ničena. Vzrok eksplozije ni znan. terega produkcije je s štrajkom	_
ustavljena, itd. A ker so razmere	Rockefeller jeva žetev,
v posameznih deželah različne, mora biti organizacija v vsaki deželi! Iz Houston, Tex., poročajo: Tu-avtonomna, zato da je predvsem kajanja korporacija Producers Oil doina sposobna za izvrševanje »vo- Company, podružnična družba Te-jlt, nalog.	1	Oil Company, je naznanila di-
Gompers Ima pa višje vilje. V vi d en do na gotovino v znesku 6 tkilin se že vidi sedečega med di-1 mil Jonov dolarjev ali 200 procen-plemati za zeleno mizo, ob kateri tov svoje kapitalizacije.
l^eUki odbor v Sviei je objavil sledeči značilni proteat:
"Na seji nemškega rajhstaga dne 5. aprila je neinoki kaucelar izjavil, da ne more nihče resnično misliti, da bi Nemčija kdaj prostovoljno izročila od nje in njene zaveznice (Avstrije) 'osvobojene* narode med Haltičniiu morjem in volhinskimi moč-viirj, naj se imenujejo Poljaki, Litvinci, I-uit i ali Leti, zopet vladi reakcionarne Rusije. V resnici ima sedaj Nemčija velik del letske zemlje, namreč skoraj vso Kurlandijo, vojaško zasedeno.
Tu pod pretvezo osvoboditve napovedma a-neksija enega dela ali vse letske zemlje pomeni o-čitno krčitev pravice samoodločevanja narodov, in proti njej protestira najodločneje ves letski narod — vse stranke brez razlike — in sicer ne le Leti v Rusiji, ampak tudi v tujini, kjer se ne more trditi, da je ovirana njih svoboda izra/anja mnenja. Lctska socialna demokracija jc protestirala že meseca septembra 1915. proti aneksijskim načrtom, ko »o se propagirali le v nemškem reakcionarnem časopisju in ko šc niso našli sankeije iz ust državnega kancclarja.
Osvoboditev izpod reakcionarne Rusije potom Prusije, ki ni nič manj reakciouarua, ampak le bolj smotrena in močneje organizirana ter po svoji zatirali)! politiki (Poljaki, Danci, Alzaso Loren-ci) znana, ne mika nas Letov, ki vemo, da ima tudi na Ruskem reakeija svoje najboljše organizator je v nemško-baltiškem plemstvu.
Sami smo sedem stoletij nemili jarem te reakcionarne plemiške klike, ki je znala kljub svojemu povsem malemu številu — le en odsztotek vsega prebivalstva je je — z močjo svoje orgnnizaei-je doslej ohraniti popolnoma srednjeveške privilegije. To nemško-baltiako plemstvo in od njega vodeno meščanstvo (nemško-baltiškega kmetijstva ni), vsega skupaj komaj l.r>0.000 inož ali sedem odstotkov vsega prebivalstva, tvori takozva-nc ltalte, katere označuje kaucelar pomotoma za baltiški tjarod.
Kar nas je Letov, ne zahtevamo za osvoboditev odcepitev od Rusije, ampak svoboden naroden razvoj iia podlagi letske ga jezika in narodnega značaja, kakršen nam je mogoč v okvirju politične avtonomije vse lctska de/.ele, namreč Kurlau-dije in vseh letskih delov Livlandije iu VViebska.
Za Lete bi bila odcepitev od Rusije enaka ločitvi od njihovih gospodarskih življenskih pogojev. Letsko bi se potlačilo s stališča moderno se razvijajoče kulturne in gospodarske prednje dežele na prosto agrarno ozemlje, katero naj bi Nemčija izkoriščala, ki pa bi bilo vrhutega podvrženo nasilni nemški kolonizaciji, s katero bi se zemlja vzela letom.
Za Rusijo bi bila odcepitev Letske enaka ločitvi od morja, torej zadušitvi njenega samostojnega gospodarskega življenja.
Za Kvropo bi bila to trajna vojna grožnja, kajti prrhoduja svobodna Rusija se ne bo dala zadušiti.
Združeni z vsemi demokratičnimi elementi v bratskem boju za to prihajajočo svobodno Rusijo smo Leti že 1. 1!M)."> prenašali vse strahote protire-volueije, katero je vodilo nemško-baltiško plemstvo; in sedaj, ki si je nemška vlada prisvojila stremljenje tega in pruskega reakcionarnega plemstva, nadaljujemo ta boj. Od tega boja, ne od
je '¿'¿. ju ni'ja nastala eksplozija, kateri je sledil požar. Pet delavcev je bilo
te ali one vlade, pričakujemo osvoboditev — svobodno Letsko v svobodni Rusiji.
lietski odbor v Sviei.
o
Zanimiv protest!
Nemčija nosi svobodo proti vzhodu in — narodi je no marajo. Narodi, ki poznajo to "svobodo", jo odklanjajo. In mi razumemo ta protest proti "osvoboditvi", dasi poznamo strah, ki je vladal na Ruskem in progone, ki so jih pretrpeli vsi svobodomiselni ljudje v esrjevi državi.
Rusija je reakcionarna in brutalna. Pa vendar preti svobodi sedaj od Nemčije večja nevarnost kakor od Rusije, in narodi na Ruskem, katerim ohljuhuje Bethmann llollweg prostost, ac je branijo z vsemi štirimi.
Tudi po našem prepričanju imajo prav.
Na Ruskem je bilo tekom vojne nekoliko nemirov. Bilo jih je tudi v drugih deželah. Ali ruske nemire so nemška poročila vedno označevala za začetek revolucije. Nekateri spopadi ao bili gotovo resnega značaja in pričajo, da rusko delavstvo tudi tekom vojne ni opustilo razrednega boja. Ali napovedovane revolucije vendar ni bilo. Tudi takrat, ko je bila ruska armada poražena in se je morala umakniti daleč za mejo; takrat, ko sc je poročalo, da nima ruska armada ne pušk ne munieije; takrat, ko je bila ruska vojska nedvomno oslabljena in razburjena proti voditeljem; takrat, ka je bil za revolucijo najugodnejši treno-tek, vendar ni bilo te revolucije.
Ali je umrl revolucionarni duh na Ruskem? Postopanje socialističnih poslancev v dumi in resni štrajki v mnogih krajih dokazujejo, da ni. Zakaj torej niso revolucionarji porabili časa, ko je bila vlada najslahejša?
Po našem mnenju — in letski protest ga pre-cej potrjuje — ker ne pričakujejo od zmage Nemčije uspeha revolucije, ampak smatrajo zmago Nemčije za veliko nevarnost, grozeča revoluciji. Socialisti na Ruskem niso opustili boja s svojo vlado, vendar pa ne store ničesar, ker bi moglo pomagali Nemčiji.
Ako bi ruski revolucionarji vstali tekom vojne in bi bila ruska vojska preslaba, da jih užene, je nadvse verjetno, da bi ji prišla nemška vojska na pomoč, j>a hi gledala, da zatre revolucijo, za plačo bi pa vzela Rusiji, kolikor bi ji inogla.
Le otroci morejo .verjeti, da se bojuje Nemčija zoper earizem. Ona se bojuje za moč svoje vlade, in tej je najabsolutnejši earizem najbolj všeč. Bethmann HolUveg lahko govori o osvoboditvi narodov na Ruskem, kolikor hoče; vše tc besede niso v resnici nič več kakor besede, ki zakrivajo le imperialistično absolutistične namene.
Nemška vlada bi rada gospodarsko oslabila Rusijo; to bi veliko bolj zadelo ruske narode, kakor rusko vlado in dinastijo. V taki Rusiji bi moč reakcije le še bolj narasla, nemška absolutistična vlada bi pa dobila krepko zaslombo.
Da bi Prusija z "osvobojenimi" narodi prav tako postopala, kakor pravi letski odbor, je gotovo. Zgodovina pruskih Poljakov je za to najboljši argument. In te usode si ne žele niti tisti narodi, ki žive pod rusko vlado.
Pod pruskim gospodstvom pričakujejo uničenje; v Rusiji pričakujejo boj, ki se konča z zinago svobodne. Nejbrže imajo prav. In zaradi tega jc njih stališče popolnoma razumljivo.
Liebknechtov letak.
Zakaj je bil Liebknecht obsojen ? Oficiozno poročilo jc dejalo, da zaradi |w»-izkušenega veleizdajstva, ni pa povedalo, v čem je bilo to izdajstvo. Privatna vest iz Berlina prinaša nekoliko svetlobe v to afero. Podlaga obtožbe je bila v letaku, ki ga je sestavil Liebneeht in ki se je dne l. maja delil.
Po omenjenem poročilu so v tem letaku sledeča mesta :
"Revščina', beda in lakota vlada v Nemčiji, Belgiji, Poljski in Srbiji, v deželah, katerih kri sesa vampir imperializma in ki so podobne neskončnim po kopal iščem. Ves svet in toliko hvaljena evropska civilizacija je razbita v črepinje od anarhije, katero je razvezala svetovna vojna. Oni, ki imajo od vojne dobiček, si žele vojno z Ze-^linjemi drža vami. Morda nam jutri U kažejo, da da naj dvignemo orožje proti novi skupini bratov, proti našim sodelavcem v Zedinjenih državah in naj se zakadimo v boj z Ameriko.
"Naj sa dvignejo tisočeri glasovi: DoJ s sramotno moritvijo narodov! Dol z onimi, ki so odgovorni za te zločine!'*
'"Naš sovražnik ni ne angleški, ne francoski, ne ruski narod, ampak nemški bogatini, kapitali-j sti in njih izvrševalni odbor.
"Napred! Bojujino se proti vladi, bojujino sc proti tem zapriseženim sovražnikom svobode! Bo-jujme se za vse. kar pomeni bodočnost in zmago delavskih razredov, bodočnost človečnosti in civilizacije !
Manifest je bil že meseca aprila izdan iu se je
tajno širil.
Kolikortoliko je zvezi s to zadovo sledeča vest iz Berna :
"Kaj se godi ua Nemškem ?" To vprašanje I s»» ponavlja zadnji čas neprenehoma po raznih švicarskih časopisih. Vsa znamenja kažejo, da vlada po vsej Nemčiji velika vznemirjenost in da postaja nostranji položaj vse bolj kritičen.
Na zadnji seji mestnega sveta v Lipskem je neki soeialistični član dejal:
"Ljudstvo je.tako neusmiljeno odirano, da mora ne le pasti v beraštvo, ampak biti zdravstveno uničeno. Ako ne nastane obrat, se spunta vse ljudstvo. Vsako potrpljenje ima svoje meje."
Sprava na Irskem.
Londonski časopisi objavljajo podrobnosti načrta, ki ga je izdelal David Lloyd (»eorge za pro-vizorKuio avtonomijo Irske in ki je bil od irskih voditeljev odobren. Glavne poteze tega načrta so sledeče :
Irska spodnja zlmrnica bo sestavljena iz sedanjih 7H irskih poslancev londonskega parlamenta, ki zastopajo 26 irskih okrajev. Celotno zastopstvo Irska v britskem parlamentu šteje 1(W poslanec, toda 25 izmed njih jih zastopa šest ul-sterskih okrajev, ki niso katoliški in nočejo zato nič vedeti o Hame rule; zato so tudi iz sedanja provizoričnega zakona izvzeti.
Izmed omenjenih 7H poslaneev je 7K nacionalistov, dva, Kdvard Carson in .1. II. M. Campbell, ki zastopata dublinski Trinity College, sta uiiio-nista.
Vsi ti poslanci obdrže svoje sedeže v britskem parlamentu, ker se računa, da bo imela irska zbornica s svojimi domačimi zadevami razmeroma malo dela in ne bo to poslaneev oviralo v sodelovs-nju pri skupnih zadevah.
Interesi un ion isto v južne in zapadne Irske bodo varovani na ta način, da dobe svoje zastop
nike med imenovanimi člani irskega s< tata, ki ho začetkoma zasedal skupno s spodnjo zbornico.
Ta začasna ureditev ostane v veljavi še leto dni po končani vojni. Tedaj se skliče velika vse-državna konferenca, na kateri bodo zastopane tudi Avstrialija, južna Afrika. Canada, sploh vsi deli hritskega kraljestva; tam se uredi uprava vse države in tudi avtonomija Irske. Finančni viri, odkazani irskemu parlamentu, se zvišajo. V kratkem bo imenovan nov irski podkralj.
\h Kitajskem se je ustanovilo novo ministrstvo kot plod kompromisa med nasprotujočimi si strankami. Ministrski prcds<-dnik je Tvaneijuj, minister za zunanje zadeve pa bivši Jusnšikajev ministrski predsednik Tangšaoji. Ostali člani ao: Notranji minister ilsušijing. mornariški minister Cenpihkvan, minister za trgovino in poljedelstvo Canifkvakaii; za justieo ( angjaotsenk; za pouk Sunghemgij; za promet Vangtahsjen; za finance Čoneintas. Ministrski predsednik Tvaneijuj je obenem vojni minister. Pravijo, da je od te kombinacije pričakovati slogo iu mir v deželi.
V torek,4. junija je bila v Wa*h-iugtoiiu, D. C., velika in nevsakdanja alavnoat. Ob veliki udeležbi se je otvoril novi dom American Federstion of Labor, in Gompers je imel zadoščenje, da je priael na slavnoat ne le tajnrk oddelka za delo Wilson,ampak tudi sam predsednik Wilson, ki je nastopil na »lavnosti celo kot glavni govornik. Ko ga je predsednik federacije Samuel Gompers predstavil, je a-peliral na poslušalce, naj "podpirajo prezidenta v miru in v vojni." Gompers hoče namreč obvarovati delavske organizacije vsake politike, in le zato agitira za demokratičnega prezidenta. Res da je ta logika precej težko razumljiva, toda (jlompers se vedno ravna po njej.
President Wilson je potem govoril z ozirotn na slavnost. Dajal je, da posvečuje novi delavski dom skupnemu posvetovanju in sporazumu, in je izjavljal, da je največja ovira industrijalnega miru v tem, da je tako težko omogočiti resne, toda strasti proste konference.
Temu predmetu jc posvetil Wilson največji del svojega govora in | ponovno naglašal, da je bolje iskati sporazum,kakor bojevati sc. Dejal je n. pr.: Način, kako iščemo navadno svojo pravico, je pripra-I va za boj, iu po mojem mnenju je to najdaljša pot do pravice. Ako pride k«lo k meni s stisnjeno pestjo, bi inu lahko dejal, da se zna moja pest dvakrat tako hitro šti-sniti kakor njegova, ('e pa pride k meni in mi pravi: Dovolite, da sedeva in se skupaj posvetujeva, pa če sva različnih nazorov, «la najdeva vzrok in točke, za katere gre — tedaj bomo spoznali, da nismo tako daleč narazen in da je tist,ih točk, v katerih se razhajamo, mnogo manj kakor tistih, v k'aterih se strinjamo, in če imamo le potrpljenje in odkritosrčno željo za sporazum, se sporazume-mo."
Prezident Wilson je to reč morda prav dobro mislil, ampak s temi lepimi besedami je dokazal, da je sicer lahko dober profesor zgo-idovine, da pa ne ve nič o social-¡nein vprašanju. Cital je menda poročilo Walsheve industrijske komisije, ali tudi to ga ni privedlo do razumevanja. Bivstvo boja med delom in kapitalom mu je popolnoma tuje. Kakor se zdi, se suče po njegovem mnenju ves to boj le-okrog par centov plače in par minut delovnega časa. Kakor nekateri ljudje ne spoznavajo barv, tako ne vidi Wilson, da je boj med delom in kapitalom značilni boj naše dobe, boj za družabne temelje, in da se ta boj ne more končati drugače kakor z definitivno odlo-ičitvijo.
Španska vas je Wilsonu dejstvo, da ne reši socialnega boja noben kompromis, ampak da ga vsak le podaljša. Menda ni še nikdar sli-jšal, da se v tem boju ne štejejo točke, v katerih se nasprotni stranki strinjata in v katerih se razha ,jata: da to sploh ni boj za točke, ampak boj za vse: Na eni strani boj za pravico izkoriščanja, na drugi za pravico do produktov de-¡la. .
Wilson tudi očividno ne ve, v 1 čcin so si interesi razredov nasprotni. Kajti če bi to vedel, bi 1 razumel, da je vsaka harmonija I teh interesov nemogoča, baš zato, ker so si načeloma iu bivstveno na-i sprotni.
Ker vsega tega ne ve. je govoril o sporazumu, ki je nemogoč, in o ! doorih zakonih, ki so bili v času i njego veadministracije baje sprejeti vprid delavcev. Posebno je hvalil Cla.vtonov zakon, ki izreka, da delo ni blago, in je eelo trdil, da so s tem obnovljena temeljna načela ljudske svobode.
Bilo je torej mnogo lepih besed, ampak nič vsebine. In ameriško 'delavstvo bi se iz tega lahko nekaj važnega naučilo. Pri volitvah ne i zadostuje vprašati, kdo je dober mož, kajti tudi jako dober mož je i lahko v gotovih rečeh jako neveden. Wilson je gotovo ''good man", pa vendar je videti, da so mu socialni problemi tako neznani kakor vrabcu aolnene pege.
Kdor ne pozna delavskih predmetov, pa ne more biti z najboljšim sreem dol»cr zastopnik delavskega ljudstva. Pri volitvah ne sme delavstvo vpraševati, kdo ima blag«» dušo, ampak kilo je sposo l»en. da zastopa njegove interese— proti interesom nasprotnikov.
Na Proletarca si naročen? To ja prav. Ampak motiš se, 6e mislil, da ja to dovolj.
Poročilo glavnega tajnika.
Članstvo po mesecih in letih.
Aktivnu članstvo na |>odlagi razpcčauih zuaiuk, j« hiiu po luette rili in letih sledeče:
Predmet
	1911	1912	1913	1914	1915	1916,	Stranki za čl. Poštnina
Januar	6(H)	1200	2103	2608	2239	1999	Plače
Februar	600	12(H)	1519	1700	1551	1920	Tiskovine iu znaki
Mare	1400	1200	1635	2063	1711	2309	Polit boj in štrajk
April	1000	12(H)	1534,	2025	2042	1933	Podpore tisku
Maj	1000	1176	1686	1827	1635	2402	Literatura
Junij	1200	1413	150*	1710	1690	■ ■■	Agitacija
Julij	• 1000	1335	1941	1964	1496	-	Obramb, fond
Avgust	600	1462	1683	1822 .	2043		Dnevnice
September'	1000	1418	2082	1465	1680	■ ■■	1 Uradne potreb.
Oktober	1200	1562	2078	1908	1679		j Vrnjena posojila
November	1200	1444	2002	1527	1694		Stanarina
December	1000	Î326	1724	1728	2102		.Narod, odborom
Izdatki	___;__
I 1911 I 1912 I 1913 | 1914 | 1916 | 1916
It . It 1$ I* It J 570.001 947.35j2091.2512239.1612007.4811109.74 57.051 120 75| 199.381 184.75) 149.59) 57.25 j —.—.jl360.67 j 635.20j 474.30) 401.64 j 160.73 I 92.341 212.251 436.30) 369.42) 200.00) 111.43 j 66.121 —.—j 187.261 84.411	| —
I .— 50 j	103.301 6.50) 50.001 —
I 2.501 299.731 22.31] 71.62) 34.60) 15.70 J 86.75) --.—I 192.291 270.50) 199.841 —
) 72.001 193.29| -......—I —.-I —--I —
I 39.001 I 172.321 ) 93.30) I 45.00) I 319.151

172.42!
229.761
33.47) ()41.001
26.371 15.00
44.27
11,800 15,936 21.450 22,369 21,562 Prijavljali in odpadali so klubi:
Loto.	Prijav.	Odpadli	Aktivni
			31. dec.
10—1911	36	—	36
1911	. 30	H	58
1912	33	10	81
1913	28	5	104
1914	21	10	115
1915	16	27	104
1916	6	5	105
	170	65	105
■ Vožnje 10,563 i Fond tiskarne Repičev fond (ilumčev fond Hu&njarjev dolg Razno
332.89) 790.58)
773.02)1855.33)1105.33) 496.85
---1 —-—I	1 6.25|
j	j 152.00) 64.55) - -I —.—
I -.-) -—)---1 —.—I 40.291
5.32) 20.48) 200.78) 140.10) 76.971 51.35
1621.35)4350.41 (5222.84)6407.11 1613.36 3047.32
Skupni dohodki od 1. januarja 1911 do 30. maja 1916----$25.601.07
Skupni izdatki v tem ("asu..........................^.24,262..39
V blagajni dne 30. maja 191«.:....................* 1,338.68
Imetck :
NALOGE MEDNARODNIH SOCIALISTIČNIH KONORESOV.
Mednarodni biro je pred časom naložil vsem socialističnim stran, kam, da študirajo in odgovore birou na sledeča vprašanja:
1.	O sorodstvu zadružnih organizacij napram političnim strankam. Ali naj ostanejo zadružne organizacije neodvisne od politične iu naj bodo lete samo priprega osebne vezi, ali uaj bodo del strankinega gibanja7 *
2.	Vprašanje o brezposelnosti.
3.	Pogajanja in razoroževanje. Pridružene stranke naj poročajo. kaj so dosegle in kakšno upanje imajo, da bi mogle delavski razred pripraviti na zadovoljivo pozornost o teiu vprašanju?
4.	Mednarodni rezultat delavske zakonodaje.
5.	Podvzajmejo naj se koraki za organiziranje manifestacije proti Hiurtni kazni.
6.	Podvzajmejo naj se koraki, da se omogoči hitra izvršitev resolucij mednarodnega socialističnega kongresa. Kakšna sredstva priporočate v slučaju, da grozi vojna T
7.	Organizacija mednarodne solidarnosti. Kakšna metoda je najboljša za dobavo pomoči v slučaju resnega boja ined delom in kapitalom? Kako poskrbeti delavskemu časopisju gradivo in kako preprečiti tisku, da ne podaja delavstvu sovražnih informacij?
Socialistična stranka je rešila — kolikor mi je znano — izmed sedmih navedenih nalog dve, in sicer ono točke 2. o problemu brezposelnosti, o katerem je podal poročilo sodf. Robert Huntar, in pa ono točke 4. o mednarodni zakonodaji delavstva, o katerem je podal poročilo sodr. Victor Bergcr. Ostale točke so ostale do danes nerešene.
Aktivni klubi dne 30. maja 1916 so sledeči: Arkansas: 83, 107, 140. Arizona: 164. Colorado: 132. Illinois: 1, 4, 6, 20, 45, 46, 50, 60, 64, 67, 84, 92, 109, 110, 128, 154, 160. 168. Indiana: 41, 53, 165. Iowa: 158, 163. Kansas: 30, 31, 34, 80, 81, 82, 91, 133, 150, 157. Michigan: 61, 114. Minnesota: 22, 152. Missouri: 14. Montana: 73, 96, 134. Ohio: 2, 18. 26, 27, 38, 49, 62, 71, 76, 86, 89, 113, 141, 147. 159, 161. Oregon: 47. Pennsylvania: 3, 5, 10, 12, 13, 16, 19, 32, 57, 59, 63, 65, 69, 70. 74, 77. 78, 90, 93, 98, 99, 100, 104, 117, 118, 127, 131. 144. 155, 162, 167, 170. Washington: 28. West Virginia: 166. Wisconsin: 9, 11, 35, 122, 137. Wyoming: 8, 44, 108, 136, 169.
Pregled finančnega stanja Zveze. Dohodki. po letih :
x.	. Z ozirom na naseljevanje
Blagajna 30. maja ................................... >
Fond zvezne tiskarne ..........1..............................................4,947.07 je sodr. Moriš Hihpdt podal leta 1907 mednarodnemu socialističnemu
Klubi dolgujejo zvezi.....................................................60.35j kongresu v fttutgartu resolucijo, tičočo se "zaostalih ras", z naine-
Dolg posameznikov ........ ....................................................81.35 ioni, da se prepreči azijatsko naseljevanje v Ameriko. Resolucijo je
Inventar ..........................................................225.00 j kongres z 900 proti 100 glasovi odklonil.
C'isti imetck dne 30. maja 1916...........
Članstvo skupne stranke.
... 6,612.45
Predmet	1 1911 t	1912 1 1913 I	1914 1915	1916
Članarina	1$ )t		1$ !*	
	11451.11' 2852.7814218.04 j4489.3914167.03j2467.35			
Znaki	1 47.831	153.52) 118.151	118.97) 89.45)	38.55
t T. knjižice	1 44.581	36.63) 39.041	39.03 ) 27.391	12.02
Literatura	) 2.60)	—.—1 115.83 j	62.001 47.221	33.66
Podpore	.50|	—.•—1 ' —.—1	—.—j 100.801	—.—
Tisk. in pečati	) 29.501	5.621 96.581	15.75) —j	—.— 1
Štrajki	1 61.551	—.—1 226.17)	—.—1 —.—1	—.—
Kamp. in ohr. fond	1 85.451	116.691 —.—1	—.—1 —.—1	—.—
Vrnjena posojila	1 100.041	—.—I 220.761	443.10! 25.001	——"
Kolektc	1 -—I	876.291 72.201	—.—f —.—)	—.—
Agitacija	) —-I	45.701 —.—j	229.511 148.77]	——
(Jlumčev fond	)	—.—j 139.351	64.80! —.—1.	_—.—
Strankin deficit	I ——I	126.751	L_.—j . —.—1	—.—
Bulg. srbski fond	I -—I	—.—1 10.00]	—.— 1 —.—J	__
Fond tiskarne	1 -—I	—.—j —,—1	660.31) 289.05)	
Razno	10.421	16.071 127.51 J	233.37) 148.67)	201.62
Po poročilu sodr. Lanfersika, tajnika skupne stranke j«* imela stranka 30. maja 94,140 aktivnih članov. Ootovine je imela stranka v tem času $2,315.
Po letih jc stranka imela aktivnih članov:
Poprečno ima stranka vsako leto štiri referendume, pri katerih se odda največ do 20,000 glasov. Vsak referendum stane od $300 do $400.
Članstvo federacij, priključenih skupni stranki:
Federacije, priključene skupni stranki so po letih napredovale
po članstvu poprečno na		licsec sledeče :				
Narodnost	1911	1912	1913	1914	1915	1916
Finci..........	9,139	11.535	12,65.1	11.657	8,859	10.611
Jugoslovani. •.	982	1,328	1,778	1,864	L779 k	2,112
Tehi..........		691	999	1.052	1,234	1.400
Slovaki.......	• • • •	....	578	723	751	766
Madjari.......	• • • •	776	811	831.	820	1,040
Italijani......	. . . .	450	490	510	690	782
	• • • •	....	4.180	4,576	4,300	5,150
	940	1,400	2,200	1,500	1.400	1,400
Skandinavci ..	290	632	944	1,155	1.161	1,200
Zid i..........	... ;	....	1.742	2,301 .	2.710	3,048
Kako stoje	naši klubi	z ozirom	na članstvo in finance, je i			azvidno
iz pridejane tozadevne tahele.						
S tem vprašanjem so se potem bavili zbori amer. Socialistične stranke 1. 1908 in 1910. Izbran je bil odbor petih, ki je imel zadevo študirati. ' Na strankinem zboru leta 1910 je bilo o tej zadevi predloženo dvoje poročil po nazorih večine in manjšine; zbor je po daljši debati odklonil oba, odboru pa naročil, naj to vprašanje študira še nadalje.
Socialistična stranka in gospodarske organizacije,
Po nalogu mednarodnih kongresov — zlasti onega iz 1.. 1W)7 v Stutgaitu - je Socialistična stranka na svojih zborih skušala po razmerah, kakršne vladajo v Ameriki, kjer je našla politična stranka delavstva žc močnega brata v ekonomski organizaciji A. F. of L., pravit i tr naloge v sklad na ta način, da jc sprejela v svojo platformo I. 1912 sledečo izjavo:
"Nasprotni ekonomski in politični sili kapitalističnega razreda morajo delavci postaviti svoje ekonomske organizacije in svojo politično moč. Ako so previdni in razredno zavedni, se delavci s tem orožjem lahko upirajo kapitalističnemu razredu, razbijejo spone mezdne sužnosti in se pripravijo za bodoči družabni red, ki naj nadomesti kapitalizem.
Socialistična ftranka poziva torej mezdne delavce, male farmarje >u vse ostale koristne delavec, da se organizirajo za gospodarsko in politično akcijo. Zavezuje r.e, da bo vselej in pri vsaki priliki pod-
jjudstva, zavisi padec ali triumf ljudske vlade."
(Konec prihodnjič.)
Kongresu socialistov nevtralnih dežel v Hagu.
Cenjeni sodrugi!
Jugoslovanska Socialistična Zveza v Ameriki. ki je organ i če n del Socialistične Stranke v A-nieriki, pozdravlja Vaš kongres z najiskrenejšimi čuvstvi medenarodne delavske solidarnosti in želi. da bi rodilo Vaše v teh razburjenih, abnormalnih časih enako težko kakor važno delo najboljši uspeh.
Vaše zborovanje nas tembolj navdaja z veseljem, ker vidimo v njcin predvsem dokaz, da so škodoželjni rekviemi delavskih sovražnikov ob pretvezni smrti Intemacionale satirska samopre-varn. Mreščeči zbor hinavskih žalujočih nas ui mogel nikdar zavesti, da bi bili podvojili o potrebi in nujnosti, o življenju in življenski sili Intemacionale, katero lahko zadenejo bolezni in u-darci, ki pa je neumrjoča ne le v svoji svetli ideji, ampak tudi v realnosti. Moč vladajočih razredov, ki razpolagajo še z vsemi sredstvi sile. je še lahko pognala proletarce za svoje interese v najstrašnejšo klavnico zgodovine; pogojev medna-rodne delavske solidarnosti, ki tiče v družabnem sistemu, ni mogla odpraviti; preko vseh okrvavljenih poljan si poda zavedni prolétariat, ko se zopet vrne sam k sebi, roke in si v mednarodni z\ ezi izkrči pot do svojih ciljev.
Vašega kongresa se ne morejo materijalno u-delcžiti proie tarči vsega sveta. V duhu pa bodo z. Vami tudi delavci, ki stoje pod tujini pritiskom % zakopih še drug proti drugemu; in tudi oni bodo želeli, da splodi Vaše delo čim večji uspeh.
Miru, ki je bil z zločinskimi metodamr kapitalističnega imperializma porušen, jc posvečen Vaš trm 1. To je cilj, ki je vreden Vašega napora.
Popolnoma se strinjamo z besedami inedna-r» d nega biroja, ki pravi:
"Delavski razred ima največji interes na tem da sc sliši njegov glas, da ne bodo v jutranjem miru tičale kali novih konfliktov. Največje inte-rese ima na tem, da se postavi zoper politiko k. h "če vojaško vojno podaljšati z gospodarsko. Največje interese ima na tem, da položi temelje za novo Kvropo in za pravni red, ki n* nas približa dnevu, ko bomo za vse čase varni vojne pošasti. Miru ne smejo diktirati vlade same. ( e smo 2< ob normalnih časih nastopali zoper tajno diplomacijo storimo to ob koncu svetovne vojne s «vdvoietin močjo, da se polože temeloi za mirovno po-odbo, ki naj za dolgo časa dolon pol. t leno, n an >dno in socialno življenje miljonov.
Delavska Internacionala še ni imela toliko moči, da bi bila preprečila to strašno kapitalistično vojno. Ta slabost ni bila njena krivica, ampak logična posledica dosedanje razdelitve sil. Ali če je prišla proti njeni volji nezaslišana katastrofa, ima razredno zavedno delavstvo ne le pravico, ampak tudi dolžnost, da reši iz svetovne krize, kar je mogoče rešiti in da črpa iz zlega za bodočnost proletariata in človeštva sploh, kolikor je mogoče koristi.
(Id Vašega dela pričakujemo, da vdihne delavstvu vseh narodov novo moč in voljo, da se uveljavi in da si pribavi glas, ki ga mogotci ne bodo mogli preslišali. Pri izdelovanju novega zemljevida mora imeti proletariat besedo; imeti jo mora tudi pri ukrepih, ki določijo bodoče stike in zveze narodov. Socialistično delavstvo vseh dežel mora prešiniti živa volja, da si pribavi odločen vpliv na novo ureditev razmer.
Upamo, da pozove kongres delavstvo vseh dežel z mogočnim klicem na to delo in mu pokaže pot do uveljavljena. Združeni glasovi miljonov morajo zadoneti z neodoljivo močjo v ušesa vladajočih: njih mene tekel mora preprečiti načrt, da se izpreineni po vojni vsa Evropa in ves . svet zopet v nekoliko smodnišnic, okrog katerih < bi neprenehoma frčale nevarne iskre kapitalističnih konfliktov.
Danes še nisnm tako močni, da bi mogli realizirati socializem. Ali tako slabi nismo, da bi morali molčati in mirno trpeti vse. ('e w> morale podati žrtve, katerih proletariat še ni mogel rešiti, Skrbimo, da niso padle povsem zaman. Nspni-nio vse in oči, da povzdignemo iz brezmejne krivice vsaj toliko pravičnosti, kolikor je prenese svet, ko jc še kapitalističen.
Dokler še niso razmere toliko dozorele, da bi izginile meje med deželami, moramo zahtevati ureditev, ki poda vsakemu narodu, naj bo velik sli majhen, star sli mlad, neodvisnost in samoupravo; zveza višjega reda pa naj obsega narode vse Kvrope in preko tega samostojne narode vseli« sveta. Ne posamezne nasprotujoče si aliance za sovraštvo in vojno, ampak ena zveza za sporazum in mir!
Z ozirom na ta ponovno od socialističnih zborov izrečeni smoter naj opišemo v kratkem položaj in stremljenje Jugoslovanov v Kvropi, katerim je v sedanjih dneh iz razumljivih razlogov nemogoče», da bi se oglasili sami. Cc se bodo pri sklepanju miru reševala nansina vprašanja na
starem kontinentu, kjer s;> doslej silno . ovirala kulturni in socialni napredek, mora priti z ohta-limi tudi jugoslovanski problem na dnevni red, ne le ker zahteva to pravičnost in od Intemacionale neštetokrat naglašano načelo, da naj vsak narod sam odločuje o svoji usodi, ampak tudi zato, ker služijo nacionalne predpraviee in krivice vladajočim razredom kot imenitno sredstvo za za-slepljevanje ljudstva is» za odvračanje njegove pozornosti od velikih «oeialiiih nalog in od internacionalne organizacije: Z narodnimi spori zagti-nja kapitalizem svoje gospodarsko imperialistične namene; čim temeljiteje se odstranijo povodi nacionalnih nasprotij z nacionalno pravičnostjo, tem bolj se strga kapitalizmu najpriljubljencjša krinka in se prisili, da pokaže delavskim množicam svoj pravi obraz.
Kapitalizem velikih evropskih držav jc žc desetletja upiral oči v dežele, ki se mu zde primerne za novo kolonialno politiko, in ravno jugoslovanski kraji spadajo med tiste, za katere jc igrala poželjivost industrijskega magnatstva najnevarnejše igre/ Konkurenca kapitalističnih im-perializmov na aBIkauu je tudi pospešilo sedanjo vojno.
Iz kapitalistične družbe ne morejo izginiti nasprotja, ki,ter« odstrani še le socializem. Sistem splošne konkurence tlldi ne more izmisliti absolutnega sredstva, ki l)i zanesljivo zavaroval svetovni mir, o katerem smo prepričani, da ga utemelji realizacija mednarodnega socializma. Vendar pa bi pravična ureditev narodnih problemov znatno zmanjšala število sporov v tej družbi in •vzela vladajočim pretveze za njih hujskanje.
Odstranitev večnih nacionalnih homatij in spopadov izgladi pot demokraciji, s čimer ojači varuhe bodočega miru, in omogoči jasnejše spoznanje razredno zavest in razumevanje socializma med delavskimi množicami.
Iz teb višjih razlogov torej želimo novo Kvropo urejeno po potrebah in enakih pravicah vseh njenih narodov.
Narodno vprašanje Jugoslovanov v Kvropi je do današnjega dne nerešeno. To dejstvo spada tudi med tiste momente, ki so povzročili seda-njo vojno.
Samostojni lA/.voj Jugoslovanov so v preteklosti ustavljali in ustavili razni faktorji, tekom časa so izgubili svojo neodvisnost na razne načine; najslabejše posledice pa je imelo dejstvo, da
niso bili vsi skupaj upognjeni pod eno tujo vlado, ampak da jih je usoda razdelila, prisilila pod razna tuja gospodstva in jih tako, ločila, da so za cela stoletja izgubili vsako vzajemno zvezo. Tako so se diferencirali pod tujimi vplivi, in namesto e-negn, se je razvila cela vrsta malih narodov — pod turškim, avstrijskim, ogrskim gospodstvoni. Vladajoče sile so delale na to, da se ne le drug drugemu f hI tu je, ampak da nastane med njimi tudi sovraštvo.
To obupno stanje, ki je dolgo vsem skupaj grozilo s poginom, se je deloma zboljšalo, ko so nekateri deli na Balkanu dosegli državno neodvisnost. Ideja narodnega edinstva, ki jc v minulem stoletju preobrazila zemljevid Evrope, ni mogla iti mimo njih, ne da bi se jih bila doteknila. Med najboljšimi je ui podžigalo le čuvstvo krvnega sorodstva, ampak še bolj praktično spoznanje, da nimajo osamljeni narodni drobci moči za svoj kulturen razvoj in so vslcd tega celo na poti splošnemu razvoju človeštva, medtem ko bi združeni lahko postali znaten faktor iu sotrudnik svetovne kulture.
Jugoslovani so sedirj razdeljeni v štiri narodnostne skupine: Srbe, Hrvate, Bolgare iu Slovenec. Jezikovno se tako neznatno ločijo, da so razlike med dialekti marsikaterega naroda, n. pr. med šlcskimi in virtemberškimi Nemci, med beneškimi in sieilskimi Italijani neprimerno znatnejše. Prehodi od dialekta do dialekta ali od jezika do jezika, kakor se še sedaj pravi, niso nikjer momentani, ampak polagoma se prelivajo in skoraj nikjer ni mogoče določiti prave meje med enim ali drugim narečjem oziroma "jezikom." Izmed hrvaškega in srbskega jezika sploh ni ločitve; vsa razlika je v tem, da rabijo Hrvatje izključno latinsko, Srbi pa večinoma cirilsko pisavo.
Ako bi oločeval sam jezik, bi bilo smatrati Jugoslovane žc danes za en narod z različnimi dialekti, brez obzira na to, da ima vsak teh dia« lektov svojo literaturo.
&cge, kolikor niso internacionalne, se lokalno ločijo tako kakor med drugimi narodi, rafefi-ke pa tudi niso tako intenzivne, da bi se mogla z njimi razlagati ločitev v razne narode.
Mnogo večja in usodnejša («1 jezikovne je politična razcepljenost Jugoslovanov. V tem »»žiru je bil sedaj položaj sledeči:
(Konec prihodnjič.)
ADVnmONT
SLOV, DELAVSKA
4M M. ivnu
r	
r	~ J
L	
PODPORNA ZVEZA
Inkvrporlr« • U Mrtls IM» V diUvl r»M».
Sedet: Conemauflh, Pa.
GLAVNI URADNIKI: Predeedalk: TRANK PAVLOVČlC, 46 Main St., Conemaugb, Pa.
Podpredeednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, bo* 50, Weet Neatoa, Ta. Tajnik: lil.AH NOVAK, 4« Main 8t., Conciuaugk, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PBOHTOR, 10W Norwood Rd., Cleveland, O. Blagajnik: JOH1P ŽELU, 610M Ht. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ponioftni blagajcik: JOBIP MARINClC, 5805 Bt. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ V1DR1CH, 170 Franklin Maiu St., Concmnugb, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadwruik, 4« Main St., Conemaugb, Pa. PRAN TOMAŽlC, 2. nadtomik, (iary, Ind., Toleiiton, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVfcE, 3. nad*., 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pitteburgh, Pa
POROTNIKI:
IVAN OOR&EK, 1. ¡»orotnik, lio* 105, lladlejr, Kan>ae. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 1400 H. 52nd Ht., Cleveland, Ohio. ALOJZIJ KABL1NOER, 3. porotnik, Oirard, Kaneee, R. F. D. 4, Bo* 86
VRHOVNI ZDRAVNIK: F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD r hiii it. 40 Main St., Conemaugb, Pa. ftPENDAL IVAN, Conouiaugh, Pa., Ho* 7H1. GAČNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnitowa, Pa. OABRRNAJA JAKOB, Bo* 422, Coneaiaugh, Pa. BOVC FRANK, H. F. D. 5, Bo* 111, Johnetown, Pa. BPHODOLNIK IVAN, Box 273, South Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Box 514, Conemaugb, Pa.
Uradno Qlaailo: PROLETARKC, 4008 W. 31et St., Chicago, 111. Cenjena dru*tva, oairoma njih uradniki, en uljudno praAenl, poliljatl vme
t|oi«is«' nam v no« t na glavnega tajnika in nikogar drugega. I>enar na «e pošilja p.tino potom PoAtnih, Expreaaih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne peto m privatnih čekov na naslov Bias Novak, S. D. P. Z. 1 Coneniaugh Deposit Hank v Conemaugb, Pa.
V slučaju, da opazijo druitveul tajniki pri j»oročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to uemudouia naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
ZAPISNIK
4. redne konvencije Slov. Del. Pod. Zveze
V Kratijsko-Slovanskeni Domu, (57tb & Butler St.s.) PITTSBURGH, PA. od 2. do 10. maja 191«. (Dalje.)
AVE HKRJEBY CERTIFY, that we have examined the Cash tiansactions of the Financial Secretary of the Slavonian Working-men's Aid Society, — East Coneniaugh, Pa., as shown by the books of account and record submitted to us ,and that, in our opinion, based upon the record and data available, the. foregoing summary, showing a shortage of $4352.04, is correct. A'ery truly yours
(Seal)	(Signed) Ernst & Ernst.
Slovenski prevod zgornjega poročila:
ERNST & ERNST, državno pooblaščeni javni računski izvedenci.
Pittsburgh, dne 5. maja 1916.
Delegatom na konvenciji Slovanske Delavske Podporne Zveze,
Pittsburgh, Pa. Gospodje:—
1'strezaje Vaši zahtevi smo preiskali vknjižbe got o vin finančnega tajnika S. D. P. Z., East Coneniaugh, Pa., /.a čas od 3. julija 1913 do H), aprila 1910, in predlagamo tukaj svoje poročilo.
Naše preiskave obsegajo le vknjižbe prejetih gotovin v knjigah finančnega tajnika, ne oziraje se pri tem, so li ti prejemki pravilni ali ne, ter sum iste vsled Vaših navodil smatrali za pravilne.
V naslednjem je razložen celokupni račun glede vknjižene gotovine za označeno dobo:
PREJEMKI:
Vloiil
Prejel
V času
julij in avgust 1013..........
oktober—doeem. 1913 vietvsi. januar—april 1914 vStevfci ...
maj — avg. 1914, vitevfti.....
*ept.—derml». 1011, vnetvsi... januar—april 1915, vStevsi ..
»naj—avg. 1915, vitevii......
eept.—deemb. 1915, vStevii ..
I. jan. do 19. apr. 1916;......
Skupaj.............
..$ 9709.50 .. 16603.54 .. 17443.07 .. 16508.55 .. 1SO60.97 .. 17337.38 .. 17161.16 ...1774H.07 .. 15036.00 .$145617.32 $141264.63
IZDATKI:
v banko
$ 9709.58 14388.60 ISO.15.6 4 17063.57 15876.63
llHll.lt 1 HO 10.96 14029.00 1S4.10.26
Vložki več vloiil: -f-
pridržal: —
$ —.—
2214.91 — (pridrial) 592.57 -f- (ve* vloiil) 555.02 f (več vloiil) 2193.34 — (pridržal) 2525.94 — (pridrial) 1719.HO 4 (veé vloiil) 3719.07 — (pridrial) 3403.26 4 (veé vloiil) $4352.64 — (pridrial)
Poslal glavnemu blagajniku
v relem rasu........
Nepokrita potrdila.......
Manj: vložena gotovina.... Piimanjkljaj v gotovini ...
DOPOLDANSKA SEJA V PONDELJEK DNE 8. MAJA.
Predsednik otvori sejo ob 8. zjutraj s običajnim pozdravom, fitajo sc imena odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi razun Dr. Kerna, ki je v soboto svoj odhod opravičil, ni Ccrneta.
"Citanje dopisov in briojavk."
Prebere se pismeni pozdrav društva št. 9 S. D. P. in P. Družbe iz Skidmore, Kans., ki se vzame na znanje.
"Poročila posebnih odbornikov".
Novak prečita sestavljeno resolucijo, ki sc glasi:
RESOLUCIJA
sprejeta na 4. redni konvenciji S. D. P. Z. v Pittsburgh, Pa.
Delcgatje S. D. P. Z., zbrani na četrti redni konvenciji meseca
POPOLDANSKA SEJA V PONDELJEK DNE 8. MAJA
predsednik otvori sejo ob poldveh popoldne.	VmvW: ho
Čitajo se imena glavnih odbornikov in delegatov, .\avzou
vsi, razun (Vrneta
"Citanjc dopisov in brzojavk.	#
Prečita sc pismeni pozdrav društva "Slovanski Bratje it. & S. D. P. Z., ki se vzame na znanje.
*	Poročilo konvenčnih odborov.
Kaker omenja, da stenografski zapisnik zaradi svoje obsiruoati ne bo mogel biti na čisto spisan do zaključka konvencije, in da ga no torej moral doma dokončati.	%
Resolucije in predlogi v prid zvezi. Sittcr poroča glede bpiulov. Sprejme sc Rupertov predlog, da se
•>	*	I	.........jI .. II U t* V U t*Ml * 1 1
maja 1916 v Pittsburgh, Pa., priznavamo potrebo in korist združenja	naj zahteva >d vseh bank, v katerih jc naložen zvezin denar, varščina
naprednih slovenskih organizacij.	za-vloge,	v . ,	;	«nlairati
Ker pa je iz neznanih vzrokov ideja združenja skoro zaspala,. Razpravlja se tudi o vprašanju, «e sine zveza svoj denar naiagn
izjavlja delegacija sledeče:	v Slovensko Posojilno in Hranilno Društvo v Franklin -
1)	Da se S. D. P. Z. združi s S. N. P. J., kakor hitro sc po aktuar-	Pa. Vsled Karlingerjevcga predloga sc zapisi o varnosti nramimn ju doženc percentualna enakost premoženja pri obeh organizacijah,	vlog v imen »Minem denarnem zavodu navzoči tajnik Irank «a J, ne glede na to, če se pridružijo druge organizacije ali ne. S. N P. .1.	ki pravi, da so vloge pri tem društvu bolj varne, kot pa v Kaier.sou pa ima v svrho iznačenja pravic članstva vpeljati iste zavarovalne	banki. Sprejme se Wclleycv predlog, da se sme nalagati zvezin aena razrede, kot jih ima S. 1). P. Z.	t«t<Ii v Slovensko Posojilno in Hranilno Društvo v tranklm
2)	S. 1). P. Z. sprejme po združitvi pravila S. N. P J. kot svoja,	Ualu,r <lolo#ajo zvezina pravila.
Cone-
Do združitve pa so v veljavi sedanja pravila S. D. P. Z.z dodatki iu spremembami, sklenjenimi na današnji konvenciji.
3)	S. N. P. .1. mora pred združitvijo in pred oddajo premoženja S. D. P. Z. absolutno zajamčiti članstvu S. D. P. Z. vse dotedanje pravice in koristi, ki jih uživa pri S. 1). P. Z.
4)	S. D P» Z. se združi s S. N. P. «J. le pod izrecnim poginjeni, da odpade članom S. D. P. Z. pri po združitvi bolniška podpora nepretrgoma in brez omejitve naprej.
5)	Konvencija S. D. P. Z. izvoli poscl>eu odbor, ki se bo pogajal z glavnini odborom S. N. P. J. glede združitve. - '
15 minut odmora. Po odmoru predlaga Cerne, naj bi se sprejela kaka resolucija v prid zavetišču. Černetu sc naroči, da sestavi primerno resolucijo.
Stavijo se predlogi glede nominacije zvezinega glasila v načrtu pravil za splošno glasovanje.
Marinčič predlaga lastno glasilo v obliki mesečnika. We I ley predlaga (»las Naroda.	. 'v
• Karlinger predlaga Prolctarca.	x
Pavlovčič in Goršek nasprotujeta uoniinacigi Glas Naroda. Vsled Goršekovega sprejetega protesta sc list Glas Naroda iz no-Na Kariingcrjev predlog sc resolucija sprejme in priobči v za- minacije izpusti, in prideta torej v slučaju nezdružitve na splosno pisniku, kot je čitana.	glasovanje v pošte v le lastno glasilo in pa Proletarec.
Bavdek poroča o uspehu pregledovanja knjig zaupnika Vidricha. Cerne govori v prid slovenskemu zavetišču in prečita sestavljeno Knjige so drugače v redu, manjkata le dve potrdili, glede katerih se resolucijo.
V id rich opraviči, da jih je izgubil, in obljubi preskrbeti nova potr- Pavlovič govori proti temu in proti resoluciji, diia v najkrajšem času.	Goršek govori za resolucijo, kakor jo je sprejela S. N. P. J. Sprej-
Poročilo sc vzame na znanje.	me se predlog Goršeka, da se konvencija izjavi, da se strinja z rcsolu-
•	____*______,,	cijo S. N. P. J.
Glede premestitve glavnega urada iz Coneniaugh se stavijo sle-Citanje pravil.	detH pwdloffi:
"Nadaljevanje sporeda."
Določitev plače glavnemu tajniku. Vsled v soboto razveljavlje-
Wellev : Glavni urad zveze se premesti iz Coneniaugh v kako dru-
____$139543.25 $139543.25
____$ 6074.07 1721.43 $1352.64 —
____ 1721.13 1721.43 —.—
____$ 4352.64	—.— $4352.64 —
Glede vložene gotovine, znašajoče $1721.43, smo se osvedočili naravnost pri Coneniaugh De p osi t Bank, kjer nalaga Zveza avoj denau.
Iz zgorajšjnega računa je razvidno, da je bilo glavnemu blagajniku, vštevši gotovino na banki, /a $4352.64 nian»j poslanera, kakor pa prejetega, in sicer obstoji ta primanjkljaj iz gotovine, ki sc je pri jela kakor sledi:
od 8. marca 1910 do 19. aprila 191«..........$«074.07
od tega se odtegne gotovina na banki........ 1721.43
nega sklepa glede skupnega urada glavnega tajnika in blagajnika ter rQ ^^ - (lržavj ,Vimsv,umia> ¿e nc pride a0 združitve, določenih jima plač, da predsednik ua glasovanje sledeče predloge: " ¡^vdekov protiprediog se glasi: Glavni urad naj ostane tam,
Karlinger: "Mesečna plača glavnega tajnika znaša $100.00; za ^ tQ ^ y Coneiliail|ch( tudi če sc ne združimo, prvi mesec se mu da pomočnik; pozneje pa mora za pomočnika skrbeti \0'vakov posredovalni predlog: Glavni urad naj sc premesti iz
( onetnaugh čimprej mogoče, ec se združimo ali ne. Sprejet jc Welleyev predlog.
Na predlog Kocjanov se določi, da velja 1. januar 1917. kot zadnji termin za» združitev s S. N. P. J.
Konvencija določi s tajnim glasovanjem (izmed včeraj nominira-nih 3 mest: Johnstown, Pittsburgh in Greeusburg), mesto Pittsburgh,
sam.
Novakov dodatek k temu predlogu: "za redne posle; za izredne posle pa mu preskrbi glavni odbor pomočnika, ako uvidi to potrebo."
Prostorjcv posredovalni predlog: tla sc mu ne da za izredne posle nobenega pomočnika.
Konkurentni predlog Marinčičev: da naj znaša tajnikov« meseč- pa k()t ppiho(J|1ji HVi[ei ZVeze, ako do združitve ne pride, na plača $120.00, pa brez vsakega pomočnika.	' Nadalje >sklene konvencija na predlog Marinčičev, da se nabavi
Sprejet je Kariingcrjev predlog z Novakovim dodatkom.	7a rvezo že|e2na blagajna, kakor hitro uvidi potrebo glavni odbor.
Plača pomočniku glavnega tajnika za prvi mesec. Sprejet je (j|HVni odbor naj takoj poskrbi za zvezin urad lastno stanovanje, Bavdckov posredovalni predlog, da znaša plača glavnega tajnika in kj ))u M|||() ^ s0 (Zorkov predlog).
pomočnika za prvi mesec vsak po $HO.OO (poznejša plača tajnikova Sprejme se Černetov predlog, da se posmrtninski razred za $200 pa znaša, kakor ž<» sklenjeno, $100.00.) Sprejet je tudi Vidrichov H|>rc|ueni v r?,zrc(j /J{ ^250, z določbo, da se članom tega razreda ni predlog, da mora biti pomočnik član zveze.	treba dati nanovo zdravniško preiskati.
t J lede plače poinočnikove, kadar ga bo treba najeti pozneje, pa Delegat Graener prosi konvencijo za dovoljenje, da sme oditi dn-je sprejet predlog Pavlovčičev, da se mi plačajo za izredno delo take; moy v(i (Janrs iy nujnih PaJSjOROV. Konvencija ga oprosti, dnevnice, kakor ostalim glavnini odbornikom.	\a ^fftrineičev predlog se sklene, da se dajo spremembe in dodat-
Glavni blagajnik. Sprejet je Pavlovčičev predlog: "Mesečna j kj p*avi, liskati v 3r)00 ¡ZVodih, ter se naroči Kakcnju, da preskrbi plača glavnega blagajnika znaša $30.00, po združenju s renzijsko; Beistavo jn allgieški prevrni te knjižice, in da do jutri naznani svoje za-
Drofto pa I8&.00.	hteye m seaiavo, prevod In tisk.
Pomožni blagajnik. Sprejet jc Kocjanov predlog, da prevzame Kut najciunino od dvorane za zborovanje konvencije sc na pred-
zaupnikove posle pomožni blagajnik, ki ima $15.00 letne plače.
Nadaljevanje pravil, st. 42. Nadzorniki.
Sprejet je Kariingcrjev konkurentni predlog, da znaša letna plača I. nadzornika $10.00, ostalih dveh nadzornikov pa po $5.00. Dnevnice nadzornikov, kakor tudi vseh ostalih glavnih odbornikov pa znašajo $5.00 (Kakerjev predlog).
Rcgina predloga, da se tudi za sedanje zasedanje konvencije zvišajo dnevnice glavnim odbornikom na $4.00.
We I ley temu nasprotuje.
15 minutni odmor.
Po odmoru da predsednik na glasovanje oba predloga. — Glavni odborniki se glasovanja vzdrže.
Sprejet je Wclleycv protiprediog, da sc dnevnice za to zasedanje
nc zvišajo.
Na predlog Kakerjev se zadnji odstavek na str. 42 popravi v toliko, da znašajo dnevnice za glavne odbornike po $4.00; glede dnevnic glavnega tajnika pa sc pristavi sledeča določba:
"Glavni tajnik je opravičen do dnevnic in povrnitve voznih stroškov samo za časa konvencije; v vseh drugih slučajih pa po določitvi glavnega odbora."
Sprejme se predlog, da se glavnim in pomožnim odbornikom pri- j Greeusburg ali Pittsburgh ? zna za večerne soje po $l.00.J	Vsled predloga Pavlov ičevega se naroči Sitterju, da prevede v
Stran 43. Varščina pomožnega blagajnika se zviša na predlog angleščino za National Surety-Co. v New Yorku od nadzornega odbo-
najei
log Zeletov določi svota $»»0.00.
Predsednik zaključi sejo ob 6. ve<v*er.
DOPOLDANSKA SEJA V SREDO DNE 10. MAJA 1916. *
Predsednik otvori sejo ob S. zjutraj z običajnim pozdravom. Čitajo se imena glavnih odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi, razun Gačnika, ki se je včeraj oprav ičil. Zapisnik se prečita in sprejme.
Predlogi in poročila. Bavdek predlaga, da se včeraj sprejeti sklep glede premestitve glavnega urada popolnoma razruši, in naj sc f» dotični točki nanovo razpravlja.
Povše stavi protiprediog, da naj ostane pri sprejetem sklepu. Povšctov protiprediog sprejet z večino.
Čeme naznani priziv manjšine, in se določi, da gresta na splošno glasovanje ta dva predloga:
1)	Ali naj se sploh glavni sedež iz Coneniaugh premesti ali ne?
2)	N' slučaju, da splošno glasovanje premestitev sklene, katere izmed sledečih treh mest ima biti prihodnji zvezin sedež: Johnstovvji,
Kocjanov na $5000.00.
('rta se varščina zaupnika.
Varščina prvega nadzornika se zviša na $1000.000. Varščina tretjega nadzornika se zviša na .$500.00. Na predlog Krasncrjev sc stavi vrhovni zdravnik pod varščino $500.00.
Pik! točko "Pravice in dolžnosti članstva", str. 1«, se na primernem mestu vstavi na Marinčičev predlog ta le določba:
ra sestavljeni račun glede Bavdckovcga primanjkljanja, in da se poskrbi tudi zaprisežena izjava, kakor to zahteva Surety Co.
Poročila posebnih odborov.
Kaker poroča glede sestave in ureditve novih pravil in angleškega prevoda v posebni knjižici. Pravi, da bo sestava teh sprememb iu dodatkov k starim pravilom v posebni knjižici bolj trudapolna, kot pa sestava starih iu novih določb, to je celotnih pravil v eni sami knjižici, posebno ako se pomisli, da bo treba spraviti v soglasje te spremembe in stara pravila s plačilno lestvico in drugimi novimi do-
primanjkljaj v gotovini..................$4352.04
Tekom našega pregledovanja smo prišli na to, da se sprejeta gotovina ni vlagala v banko takoj po prejemu, marveč da jo je tajnik pridržaval v več slučajih za dalj kot en mesec. Primerjava časovnih presledkov, ko se je denar prejemal in ko se je vlairal v banko, je važen del zifora jšnjega računskega zaključka, in se na to opozarja.
"Društveni člani se imajo glede udeležbe pogreba za. umrlim sobratom brezpogojno pokoravati vsem tozadevnim društvenim I ločhami, sprejetimi po zadnji konvenciji na splošnem glasovanju, sklepom."	I Mnenja je, da za tako delo $50.00 ni preveč. Glede tiska te knjižice
Str. 44. "Splošne določbe". Odstavek 5. se črta iti nadomesti s p« pravi, da cene sedaj ne more postaviti, dokler ne ve, koliko stra-slcdcčini •	ni bo knjižica obsegala, in predlaga, da naj se glav ni odbor, kadar
"Ta pravila in ustavo jc sprejela in odobrila četrta redna kon- bo knjižica že sestavljena in pripravljena za tisk, obrne za cene tudi <ha S D P. Z. na svojem zborovanju v mestu Pittsburgh, Pa., «a druge tiskarne; on da bo potem preskrbel tisk ceneje, kot pa vsaka
druga tiskarna.
Na We!leycv predlog se Kakerju prizna nagrada $50.00 za sc-
vencija
vršečem se od 2. do 10. maja 1910." Šesti odstavek se črta.
Vsled Karlingerjevcga predloga sc vrši prihodnja konvencija, ako bo potrebna, v času in kraju, kakor določi sedanja konvencija. Na Novakov predlog sc vrši konvencija vsako četrto leto, in sicer
Vknjižb glavenga blagajnika nismo preiskovali, izvzemši onih	sc vrši prihodnja konvencija, ako ne pride s S. N. P. J. do združitve,
pošiljstev gotovine od strani glavnega tajnika, ki jih izkazujejo	prvi pondeljek v mesecu maju 1920.
blagajnikov«» vknjižbe kot prejete, in naše poročilo se omejuje na to	ya prihodnjo morebitno konvencijo so predlagana sledeča mesta:
dejstvo. ,	Cleveland, Johnstown, l.a Salic, Lorain, Milwaukee, Pittsburgh in
Mi torej potrjujemo, da smo preiskali poslovanje glavnega ta j-	Hreensburg, Z večino glasov pa so nominirana ta-le tri mesta, ki
liika S. I). P. Z., East Coneniaugh, Pa., glede manipulacije z gotovino,	pridejo v načrt pravil za splošno glasovanje: Greeusburg, Pa., < leve-
kakor je izkazano v računskih knjigah ter v vknjižbah in listinah,	land, O. in Johnstown, Pa.
ki so se nam predložile, iu smatramo, opirajoči se na pregledane	Str. 44, Zadnji odstavek se spremeni v toliko, da stopijo spre-
knjige in listine, zgorajšnji računski zaključek, ki izkazuje $4352.64	menjena pravila v veljavo dne 1, julija 1916. (Prostorjcv predlog, i
primanjkljaja, kot pravilen. .	Spreinembtne in dodatki k pravilom se natisnejo v posebni knji-
Spoštovanjem	žici v slovenskem in angleškem jeziku .(Pavlovčičev predlog.)
(Uradni pečat) Ernst & Ernst I. r.	Ako do združitve ne pride, se izdajo nova pravila v slovenskem,
"Čitanje dopisov in telegramov".	hrvatskem in angleškem jeziku. (Rupertov predlog.)
Jih. ni. — Predsednik zaključi sejo oh 12. opoldne.	i Predsednik zaključi sejo oh 12, opoldne.
stavo in prevod spremenjenih pravil v posebni knjižici.
Ker pa je Goršek pripomnil, da se mu zdi nagrada $50.00 nekoliko pretirana in da bi morda Molck pri S. N. P. ,1. to delo ceneje napravil, odkloni Kaker to delo, in se potem določi, da bo glavni odbor sestavo in prevod knjižice oskrbel, z Wellcycviiii pristavkoin, da nagrada ne snu» presegati zneska $50.00.
Sedanjim glavnim odbornikom, navzočim na konvenciji, se določi posebna nagrada za vsakega $4.00 za ves čas zasedanja. (Novakov predlog).
Na predlog Mrzlikarjev se določi konvenčiiemu predsedniku nagrada $10.00, podpredsedniku $5.00 iu vratarju (na dan) 50e.
Zadeva s Suretv Co. glede plačila Bavdckovcga primanjkljaja se prepusti glavnemu odboru v rešitev, z dodatkom, da se stvar da na splošno glasovanje, ako bi glavni odbor ne mogel tega snm rešiti. (Kocjanov predlog).
Oskrbniku dvorane se določi $10.00 nagrade. (Pauličcv predlog).
(Konec prihodnjič.)
SEJA GLAVNEGA UPRAVNEGA ODBORA t. N. P. J. IN ZASTOPV*. KOV J. S. Z. GLEDE SKUPNE Tf-SKARNE 2». JUNIJA 191«.
našo veselico. Vstopnina je za mo-ške 25e, ženske so vstopnine pro-
časa, dokler k» ne zadene smrtno-stne zrno; ne slifii ne vidi ničesar,
ste. Za dobro postrežbo poskrbi kaj se okolu njega godi, samo da
Navsoči: glavni upravni odborniki 8. N. P. J.: Verderbar, Tarbovae, Za-vertnik in MoUk ter upravitelj Godl-na; sastopnlki J. S. Z.: Kristan, Du-bravac in Kokotovich.
Predsednikom je isvoljen Kokotovich, ki otvori sejo. Zapisnik prejinje seje glede skupne tiskarne sprejet.
Dubravac poroča: Dobil sem podatke o enoletnih isdatkih "Radnilke 8traie", "Proletarca" In tajniitva Jugoslovanske Socialistične Zveze, kakor mi j« bilo naročeno. Tukaj so:
"Radnička Strata" je isdala leta 1915 za tisk in vse ostale tiskovine svoto $4924.00, "Proletarec" je pa is-dal v ravno tem letu za tisk lista in tiskovine $4367.42. Tajniitvo J. 8. Z. je izdalo za svoje tiskovine okrog $500. Torej skupaj znaiajo tiskovni izdatki dveh glasil in tajništva Jugoslovanske Socialistične Zveze v enem letu $9791.42.
Verderbar poroča: Tiskovni izdatki Slovenske Narodne Podporne Jednote za Glasilo in vse jednotine tiskovine v let (j 1915 znaftajo okroglo $8000.00. Letos bodo seveda ogromnejii. "Pro-sveta" bo stala povprečno $50 na dan in tiskovine povprečno $100 na mesec. Ako seitejemo obe svoti, kar je izdala lani za tisk naia jednota in pa Socialistična zveza, in če to skupno svoto razdelimo na dvanajst delov, tedaj vidimo, da znašajo mesečni tiskovni izdatki obeh organizacij $815 in nekaj centov. Moj proračun glede dobre, moderne tiskarne je pa sledeči: Poslopje bi stalo (po estimaciji arhitekta Layerja) $10.000, stroji in ostala tiskarska oprema (po estimaciji Narodne Tiskarne) pa $15.895. Proračun delavskih plač, davkov ,obresti in drugih stroškov operiranja znaša pa letnih $22.540.00. Iz teh proračunov sledi, da bi se izdatki in dohodki take skupne tiskarne ravno nekako križali, to je da bi se tiskarna izplačala in zraven bi še bilo nekaj prebitka.
Godina poroča: Imam podatke od Keystone Type Foundry in sicer samo za tiskarsko opremo. Ta tvrdka da Btroje in vse drugo, kar spada zraven, za $15.680.00. Ako prištejemo zraven $10.000 za stavbišče, tedaj imamo brez malega tisto svoto, ki jo navaja br. Verderbar v svojem poročilu. Pri tem pa nismo računali na druga dela, ki bi jih lahko imeli in katera zdaj dajemo Narodni Tiskarni. Če bi najeli par moči več v tiskarni, bi imeli več dohodkov. Jasno je torej, da bi se stvar izplačala, ako gremo skupaj. Priporočamo vsem navzočim, da de-lujmo za združeno podjetje.
KrisUn: Kakor razvidim Iz teh računov, je združenje edina pot do cilja. Dela obeh organizacij pokrijejo investicijo in izdatke, če pa gremo narazen, bosta dva lota in dve hiši. Eno poslopje na enem lotu je vsekakor cenejše, kakor pa dva. In druga reč: Ako gremo narazen, tedaj bosta obe tiskarni iskali delo pri obeh, to je v ravno tistem krogu. To pomeni konkurenco — neizprosno tekmovanje. Poleg navedenih del imamo lahko še druga dela, ki jih z lahkoto izvršujemo, če smo skupaj, a težko, če smo ločeni v dveh tiskarnah. Veliko stvari na primer bi se ponatisnilo iz naših časopisov v knjige in brošure. Delali bi lahko lepe eksperimente. Naredimo pogodbo na kupčijski podlagi in jaz bom stvar zagovarjal na socialističnem kongresu.
Godina: Ako imamo skupno tiskarno, prihranimo veliko na materijalu, ker dobimo cenejše.
S temi izvajanji se strinjajo tudi Zavertnik, Dubravac in Molek.
Zavertnik: Današnja seja dokazuje, da v principu smo za združeno, toda zdaj moramo iskati pota do združitve. Socialistična zveza mora sprejeti enako resolucijo na svojem kongresu, kakršno je sprejela jednota, in potem delata oba odbora na načrtih. Drugače ne moremo naprej.
KrisUn: Zaključimo, da smo prn-cipijelno sporazumni za skupno tiskarno na podlagi poročil. To je moj predlog.
Kristanov predlog soglasno sprejet.
Pater Kokotovich, perdsednik.
Ivan Molek, zapisnikar.
veselični odbor. Na obilno udeležbo vabi
društvo Mirni Dom.
NAZNANILO IN VABILO.
Clinton, Ind. Društvo Skala štev. SO S. N.
P.
Jednote je sprejelo proAnjo na
s svojim vriftčem prikliče ljubico.
Oni pa, na katere mislim, pa samo da v nedeljo sprejmejo gospu-dov žegen, in potem par glaŽov pive, pa je vse Ali Right.
zelc 25e, J. Jeruejšič 25c, Neimenovan 05c, Neimenovan lOc, Fr. Yager l()c, V. Negro 25e, Fr. One-zda 25c, Miss Yager 25c, J. Oa-brovAek 25c, J. Akorc 25e. Skupaj if 13.10 in nabrano po Fr. Podboju in L. Krasna na pikniku Slov. Moxhaui godbe. — Sociali-
rojakom, da je društvo Skala št. uspeh!
Soc. pozdrav
Martin
V. Smolsnik.
Koncem svojega spisa kličem stični klub š«v. (¡2 Strutliers, O vsem zavednim rojakom, na ha jo- ♦ 1.50 — Društvo Soča S. N. P. J. čim se v krajih, kjer še narod v Van Voorhis, Pa. $1.00. Nabra-spi v zaslepljenosti, da stavijo vse no na seji istega društva in posla-slovljeno na društvo iz upravni*-1svoje moči za probujo in v pro- no po A. Karničniku fie $3.70. Sku. tva lista Proletarec, ki je v finan- evit Internacionale.	paj $4.70. — Slov soe. klub štev.
¿nlh zadregah, in prosi hitre po- Tudi kličem sodrugom v državi 27 Cleveland, O. $5.00. — Slov. moči če mogoče.	Kansas posebno v Breezy Hill, da soc. klub št. 13 Sygan, Pa. $10.00.
Torej naznanjamo vsem sloven- delujejo tako dalje kot so se ne-,Nabrano na seji društva štev. 165 skim društvom in klubu v Clin- kaj časa seiu zavzeli. V splošnem S. N. p. J. v Wick Haven, Pa. tonu, kakor tudi vsem slovenskim pa želim soe stranki najboljši $1.30. —John Kaker, Milwaukee,
Wis. 25e. John Trčelj 25e, le. (¡olobič 25e, J. Balok 25c, M. He-ferle 10c, A. Rahne 20e, F. Koriž-nik 25c, J. D ra p 25e, M. Ha rli 5 25e, J. Zavašnik lOc, E. Makič 25c J. Kans 10c, J. Cvck lOe, Neimenovan 50c, J. K rane 25e, J. fi rati iše k 25c, Ig. Kol ar 25e, M. Košer 25c, M. Stern lOe, F. Klopčič 25c, F. Rahne 50e, F. Mleku* 25c, J. Barlič 10c, J. Delabjankov 25e, A. Bizjak 15e, K. Ograjenšek 25e, J. Stehan 10c, J. Oalun 20e, A. Florjane!* 25c, A. Bvaček 20c, F. (Jruden 15e, E. Vertel 25c, F. Ver-tel 25c, Ch. Ž i be rt 20c, P. Koliša 15e, Neimenovan 20c, F. (Irošek 20c, F. Rozaršek 40c, M. Flisek 25e, najdena svota $1.00, Louis Slebir 50e. Skupaj $10.00. Nabrano po Slebirju in izročeno po Tr-čelju iz llerniinie, Pa. — M. Že-leznikar 30c, M. Ponikvar 05c, Fr. Likovič lOe, J. Intihar l()c, A. Skulj 30c, Fr. (Jerbec 05e,% J. Petelin 10e, p. Kovač 10c, J. Žnidar-šič lOe, A. Petrič 10c, J. Steblaj 25e, A. Križaj 50e, J. .laukovič 15c, A. Žagar 10c, J. Vidaš 05c, J. Stražišar lOe, A. Repar lOe. Skupaj $2.55. Nabrano in poslano po John Rataj, Barberton, O. Društvo Štev. 241 S N. P. J. v Langeloth, Pa. $2.00. A. 25e, T. Ouidica 50c, J. 50e, J. Belosevic 25e, J 50e, N. N. 10c, J. M od if
80 S. N. P. J. sklenilo na svoji redni društveni seji, da se tej prošnji odzove in kolikor mogoče pomaga na ta način, da bi vsa naselbina skupaj delovala. V ta namen se skliče skupna seja vseh tukajšnjih društev in kluba v soboto ¡dne 15. julija ob 7, zvečer, pri i rojaku Viktor Župančiču.
Vsa tukajšnja društva in kluba so uradno povabljeni na to skup no sejo. Namen te seje bo skleniti če mogoče prireditev skupne veselice za podporo Proletarca.
Za odbor v imenu društva Skala štev. 50 S. N. P. J. zastopnik
Kari Poglodič.
POZOR!
Dunlo, Pa
Članstvo Slov. Izob. Dr. "Vihar M se vabi, da se prihodnje red ne seje, katera se vrši 23. julija t. I., polnoštevilno udeleži., Na
dnevnem stvari. (2x)
redu je več važnih
Odbor.
StranKci jI
»oo»
CONEMAUGH, PA.
Obvestilo!
Slov. soc. klubi iz Cambria Co. pri rede skupni piknik v nedeljo, dne 13. avgusta na slov. prostoru v Morrelville. Prosimo, da bi društva vzela to na znanje in da bi ne prirejala na ta dan svojih piknikov. Menda je čas, da se slov. delavci v tej okolici pokažejo, tla bo soc. piknik vsestransko dobro obiskan in imel dober moralen in finančen uspeh.
Na pikniku bo več dobrih soe. govornikov, deklamacije in dosti raznovrstnega duševnega užitka. Program v celoti bo priobčeu pozneje.
(2x)	Odbor.
DOPIS.
CONEMAUGH, PA.
Na zadnji seji soc. kluba št. 5 v Coneniaugh, l'a., se je sklenilo obdržavati redne klubove seje v prihodnje vsak tretji torek v mesecu. Začetek seje je ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih, ('lani so naprošeni, da se v bo-
Willard, Wis.
Cenjeno uredništvo Proletarca!
Nahajam se v državi Wisconsin, v katero se naši rojaki prav pridno naseljujejo, in sicer na farme.
Po njih zgledu sem si tudi jaz iz-ldoee bolj redno udeležujejo sej. bral kos zemlje, in se namenil, da	Fr. Podboj, tajnik.
si ustanovim stalen dom.	-
Da pa ne bo kdo mislil, da se tu	Lorain, Ohio,
zemlja kar tako dobi, povem to:[ Jugoslov. soe. klub št. 8}> v Lo-I
potem
ljo očistiti. To stane mnogo truda ru, do katerega se pride narav in dela, preden si naseljenec ne- nost po Parel Ave. Na pikniku bo kaj akrov izčisti. Kdor nima že-1 govoril sod rug S, Markovie iz lezne volje, da postane farmar, jClevelanda. Vsi rojaki iz Loraina mu ni treba začeti, ker veliko jih in okolice so vabljeni, tla pridejo je kar tjavendan sem prihrumelo v čim večjem številu na piknik, z nado, da bodo takoj začeli žeti kjer poskrbi veselični odbor za in maslo prodajati. Potem, ko so dobro postrežbo, sprevideli, da ne gre po njihovih S soe. pozdravom
Nervozni ljudje
nam bodo hvaležni, ako jim naznanimo, da te j.m bo zdravje čudovito ¿boljšalo in favčevje pokradlo — ako uživajo
SEVERAS NERVOTON
(Severov Narvoton) tako) na prvi prikaz iivdne ne-prilike. To zdravilo je bilo ie popolnoma preisku-šeno Ur je izkazalo svojo vrednost pri zdravljenju živčnih neprilik. Donaša hitro olajšbo v slučajih
DUŠEVNE POTRTOSTI, NESPEČNOSTI AU INSOPfNUE, ŽIVČNE ONEMOGLOSTI, HISTERIJE ALI NERVOZNOSTI.
Lavi iek Blazina Skvnre 20c, A.
C*M II 00
Pišite po naš cirkular: "SEVEROV NERVOTON. — Kdaj in kako ga rabiti. Razpošiljamo ga zastonj.
(Overovi pripravki to n«pr<«UJ v lekariith viepovtodl. Zahuvaju S«v«n>v» Ztlmvllu. ,Omenit« ime St>v«rit tur n> n tem ubvarujt« uiMiomeititov. Abu u« uiurate dobiti tMveruv« Pripravit« v vali okolici, imroilju JUi ud un». >a»loViU>
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
Izvirno potrdilo
(ORIGINAL RECEIPT)
ki nam ga pošlje poštni urad iz starega kraja, priča vsakemu, da je denar poslan naslovniku, bil izplačan. Potrdilo je podpisano od osebe, ki ste ji poslali denar in ko ga mi dobimo sem, ga hranimo za to, da se lahko vsak pošiljalee sam prepriča o prejemu poslane vsote.
Cene po dnevnem kurzu.
ZA DENAR JAMČIMO V VSAKEM SLUČAJU!
Prabitek in glavnica $669,672.99 Hranilni iloga $4,687,208.83
Pišite nam v vašem materinskem jeziku na
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND A VISKIJE, OHIOAOO, ILLIONOIS.
Tasko 25e, F. Sertie 2.r>e, F. Zelen-!
ko 25e, F. Miklančič lOe, J. Jov-tlich lOc, M. Tkalčič 25c, P. Jakle-{vich .r)0e, Neimenovan lOc, F. Lap 10c, J. Lavasič 25c, J. Baver 10c
Plačati jo je treba precej drago,¡rainu Olrio, priredi dne 16. julija i y Langeloth, PaDruštvo potem sledi še hujše, namreč zem- piknik v gozdu, na starem Pro*tov Viprc j" štev 5 S N P I v
načrtih, so jo popihali nazaj, (nikoder so prišli. (Mogoče se z mano ravno to zgodi).
Precejšnje število pa je roja-
(Jeo. Petkovšek.
prej
jk'leveland, O. $5.00 in nabrano na seji društva $<».15 prostovoljnih I prispevkov. Darovali so: L. Jerse j 05e, J. Zuidar&ič 25e, V. Intihar 25c, J. Možan 10c, J. Švidelj 10c, K. Somrak 10c, A. (lolich 10e, M. Bušar 25e, L. Cellar 15e, M. Ru-j betic h 25e, C. Fabec $1.00, J. Kremzar ' 25e, A. Krašna 25c, J. Koša k 50c, A. Rudich 25e, F. Mik-she 05c, Prijatelj 05e, M. Romich 10e, M. Jülich 10c, Neimenovan 110c, S. Sterle 20c, J. Susteršič 10c, J. Perušek 25c, J. Zugovič 20e, J.
Barberton, O.
Jugosl. soc. udrulenje št. 147 kov, ki so si v teku 4—5 let prav ima svojo sejo dne Ki. julija. Vsi
čedno domovje uredili. Resnica Jugoslovani so uljudno vabljeni, ¿V' " o" »' L- V""Twiii mi
. .	,	i**i i i • i i * u • i ii i Klavzar ili>c, J. Kalan $1.00. Sku-
je, kot sem ze večkrat slisal od da se je udeleže. Seja bo v klubo- . ... . ,	. ..
. . ...	,. .. .	. .! ..	... +	, ,	paj $11.1;» in poslano po J. \ ov-
nekaterih tla je najlepši tarmarski vih prostori-h 180 Sender Street, |<n j
stan; človek je sam svoj "boss" W. S. iti se prične ob 2. popoldne in obenem gospodar. Nobeden pa S soc. pozdravom ni omenil, da je večji revež in trpin dokler si ne sčisti zemlje in	-
postavi potrebno poslopje, kot je	VABILO
delavec v jami ali v tovarni. 'rta pie-nic, katerega prirede skup-Drugo je zopet, ker začetnik, no vsa slovenska društva iz Cam-farmar nima prilike, da bi se zav-.bria City in socialistični klub št. zemal za delavsko politične stva- (m na Slovenski zemlji v Mt>rrel-ri; ves dan se trudi in ukvarja, s ville dne 11». julija t. 1. hosto in Stori, lia večer se vleže Cisti dobiček je namenjen novi
Jofín Markovieh, tajni!
Pavšek, Forest Citv, Pa. 50c. — Nabrano ob času kon-gresa J. S. Z. v Chicago, III. Darovali so: .1. Owen 50c, A. Miško |50c, M. Dermota 50c, F. Zaje 50e, F. Aleš 50c, 1'. Brenec 25c, F. Hren 25c, F. Petrič 25c, A. Tor-bovec 25c, F. Ciotlina 25e, J. Ter-čelj 25c, F. Zabnkovee 25c, F. O-mahen 25e, J. Lekša 25c, F. Tav-I čar 20c, F. Mrgole 21e, J. Snoj j 10e, F. Sava $1.00. Skupaj $(i.2li. Doneski celega tedna $72.86. Zad
RazSirlte svoje zriunje! Poučite b« o socializmu! Razvedrite si duha! " Prtiletaroc" ima v svoji književni zalogi »Icdeče knjige in brošure. Pošljite naročilo še danes:
Maksini Oorkl: Mati. mehka vezba ...............................91.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik ln Iv. Kaker): Džungel Povest
lz chlcaAkih klavnic ...........................................75
Enrlco Ferrl: Socializem ln moderna veda......................... .50
Proletariat.....................................................10
Etbln Kristan: Nevarni soclaUzem ................................10
Kdo uničuje proizvajanje v malem .................................10
Socializem.......................................................10
Socialistična knjižnica, 2 zvezka ln "Naša bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojna ln socljalna demokracija...................................15
Prof. Wahrmund (porlov. A. Kristan): KatoUško svetovno nazlranje
ln svobodna znanost.........................................25
O konsumnih društvih............................................10
Zadružna prodajalna aU konsum ...................................05
Kako Je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke 4,VeC luči!" 6. snopič.)... .10
Katoliška ccrkev ln socializem .....................................10
8poved papeža Aleksandra .........................................10
Francka ln drugo...............................................25
Vse te knjige ln brošure pošljemo poštnine prosto.
PROLETAREC,
4008 W. 31st 8t..	CHIOAGO, ILLINOIS.
izmučen na duhu in telesu, in ni stavbi, ki se je postavila za prire
mu mar. kaj »« po h vetu «odi. So d i te v ven,lir Sklep »kupne so.jo nJ7	VST^'do da"nTs
farmarji, ki so lun svoj eas precej je, tla kdor se ne udeleži piknika, jgp^ 13 napreilnega mišljenja, delovali so plača 50c v skupno blaagjno. Na-za prospeti in izboljainje delavske-j znanjam tudi članom soc. kluba, ga sistema, pa imajo za enkrat tla se bodejo v bodoče vršile klu-roke zavezane, ker primanjkuje "bove seje vsako tretjo nedeljo v
Central Hotel
Conemaugti, Pa.
Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
ROJAKOM NA ZNANJE.
NAZNANILO.
Pranklin-Conemaugt, Pa.
Vsem članom društva "Zaveznik", štev. 3 S. N. P. Z. Franklin Boro, Pa., se nazitanja, da bo prihodnja seja po sklepu zadnje seje dne 23. juilja ob pol desetih dopoldne, torej ne popolndne, kakor je navadno. Nadalje je bilo sklenjeno, da plača v društveno blagajno 25 centov, kdor se trikrat zaporedoma ne udeleži seje. To naj člani blagovolijo vpoMevati.
Odbor.
jim finančnih sredstev in prostega časa.
V resnici je človeku nekako tesno pri srcu, če je svoj Čas prebil med zavednim delavstvom, kot je
na pr. v Crawford Countyju v dr-j Ako ***** &Uti najnovejše in žavi Kansas, potem pa na enkrat ^obre novince, potem se naroči na naleti v kraj, kjer naj bi
mesecu ob eni uri popoldan pri sodrugu J. Bombnchu v Morrelville. Sodrugi upoštevajte to!
Tajnik kluba št. (¡5.
SAM SE JE VOLIL ZA ŽUPANA.
Listi poročajo o sledečem komič-1 nem dogodku: V nekem kraju na Vestfal.skem je prišel nn volilni tlan k volitvi župana en sam volilec, po imenu Alfred Maier. Na vprašanje volilnega komisarja, kogn voli, je odgovoril: "Volim zasebnika Alfrctln Maier." Komisar je vprašal nadalje: "Ker sc vsi oddani glasovi, namreč
¡Krni; "Milwaukee Leader" navečji .ojva».»!«« na zasebnika Alfreda Maier,
cialistični dnevnik vzhodno mesta New York. Stane 25c mesec. Milwaukee, Wis.
LISTU V PODPORO.
od na
vlogo puščavnika (vsaj za nekaj let). Mislil sem sedaj o farmar-skih naselbinah, katerim se vsaj začasno lahko oprosti.
Ako se pa spomnim nsseljencev velikih industrijskih naselbin, ko-
je sem spotomn obiskal, ki imajo J. Bozieh $1.00, Fr. To ni se 25c, dosti časa, da bi lahko porabili za St. Zabrie 25c, Neimenovan 25e, pouk, se mi v srce zasmilijo revč-1 Rose Biber 25c, M. (Jabrenja 25e, ki, ki so še tako daleč zamaknjeni Fr. Kosmatin 25e, J. Miklančič v besedo gospodovo.	20c, M. Logar 25c, Somišljenik
vprašam, če sprejmete izvolitev?" Nato je odgovoril kandidat, ki je volil Htm sebe: "Izjavljam, tla izvolitve ne sprejmem." Pri drugi volitvi je zopet bil oddan en snm glns zn Alfreda Maier, ki pa tudi to pot ni sprejel iz: volitve in je flele pri tretji volitvi izjavil: "Ker uvidevam, tla se je izrekel glas ljudstva izključno zame, sprejemam izvolitev."
VABILO.
Johni to wn, Pa.
Združena slovenska društva v Cambria Countv prirede dne 26. julija ob 1 popoldne piknik. 1'lju-dno so vobljena vsa slovenska druAtva in vsi rojaki iz Johnstow na in okoliee, da poaetijo ta dan
Vprašal sem tupatam o soc. gi-10c, M. Siebcrt 25c, A. Mele 25c, banju; na mojo žalost seru spo- A. Dimič 10c, Kt>relc 10c, Fr. A11-zrtal ds jih je večina, ki o tem sec 10c, L. Zaman 50e, (Jet>. Kas-sploh slišati nočejo, v mlgtivor potnik $1.00, J. Dragar 25c, J. sem že dobil: V cerkev pojdi, pa Medle 25c, J. Bevc 25c, J. Tursich kakšno sveto knjigo beri, ali pa 25c, M. Lampret 50c. »V. Modie 25c
cajtenga iz Jolieta, pa boš našel B. Kovačič 25c, J. Draksler 25e,. ._____ . ^ „ v	.
. , ,r • 4 v * »«» .1 r,* ^ Te' Armence in cigane. \ Aziji tvori-kaj .p» socializem — krokar brez- L. Kranje 40c, A. W alley 50e. S. jo Turkj 4f) Sirijci |n Ar||bri s, |f|
verski!	Debelak 25c, M. One lOc, M. Kr- ogU|ih 22 odstotkov prebivslstva |
Spomnil sem se na lov divjega	manner 50c, M. Strumbelj 25e, Grki, Armenci, Kurdi, ^erkezi in dru-
petelina, 11a kojega lahko streljaš	J. Kušsr 25e, A. Bajt 25c, J. Zni- gi narodi. Vojno stanje armade zna-
v času njegovega riganja toliko	dariič 50c, A. Vugs 25c, A. An- ^a 460.000 pefcrev, 21.000 konjat.!kov,
TURČIJA.
Po balkanski vojt i je o«?talo Turčiji v Evropi 28.180 kvat'.n ni h kilometrov, v Aziji pa 1,7(16.800. Po štetju iz 1. 1910. jo imela Turčija 21.fi00.000 prebivnlcev, katero število se je pa po balkanski vojni precej skrčilo. V Evropi se tleli prebivalstvo po narodnosti v Turke, Grke, Bolgnre, Žide, Cerke-
Kna najboljših toclaliitifeJk revi i v angle&kem jezika v Ameriki |e: -INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1.00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 ■ Ohio St., Chicago, m.
1048 topov in 430 strojnih pušk. Dohodki Turčije so znašali v letih 1912 —1.1 602 miljonov mark, stroški 1064, dr/.nvni dolgovi pa 2429 miljonov mark.
Cenjenim rojakom v Chicagu, Wau-ikcgunu, Kenoshi in Milwaukee naznanjam, da sem prevzel dobroznano gostilno Jazbec in Omahne, bivši Martin Potokarjev Place, na 1625 S. Racine Ave., ter se jim priporočam za ojilen obisk. Točil bodem najizbornejše yi-jače ter vsakemu kar najbolje postregel.
JOE PITT
Jo*. PungerčUS ali po domač« Skut
1025 8. Racine Ave., Chicago, III.
Telephone Canal 3014
Tajna pivovarna.
Blizu Pitlxborn, N. C., je policija odkrila tajno pivovarno in zaplenila okrog 110(10 galon piva. Lastnika Charles Perrvja so po vročem zasledovanju aretirali. Zda j bo seveda prohibicrja v N. popolna. Kdor verjame.
Lcc govemerski kandidat.
Državna konvencija socialistič-' na strune v New Vorku je im mio-vala sodruga Algernoti Leeja za kandidata z» guvernerja. Sodriig Morris llolltjuit, ki je bil prvi imenovan, je odklonil nominacijo.
Izvir bolezni.
Pet in devetdeset procentov vseh bolezni iiua svoj izvir v pre-
bavljalnem sistemu, pravi profesor Charcot. Iz teh kratki-h besetl slavnega zdravnika lahkt» spozna-110, kakt» važno je, da imamo pre-bavljalne dele v dobrem retlu. Ttirej, kakor hitro opazite kak nered pri vašem a pet itn ali v moči, poskusite Trinerjevo ameriško grenko vino. Sčisti vaše prebav-ljalne organe hitro in varno, odstrani vso nečistost iz vašega telesa, vam povrne apetlt, pomaga prebavi in ustvari novo energijo. V želodčnih, jetrnih in v boleznih prcbavljalnih organov, ima vselej dober učinek, ker prinese pomoč. Cena $1.0. IN» lekarnah. Jos. Tri-ner, kemiat, 1333--39 S. Ashland
Ave., Chicago, III.
•
Ce so mišice okorele radi trdega dela ali revmat izma, najprvo namažite s flanclo na Indeči del, potem pa drgnite s Trinerjeviiu linimentom v kožo. Cena 25 iu 50c po lakarnah, po posti in 60c.
PROLBTAREC
--" " :
UTRINKI.
Angleža in ¿vedska vlada sta se po poročilu Keuterjeve agenture sporazumeli, da se pml-loii zadeva zaplenjevanja postnih pošiljatev, za-radi katerih se pritožuje Švedska, po vojni mednarodnemu razsodišču. Torej bodo po toči zvonili. Sicer je tudi to bolje, kakor da bi se klali. — Anglija izjavlja, da je pripravljena tudi druge sporne zadeve z nevtralnimi deželami rešiti ua ta način.
Francoska vlada je sklenila, da bo katedrala v Rheiinsu šele nekoliko let po vojni popravljena, zato da bodo imeli potniki in tujci medtem priliko, da se prepričajo, kako so jo Nemci namenoma poškodovali. Katedrala bo torej stala kakor kos vojnega muzeja. Po našem mnenju bi bilo še marsikaj druzega, kar bi se po \ojni lahko kazalo, da se izpriča civilizacija dvajsetega stoletja. Nekateri taki dokazi bodo itak hočeš nočeš morali ostati j umetne roke in noge in drugi udje se ne bodo dali skriti in se ne izpremenc v naravne. Kar se pa katedrale tiče, je pa vendar mogoče, da se Francozi premislijo, zakaj čim dalje se ne popravi, tembolj jo bo še vreme poškodovalo. In to se ne izplača. Naj je cerkev, pa je vendar velik kulturno zgodovinski spomenik, in ne snsluii uničenja i/, trmoglavosti.
Kodaujska "National Tidende ' javlja, do ne naroča Nemčja na Švedskem nobenih ohutal več,
ker ne računa več z novo zimsko vojno. — lto prav, če bo res tako.
' Črnogorski kralj Nikola je imel te dni razgovor z zastopnikom pariškega "Temps" in je dejal: ' Zaupal sem svojo in svojega naroda usodo Franciji, ki jo ljubim. Zaupam ¡i in čutim, da jo napelje smisel za pravičnost, da podu ('rui Uori kompenzacije, ki jih zasluži. Kotor in Skadar sta več kakor idealno hrepenenje mojega naroda. 1'pamo, da se po zmagi zaheznikov ne pozabi na nas." —Nikita bi rad Kotor in Skadar zase oziroma za svojo dinastijo, ki si je zdaj tako lepo razdelila vloge, da se liže stari Nikita Francozom, njegov kronprinc pa Avstrijcem. Ako hi mislil na narod, bi moral reči, da je vsa delitev v ('rno (Joro, Srbijo, Bosno i t. d. neumna in nesrečna in služi le dinastijam. Ampak kakor je videti, se Nikita ne navdušuje za Jugoft.avijo.
Tudi v Švici je draginja. Socialistični list "Demokrat" v Luzernu poroča, da so se po uradnih vesteh v primeri z mesecem majem podražili' sledeči predmeti: (ioveje (volovsko) meso za 66 odstotkov, kravje meso za 44, telečje za 46, svinjsko za 25, svinjska mast za 71, ledična mast za 107, kruh za 50, jajca za 100, riž za 44, testenine za 60, aves za kuho za 1448. moka za >52, maslo za 20, I Ki 1J 'i i sir za 8 sladkor za 54, petrolej za 110, špi rit za kurjavo za 84, krompir za 60 odstotkov. V nevtralni Švici!
Švedski trgovinski list **Aftenblndet," ki je precej nacionalističen, izvaja, da se ne more vojna končati ugodno za Nemčijo in pravi, da odloči vojno v prvi vrsti vprašanje živeža. Brezuspešni nemški naskoki na Verdun in zadnji poizkus Nemčije za zmago na morju so bile po nazorih o-menjenega lista le obupne posledice položaja. Že od začetka vojne je bilo znano, da postane vprašanje živeža odločilno. Danes je pomanjkanje na Nemškem mnogo večje, nego je splošno znano, in če se vojna zavleče, se položaj še poslabša. Za švedske interese bi bilo zelo škodljivo in naravnost nevarno, ako bi se računalo z nemško zmago.
Ta članek je značilen zaradi tega, ker kaže, da ohrani Švedska vendarle najbrže svojo nevtralnost. Nekaj easa to nikakor ni bilo gotovo. A-gitaeija za udeležbo na strani Nemčije je bila zelo velika, in sicer je argumentirala tako: "Rusija misli napasti Švedsko; da se tega ubranimo, je najbolje, da jo napademo sami sedaj, ko ima poln^ roke posla." Zdi se, da se sedaj obrača in da dobiva ideja stroge nevtralnosti iz praktičnih razlogov več pristašev.
imajo v resnici vjetnikov in plena j ne moremo pa tajiti, da bi nas veselilo, če bi bili res vjeli kar nekoliko armadnih zborov. Kajti vojak v jet-ništvu, četudi nima zlatih časov, vendar lahko precej gotovo upa, da ga ne zadene šrapnel ali pa granata. Sicer pa daje vsa stvar človeku tudi nekoliko pikantnega zadoščenja. Lani, ko so se Uusi umikali, so naiu neiuški in avstrijski ra-porti pripovedovali, kako so vjeli kar po sto in po stopetdeset tisoč Rusov naenkrat. Sedaj pravijo na Dunaju in v Berlinu, da so take reči ne« mogoče. In pozabili so, da imenujejo s tem tudi sami sobe — lažnivce. Ampak ne razburjajmo se! Brez laži je vojna dandanes prav tako nemogoča kakor brez puške.
POMANJKANJE PETROLEJA.
V Nemčiji to odredili, da rabijo petrolej za razsvetljavo le one družine, ki s« ne morejo poslužiti niti plina niti elektrike, in oni ljudje, ki ga rabijo pri izdelovunju različnih produktov.
RatMlellski tiUr
M.,Wi Zimmer. naAele<*
hMiitMl B«rei»*k Dr. Anton Bi »m kl« I John Kurik A. V. U*rlh«*r John C. K rasa
tirn.it KumId
JaMiM C. St««i*a
C. K. Wali*ck
NEMCI NA ŠPANSKEM.
fttevilo Nemcev na Spanukem se je povišalo med vojno na 60 tisoč. Vsekakor se živi na Špunskem nekoliko bolje kakor nu Nemškem —- sedaj.
Blaženi časi marketenderic, katere je moderna doba pregnala z bojišč, se z malo izpreuicmho vračajo. Angleško vojno ministrstvo je sprejelo zopet 500 žensk za vojaške kuharice in jih pošlje na kontinent, da pomnože zbor onih 1500 žena, ki so že tatu in oskrbujejo angleške vojake z želodčno tolažbo. Tako opravljajo ženske pravzaprav tudi vojaško službo. Kakšen argument ostane naposled še proti ženski volilni pravici T
Občinska uprava v Schoenbergu pri Berlinu je nastavila ženske za pometanje ulic in jim plu^ čuje po 40 fenigov na uro, dočim so moški dobivali po 25 mark na teden. Odrekli so jim enako plačo z izgovorom, da bi moški pometači po vojni zahtevali še večjo mezdo, če bi sedaj ženske dobile po 25 mark. Občinski očetje so torej prepričani, da bodo moški za svojo požrtvovalnost v za kopih po vojni morali nazaj v tisto, oziroma zaradi povečane draginje v še večjo sužnost, kakor pred- vojno.
PRODA SE
po nizki ceni ¿est tamburic, katere oo bile rabljene samo eno leto. Tamburaski zbor se je razpustil vsled slabih razmer, sedanji last nik pa vsled bolezni nujno potre buje denar. Več se izve pri.
Ivan Brezovar, box 3, (3x)	East Mineral, Kant».
Cenjenim rojakom priporočam, da kupite tobak in slasčice v moji prodajalni. Vedel bom ceniti Vašo naklonjenost. Poutena portrežba.
Emil M. Markich, 530C Butler St.
Pittsburgh, Pa.
(20-7 Advert.)
Jame? F. Sleplaa,
predsednik.
ChrUlian R. Halleck.
L podpreds.
bnanufl Berauek,
11. podpreds.
Adolf J. Krasa,
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-»te ulice, CHICACO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nnDDTfl- Pondeljek in v četrtek do 8k zvečer UUrnlU. vse diuge dneve pa do 5J popoldan
Pošiljamo denar v »tari kraj brzo in točno. POZOR!
Zaradi nepričakovanega na<dega dviganja in nestalnosti kronsko vrednosti, nemogoče je dolo&ti stalno ceno, ali vse nase cene bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Uprašajte ali pisne
po cene.
Obseznj denarni premet in nizke cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in poaojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim v jetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleške
in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezik«.
Tudi iz Rumunije prihajajo vesti, da se ljudstvo punta zaradi lakote in draginje. Pred kratkim so bili baje v Galaeu veliki nemiri, pri katerih je bilo 14 oseb ubitih, 35 ranjenih, okrog 100 pa aretiranih. Proti demonstrantom je bilo poklicano vojaštvo, ki je rabilo orožje. Na zahtevo sodišča je bil baje tudi vodja socialistov dr. M. Rakovski aretiran. Da so ljudje vsled tega izgubili lakoto, bi se ne upali trditi, izvzemši tiste, katere so puške odpravile na drugi svet; tam seveda ne čutijo lakote.
Take izkušnje ima Rumunija sedaj, ko j«4 nevtralna. Pa vendar neprenehoma sanja, da bi se tudi ona udeležila vojne.
Nezadovoljnost je važen vir napredka in neizogiben element smotrenega bilja. Toda poleg nezadovoljnosti je treba sposobnosti za boj. Krepki delavci na duši in na telesu morajo stopati na bojišče proti kapitalizmu; to pa niso sestradanci, temveč delavci, ki morajo dihati in stiskati |>est.
Tudi v času "prosperitete" imajo delavci dovolj vzroka za nezadovoljnost. To pa more zdramiti le agitacija in izobrazba. Zato se ne smemo zanašati na bič kapitalizma, ampak moramo delati, delati,, delati — vsi, od prvega do zadnjega.
Izdajanje lista "Rheinische Zeitung" v Kel-inorajnu je za nedoločen čas prepovedano. Vest je zanimiva, ker je bil v času nemške revolucije Kari Marx urednik lista enakega imena. Tudi takrat je vlada ne le preganjala, ampak popolnoma zatrla ta list.
Avstrijska vlada se zelo jezi, ker poročajo Ruši o velikanskem številu avstrijskih vojakov, katere so zajeli in o velikih množinah vojnega materijala, ki so ga uplenili. Mi ne vemo, koliko
Londonske Central News poročaj» iz Kiikurešta de sta se stranki bivšega notranjega ministra Take Jonescu in biysega vojnega ministra in vodje konservativcev Filipesca pogodili, da bosta v bodoče skupno nastopali. Obe stranki baje zagovarjata "intervencijo" na strani zaveznikov.
Ne glede na načelno stališče napram vojni se lahko pravi, da igra Rumunija prav nečedno igro. Kadar izgleda, da zmagujeta Avstrija in Nemčija, tedaj se pušča vladna stranka na površje, da ka/e Avstriji in Nemčiji ljubezen. Kadar zmagujejo zavezniki, tedaj stopata Joneseu in Filipescu iz rezerve, da se izraža ljubezen Rusiji in Angliji. Tako bi Rumunija rada sedela na obeh.stoleh in profitirala na vsak način. To izgleda diploma-tično; ampak tudi diplomatom sc je že zgodilo, da so trdo sedli na tla, če so hoteli sedeti na dveh sto-leh.
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN i prostranim vrtom za izlftt« MARTIN P0T0KAR, Ogden Ave., blizo cestno železni ike postaje, Lyons, HL Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Rlchiar's Pain Expelier
za revmatične bt lečine, za boločlnr otrpnelostl rtefa pov In mUlo.
Pravi se dobi ta . ravitku, i t vhi* kaže ta slika. K vzemite ga. k'¿o aiiua na zavitke našo tržne /Lam ke s Bnlro.
25 in 50 cantor vseh lekarnah, a. pa naročite s» ravnost od
F.Ad.RichterUs
74 80 Washing tot Street,
New York, N. 1
CARL STROVE!?
Attorney at Law Zastepa si villi iidiiiifc. specialist za tozbe v odskodnina kih zadevah. St. sobe 100»
133 W. WASHINGTON ST0EE1
CHICAGO, ILL. Telsfos: Main ZVl'J
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D
Zdrarmlk sa notranje bolter: In raaocalctk t#dr«raiifca preiakara fcr«ta£a» toti j» 1* tdraviia lfii* Uius 14* : ▲re., Ctlcafo Ureduje od 1 ¿9 3 pi pol.; ad 7 da • sveier. isrse Ckv^ Mvati fcalaiki aaj pilaj« slavsrsk«
Naivečia slovanska tiskarn* v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-90 Blue Uland Avenue, CHIcago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem/kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.	-:-
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
T	'4
t	IaT A DA R potrebujete društvene po-\ V trebsc»ne kot zastave, kape, re-
X	¿zlije, uniforme, pečate in vse «iru£o
X	obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.t
2711 South MJlIard Avenue.
CHICAGO, ILL.
jj Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano.
Edini slovenski pogrehnik
MARTIN BARETINČIČ 324 3R0AD STREET Tli. 1475 J0tfNST0WN, PA.
NOVA IZBIRA, NOVE CENE!
Slovenskih grafofonskih ploc imam v zalogi le še par sto. Naro čite, dokler ni prepozno! Tudi nekaj zlatnine še imam. Pcžurite se, dokler mi zaloga ne poide!
Anton J. Terblovec, ?. 0. Bex 1	Cicero, 111.
LOUIS RABSEL
mo<W»mo urejen nalun
111 480 SfUND HE., KENOSHA. «IS.
Telefon 1199
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI.
Zavarujete se lahko za $1.00, $2.00 ali $3.00 dnevne bolniške podpore in za $150, $C»00. $1.000 ali $1.500 posinrtnine.
Pišite za pojasnila glede ustanovitve novih društev gl. tajniku Johnu Verderbar, 2078 So. Lawn-dale Ave., Chicago, 111.
MODERNA KNIGOVUZNTOA
Okusno, hitro in trpežno drb za privatnike in druitva. Sprejt mamo naročila tudi izv«n ineal» Imamo moderne »troje. NbJr rene in poltena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Blue Izlaad A v*, (AiUsr %	(Mrna^ V
Boj za življeaje.
V lekarnah
Hoj za življenje, ostrejši vsak dan, je škodljiv, ako ne pojfubonosen, mnogim'ljudem, ki po-jabijo nase, postanejo brebrižni in zanemarijo svoje telo in zdravje. Posledica takega življenja je, da je človek popolnoma izčrpan. Temu potem sledijo nerednosti prebavljanja, duševna potrtost in fizična onemoglost. Človek v takem položaju si mora takoj pomagati in pravilno je, da brez odloga uživa
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
To sredstvo spravi v pravi tir in gibanje pro-bavljalne organe, ki opešajo vsled prenapetega dela ali iz drugih razlogov, z rednim čiščenjem r nečistoče iz droba; s tem
izboljša aprtit, regulira prebevnoat, prepreči takaianoit, odpravi sapeko in pokrepča (elo.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino regulira delo prebavljalnih organov. Lživajle to vino, kadar občutite
ix(ubo apetita,
•	labod po jedi, napenjanje crev,
•	mrad iz ust, nečist jezik, koliko in krče, zapeko, obledelost, nervoznost
in telesno slabost.
To vino vam zagotovi pokrcpčevalno spanje in moč, da lahko opravljate svoje delo vsak dan.
¿Uari ljudje bi morali imeti t«» zanesljivo ■redhtM vadita v hiši /.a rdftna aiivaaje. Senak«. ki trpe na glavobolu in na drugih neprilikah, bi morale poskusiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
JOS. TRINER
Izdelovalee,
1333 1339 So. Ashland Ave. 1
Chicago, III.
Prorti revmatizmu, bolečinam v križu, neuralgiji, otečenim udom t plim '"K bom se |H>služite Trinerjevega linimenU. Mišice, os-il'd dela, je treba drgniti s Trinerjevim linimentom. in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in GUc,
in otj labljene vsi t ena