Štev. 58.
V Ljubljani, torek dne 27. februarja 1912.
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN“ Lrhnj« vaak dan — tudi ob nedeljah in pašnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ofc «ri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v *pravuištvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na *o«n K 1*50; s pošlo celoletno K 20'—, polletno 'C 10 —. četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — v) Inczeinstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se *	pošilja upravništvu,,	:t:
Telefon številka 118,
:s>
Vrednost narodnosti.
Avstrijske narodnosti so se vzbudile k svojemu delu ob času. ko se je ustvarjala državna ljudska šola. Spoznalo se je namreč — ln to so spoznali celo oni, ki so imeli najboljši 1 natnen ustvariti enotno državno šolo — da je Vzgoja naroda mogoča le v njegovem narodom jeziku. Tako je stopila narodnost v službo ljudske vzgoje in je imela pospeševati prosveto nied širokimi masami.
Narodnost pa je počasi dobila drugo vrednost; vrednost politične celote s svojo avtonomijo: ne samo šola, tudi urad in ceE ustroj javne uprave je imel dobiti naroden značaj. Pri tem pa se je razvnel politični narodnostni boj, ki vlada še danes. Boj za šolo je le del tega Ma.
V	teh časih so ljudje spoznali, da je narodnost več nego samo jezik, da so z narodnostjo zvezane velike kulturne in gospodarske koristi. Pogosto so bile te koristi namenjene posameznim ljudem, toda spravile so se v zvezo z narodnostjo, da jih je bilo tem lažje pridobiti, lako se je narodnost pogosto zlorabljala in mora se reči, da se je v imenu narodnosti prav tako grešilo, kakor se n. pr. greši od druge strnili v imenu vere.
Ze zadnjič smo govorili o dr. Rosslerjevem Pozivu za novonemško kulturno zvezo. Ta poziv, ki kliče k novemu življenju, je znamenje, do so Nemci sami izprevideli, da s svojim nadutim nacionalizmom ne bodo več dolgo orali. Pri vseh volitvah — naj bo že v Avstriji ali v Nemčiji — so dobivali zadnja leta t. zv. nemške nacionalne stranke — in tudi če so bile freisinnig ali fortschrittlich t. j. svobodomiselne ali napredne — vedno manj glasov. To je dajalo misliti. Kaj se je narodnost preživela, da firma »narodni« več ne vabi? Celo kršč. soci-alci na Dunaju so se hoteli rešiti svojega propada s tem, da so razpeli na hitro narodno nemško barvo — in glejte, ni se jim posrečilo. Mednarodna itd. socialna demokracija je dobila nad njim premoč in enako se je zgodilo zadnji čas v Nemčiji. Pa kaj, saj tudi češka narod-J1" mladočeška stranka ni več na vrhuncu svoje moči — in če pogledamo pri nas! — To so torej važni pojavi in Nemcem bodo zadnje vo-/itve pač dale premišljati, kako bi zopet oživili nemškega nacionalnega duha. Operirali bodo zopet z društvi, s slavnostmi, z organizacijo, s kulturno bahavostjo. — Dr. Rossler je proti temu postavil drugo smer: notranji nacionalizem, vzgojo narodnega človeka, kulturno po-Klobljenje.
Prva pot je gotovo lažja. Narodnost je namreč stvar čuvstva in čuvstvo se da premostiti. Zato igra v narodnosti veliko ulogo navdušenje. V znamenju navdušenja so se vodili narodni boji zadnjih let: posebno na narodni meji. Toda navdušenje se ne da vedno držati na višku in pogosto je drugi dan v treznosti Dozabljeno, kar je rodila trenutna navduše-nost. Zato ni dobro polagati cel boj na samo navdušenje, ako traja cela desetletja. Koliko nemškega navdušenja so trosili Nemci po na-[°dnih mejah, hajlali so in kazali svoje razno-bojiie zastave, pili in peli na slavo velike Ger-manije — kaj jim je koristilo? Nazadnje so iz-Prevideli, da je treba denarja, šol. gospodarskih podjetij in če še to ne pomaga: pritisk od vlade 'td. Ko so skušali drugi narodi tudi ta napad °dbiti in so se pri tem sami okrepčali ni preostalo drugega nego poiskati novih sredstev, loda ravno iz propada nemških narodnih
• •• *«•
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• ••
• ••
strank lahko vidimo, da so napačno pojmovali vrednost narodnosti, ko so mislili, da obstoji narodnost samo v nemških barvah, v raznih hujskarijah in v raznarodovanju svojih sosedov. Propad nemških nacionalnih strank je zanje najslabše izpričevalo, kajti v imenu narodnosti so delale stvari, ki nimajo v sebi — nič narodnega. Zato se nam zdi narodnost, kakor jo propagira dr. Rossler prava narodnost. Vrednost narodnosti leži v njeni notranji sili, ne pa v lovu na reiiegate. Ako išče narodnost svojo rešitev v potujčevanju drugih narodnosti je to zanjo slabo znamenje. V tem oziru stoje danes pred svetom razkrinkani tudi Mažarji, katerih sila je bila cela desetletja v potujčevanju nemažarskih narodnosti. Žalostno slavo uživa tudi ruski nacionalizem, ki je skoraj podoben nemškemu hakatizmu in zadaja le nove rane v bolno telo. Nemci, Mažari in Rusi stoje torej pred svetom s svojim nacionalizmom v žalostni luči: kar so delali v imenu narodnosti, so delali narodu na sramoto. Zato se ne čudimo, ako slišimo povsod nove glasove, ki kažejo na drugo vrednost narodnosti.
Pri nas so rnenda Cehi prvi pojmovali pravo vrednost narodnosti. Zato so se tudi najuspešnejše borili proti vsakemu nasilju. Bili so sicer tudi pri njih časi kričečega nacionalizma, toda bili so kmalu premagani od trezne nove generacije. Njih mirna, globoka narava, vstrajnost in podjetnost jih je učila drugod iskati rešitve. In zgodovina tudi uči. Imeli pa so tudi može!...
Ali na jugu smo bolj vročekrvni. Zato smo se radi navduševali in bolj neradi delali. Tako se na pr. Hrvati šele v sedanjih hudih časih uče, kaj se pravi biti naroden. Ako bi ne bilo med njimi toliko na videz narodnih ljudi j, toliko zunanjega in ko bi imeli več značajnih, krepkih, odločnih ljudij. bi bilo že zdavnaj bolje. Na Hrvatskem je sedaj huda skušnja polpretekle — šole. Želimo, da bi dobro vzdržali. Ako gremo dalje na jug, vidimo dvoje narodov. Srbe in Bolgare. Oba sta našla vrednost nacionalizma v tem, da skušata povzdigniti svojo domovino, kulturno in gospodarsko ... Drugo prinese bodočnost. In pri nas? Včasih nastanejo v Avstriji prepiri glede pomena narod in narodnost. Tudi ini smo celota — po jeziku. Toda po kulturi? Ali po duhu? In kaj bomo z narodnostjo, ako vidimo, da pridobivati teren dve »mednarodni« sili: klerikalizem in socialna demokracija? Ali smo prav popisovali vrednost narodnosti? Saj tudi drugi trdijo, da so narodni. A mi smo narodno-napredni ali celo radikalno-narodni! Kaj torej kaže? Dati narodnosti pravo vrednost — in to je njena notranja sila.
SPLOŠNI PREGLED.
Novi kurz? V politiških krogih se razširja presenetljiva vest, da se zgodi skoro v avstrijskem generalnem štabu značilna sprememba. Ne dolgo pred svojo smrtjo je minister zunanjih zadev Aehrenthal dosegel, da je moral demisijonirati šef generalnega štaba Conrad Hotzendorf, zaupnik prestolonaslednika in v armadi reprezentant in zastopnik avstrijske bojne stranke, ki bi se že najraje danes pograbila z Italijo. Conrad Hotzendorf je dajal izraza temu Italiji sovražnemu gibanju v tem, da je kopičil na avstrijsko italijanski meji vedno večje število vojaštva, da bi takorekoč izzival Italijo k nasprotnem oboroževanju v severnih provincah. Dočim sta se avstrijski in italijanski
LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
I	»Mar zopet? Kaj pomeni to sardanapalsko
gostovanje?
»Nu, ondi se vidimo, z Bogom!« zakliče doktor ter se urno oddalji.
Dospevši domu je napisal Merdevendžiju, Posnemajoč žensko pisavo, sledeči listek: »Hvala lepa! Ravnokar se ne počutim dobro. Čakam vas nocojšnji večer na vrtu vdo-Ve Jakomičeve. Duri bodo odprte. — Oh! Oh!
28. septembra 1875. Vaša znanka, i v Psalmist ni zamudil prilike dospeti ob do-(flCe.n' uri na naznačeno mesto. Na mesto Rade tr J'1 Ozdravila z groznim rjovenjem Kleopa-a- katero je bil pripeljal Sokolov ter jo držal t L1V,ez^no v temnem kotu na vrtu, ki se je do-al njegovega stanovanja.
XIV.
Silistra Jolu.*
lako se je imenovala prekrasna, zelena Planjava v samostanski dolini, obkoljena z za-imi vrbami, visokimi jelšami in orehi, poleg
-	amostanske rečice. Dasiravno je bila že jesen,
1	Vendar zavetni ta kotiček, na hvalo svoji
Pomeni: Pot v Silistrijo, mesto, ki leži na spodnji Donavi.
zunanji politiki približevali in iskali sporazuma sta se vojni upravi pripravljali na oboroženi konflikt. Grof Aehrenthal je spregledal nevarno igro teh vojaških demonstracij in Hotzendorf je dobil preko noči svoj odpust. Sedaj je pa Aehrenthal mrtev, a Hotzendorf še živi, in je še vedno zaupnik prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Zato pa ni prav nič čudnega, ako se sedaj komaj teden dni po smrti grofa Ahrenthala njega zadnji politiški in diplomatski uspeh briskira na ta način, da izsledi v kratkem imenovanje Hotzendorfa zopet šefom generalnega štaba. Tako pride zopet avstrijska vojna stranka na površje, da začne zopet svojo nevarno igro z državnimi financami in ljudskim življenjem. Grof Berchtold in marchese di San Giuliano sta si sicer poslala prijazne pozdrave, a prijateljstvo diplomatov je le popirno in kdo ve kaj se zgodi, ako grof Berctold ne bo imel toliko poguma, da potlači zopetno vstajanje vojne stranke s tako silo in odločnostjo, kakor je to storil grof Aehrenthal. Tu se mu nudi takoj prilika da z dejstvom dokaže cilje svoje mirovne politike.
Zakaj so Nemci proti italijanski fakulteti v Trstu? Nemški poslanec Dobernigg se je izjavil proti nekemu uredniku Piccola, da je še vedno proti italijanski fakulteti v Trstu in sicer radi tega, ker bi bila italijanska fakulteta v Trstu le kratko dobo italijanska, nato bi se pa morala spremeniti v italijansko-slovensko. Na ta način bi Slovenci prišli prav poceni do svojega vseučilišča. Značilna je pa izjava istega poslanca, da je principijelno proti vsaki novi ustanovitvi visokih šol, češ da naj posamezne narodnosti same skrbe za svoje šole! Seveda, pri tem ni mislil na Nemce, katerim država vzdržuje vse šolstvo, ter podpira germanizacijo z najizrazitejšimi tendencami! Kak krik bi zagnali Nemci, ako bi Cehi na primer zahtevali, da naj Nemci sami vzdržujejo nemško univerzo v Pragi! Ta izjava pač ne dela časti takemu politiku, kakor je Dobernigg, ki je veljal vedno kot eden najresnejših mož v nemškem Nationalverbandu. Po Doberniggovem mnenju, pride fakultetna predloga sredi marca na dnevni red v odseku, vendar je usoda iste jako dvomljiva, ne samo z ozirom na stališče slovenskih klerikalcev, nego tudi z ozirom na prevladujoče mnenje v Nationalverbandu. V svojem pogovoru se je dotaknil Dobernigg tudi jugoslovanskega vprašanja in povdarjal nevarnost istega z ozirom na propagiranje trializma, ki se v zadnjih časih tako povdarja na slovanskem jugu. Dobernigg je iztresel svoje politične srce, a pokazal se je sedaj precej naivnega, kar bi pač ne pričakovali od moža, ki smo mu doslej edinemu priznavali še nekaj politiške resnosti med drugimi alpskimi Nemci.
Galicija. Vsled nevzdržljivega položaja v gališkem dež. zboru kjer je vsak sporazum med Poljaki in Rusini v vprašanju volilne reforme, ki bi naj zadovoljila obe strani, popolnoma nemogoč, je pričakovati krize v vodilnih mestih. Prisotnost gališkega cesarskega namestnika Bobrzinskega na Dunaju je po informativnih poročilih v zvezi z demisijo deželnega maršala Badenija in samega cesarskega namestnika. Včeraj je bil Bobrzinski pri cesarju, in kakor se zatrjuje je omenil svoj odstop, vendar cesar ni nikakor pripustil, da bi zapustil svoje mesto v tako kritičnem času. Tudi glede demisije deželnega maršala Badenija ni pričakovati, da bi cesar pritrdil njegovemu odstopu, to pa že radi tega, ker je Badeni skrajno priljubljen pri vseh strankah, in bi bilo le edi-
Posamezna številka 6 vinarjev,
a:	DredniStvo in upravni št vo:	p
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica it &
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pSfMI se ne sprejemajo, rokopisi al ne vračajo. Za oglaff se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana It zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju s:	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. M
Telef.m Številka 118.
no njemu mogoče doseči kak sporazum, ako je sploh le še količkaj možnosti. Za slučaj pa, da bi Badeni res izvedel svoj sklep, se imenuje kot njegov naslednik bivši poljski minister in državnozborski poslanec vitez Abrahamowicz.
DNEVNI PRESLEO.
NAŠIM NAROČNIKOM. S koncem meseca poteče naročnina za februar. Zato prilagamo današnji številki položnice poštne hranilnice ter prosimo cenj. naročnike, da nam nakažejo naročnino. Listi se plačujejo vsi naprej, zato se z desetini marcem ustavi list vsakomur brez izjeme, kdor ne poravna naročnine. To pa povemo že zdaj. da ne bo kake zamere. Obenem pa pozivljemo svoje prijatelje, da nam preskrbe novih naročnikov ter razširijo list po vseh slovenskih krajih. S prvim marcem uvedemo v list tudi posebno rubriko za Štajersko, na način kakor je tržaška, preskrbeli smo si stalnega poročevalca v Zagrebu, tako da bo naš list na vse strani dobro informiran! Zato Pa pozivljemo slovensko javnost, da nas podpira gmotno in duševno, ker naovrgljivo dejstvo je, da potrebujemo resnega, neodvisnega, politiškega dnevnika, ki bo zastopal slovenske interese resno in odločno, ki je v resnici neodvisen bojevnik za narodna prava!
Fran pl. Šuklje popravlja. Včeraj smo prinesli pod naslovom »zakasnela zahvala« naslednje vrstice: »Šukljetu se pač pozna, da je strahovito star in da mu duh hudo peša. Dva meseca je že skoraj od tega, kar je ta mož odložil čast deželnega glavarja in mandat v Belo-krajini. Šele v sobotnem »Slovencu« pa objavlja Šuklje zahvalo na »slavno kmetsko zvezo in drage rojake belokranjske.« Naravnost smešna je ta zahvala radi zakasnelosti. Na drugi strani pa je ob enem dokaz, kako nehvaležni so klerikalci napram svojim volilcem. Dva meseca Šuklje svojim rojakom v slovo še »v uh me piši« ni dejal. Sedaj pa pride po dveh mesecih prav hinavsko. In zakaj? Ker ga je vodstvo S. L. S. nagnalo, da je dal to zalivalo. Belokranjci namreč novega kandidata Drmastjo ne marajo in vodstvo je sedaj poslalo Šukljeta v boj. Šuklje namreč v zahvali milo prosi: »Belokrajina, ostani zvesta »Slovenski Ljudski Stranki« in njenim načelom.« Vsak Belokranjec mora sprevideti, da Šukljetova zahvala ni prišla iz srca in da niti piškovega oreha ni vredna.« Z ozirom na to prejeli smo že včeraj od gospoda Fr. pl. Šukljeta naslednje pismo: »Slavno uredništvo! Upirajoč se na S 19. tisk. zakona prosim, da izvoli cenjeno uredništvo sprejeti v svoj list sledeči stvarni popravek: Ni res, da sem jaz poslal svojo zahvalo belokranjskim volilcem stoprav dva meseca po svojem odstopu, temveč res je. da je dotično pismo datovario z dne 4. januars-> t. I., ter isti dan bilo odposlano na načelnika kmečke zveze gosp. Alojzija Mihelčiča. S spoštovanjem Fr i)I. Šuklje.« Nas veseli, da je zadevo pojasnil pl. Šuklje sam. Pri tem je odkril interesantno dejstvo, da je sobotni »Slovenec« njegovo
4.	januarja pisano pismo prinesel šele čez dva meseca in sicer brez datuma. Dokaz, da prede klerikalcem prokleto huda v Belokrajini, ako se morajo že sedaj posluževati takih sredstev v slepilo belokranjskih volilcev. Jasno je torej, da Šukljeta po njegovem pojasnilu ne zadene nobena krivda. Ker mu nočemo delati krivice, izjavljamo, da odpadejo s tein tudi vsi očitki, ki smo jih naperili proti njemu na podlagi na-
senčni mičnosti, ohranil še zmerom svojo zelenjavo in svežost, slično kalitskemu otoku, na katerem vlada večna pomlad. Proti severu od te srečne poljane je skozi zelene veje moči videti oba vrhova stare Planine: Krivino in: Ostro Brdo. Med njima se nahaja balkanski prelom s strmimi rebri in obilico visečih skal, s spodaj hrumečo reko. Svež pogorski vetrič je mično šelestil z listjem, noseč s seboj prijetno vonjavo iz Balkana ter gluh hrup vodopadov. Od druge strani reke dvigale so se visoke bele struge, od nalivov grozno razdrapane in razrite. Solnce se je že bližalo proti poldnevu in njegovi žarki, prodirajoči skozi listnato drevje, so metali na poljano dež zlatih trepetajočih iskric. Čudni hlad in radost sta vladala v tem poetičnem kotičku, označenim s tako prozaičnim in neresničnim imenom. Nobena ne sili-sterska, niti kaka druga pot ni držala skozi to oddaljeno planjavo, tako prijetno skrito na vznožju tu nepristopne Stare Planine. Ne kra-jepisna lega, marveč druga, rekli bi zgodovinska okoliščina ji je dala ime. Njena oddaljenost (samota), krasota in hlad so jo napravile že več let za priljubljen prostor za zabave, gostije in bujne veselice. V tej belocerkovski Rapni so prišli v nič mnogi lahkomišljeni trgovci in takšni, ki so zapravili svojo domačjo na gostijah in plesu ter potem odšli za novim dobičkom v Silistrijo, kjer so, na hvalo ondotni zaostalosti in bogastva krajine, lahko našli delo in preživljenje, da, celo obogateli. Uspeh prvih Jasonovcev iz Bele cerkve je privabil tudi druge na boben dospele brate iz mokrega dela mesta v obljubljeno silistersko deželo.
Na ta način je danes Silistrija ter vasi po okolici štela mnogo priselnikov iz Bele Cerkve, ki so tam opravljali nalogo izobrazbe; tako so irted drugim iz svoje sredine dali tej okolici de-
set popov ter dva in dvajset učiteljev. Sicer pa je bila tu za Belocerkovčane najbolj ravna pot v Silistrijo.
Pri vsem tem, da je planjava Silistrov Jolu imela usodepolni pomen, je njena slava cvetela tudi danes ter vabila ljubitelje razveseljevanja in gostij, a teh je bilo mnogo, zakaj jarem poleg drugih slabih lastnosti, ima tudi to ugodnost, da dela narode vesele. Ondi, kjer je poprišče politične in duševne delavnosti zaprto na ključ, kjer se koprnenje po urnem obo-gatenju ne spodbuja z ničemur in široka časti-željnost ne najde prostora za svoje pomirjenje: zapravlja občinstvo svoje moči v drobnih pokrajinskih in osebnih spletkah, ki išče in tudi najde zabavo v običajnih malih in lahkih radostih življenja. Čutarica vina, izpita v hladni senci vrb, ob šumečem kristalovem potoku, da človeku pozabiti na sužnost, govedina, pečena obenem z rdečimi »paradajzarji«, duhtečim peteršiljem in drugimi pripravami ter povžita na trati po pripognjenimi vrbami, skozi katere gledaš v visoko, modro nebo, je vse carstvo in ako so pri tem še »cigularji«*, pa je skupaj vrhunec pozemeljske sreče. Potlačeni narodi imajo svojo filozofijo, ki jih pomirja z življenjem. Človek, ki je dospel povsem na boben, si pogostoma konča svoje življenje s krogljo v glavo, ali v na zadrgalnici; vendar narod, dasiravno podjarmljen v sužnosti, nikdar ne seže po samomoru; on je, pije in plodi otroke. On se veseli. Poglejte narodno poezijo, v kateri se tako rezko izraža narodni duh, življenja in svetovni nazor. Ondi se k zaslišanju, dolgim verigam, temnim ječam in gnoječim se ranam pridružujejo še debela pečena jagnjeta, rdeče rujno vino, močna žganjica, bogate svat-
*	Godči; cigulka = gosli.
be, vesel narodni ples, zelene gore in goste sence, iz katerih je privrelo celo morje pesmi...
Ko sta Sokolov in Ognjanov dospela na Silistra-Jolu, bilo je ondi že veselo in truščno. Med drugimi so bili ondi: Nikola Petkovič, odkritosrčen in izobražen mladenič, Kandor, dijak iz ruskega vseučilišča, ki sta prišla semkaj, da se tu okrepčata; človek, ki je mnogo čital toda bil skrajni idealog, prešinjen z utopijami socializma; gospod Fratu, Frangov, učitelj in kaj vroča glava, Popov, trezni patrijot; pop Dirnčo, takisto patrijot in pijanec; končno še slepec Kalčo. I'a mladenič, ki je novsem izgubil pogled, je bil nizke, slabotne postave, shujšanega, izmučenega toda inteligentnega lica. Sviral je kaj dobro na piščalko, s katero je prehodil vso Bolgarsko; znal zabavati ljudi in zbijati šale, radi česar je bil tudi neizogibno potreben v vsaki veseli družbi.
Obed je bil že pripravljen na prižasti preprogi, razgrnjeni po travi. Dva sodčka, eden z belim, drugi z rdečim vinom, sta se hladila v mlinskem potoku, ki je tekel mimo planjave. Cigani so godli na gosli in napihujoč si grla, prepevali turške pesmi. En klarinet in dva bo-benčka s kraguljčki sta popolnovala hrupni orkester. Zdravice so se napijale druga za drugo in se po tedanjem običaju proglašale sede.
Prvi je napil Ilijče Ljubopitni:
»Na zdravje, družina! Kdor si nečesa želi, naj mu Bog podeli; kdor z nami slabo misli, naj ga pograbi zlod. On pa. ki nas sovraži, naj se po trebuhu plazi!«
Kupice so truščno zažvenketale.
»Živio kompanija!« zakriči Frangov.
»Jaz pijem na slavo Silistre Jolu in njenih čestiteljev!« se oglasi pop Dimčo.
Popov dvigne kupico in zakliče:
pačnih premis. Šukljetov popravek, ki desau-ira »Slovenca«, pa je važen dokument za Belokranjce in za nas. Razjasnil je kako je sobotni »Slovenec« zlorabil Šukljetovo pismo in kako je z njim hotel oslepariti belokranjske kmete, ki naj bi mislili, da jim Šuklje priporoča »S. L.
S.« sedaj pred volitvami.
Ali so odpravljeni prazniki še prazniki. Kakor smo že poročali, je tudi ljubljanski škof odpravil na podlagi papeževega dekreta nekaj praznikov. Nastane pa pravno vprašanje, ako je ta škofova odprava praznikov državno veljavna. Na podlagi sodnega sklepa meranskega sodišča v tem vprašanju se lahko trdi, da odprava praznikov ni državno veljavna, da država odprave praznikov ne prizna. Slučaj je namreč tak: Z ozirom na pastirsko pismo tridentinskega nadškofa glede odprave praznikov je neki zidarski mojster naznanil delavcem, da je dan 2. februarja, to je Svečnica, po škofovem pastirskem pismu delaven dan, da morajo torej vsi delavci na delo. Ker pa en delavec ni prišel, ga je mojster odpustil in mu odtrgal od tedenske plače dnevni zaslužek. Odpuščeni delavec pa je tožil svojega delodajalca na izplačilo odtegnjene mezde. In okrajno sodišče v Meranu je obosodilo delodajalca v izplačilo odtegnjene mezde, in sicer z razlogi, da za državo papeške odprave praznikov niso merodajne. ker država priznava še vedno odpravljene praznike kot praznike. Ta razsodba je velikega pomena. Tako je na primer odpravljen po škofovem pastirskem pismu na Kranjskem tudi praznik deželnega patrona sv. Jožefa dne 19. marca. Po razsodišču c. kr. okrajnega sodišča pa je ta dan še vedno državno praznovan kot praznik, ter ni noben delodajalec opravičen siliti svojih uslužbencev k delu! Na to opozarjamo vse in sklicujemo na omenjeno razsodbo. Država ne priznava odprave praznikov, torej se isti brez vsakih posledic lahko praznujejo tako kakor doslej! Razsodba je prin-cipielnega pomena, za to je tem važnejša za naše razmere!
Reforma avstrijskega tiskovnega zakona se vleče že dolgo vrsto let sem. Že v prejšnjem zasedanju drž. zbora se je konstituiral odsek, ki naj izdela nov načrt. Avstrijski tiskovni zakon je najbolj nazadnjaški na vsem svetu. celo turški je modernejši. V letošnjem jesenskem zasedanju parlamenta je poljski div-ak poslanec Breiter zahteval od predsednika tiskovnega odseka, da naj pospeši delo odseka in sklene provizorij, po katerem naj se takoj, še pred končno reformo tiskovnega zakona, upelje svobodna kolportaža časopisja, ki je edini pogoj razvitku modernega časopisja. Zdaj pa je poslal zbornični predsednik vsem dunajskim sindikatom časopisnih poročevalcev načrt novega tiskovnega zakona, da naj ga preštudirajo in izreko o njem svoje mnenje. Vsa društva bodo vzela načrt takoj v pretres in poročala tiskovnemu odseku. Tako je to aktualno vprašanje stopilo v odločilen štadij. Potreba reforme je skrajno važno, ker današnji starokopitni tiskovni zakon ne odgovarja niti v najmanj principu modernega časopisja ter ovira njega napredek na vseh straneh. Omejena cenzura črta vsak izraz svobodne misli in splošnega prepričanja, prepovedana kolportaža pa brani razširjanje časopisja v široke mase prebivalstva! Zato je le želeti, da tiskovni odsek začne takoj z delom, da spravi pred plenum v najkrajšem času svoj izdelek! Res je sicer, da tudi naš tiskovni zakon ne odgovarja vsem zahtevam današnjega časopisja, vendarle je korak naprej na poti do popolne svobode tiska, ki jo priznava vsaka kulturna država! Največjo pridobitev za časopisje bo svobodna kolportaža, ki bo dvignila njega moč na odločilno mesto.
Kdaj je umrl grof Aehrenthal? Več dobro informiranih listov poroča, da je ura. ki se jo je naznanjalo kot smrtno uro drofa Aehren-thala nepravilna. Oficielno se je namreč poročalo, da je umrl grof Aehrenthal v soboto zvečer ob tričetrt na deset, v resnici pa je umrl že ob deseti uri dopoldne, vse vojaške oblasti v provinci so bile namreč že v soboto ob enajstih dopoldne telefonično uradno obveščene, da je grof Aehrenthal umrl. Ura njegove smrti pa se je skrivala in tajila samo zato, da bi se ne izvedelo, da je cesar odpustil že mrtvega ministra, ker cesarju niso pravočasno poročali o njegovi smrti, tako daje
»Bratje, napijem na slavo balkanskega le-
va!«
Godci, ki so med tem vtihnili, so zagodli zopet ter pretrgali zdravice; toda gospod Fra-tu, ki še ni izpovedal svoje, je mahnil z roko ciganom, češ, naj molče, na kar je vstal, se ozrl naokrog in zaklical navdušeno s kupico v roki:
»Gospoda, napijem svojo zdravico na bolgarsko svobodo. Vivat!« pri tem je izpraznil kupico. Družina pa. ne razumevši dobro njegove zdravice, ej držala kupce polne in sodeč po njegovi navdušeni unanjosti, si mislila, da bo nadaljeval svoj govor. Gospod Fratu se je začudil, da ni našel kakega odmeva, postal zbegan ter se vsedel.
»Kaj ste hoteli povedati, gospod?« ga vpraša Kandov. ki je stal Fratu nasproti. Ta
se zamrači.
»Mislim, da sem govoril dovolj jasno, gospod; napil sem zdravico bolgarski svobodi. Te besede je izrekel Fratu z zamolklim glasom. ozrši se pri tem nezaupno po ciganih.
»Kaj razumite pod besedo svoboda?« ga vpraša zopet dijak.
Sokolov se obrne k njemu.
»Mislim si, da naj pijemo na bolgarsko sužnost; — saj ni nikake bolgarske svobode.«
»Ni je — toda pridobimo si jo, dragi prijatelj!«
»Kako si jo pridobimo?«
»Ako bomo pili,« se oglasi nekdo ironično.
»Ne, ako se bomo bili!« odvrne Fratu ognjeno.
»Fratu, poskusi; vola pograbijo za roge, človeka pa za jezik,« omeni porogljivo Ilijčo Ljubopitni.
(Dalje.)
bilo njegovo lastnoročno pismo glede sprejete demisije že izdano, ko je bil Aehrenthal že mrtev. Zato so pa potem zatajili uro smrti ter razglasili šele zvečer, ko je bilo cesarjevo pismo že publicirano njegovo smrt!
Graški predpust. Družabno življenje je za obmejne kraje velikega pomena, ker krepi skupnega duha in druži posamezne ljudi v celoto, in celota privabi k sebi novih sil, ki bi se sicer izgubile. Najbolj se pokaže razvoj družabnega življenja pred pustom, ker je to najprimernejši čas za večje prireditve. In v tem oziru je prinesel predpust v Gradcu dvoje dokazov, kako lepo se razvija in organizira naša manjšina. Graški Slovenci imajo danes dve večji središči: Čitalnico in Domovino.
V	prvi se zbira bolj inteligenca, v drugi pa širši sloji. Obe, društvi kažeta živahno notranje življenje. Čitalnica je priredila letos svoj ples o svečnici in more biti ponosna na svojo prireditev. Ples je bil od vseh višjih slojev in visokih dostojanstvenikov mnogoštevilno obiskan in je bil prava reprezentančna prireditev, ki je pokazala, da je v Gradcu lepo število naših višjih slojev, ki naj bi se zvesto družili okoli Čitalnice. Čitalnica ima sedaj lepo urejene prostore in razpolaga s časopisi in revijami. Vsak četrtek se vrši družinski večer. — Dne 18. t. m. je priredila »Domovina« svoj ples, ki je prav tako krasno uspel. Človeka veseli, ko vidi te naše množice v obširni dvorani iti vidi. koliko narodne sile leži v teh ljudeh, ki hočejo ostati vedno zvesti svoji Domovini. Ples je trajal do jutra in je pokazal, da ima Domovina v vseh slojih mnogo prijateljev. Sploh se Domovina lepo razvija. Ima tamburaški in pevski zbor, čitalnico in knjižnico. Vsako nedeljo je bilo doslej predavanje; predaval je dr. Iv. Lah »O največjih možeh slovenskega naroda«. Želeti je, da zavlada tudi po domovini večje zanimanje za »Domovino«, kajti naši graški Slovenci še niso tako srečni, da bi imeli svoj »Narodni dom«. Zato je razvoj društvenega življenja otežko-čen; veseliti pa nas mora, da se tako lepo razvija. Slovenci bi ne smeli pozabiti na to važno manjšino in naša dolžnost je, da mislimo na svoj društveni dom v Gradcu. Ta bi .združil društva pod eno streho in omogočil boljšo organizacijo. Naprej!
Prestopno leto in predstopni dan. L. 1912. je prestopno leto. Splošno se misli, da je 29. februar prestopni dan, toda to ni res. Pestopni dan je 24. februar. Navidezno nasprotje je tolmačiti takole: Naše leto je takozvano solčno leto ali tropično leto in je doba, ki jo potrebuje zemlja, da dokonča svoj tek enkrat okoli sol-nca, za kar rabi natanko 365 dni 6 ur 38 minut in 46 sekund. Razdelitev leta na 12 mesecev sega v čase. ko ljudje v zvezdoslovju še niso bili tako poučeni. Mesečni dan, to je čas od ene polne lune do druge, znaša le 29 dni 12 ur 44 minut in 2.9 sekund. Na ta način dobimo mesečno leto s približno 355 dnevi. Da bi to razliko okroglih 11 dni izravnali, so Rimljani vpeljali za časa Nume spremenljiv mesec. imenovan Mercedonius, ki se je po 23. februarju vrinil vsako drugo leto in menjaje imel 22 in 23 dni. Toda to ni zadostovalo in že za Cezarjevih časov je bilo razlike 67 dni, kar je neugodno vplivalo zlasti na trgovino. Cezar je zato preuredil koledar s pomočjo zve-zdoslovca Sosigena iz Aleksandrije in določil, da trem navadnim letom po 365 dni sledi takozvano prestopno leto s 366 dnevi. Kot prestopni dan je imel veljati 24. februar. Ta koledar je obveljal do današnjega dne pri narodih, ki se prištevajo grško-vzhodni ali ortodoksni cerkvi n. pr. pri Grkih in Rusih. Toda tudi v »Katoliških« deželah je bil v rabi do papeža Gregorja XIII. Ta koledar je pa izpustil na omenjeni način vsako leto 48 minut 46 sekund, kar izda tekom stoletja 3 dni 9 ur 16 minut in 40 sekund razlike. Vsled tega se je izza časa Cezarja premenil datum pomladanskega ekvinokcija (ko sa dan in noč enako dolga) za 13 dni. Nicejski cerkveni zbor (325 leta) je določil začetek pomladi na dan 21. marca, od takrat pa se je ta pomaknil na 11. marec. Da bi se to izravnalo in da bi se tudi v prihodnje preprečila ta razlika, določil je papež Gregor XIII. 1582. leta v buli z dne 24. februarja, da tisto leto odpade 10 dni in da
4.	oktobru takoj sledi 15. oktober. Določil je nadalje, da odpade prestopni dan vsako polno stoletje in se obdrži samo v stoletjih, ki so deljiva s 400. Zato je bilo leto 1600. prestopno leto, 1700, 1800 in 1900 pa nobeno. S tem Gregorijanskim koledarjem se je odpravila težava prejšnje razlike. Toda doba 400 let je prevelika za 2 uri 53 minut, kar pa izda še le v 32000 letih en dan diference. Za tisti dan se naj ravsajo le naši potomci, prepustimo jim drage volje to veselje!
Hotel »Adelsbergerhof« v Postojni na prodaj. Nemški list »Vermittlungs-Reform« poroča v 8. številki z dne 24. t. m., da je ta velik hotel radi starosti lastnika na prodaj. Ali morajo res v naših najbolj od tujcev obiskanih krajih imeti vse boljše hotele v rokah Nemci ali Italijani?
Kinematograf »Ideal«. Novi vzpored obstoja iz krasnih slik med temi: »Slapovi Mo-nasterio de Pedra« (krasen naravni posnetek v barvah), dalje lepa drama »Mačeha«, »Trdovraten zasledovalec«, krasna veseloigra, »Zakonski možje« (Nordiskfilm) in »Moric se ženi« (velekomična učinkovitost — igra Prince). Dodatek večernim predstavam »Indijska kri« (deloma kolorirana svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. — Velikanski film v dveh delih. — Dolgost 900 m.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Včeraj je bila cela Ljubljana podobna o-kolici mestne klavnice na semanjih dnevih. Kakor na ta dan peljejo živinorejci in mesarji teličke in drugo čveteronogato žival v klavnico, tako so včeraj po mestu prepeljavali ka-
plani in župniki čede pristašev S. L. S. Gnali so jih na občni zbor Kmetijske družbe. Večinoma so se te čede pripeljale v Ljubljano na troške S. L. S. Prišli so, da končno oropajo sami sebe najlepšega premoženja in ga izroče nenasitnemu žrelu klerikalcev. Ob 9. uri otvo-ri občni zbor predsednik Povše. Najpreje pride na dnevni red izprememba družbenih pravil. Po novem ne bo več tako velikih občnih zborov, kot so bili dosedanji. Mesto članov bodo prihajali na občne zbore le odposlanci podružnic. Tudi članstvo se izpremeni. Redni udje bodo v bodoče le dejansko izvršujoči člani kmetijstva bodisi, da so lastniki, ali užitniki kakega posestva. Redni udje bodo tudi predsedniki raznih kmetijskih društev. Skratka: Izprememba glede članstva ima namen izstis-niti iz družbe vse neljube osebe, zlasti učitelje, trgovce in obrtnike na deželi. Preskrbljeno pa je, da lahko postanejo pravi udje vsi župniki in kaplani. Najbolj važna točka v izpremembi pravil je ona, s katero se daje glavnemu odboru nevrjetno moč, da lahko preosnuje družbo v kako drugo kmetijsko organizacijo, zlasti deželno, ali državno. Zanimiva je tudi izprememba, da imajo pristop na občni zbor le delegati, ali vabljeni gostje. Preskrbljeno je torej vse, da bo gospoda iz farovžev edina odločevala. Zlasti naj v to pripomorejo podružnice. ki se bodo v bodoče vse preosnovale, oziroma na novo osnovale po farah.
Proti klerikalnim predlogom glede izpre-membe pravil je nastopil v interesu članov in udov družbe g. Adolf Ribnikar. Z raznimi izpreminjevalnimi predlogi je skušal obvarovati vsaj nekaj pravice tudi za člane. Zahteval je, da naj se sprejemajo za redne ude tudi učitelji, ki poučujejo na kaki šoli v deželi katerokoli panogo kmetijstva. Predlagal je, da naj o preosnovi c. kr. kmetijske družbe končno odloča občni zbor (in ne glavni odbor) na katerem bi pa moralo biti navzočih vsaj polovica vseh podružnic in če bi se zanjo dobilo dve tretjini vseh navzočih glasov. Tudi je zahteval g. Ribnikar, da naj se uvede proporcionalni volilni red za c. kr. kmetijsko družbo in podružnice po vzgledu ljubljanskega občinskega volilnega reda.
Vsi njegovi predlogi če tudi stvarno podprti in res utemeljeni, niso ničesar zalegli. Bili so od brezpametne in neizobražene večine
S.	L. S. odklonjeni. Z Ribnikarjem je cel čas polemiziral dr. Lampe, ki je svoje cigansko in razbojniško naturo spravil na tem občnem zboru do polne veljave.
Stvarno ni znal in nj mogel odgovarjati izvajanjem Ribnikarjevitn. Zato ga je prav po katoliško zasmehoval in natolceval. Nad takim hudobcem kot je Lampe se je včeraj res lahko vzgledovala katoliška duhovščina. Dopadajenje nad njim so pa tudi imeli pristaši S. L. S.
Po izpremembi pravil je sledilo običajno letno poročilo o delovanju družbinega glavnega odbora. Poročal je družbeni ravnatelj ces. svet. Gustav Pirc. Nato so se vršile volitve. Ker so klerikalci zbrali v Unionovi dvorani vse svoje postopače iz Ljubljane in ker so pripeljali župniki seboj vse mežnarje in fa-rovške hlapce, kaplani pa so pobrali na cesti, kar se je še mimogrede pobrati dalo, je bilo čisto nemogoče dobiti tudi približno pravo sliko o navzočnosti udov c. kr. kmetijske družbe. Kdor je le hotel je glasoval in volil. Naravno je bilo, da se je zbralo več koritarjev in ovac kot pa pametnih ljudi. Zato so tudi pristaši S. L. S. imeli veliko večino. Napredjnaki se vsled tega niso udeležili volitev. V znak protesta do nekmeta dr. Lampeta je predlagal zanj, ki je bil kandidat za podpredsednika, g. Ribnikar glasovanje po glasovnicah, dočim je bil predsednik Povše znova izvoljen brez listkov, kakor tudi štirje klerikalni odborniki. Klerikalce je Ribnikarjev nastop tako razburil, da so kar pihali jeze. Ti katoličani so pljuvali od jeze okoli njega, suvali so ga kakor rokomavharja in dosti ni manjkalo, da ni bilo po njem.
Ker so se ti kristjani vendarle bali žendar-merije. ki je bila postavljena v bližini velike dvorane Uniona, so se nekoliko zadržavali. Le Lampe je čutil potrebo, dati celemu dnevu krono s tem, da je pridobil nekega Jana iz Go-rij, da je stavil predlog na izključitev Adolfa Ribnikarja kot uda.
Mesto, da bi predsednik Povše v tem trenutku varoval svoje dostojanstvo, je brezvestno prekršil pravila in protistatuarno dal na glasovanje predlog. Žalostno je končal današnji občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Veliko kmetov, ki so jih prignali v Union župniki, po zborovanju ni vedelo, kdo je predsedoval, ni vedelo kaj se je razpravljalo, kaj sklenilo. Samo to so vedeli, da so »vrgli iz družbe« Ribnikarja. Če bi tekla kri in ko bi klerikalni junaki mogli pobiti Ribnikarja s kolom na tla, potem bi bilo veselje pristašev S. L. S. popolno. Lampetu in drugim kolovodjem pa je itak bilo samo na tem ležeče, da dobe kmetijsko družbo in njeno premoženje čim najlažje v svoje roke. Danes so klerikalci spali na smrdečih lavorikah. Naprednjaki imamo vsaj zavest, da smo se potegovali za pravično in pošteno stvar. Kolo sreče se vedno suče. Morda bodo klerikalci preje pod nami kot si to mislijo.	___________
TRST.
Država misli prevzeti vse italijanske srednje šole v Trstu. Zopet novo podržavljenje italijanskih srednjih šol v Trstu je postalo akutno. Namestništvo je poslalo tržaškemu županu dekret, v katerem pravi, da je država oziroma vlada sklenila podržaviti vse italijanske (saj drugih ni!) občinske srednje šole in sicer, da prične s prihodnjim šolskim letom s podržavljenem italijanske mestne realke na Acquedot-tu. V ta namen je povabljen k namestniku župan, da konferira z njim o načinu prevzetja in o stroških. Država namerava prevzeti tudi poslopje. Namestnik pravi, da župan lahko pripelje h konferenci tudi člane šolskega odseka in strokovnjake. Pogovor je bil določen že na soboto zvečer, a ga je župan od-
povedal z ozirom na dolgotrajno sejo v prejšnji^ noči — vsled obstrukcije socialistov. — Država prevzema torej celo italijanske šole, za slovensko šolstvo pa ima le drobtinice. S to neenako mero se bode potreba več pečati!
Ljubljanska županja ga. dr. Tavčarjeva v Trstu. Zadnjega velikega elitnega plesa v Trstu, ki so ga priredila slovanska društva: »Če- ! ška Beseda«, »Dalmatinski Skup«, »Slovanska Čitalnica«, »Srbska Čitalnica« in hrvatsko društvo »Strossmayer«, se je udeležila tudi ljubljanska županja ga. dr Tavčarjeva. Njena pri-sotnost j'e vzbudila splošno pozornost in vsi tržaški listi so posebno povdarjali njeno navzočnost na plesu. Plesa so se udeležili vsi višji tržaški dostojanstveniki, med njimi c. kr. namestnik princ Hohenlohe.
Pohujšanje v dolini Št. Florijanski. To pohujšanje namreč prihaja z St. Jakobskega klanca v listu. »Št. Jakobska Čitalnica« je namreč l-jedila letos tudi ples otrok v veliki dvorani »Balkana«, ki je prav dobro uspel tako v gmotnem, kakor tudi v moralnem oziru. Ta ples je pa vzbujal grozno pohujšanje med katoličani in iz »oiovenca« so se brale moralne pridige toliko časa, da ni »Slovenski Narod« odkril pokroviteljstva plesa otrok — »krščanskih otrok« — katero je prevzela soproga kranjskega deželnega glavarja, gospa dr. Šušteršičeva. Če bi bila ta prireditev morebiti pod okriljem »Marijinega doma« v Trstu, pa bi bilo dobro; morebiti bi ne ločili potem niti otrok takozvanih boljših (t. j. bogatejših) slojev in slabejših slojev (t. j. revnejših) kakor to delajo pri plesu v ljubljanskem »Unionu«, pod pokroviteljstvom soproge veleljudskega voditelja Vseslovenske Ljudske Stranke, gospe dr. Šušeršičeve — ali soproge ljudskega deželnega glavarja na Kranjskem. Nato je občutila to pohujšanje »Zarja« v osebi učitelja G. (brez brade!), ki je v obliki članka (in ne resolucije!) povedal tudi javno svoje mnenje. »Jutro« je čutilo tudi potrebo ponatisniti to javno mnenje, ker so baje že preje mislili na to v njega uredništvu, še predno je »Zarja« pisala o tem. No, pa naj bode prvo! Mi smo pa zadnji v besedi glede te predpustne zabave, ker za nas je že pust minil. Pisali bodo gotovo še drugi listi, ker ta ples je baje pohujšal redakcije vseh listov in vendar pravijo na vplivnem mestu: da je to interna tržaška zadeva!
Oproščena. Dne 19. avgusta 1911. je bil velik požar v lesnih skladiščili v Skednju. Sumili so pa, da sta v zvezi z zažigom lastnika Emil in Julij Segre. Radi tega sta bila aretirana in bila v zaporu do včeraj, ko je državno pravdništvo ustavilo preganjanje proti imenovanima. V preiskovalnem zaporu sta bila pet mesecev.
V Lonjerju so se otroci igrali z igro »kline biti« (pandolo). Pri tem je klinček odletel v desno oko Stanku Čok. Odpeljali so ga takoj na rešilno postajo in potem pa v bolnico. Ker oko bi izteklo je upati, da mu je rešijo.
Prijatelj petja. Ivan Bellinger se je pred-snočnjim po ulici Kača produciral s svojim hreščečim glasom. Stražnik ga je radi pozne ure opozoril, naj ne moti spečih. To je pa Ivana ujezilo ter je še bolj kričal, na kar je bil aretiran. Da ga nekoliko umirijo, so ga povabili na 48urni koncert v ulico Tigor.
Na ukaz tukajšnega sodišča so včeraj aretirali 341etnega fotografa Ivana Boos-a iz Kar-sene. Na ravnateljstvu je izjavil, da ne ve čemu ga išče sodišče.
Uljuden natakar. Na Opčinah ima malo kavarno Miradij Chioccetti. Sinoči je ozmerjal svojega natakarja zaradi nerednosti. To je bil ogenj v strehi! Natakar je zgrabil svojega šefa ter ga tako »prijazno pretipal«, da so ka-varnarja odpeljali v bolnico. — Podoben slučaj v istem času se je zgodil na nemškem parniku »Ella«, ki je zasidran v prosti luki. Tu sta se sprla natakar in mašinist. Zadnji je premlatil natakarja Friderik de Martinus-a, da je moral iskati zdravniške pomoči.
Porotniki. Izmed izžrebanih porotnikov zapazimo precej Slovencev. Obravnave se vrše od 4. do 16. marca.
V zadnji seji deželnega zbora je dr. Rybar znova interpeliral vlado glede uradnih podatkov o reviziji ljudskega štetja, ki jih vlada še sedaj ni podala. Za Slovence so ti podatki kaj važni, ker so nepobitni dokaz za upravičenost vseh teženj in zahtev tržaškega Slovenstva, Po teh podatkih bode Slovencev v Trstu čez 70.000.
Nove torpedovke. Ravnateljstvo tukajšnega tehničnega zavoda je dobilo od vojnega mini-sterstva naročilo zgraditi 12 torpedovk za visoko morje. Vsaka bo imela 3000 konj. sil ter bode 57 m dolga in 6 široka. Nosila bo 250 tone-lat. Cena za jedno okrog 1 miljona. Oborožena bo vsaka z 4 brzostrelnimi topovi manjšega kalibra ter seveda tudi z dvema pripravama za spuščanje torpedov. Govori se tudi, da dobi zavod v najkrajšem času naročilo za 4 podmorske čolne.
Obesil se je 351etni Ivan Milič, ker se mu je omračil um.
Kap je zadela Ano Toroš iz Kjadina okrog 4. ure popoldne. Došli zdravnik ni mogel pomagati ničesar, ker jo je našel že v zadnjih izdihljajih.
Nova proga Trst-Aleksandrija. V nedeljo popoldne ob 1. uri se je prvikrat odpeljal v Aleksandrijo brzi parnik »Wien« Lloydove družbe.
Regulacija Soče. V I rst so prišli: deželni glavar goriški Payer, podglavar dr. Gregorčič, dež. odbornik Pettarin in več tehničnih strokovnjakov. Na namestništvu se bode namreč vršila konferenca o uravnavi Soče. Posvetovanje bo trajalo baje 6 dni.
PROSVETA.
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes se uprizori prvič na našem odru grandiozna tragedija resnice in pravice najgenialnejšega dramatika moderne Španije, drama v treh dejanjih »Blaznik ali svetnik« Josea Echegaraya (»O
>Peča«; želeti bi bilo,
KOLO POLSKIE.
Dunaj. 26. februarja. Izvolitev krakovskega župana, državnega poslanca dr. Leona, voditelja poljskih demokratov predsednikom državnozborskega kluba »Kolo Polskie« je zagotovljena.
KOMISIJA ZA REFORMO DRŽAVNE UPRAVE.
Dunaj, 26. februarja. Cesar je imenoval bivšega ministra mladočeškega državnega poslanca dr. Fiedlerja in poljskega poslanca, dvornega svetnika Kendjiora članom komisije za reformo državne uprave. (Izmed Slovencev je član te komisije dvorni svet., senatni predsednik dr. M. Ploj. Op. ured.)
ITALJANSKO-TURŠKA VOJNA.
Pariz, 26. februarja. Razglaša se, da velesile ne podvzemo nikake intervencije glede ita-ljanskega bombardmaja na Beirut, ker ni nika-kega povoda za kak mednarodni protest.
Carigrad, 26. februarja. Turška vlada je ukazala turški mornarici, ki je zbrana v Dardanelah, da naj bo pripravljena za boj.
Carigrad, 26. februarja. Turška vlada je dala izgnati iz mesta več tukajšnjih uglednih Italijanov.
Tunis, 26. februarja. Domačini so priredili proti Italijanom velike demonstracije, pri katerih je bil ubit en italijanski državljan. Francoskemu vojaštvu se je posrečilo ukrotiti domačine in zavarovati Italijane in njih posest.
Carigrad, 26. februarja. Iz Beiruta se poroča, da sta bili tudi obe italijanski oklopnjači, ki sta bombardirali mesto, vsled strelov turške topničarke precej poškodovani, in da imajo tudi Italijani znatne izgube na krovu.
SPREMEMBA NA LUKSEMBURŠKEM PRESTOLU.
Luksemburg, 26. februarja. Vsled smrti velikega vojvode luksemburškega Viljema naznanja današnji uradni list nadvojvodinje. da zasede prestol nadvojvodinja Marija Adel-haida.
PERZIJA.
Peterburg, 26. februarja. Z ozirom na zadovoljivi položaj v Perziji odpokliče ruska vlada svoje vojaštvo iz Perzije.
DEMONSTRACIJE PO BOSNI.
Sarajevo, 26. februarja. Skoro po vseli večjih mestih v Bosni in Hercegovini so se vršili včeraj protestni shodi proti nasilju na Hrvaškem. Zlasti burne so bile demonstracije v Mostarju, kjer je prišlo do spopada s policijo, ki je aretirala 25 demonstrantov. Tudi v Banji Luki so se vršile demonstracije, demonstrant-je so zažgali madjarsko zastavo.
AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK GRE
V	PETERBURG.
Dunaj. 26. februarja. Zagotavlja se, da je potovanje in obisk avstrijskega prestolonaslednika Franc Ferdinanda v Peterburg gotova stvar.
*	Značilna mnenja grofa Aehrenthala. Dunajski dopisnik dr. Hugo Ganz objavlja v »Franfurter Zeitung« prav značilne in karakteristične izreke umrlega zunanjega ministra: »Bilo je v Peterburgu po izbruhu rusko-japon-ske vojske. Aehrenthal je bil takrat poslanik v Peterburgu in si je prav s pridom pridobival naklonjenost dvora. Kot poročevalec listov sem ga večkrat obiskoval 'in mogel sem se mnogokrat z njim prav obširno pogovoriti. Nekoč sem slišal iz njegovih ust prav čuden stavek: »Prosim vas. kako more neki človek simpatizirati z Japonci, ki niso niti kristjani.« Priznam. da sem kar onemel, ko sem to slišal.
Drugi, prav nič manj karakteristični njegov izrek je bil: Liberalci hočejo naj jim da car ustavo. Čemu? Ali je zapad postal po svojih izkušnjah z ustavami kaj pametnejši? Popreje se je verjelo, da že zadostuje pustiti na zemljo zrak in luč in da se že vsled tega povzroči red in blagostanje. Sedaj je videti, da je bila to le prevara. Zato sedaj na Ruskem čakajo, da bi se znašlo kako drugo, varnejše sredstvo, ki bi ljudi napravilo srečne.« Takoj mi je bilo jasno, da ta človek ni imel niti pojma o pravem položaju Rusije in da je vse opazoval le iz dvorne perspektive. Tudi se ni nikdar niti malo potrudil, da bi nekoliko natančnejše iz-poznal duševno življenje mogočnega ruskega naroda in človek, kot je bil Lev Tolstoj, je bil njemu kakor tudi večini onih, med katerimi se je nahajal, le norec in prenapet pristaš gotove sekte. Kolikokrat sem zmajeval z glavo in si mislil: kaj, takle naj vlada na svetu! In ta mož naj bi bil kras svojega mesta, upanje svoje domovine!« Dr. Ganz dokazuje dalje, da je videl Aehrenthal v parlamentarizmu ravno tako kot Katkov, ali pa Pobedonosccv le nekake črne grozne pošasti in da je popolnoma odobraval, da varuje car svoje ljudstvo pred dobrodelnimi zavodi. »Menda — nadaljuje avtor — se je skoro gotovo naučil Aehrenthal ravno v tej Rusiji onih umetnostij, ki so se potem pokazale v zagrebškem in dunajskem procesu zaradi dokumentov, one taktike proti svojemu tožitelju
—	Masaryku in vseh lepih stvarij, za katere »gnili zapad« vendar ni pravo mesto.«
Praznoverni Angleži. Angleški listi poročajo: Angleški parlament se navadno otvori na torek in tudi zadnje zasedanje je bilo določeno na ta dan. Zadnji trenutek pa se je seja odpovedala in preložila na sredo. Zdaj se je dognalo, da je bila to želja več angleških parlamentarcev. ki so bili v skrbeh za kako nesrečo. če bi se zasedanje pričelo na torek, ki je padel na 13. dan v mesecu!
*Draga jajca. Vsled povodnji in opustoše-nih cest na Ogrskem, pa tudi vsled tega, da so na nemških in angleških trgih zelo visoke cene raznih živil, in je izvoz teh zelo otežkočen, so na Dunaju cene živil, zlasti pa jajec tako poskočile in to na enkrat, da je zadnje dni preteklega tedna veljalo eno jajce 20—24 vinarjev. Tako draginjo Dunajčanje ne pomnijo že 20 let.
*	Telefon v rakvi. Vdova nekega v Mona-kovem znanega dvornega svetnika si je dala napraviti rakev, ko je še živa, in jo oskrbela z vsem mogočim komfortom. Poleg drugega je naročila, naj bi bila v notranjščini rakve odprtina za zrak, da bi se, v slučaju, ako bi ne bila še mrtva, ne zadušila. Ravnajoč sc pa po pregovoru »Opreznost nikjer ne škoduje«, je dala napraviti v rakev tudi telefon, ki bo zvezan s stanovanjem pokopališkega čuvaja. U-pajmo, da bode uboga sedaj in lahko in brez skrbi umrla, ko je vendar za vse preskrbljeno, če bi se le prebudila in ne mogla biti za vedno mrtva.
Odgovorni urednik Radivoj Korene.
Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Z ozirom na moje »Poslano« v štev. 561 ljubljanskega »Jutra« z dne 19. septembra 1911 izjavljam podpisani Franc Gartner, mestni učitelj v Ljubljani, da nimam nobenega povoda sumničiti gospodični Ivanko Ocvirk in Marijo Ferjančič v tem »pojasnilu« omenjenega dogodka v Zalaznikov! filijalki na Mestnem trgu v Ljubljani.
Obžalujem, če se je moje »Poslano« napačno tolmačilo in sta se vsled tega čutili gospodični Ivanka Ocvirk in Marija Ferjančič žaljenje na časti.
Ljubljana, dne 23. februarja 1912.
FRANC GARTNER.
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem, ki so našega srčno ljubljenega
Franceljna Schweigerja
c.kr. okr. žandarinerijskega strsžmojstra
dne 22. svečana t. 1. spremili k večnemu počitku na mirodvor v Krškem, izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. Za mnoge podarjene vence pa sprejmite blage duše srčni Bog plačaj!	177
Ljudmila Schweiger.
Rodbine: Schvveiger, Judnlč, Jonke in Zennaro.
Celo noč odprto
noč odpr
ospoda
se sprejme takoj na privatno hrano in stanovanje. Soba je velika, zračna in novo opremljena. Isto-tam se sprejme tudi več gospodov na dobro hrano. — Poizve se v Zatiški ulici štev. 1, I. n. desno.	170
Imam več stoti soc, vsakovrstnih
cepljenih drevesc
za prodati.
Cena od 40 do 80 h. Ponudbe naj se pošiljajo na naslov:	178
Ivan Gerjovich, Dobova
ob Savi.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjižnicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26 vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
148
— Onega večera, ko so me prenesli sem, je bila prepadena moja hiša. V kapeli se je nahajala ženska, vendar njenega obraza nisem
Loeura o Santidad«). Dejanje se godi v hiši učenjaka Lorenza de Avendana, miljonarja, v Madridu dandanes. Lorenza se razkrije, da ni Pjemič, da nosi napačno ime in da miljoni niso njegovi. Iz spoznanja te resnice se razvije tragedija značaja in resnicoljubja. Glavne uloge •grajo: g. Verovšek, ga. Danilova, ga. Šetrilo-ya, ga. Bukšekova, ga. Juvanova, g. Šimaček ln g. Skrbinšek. Predstava je 40. za par abonente. — V četrtek se poje tretjič V. Parmova opereta »Caričine ainaconke« (izven abonementa; za lože par). — V soboto prvič izvirna noviteta Profesorja in urednika Antona Funtka moderna drama v treh dejanjih »Tekma«, ki bo 7. izvirna novost v tekoči sezoni.
Novi akordi, letnik X. št. 6. prinašajo sledeče skladbe: Saša Šantel: »Adagio« za klavir,
*	• H. Sattner: »Peča« za en glas in klavir, Janko Ravnik: »Poljska pesem« za mešan zbor, tinil Adamič: »Kot iz tihe, zabljene kapele« za en glas in klavir, G. Dežela: »Japonski motiv« moški zbor in Viktor Šmigovc: »Spi že hrib in dol«, moški zbor. Izmed vseh teh modernih skladb sc odlikuje po svoji lepoti milini in ljubkosti zlasti Sattnerjeva
da se jo sliši kedaj na kaki javni produkciji ker ]ifla poleg glasbene dovršenosti skladba tudi še jako lepo misel v libretu. Adamičev bas-solo zahteva rutiniranega, izvežbanega basista; nekako čudni so le prehodi v 21 in 29 taktu, vse Preveč skokoma. Kar se tiče zborov, mešanega hi obeh moških, sem mnenja, da ostanejo ti le •ia papirju in da se ne bodo nikjer proizvajali. Moderne, teške skladbe: mnogo truda brez zabeljenega vspeha! — Književna priloga je to Pot izostala. Vsled premajhnega števila naročnikov in slabega financielnega stanja je bilo uredništvo primorano opustiti vsako tako prilogo, ki bi bila vsekakor nujna potreba in naša ■edina slovenska glasbena revija tudi že menda žalostno životari in pričakuje počasnega svojega konca pri malomarnosti slovenskega razumništva. — Ganimo se vendar: »Novi akordi« — s prihodnjo številko se začenja nov letnik — stanejo za celo leto borih 10 K, naroča se jih Pri knjigotržcu L. Schvventnerju v Ljubljani.
—on—
Zagrebški listi o gospodu Iličiču. Gospod Iličič je gostoval v Zagrebu v ulogah »Grofa Luksemburškega« in »Barona Trenka«. Zagrebški listi pišejo ob tej priliki takole: »Agramer Zeitung«: Gospod Iličič je pel naslovno vlogo grofa Luksemburškega z velikim temperamentom in simpatično mladostnostjo in je bil tudi v pevskem oziru izboren. — »Novosti«: Gospod Ljubiša Iličič gostovao u Luksemburgu s veoma liepim uspehom. G. Iličič imade veoma fine. upravo otmene kretnje i ugodan organ. »Pokret«:	G. Ljubiša Iličič sinoč je u ulogi
Trenka pokazao dosta glasamekog in doista zvonkog. Trenka preobrazio je novim shvača-njem svoje uloge u živahnog ljubavnika i viteza. »Novosti«: Premje g. L. Iličič izrazit lirski tenor, ipak je imao liep uspeh. Njegova ugodna ■vanjština, dobro proračunane kretnje, a uz to liepi tenorski timbar, sve je to dobro djeiovalo tla dosta brojno občinstvo. G. Iličič je izvrstan operetni pevec. Imade u Trenku mjesta, na koji-ma je biv prav sijajan, osobito po igri. »Hrvat-ska«: Partija baruna Trenka je pjevao zagre-bačkom občinstvu poznati i omiljeni tenor Iličič. Pjevao je zanostno i oduševljeno, a publika mu je isto tako oduševljeno pljeskala. »Agra-mer Zeitung«: Gospod Iličič nam je že od poprej znan, kot dober tenor. Včeraj je nastopil v »Baronu Trenku« ter pel naslovno ulogo. Vajeni smo slišati v tej ulogi g. Jastrzebskega. Gospodu Iličiču pa se je posrečilo tudi za njim v tej ulogi publiko očarati. Njegov nastavek je izvrsten, glas doni vedno v istih barvah. V nekaterih momentih je naravnost izneiiadil publiko, tako da mu je navdušeno in živahno ploskala.
DRUŠTVA.
O priliki družinskega večera izobraževal-neda društva »Bratstvo« v sredo 28. t. m. se
uprizori zanimiva slika iz delavskega življenja »Marijana«, v kateri igra glavno vlogo iz prijaznosti kot^gost gospa P. Juvanova članica slov, gledališča. Omenjamo, da se vrši pri pogrnjenih mizah, ^ proti prosti vstopnini in je vsakdo dobrodošel. Tudi uprava »Narodnega doma« je storila vse da bode arena zopet v dobrem stanu, gospa Dražilova bode pa postregla z dobro, ceno pijačo in kuhinjo.
Podružnica Ciril-Metodove družbe na Vi-ču ima v nedeljo dne 3. marca ob 4. uri popo-ludne redni očni zbor v salonu gostilne »pri Robežniku«. Dolžnost vseh članov je. da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Med člani pogrešamo še marsikoga; vsi, ki čutite slovensko, pristopite v nedeljo k podružnici. Naglašamo, da se vsak tudi brez vabila lahko udeleži občnega zbora.
»Klub slovenskih tehnikov v Pragi« naznanja, da se vrši v sredo 28. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih »Adrije« klu-bova seja s predavanjem tov. Iv. Lebna »O panamskemu prekopu«. Gostje vabljeni!
Najnovejse vesti, telefonska poročita.
NARODNO GOSPODARSKI ODSEK.
Dunaj 26. februarja. Danes je začel s svo-jirr’i Posvetovanji narodno-gospodarski ^ odsek,
’ bo razpravljal o kartelih. Na današnji seji Se je sklenilo predložiti vse ogromno delo posameznim anketam. Takoj jutri se snide prva anketa in sicer anketa o sladkornem kartelu.
OGRSKA.
Budimpešta, 26. februarja. Vsled posrečenega sporazuma med vlado in Kossuthovo stranko, se v vladnih krogih upa pridobiti tudi Justhovce na podlagi kake pozitivne baze za sporazum in opustitev obstrukcije.
Budimpešta. 26. februarja. Kossuth je po-Poloma okreval ter zapusti že tekom teh dni Postelj.
mogel videti-------
— Ali veste, kdo je bila ta ženska? ga je prekinil Saitano. ■
— Ne, sicer bi izpraševal njo. ne vas. l u-di človek je bil tam plemenitaš...
— Tudi tega niste spoznali? je znova vprašal Saitano s čudno tesnostjo.
— Ne. Sicer bi sedaj stal pred njim z mečem v roki...
Saitano je odleglo. Kraljica — njegova zaveznica — ni bila spoznana. Passavant tudi ni spoznal Ivana Burgundskega. Saitano si ga je določil zase: prisegel je bil Nervesu maščevanje, ki ne pozna odpuščanja.
— Nadaljujte, je rekel mrzlo.
— Ali poznate tega moža, to žensko?
— Ne. Kaj sem? Nič več, kakor orodje v rokah drugih, enak orodju v tej skrinjici.
Hardy se je zamislil. Zunaj je bučal grom kakor odmev grozne bitke v daljavi. Mladost je vstajala pred njim... videl je Ro-selys... Kaj se je zgodilo z njo?... Njegov pogled je hipoma obstal na Saitanu. Bilo mu je čudno, da se nahajata tu .. Od daleč je prihajal ...	...
— Vedno se mi je zdelo, je povzel, da je bil prepad moje hiše v ozkem stiku s temi ljudmi in z mojo zgodbo. In če ste le orodje v rokah drugih in ne veste enega, boste morali vedeti drugo.
— Kaj mislite? Govorite...
— 145	—
Umri prokleti, je zatulil Saitano, ako ti je že odločeno tu umreti!... Zamah je zgrešil, in rapir se je zakopal v plašč. Ne da bi se postavil v bran je Hardy pograbil za klino z odprto dlanjo, iztrgal jo Saitanu, nastavil jo na koleno in vrgel dva kosa od sebe. Bilo jje delo momenta. Hkratu je skočil k vratom in onemogočil vsak izhod. Saitano je sprevidi], da je izgubljen... Prekrižal je roke na prsih in čakal premagan z divjim pogledom.
Passavant ni prišel v brlog z namenom, da bi se boril. Zahrbtni prepad pa mu je uredil misli, posmejal se je in dejal:
— Zahvaljujem se vam, da se je preizkušnja tako	lepo obnesla:	razvidno	je, da
imam trdno	nogo, bistro	oko	in urno roko.
Pa kaj menite mojster, ali bi ne kazalo stopiti vam na glavo, kakor modrasu. Pri moji duši, ker ste mi tako priprosto na razpolago. si bom dovolil ubiti vas ...
— Storite! je dejal Saitano. Umoriti me morete. Oboroženi ste,	jaz	nimam	ničesar.
Ali ne bo se vam posrečilo prisiliti me, da bi se vas bal.
— Poskusimo mojster!
Passavant se je ogledal. Čeber je stal še vedno tam, enako velika goba in drugo orodje. Na bližnji mizici je ležala odprta skrinjica. V kotu pa je ležal zavoj vrvi. Hardy je pograbil vrv in se obrnil naravnost k Saitanu. ki je napel mišičaste roke. Pa že je oklenila železna dlan njegov goltanec in ga pritisnila k zidu. Sledilo je kratko ruvanje, zamolklo hropenje in v par momentih je bil Saitano trdno povezan z vrvjo, kri mu je zalila
Hiša Salnt-Pol.	37
Jiit&ia lista"
:::::::::::::::::: V Ljubljani ::::::::::::
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev.
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
O □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ □
8
Spominjajte se družbe sv. Cirila in Meioda.
Ker se pride dandanes pri hudi konkurenci do denarja le potom
dobre reklame
svetujemo vsem, ki hočejo kaj kupiti ali prodati, ali ki iščejo službe, da naj inserirajo v izbornem in zelo razširjenem slovenskem ne-::	odvisnem dnevniku ::
DAN“
ker ima to inseriranje gotov uspeh.
Oglase za BDAN“ sprejema po najnižjih cenah „Prva anončna pisarna" v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 8, katera daje radevolje tudi vse za to potrebne informacije.
„DAN“ se prodaja
v Ljubljani v sledečih tobakarnah:
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR.
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg. ČEŠARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ZUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica. ŠENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilšerjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica. KLEINSTFIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg.
NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta.
v /
KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. JAMŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STRKOVIČ, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Škofja ulica.
V
DAN“
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
OMHi
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Alarije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmedriice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.	a!—
isi i
L
Angleško skladišče oblek
O. Bernaiovič, Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek ........ za gospode in dečke, ter oblekce za otroke..-	-
Velikanska izbera najnovejše konfekcije za dame in deklice, ter berolinskih
in pariških modelov.
Cene priznano nizke!
Ivan Jax in sin, Ljubljana
*	KUK.
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. - Vozna kolesa.
Ceniki zastonj in franko.
uff Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. ««
Stritarjeva, ulica, štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
411 0
2
0
—	146 —
oči in na usta mu je stopila pena... Pa ni se bal... Smrtno bled je zarenčil:
— Mogel li si me ubiti brez vrvi, strahopetec!
Hardy se ni zmenil. Z močnimi rokami ga je objel in ga vsega povezanega na rokah in nogah položil... na mramorno mizo!... S kratkim sunkom bodala mu je je prerezal obleko na prsih in razgalil prsa na srčni strani. Nato je postavil h glavi bakljo in vzel iz skrinjice nož z ostro konico ...
— Pri moji veri, je rekel nato z grozno mirnodušnostjo. isto storim z vami, kar ste vi brez dvoma prizadeli že mnogim; s temle krempljem poiščem vaše srce in vam je iztrgam živo in trepetajoče ...
Saitano je zamolklo zatulil; oči so se spremenile v dve krvavi lisi.
— Dobro, pozabil sem vam zamašiti usta, je dejal Passavant, kakor ste to storili živim trem. Meni ni bilo potreba ker sem bil mrtev.
Pogledal je okoli sebe po pripravnem zamašku. Saitano se je napenjal v smrtnem boju, da bi pretrgal vezi. Obraz se mu je kopal v potu. Lica so se napihnila. Lasje so se naježili. In ko se mu je Hardy približal z zamaškom, je pričel tuliti;
— Usmilite se! Umorite me z enim sunkom 1...
Passavant se je sklonil čez ležečega, če-gar obraz je postal strašljiva spaka in dejal:
— Zdi se mi, ljubi mojster, da se vendar malo bojite... kaj pravite?
In nastavil je konico na Saitanova prsa, kakor jo je bil nastavil Saitano na njegova.
— 147 —
S poslednjim naporom se je posrečilo zvezanemu dvigniti glavo in zagolčati penečih ust:
— Da!... Da, bes!... Da, bojim se!
— Popolnoma prav, je dejal Passavant. Ali bi ne hoteli odgovarjati na moja vprašanja? Ne? Torej naj vam iztrgam srce. Da? Podariti bi vam hotel življenje. Izbirajte!
— Odgovarjal bom, je zajecljal Saitano.
Passavant je prerezal vezi, kakor nekdaj
živim trem. Saitano se je pognal raz mizo, stekel k železni omarici, nalil si v kozarec brezbarvne tekočine in spil v dušku. Obličje je zadobilo naravno barvo in živci so se pomirili. Hardy pa se je vsedel na konec mize, položil rapir čez kolena, zvonil z nogami in dejal:
— Nisem prišel, da bi vas umoril, niti, da bi vas živega dajal iz kože, niti, da bi vas hotel ustrašti. Sami ste bili toliko neprevidni, da ste drli name z oboroženo roko. ^
— In kaj torej hočete, je vprašal začudeno Saitano.
— Takoj vam povem.
Nekaj časa je Hardy molčal. Poklical si je v spomin grozo one noči in protivoljno so se mu skrčile pesti. Nato je vzdihnil in rekel z ledenim glasom, ki ni obetal popuščanja:
— Pazite predvsem, da boste natanko držali obljubo in mi odgovarjali. Ako se zgodi, da vaši odgovori ne bodo resnični, se vam bo gorjegalo! ta brlog in mramorna miza bosta priči kazni...
— Vprašajte, je dejal Saitano, zopet v polni oblasti samega sebe.
DAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trcvisan, ulica Fontana,
Kaje, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnični trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Gramaticopnlo, ulica Barriera.. Rončelj, ulica S. Marko,
Rankel, ulica del Rivo štev. 22, Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Raunachcr, Čampo Marzio, Rctingcr, ulica Grumulo,
Sehimpff, državna železnica, Geržina, Rojan,
Može, ulica Miramar,
Nagoto, ulica Bclvedere,
Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
Šegulin, ulica Industria,
Sekovar, Vojašnični trg,
Sclunelzer, južni kolodvor,
Ivan Treven, Bazovica pri Trstu.