Nemške izdajice. <Vsenemška zveza* je imela te dni v Haraburgu svoj ob6ni zbor, katerega sta se iz Avstriie udeležila drž. poslanca Wolf in Heeger. Heeger je ondi govoril, da čutijo avstrijski Nemci potrebo, prihiteti v roke velike Germanije. Hlap6evanju avstrijskih Nemcev mora biti konec. Letošnja Jesen mora prinesti odlo6itev. Kri že te6e. «Živela vsenemška država z Avstrijo!» In tega moža ne bodo zaprli, ko se pritepe zopet nazaj v Avstrijo jest avstrijski kruh! Wolf ie udrihal po organizaciji katoliških delavcev. Dr. Bareuther je brzojavil: »Avstrijski Nemei zanašajo se in upajo na Vas!> Kak vihar bi bil, ako bi take besede avstrijski Slovani pošiljali v Rusijo. Dopisi. Ptnj. (Horvatek med našim u6iteljstvom.) U6iteljstvo ptujskega in ormoškega okraja je imelo dne 24. avgusta shod pod zavetjem § 2. Sklical ga je znani učitelj A. Horvatek iz Gusswerka, ki se je že baje v Ljubnem predstavil, da ni «bindiSer* ter je že po vsej deželi znan kot rude6kar in vodja štajarskih «mladi6ev» med u6itelji. Bil je to že 7. shod na Spodnjem Štajarskem v teku nekaj tednov, pri katerih je ta mož v svojih počitnicah govoril našemu slovenskemu učiteljstvu. V Ptuju je seznanil svoje poslušalce s programom «mladi6ev», ki so soeialisti6na garda med u6iteljstvom vseh narodov in vseh veroizpovedanj. Neusmiljeno je zabavljal proti vsaki veri, osobito proti katoliški cerkvi in duhovš6ini ter ozna6il svoje stališ6e z nasledniimi točkami: 1. Nravnost in vera niste v nikaki zvezi med seboj. Naloga vseh cerkev in duhovš6ine vseh veroizpovedanj bila je vselej in povsod: vladati Ijudstva. 2. Vera je stvar srca (Herzensangelenheit) in ne spada v šolo. 3. Vera ima skrbeti za sre6o onostranskega življenja, šola in omika pa ho6e skrbeti za 6asno srečo. 4. Sre6a 6loveška je odvisna od njegove omike, zato je treba omiko in znanost širiti med ljudstvom ter slehernega državljana povzdigniti na kolikor možno najvišjo stopinjo omike. 5. Odrekal je katoliški cerkvi vsakateri oblažilni upliv na ljudstvo in vsako katerikoli dobro uredbo. Ko se mu je ugovarjalo prav tej to6ki ter spominjalo med drugimi na našega nesmrtnega Slomšeka in njegovega u6it. g. kaplana Pražnikarja, rekel je drzno: to so ti ljudje storili iz sebi6nosti in kot ljudje ne kot duhovni. Eksercicije za u6itelje imenoval je duševne natezalnice. 6. Branil je današnjo moderno Solo ter njeno slobodo. Naglašal, da si je ljudstvo ne bode dalo preustrojiti. ne odvzeti. A kmalu potem zabavljal je, da so naše današnje šolske razmere ni6vredne in skrajno pomanikljive, in sicer: a) Šole so verske, ker visi v njih križ, ker se mora moliti pred šolo in po šoli, ker se vodijo otroci iz šole k šol. maSam, k nedeljski službi božji, k telovski procesiji, k spovedi; da celo u6iteljstvo mora otroke na teh potih spremljati. (Oh!) b) Šole odgajajo k slepemu domoljubju. Vse se mora otrokom hvaliti, karkoli postave zahtevajo, vse postavne naredbe dobre imenovati, otroke je treba navajati k pokorščini do vseh postav, bodisi dobre ali slabe. c) Šola vceplja otrokom hlap6evsko mišljenje in ljubezen do robstva, ker mora u6itelj otroke učiti, naj bodo z majhnim zadovoljni, pohlevni, pokorni, delavni, naj ne mislijo, da so bogataši sre6nejši, naj ljubijo uboštvo in revš6ino. 7. Solske odredbe priklepajo u6itelja kakor z verigami na orglje, ga stavljajo pod tajno nadzorstvo duhovš6ine ter dado upliv duhovš6ini v krajevnih, okrajnih in dež. Sol. svetih. 8. Izzival je navzo6e ter jih povabil, naj mu odlo6no povedo svoje mnenje, ako se ne strinjajo ž njim. A le jedna u6iteljica nastopila je ter mu odlo6no nasprotovala. 9. Napadal je nezaslišano naSe slovenske poslance, da se niso odločno potegovali za dostojno zvišanje pla6. Njih prijaznost napram u6iteljstvu imenoval je hinavsko, lažnjivo. Sedaj mu je odlo6no ugovarjal nek nadu6itelj in tudi neka u6iteljica potegovala se je za 6ast slovenskih poslancev. Kone6no je povabljal vse navzo6e, naj pristopijo h gardi «mladi6ev», naj delujejo zvesto in brezobzirno povsod y smislu programa, kojega }e dobil vsak navzo6i natiskanega s seboj. 5. to6ka tega programa se glasi: Lo6itev šole od cerkve. Pri glasovanju sprejel se je program «mladi6ev» z ogromno ve6ino. Od 53 navzo6ih bi!o je le 5 proti programu!!! Upamo., da se kmalu oglasi kakov zaveden učitelj, ki jasno in odlo6no odgovori vsem laži-modrostim gosp. Horvateka, kakor zahteva to 6ast slovenskega bolje misle6ega u6iteljstva. Ve6 Iu6i je treba, potem bode skromno število 5 gotovo kmalu narastlo. Iz Ljutomera. (Volitve v okrajni odbor.) Ko je lesiea videla, da visi zanjo grozdje previsoko, rekla je, da ji je prekislo. Nekako tako se je godilo našira «Nemcem» pri volitvi v okrajni odbor dne 31. avgusta t. 1. Njihovo število naraslo je letos vsled pomnožitve glasov v veliki obrti na usodepolno število 13. Zato so si delali lepo upanje in napravili kaj bistroumen načrt. Sam župan ljutomerski poskusil je pregovoriti nekatere zastopnike, naj bi glasovali ž njimi. Ali mož, do katerega se je s tem izdajalskim predlogom obrnil, se mu je tako pomenljivo nasmejal, da jo je župan kar odkuril. Pri volitvi stopil je na nemško stran tudi žid Rabenštajn, kateremu so nekdaj Slovenci pripomogli do avstrijske državlianske pravice. Toda natan6no pojasnilo njegovih še nerešenih kazenskih zadev in njegove volilne pravice je povzro6ilo, da so žid in njegovi prijatelji hrabro pobegnoli iz volišča. Židovi so pa6 povsod jednaki. Potem pa so bili voljeni za na6elnika g. Kukovec Ivan, za namestnika g. Seršen Franc, v odbor pa gg. Heric Ant., Misja Anton, Mursa Josip, dr. Rosina Franc in Slavi6 Matjaž. Volitev se je vršila složno in v lepem redu. Naši Nemci pa naj še malo po6akajo. Misliino, da pojde še marsikateri od njih poprej v «Gaberj6» z nosom zemlje podpirat, kakor pa bode doživel, da bi se jim naši zavedni murski poljanci pri volitvah na lim vsedali. Takšni kalini naši kraetie niso, kakor misli kakov ljutomerski župan. Naši slovenski okolici pa bodi to nauk, da morajo biti vedno pozorni proti ljutomerskim «Nemcem» in da ti ne bojo dali prei miru, dokler ne postanejo naši kmetje toliko pametni, da jira ne bodo ve6 denarja nosili. Kedar bodo enkrat od Sloveneev samo slovenski trgovci, obrtniki in kr6marii hasek imeli, potem bode tudi ljutomerskim Nem6uriem za zmiraj odzvonilo. Da pa bode enkrat in morebiti v kratkem do tega tudi v trgu prišlo, to je gotovo. Mariborski okraj. — Uradovanje pri ob6inskih uradih na Spodnjem Štajarskem se še mnogo kje izvršuje v nemškem jeziku; posebno pa v mariborskem okraju. V tem okraiu je le nekai občin v okolicah Laporje, Makole in Polj6ane, ki slovensko uradujejo in izmed tistih so pa samo ob6ine Laporje, Hošnica in Polj6ane, katere so si priborile, da se jim tudi od c. kr. uradov v slovenskem jeziku dopisuje. Ravno tako, kakor omenjenim trem ob6inam, bi se pa tudi drugim ob6inam od c. kr. uradov v slovenskem jeziku dopisovalo, samo da bi ob6ine to zahtevale. Seveda silili ne bodo c. kr. uradi s slovenskim uradovanjem, isto je treba zahtevati. Da se pa to doseže, je treba samo občinski odbor sklicati, kjer se sklene, da je uradni jezik pri ob6ini slovenski. Oziraje se s klicem na ta sklep se potem c. kr. uradom — okrajnemu glavarstvu, okrajni sodniji in davkariji — naznani, da je uradni jezik pri ob6ini slovenski in da se blagovoli za naprej ob6ini v slovenskem jeziku dopisovati, ker se nemška dopisava ne bo ve6 reSevala. Videli bodete, da se vam bode slovensko dopisovalo. Ako bi pa kateri urad tega ne hotel storiti, se ukaz ali dopis, sklicevajo6 se na naznanilo o slovenskem uradovanju, vrne nazaj. Na noge torej narodne ob6ine, pokažite, da ljubite vaš jezik in vašo domovino in da ste vi gospodi na svojih tleh ne pa Nemec; ne bojte se zamere pri c. kr. uradnikih, kajti oni itak ne morejo ni6 [nepostavnega od vas zahtevati. Kar pa po postavi morate storiti, vam sedaj tudi v nemš6ini ne prizanesejo. Zato se ob6ine Smolince, Žablek, Verhole, Pretreš, Brezje, Studenice, Hrastovec, Modraže, Makole, Sv. Ana, Pe6ke, Dešno, Stopno, Statenberg, Stanovsko, Luše6ka vas, SpodnaPolskava, Slatina, kakor sploh vse narodne ob6ine pozivljajo, da spremenijo svoje poslovanje, kajti le na ta na6in si bodemo Slovenci na Spodnjem Štajarskem priborili ugled. Znan pregovor pravi: Spoštuj samega sebe, potem te bodo tudi drugi spoštovali.