! 30. ve, alt iajl Iko! n AMERIŠKA >d. n ' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : »I LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 167 ONCEM TEDNA ko! :r»C 3 soj m se splošno govori, da bo-prew Zed. države zasedle d i*sl lti okupacijske armade na ra< Ameriška armada in omarica imata popolen načrt £uPacijo Azorov in ga bo-^di izvedla, če bi se Hitler m v zahodno Afriko, ali 4e Pade Anglija. /J r^sem tihem Anglija rekru-ia mornarje na Ellis Is-p. katerim ni dovoljen '"llv.Zed. države, drugam f ■a jo kam iti. Anglija de-Is Privoljenjem ameriške OLIČANI V Zed. državah { apelirali ji a Rtfosevelta, laroči Stalinu, da bi pro-vyersko svobodo v Rusiji, jesar bi potem dobil več Cl iz Amerike. * :1UŠKE ladje in letala bo-I Patruljirala Atlantik za hItw jk An*W iz ame- v bližini Anglije bo slUzba še vedno zade-"Je- Če bo ameriška CLEVELAND, O., SATURDAY MORNING, JULY 19, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Novi "klerikalci" Proletarec, glasilo slovenskih socialistov trdi, da so "v Zed. državah prevzeli med Slovenci vodstvo nad relifom za Jugoslavijo klerikalci." — Ker so v tem odboru med drugimi tudi taki kot je Mr. Vincent Cain-kar, gl. predsednik SNPJ, Mr. Janlco N. Rogelj, glavni predsednik ABZ in ker je spisal. prvo "izjavo za skupno akcijo v odpomoč stari domovini" Mr. Ivan Molek, urednik Prosvete, smatra torej Proletarec vse te za ■ klerikalce, katerim mi kličemo trikratno slavo v njih novi orientaciji! -o- Španska divizija odšla proti Rusiji Vichy, Francija. — Prva edi-nica španske divizije prostovoljcev se je peljala čez Bordeaux na poti proti Nemčiji, odkoder bo poslana na rusko fronto. Visoki nemški častniki so pozdravili Špance v Bordeaux. Tudi v Parizu se formira divizija prostovoljcev proti Rusom. V prvih treh dneh se je prijavilo 10,000 prostovoljcev tako, da upajo sestaviti dve diviziji. Ker ni vzela pravega, mora dati denar nazaj Kakih petnajst žensk je prišlo včeraj na policijo in zahtevalo od iste pomoč, da dobe nazaj de-lc» streljaj* na * »*»nškt? ffc&iV ki potrošile--ro^kiriia- ^/Fnice ali bojne ladje, ki dobila v tem pasu, jav---II1 znano. Samo toliko se naša mornarica, "da _^®toril0 potrebne korake," Atlantik med Ameriko varen za pošiljke. "vi * —^OSTI ni dosti znano, da -^pošilja letala, ki so zgra-Ameriki za Anglijo, tu-'7'riko. Iz Miami, Floride do Natala v Braziliji, jSf Pa v Bathurst na zahod-obali, ki je last An-irivjU tam jih pa Anglija Jj v severno Afriko, kjer —J v vojne operacije. ^f1 Poslanik v Washingto-Konstantin Omanski, je nevoljen, ker so ameri-|°zvani "eksperti" izjav-a bo Nemčija v nekaj Premagala rusko arma-ngjf^eriška vlada je zdaj ■ 6 a'a vsako tako "voja-n^nje" od strani polkrogov _* ^ najvišjega sodišča Zed. i Zav> McReynolds, ki je nedavno v pokoj in ki je ''^leškif ''T* za SVOje. iseinC otrok, to se pravi, ^icuje za njih vzgojo in NeKf vanje delved Bivši sodnik, ki neki nevesti, ki se je v zadnjem trenutku premislila in vzela drugega. Za tega pa ne dajo nič, so rekle ženske. Novoporočenca sta Mr. in Mrs. Thomas Zaracki iz 6823 Harvard Ave., mož pa, ki je bil zadnji trenutek ob nevesto je pa Edv. Szymanski, 4296 E. 71. St. Nevestini starši so privolili, da bodo povrnili ženskam £ $31, kar bodo te darovale doma či cerkvi. NOVI GROBOVI Mary Sintič Sinoči je umrla v Glenville bolnišnici Mary Sintič, roj. Zu-lich, stara 67 let. Stanovala je na 1736 Avalon Rd. Prej je stanovala na 212. cesti v Euclidu. Doma je bila iz černečje vasi, fara Sv. Križ pri Kostanjevici, odkoder je prišla v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, 4 hčere: Ano poroč. Pavlovič, Nettie poroč. Meglan, Frances poroč. Ahčin in Mary poroč. Mihelj, tri sinove: Josipa, Antona in Johna. V North Braddock, Pa. zapušča sestro Agnes Remus. Bila je članica društva Jutrahja zora št. 337 HBZ, podružnice št. 32 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje. Anton Pečjak Kot smo že poročali je umrl Anton Pečjak, star 32 let, rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Margaret rojena Sadar, hčer Beverly, sina Davida, očeta Josipa, dva brata: Josipa in Edvarda, dve sestri: Helen in Josephine ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb se bo vršil v pondeljek zju in na pokopališče Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. -o-- Pomanjkanje delavcev Uprava državnega urada za brezposelno zavarovalnino javlja, da bo do 31. avgusta čutiti pomanjkanje strokovno izvež-banih delavcev pri obrambeni industriji. Samo clevelandske industrije nameravajo najeti do oktobra nadaljnih 11,163, a strokovno izvežbanih delavcev je na razpolago samo 6,649. Nov knjižničar Za knjižničarja javne knjižnice Norwood Branch, ki se bo 5. avgusta preselila iz 55. ceste in St. Clair Ave., je bil imenovan naš rojak Mr. Frank T. Su-hadolnik. Čestitamo! Več o tem bomo napisali v eni prihodnjih številk. Seja White Co. delavcev V nedeljo popoldne ob dveh se vrši seja unijskih delavcev, ki so zaposleni pri White Motor Co. in ki spadajo k CIO uniji št. 32. Na tej seji bodo delavci glasovali, če sprejmejo ali zavržejo pogoje, ki jih je začasno odobrilo vodstvo unije in vodstvo kompanije pred narodnim posredovalnim odborom v Washingtonu. Nov javni notar Splošno poznani Collinwood-čan, Mr. John Rožanc je postal javni notar. Obenem je dobil državno dovoljenje, da sme pobirati zavarovalnino proti, tornadu, avtnim nezgodam in drugo. Obrnite se nanj z vso zanesljivostjo. Njegov urad je na 15813 Waterloo Rd. Zadušnica V nedeljo ob sedmih se bo darovala sv. maša v cerkvi Marije Vnebovzete za pokojnim Frank Kauškom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. LAUSCHE ODOBREN Kozmopolitska liga okraja Cuyahoga, v kateri je zastopanih 17 narodnosti, je sinoči odobrila kandidaturo sodnika Lausche. ta za župana. Obenem je liga sprejela resolucijo, da se apelira na okrajnega načelnika Miller ja, naj stori isto. čni seji Slovenskega demokratskega kluba 32. varde so navzoči soglasno odobrili kandidaturo sodnika Lauscheta in obljubili polno sodelovanje in pomoč v kampanji. Dež je ustavil prodiranje Nemcev IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI Milwaukee. — Dae 23. junija je tu umrla 42-letna Ana Gorenje, doma od nekod na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 20 leti in ves čas je živela v Mil-waukeeju, kjer zapušča moža in tri otroke. — Dne 29. junija je umrl 64-letni Leo Horvat, rojen na Ptujski gori na štajerskem. V Ameriki je bil 29 let in tu zapušča ženo in hčer. Lloydell, Pa. — Dne 2. julija se je pri delu v premogovniku v St. Michaelu ponesrečil Tone Ivančič. Odtrgalo mu je dva prsta na roki, sredinec in prsta-nec, in nahaja se v bolnišnici v Windberju. Dalje se je pri delu Prvi Hrvat gre proti Rusom ZAGREB, 18. jul.—Danes se Na sino- j je javil kot prostovoljec za vojno proti Rusiji Viljem Kvater-nik, nečak feldmaršala Kvater-nika. Mladi Kvaternik je bil svoje čase v Ameriki, v Detroi-tu, kjer je študiral pravo in se vzdrževal sam s tem, da je opravljal delo hišnika. Nekoč je šel peš iz Detroita do San Francisca. Feldmaršal Kvaternik zbira divizijo prostovoljcev, ki bodo šli pomagat nemški armadi proti Rusom. -o- TO JE BILA PA ŽE KAČA Columbus, O. — Pri nekem projektu v Groveport so našli WPA delavci kožo od kače, dolgo enajst čevljev. Kača se je najbrže levila v noči poprej. Kožo sc nesli na državno univerzo v svrho študij. -o- v premogovniku ponesrečil trai o.b4eve%yff,ifrey sv. yida. Alojz Svigelj, katere\au je odtr- galo nogo v stopalu in zdravi se doma. Pueblo, Colo. — Pred dnevi je tu umrl Martin Kolbezen, doma od Metlike v Beli Krajini, ki je zapustil ženo in šest odraslih otrok. Bridgeport, Conn. — Pred kratkim je tukaj umrl Steve Horvat, star 24 let in rojen v Ameriki. Zapušča mlado ženo, starše in druge sorodnike. Rock Springs, Wyo. — Tukaj je umrl John Terček, star 61 let in rojen na žerovskem vrhu. V Ameriki je živel 28 let in tu ne zapušča nobenih sorodnikov. Cele kolone mehaniziranih čet so obtičale v blatu.-Rusi so ustavili nacije v strelskih jarkih, kjer se vrše boji mož proti možu. - Nemci poročajo, da so že daleč od Smoljenska na poti proti Moskvi. NEMCI SO UJELI CEL BATALJON ŽENSKIH BOJEVNIC Rusko vrhovno poveljstvo poroča, da se je nemški blitzkrieg spremenil v vojno po strelskih jarkih in da se vrše zdaj večinoma bajonetni spopadi. Dež je zadnje dni omehčal zemljo, da so nemški tanki v nevarnosti, da obtiče v blatu. Nemško poročilo pa zatrjuje, KDO BO TOREJ TOŽEN IN SOJEN? Nočejo zamenjati vojnega ujetnika London. — Nemčija je s posredovanjem Zed. držav naprosila Anglijo, naj bi zamenjala nekega "Herr X," ki je sedaj ujetnik na Angleškem, z Sir Lancelot Oliphant, angleškim diplomatom, ki je zaprt v Nemčiji. Kdo je ta "Herr X" je tajnost, toda ni nacij Rudolf Hess, ki je pribežal nedavno na škotsko. Samo toliko se poroča, da je "Herr " zelo važna nemška osebnost. Anglija je zavrnila nemško ponudbo. iiK^r10 smatrali za starega irv«' r a' stemi svojimi varo-iseS» 0 d°Pisuje in sicer z P0Sebej. ......... sre 0 ,eii na*nerava popolnoma •• !dr5 okupirane half's K *ave- Litvi bo dal naj-,9c^ki - nj bo d°bila Lat e in me f"z ji hotela nikdar sode-Jdnii 6lnŽijo- Latvijci so VrS še .Posadko- česar jim s se ni odpustil. < Pošta Zed. držav je bridko razžaljena! Se reče ne ravno vsa pošta, pač pa pismonoša Viktor Young, ki je doživel pred par dnevi zelo veliko presenečenje pri svojem uradnem obhodu. Ko je namreč na vogalu zapadne 81. ceste in Madison avenije odprl poštno skrinjico, da bi del notri pisma, mu je skočila v obraz mlada, pa BA Pn letalih je tako 6 n da 80 Pil0« v 300i 0 urah Službe v zraku Ž1V OB- ole nS Ja JemlJ'eta v ^J 16 mlade Matičarje, ki lahko dlje vzdrže napore in te po nekaj sto urah službe pošljejo na d&ljši dopust. sabotaže zelo razkačena mačka. Da je bila mačka razkačena, je razumljivo, ker v skrinjici je bila zaprta polnih 24 ur. Ko je torej zagledala beli dan, je skočila v prvega, ki se je pokazal pred njenimi bliskajočimi cčmi in to je bil slučajno pismonoša Zed. držav, Mr. Young. Nastala je preiskava, ki je dognala, da je neko devetletno dekletce "spravilo" mačico v poštno skrinjico, za kar je dobila punčka prvo "nagrado" od svoje mame, na drugo pa še čaka. Poštne oblasti še ne vedo, kdo bo poklican pred sodni stol PO VELIKIH OVINKIH DOSPEL NA CILJ London. —- Od Pariza do Londona je samo par sto milj. A nek francoski prostovoljec je prepotoval 7,000 milj, da je prišel v London, kjer se je vpisal v angleško armado, šel je najprej v Afriko, potem v Južno Ameriko, nato v Ijjeverno in preko Kanade v Anglijo. RADI vedno večje -------- — . po nemških železnicah, ta- in obtožen, ali dekletce, ali pa ko v Nemčiji sami, zlasti pa v okupiranih deželah, je nemška vlada oborožila vse železniške uslužbence. mačka. Po paragrafu št. 2349 .poštnih regulacij, je namreč strogo prepovedano praskati jpismonoše s kremplji. -o- Peta obletnica V pondeljek ob 6:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnim Joe Zabukovcem v spomin 5. obletnice njegove smrti. Ribničani na pikniku Društvo Ribnica št. 12 SDZ opozarja na piknik, ki ga priredi v soboto 26. julija na farmi SNPJ. Father Zakrajšek pride Pred nekako štirimi tedni nam je bilo zaupano, (povedal nam je konzul dr. Mally), da je dobil Father Kazimir Zakrajšek v Ljubljani ameriško potno vizo ih da je že odšel iz Ljubljane. Naprošeni smo bili, naj to vest toliko časa ne objavimo^ dokler Fathe^ Zjakraj-šek ne bo iz območja Italije in Nemčije. Kje ravno se Rev. Zakrajšek danes nahaja, ne vemo, toda revija "Slavonic Bulletin" iz New Yorka poroča, da je Rev. Zakrajšek "srečno pobegnil iz Hrvatske." Torej mora že biti kje na varnem. Neodvisna lista Mr. Robert R. Christian, ki stanuje ■zadnjih 20 let v Euclidu, se je zglasil v našem uredništvu in izjavil, da bo kandidiral letos za župana v Euclidu in sicer na neodvisni listi. Mr. Christian je bil predsednik Lige davkoplačevalcev, ki se je zlasti borila proti nameravani zidavi hišnega projekta na 200. cesti. Kdo bodo ostali kandidati na njegovi listi, nam še ni znano, toda kot slišimo, bo tudi nekaj Slovencev. Na obisku v metropoli Pri Mrs. Ani Sterle na 60. cesti so bili na obisku iz Union-town, Pa., Mr. in Mrs. Louis Dornik ter Mr. in Mrs. Račič, iz Girarda pa Mr. in Mrs. Mu-star. Pred odhodom prav le po pozdravljajo znance in prijatelje, katerih niso mogli obiskati. Zelo se jifn je dopadlo v Clevelandu, zlasti pa Slovenski narodni dom, katerega so si ogledali. Mr. Dornik je bratranec Mrs. Sterle in Josip Kle-menčiča na Nicholas Ave. Prva obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. ma ša za pokojno Dorothy Sober v spomin prve obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Tovarna bo zidala Graphite Bronze Co. je vložila pri mestu prošnjo za gradbeno dovoljenje nove tovarne na 16800 St. Clair Ave. Poslopje bo stalo $1,275,000. Tretja obletnica V nedeljo on 11. uri se bo brala v cerkvi sv. Kristine .(Euclid) sv. maša za pok. Anton Bogataj ob priliki tretje obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijat& lji so vabljeni. da se boj razvija na vsej fronti v njih korist,- toda ne poročajo nobenih podrobnosti. Iz Londona se poroča, da Rusi niso povsem ustavili pohoda nemških čet proti Moskvi in Leningradu, toda rdeča armada izvaja silovite protinapade na .nacije. Iz Berlina se poroča, da je nemška kolona, ki prodira proti Leningradu, zajela rusko skladišče za letala, kjer je bilo 150 letal, 4,000 konj in 1,000 trukov. Pri tem je zajela tudi 3,000 ruskih vojakov. Glavni boji se še vedno vrše na treh sektorjih: pri Smoljensku, 230 milj od Moskve, Pskovu, 150 milj južnozahodno od Leningrada in Novograd-Volynski, 130 milj zahodno od Kieva ter v Be-sarabiji. Rusko poročilo pravi, da sc ruski vojaki zakrivajo v strelskih jarkih, da tako uidejo nemškemu topništvu in bombnikov, pa z bajoneti sprejmejo nemško pehoto, ki prodira po poti, kjer bombniki in topništvo poprej počistijo pot. S to taktiko imajo Rusi zelo malo izgub. Nemško poročilo zatrjuje, da je nemška kolona napravila nenaden i»pad na nek ruski 'zrako-plovrp pristan pri Leningradu in da je pri tem padel Nemcem v roke en cel bataljon ženskih bojevnic. Dalje zatrjujejo naciji, da so zajeli več ruskih stotnij, v katerih so bili sami mladi fantje. Iz tega Nemci sklepajo, da Rusi uporabljajo že vso rezervo. s. d. zveza priredi zlet v cedar point V torek 22. julija se bo peljala mladina od naše organizacije SDZ v Cedar Point. Gotovo jih je mnogo, ki se niso še nikdar peljali s parni^om po vodi, torej bo nekaj zanimivega zanje. Pridružijo se pa lahko tudi odrasli in zlasti materam toplo priporočamo, naj bi se za en dan odtrgale od svojih večnih skrbi in dela in se peljale z mladino na lepo izletniško točko, Cedar Point. Parnik bo odpeljal točno ob devetih od pomola na 9. cesti, torej morate biti tam vsaj pol ure prej. Kot naznanja gl. urad SDZ, ki bo vodil izlet, bo mnogo zabave že na parniku Slike v Collinwoodu Mr. Anton Grdina sporoča,''da bo nadaljeval s kazanjem slik v Collinwoodu ob četrtkih. Zlasti ženske so prosile, naj bi se s kazanjem slik nadaljevalo, ker jih hodijo zelo rade gledat. Torej prihodnji "četrtek bo zopet slikovna predstava za Grdinovo prodajalno. Na dopustu Anthony Nagel, ki služi v ameriški mornarici, je prišel na dopust k svoji materi Mrs. Štefaniji Nagel, 23126 Lakeland Blvd. Prijatelji ga tam lahko obiščejo. Za preiskavo krvi Po 18. avgustu se bodo morali poročni pari podvreči preiskavi krvi. V to je državni zdrastverii oddelek odobril laboratorije sledečih bolnišnic: St. Lukes, Mt. Sinai, Polyclinic, St. Vincent Charity, City Hospital in St. Johns. Policija zahteva več plače V pondeljek bo dobila cleve-landska mestna zbornica zahtevo od policijskega in ognjegasne-ga oddelka za 25% povišanje plače. Administracija župana Blythina se bo uprla tej zahtevi, toda kaj bo napravila mestna zbornica, se ne ve. in seveda še več pa v parku, kjer bodo dobili naši izletniki 25% popusta na vseh zabaviščih. Kdor bi se še odločil za ta skupni izlet, lahko dobi vozne listke v gl. uradu SDZ. Za odrasle bo vožnja na oba kraja $1.10, otroci, ki so člani SDZ, ne plačajo nič, otroci-nečlani plačajo pa 55c. Kot naznanja gl. urad SDZ dobite vozni listek tudi še v torek pred odhodom parnik a. Kar v pristanišče na 9. cesto pridite in tam vprašajte Mr. Gornika, gl. tajnika, ali kakega drugega gl. uradnika SDZ in dobili boste listek. Od strani smo zvedeli, da bo pripravljena na parniku posebna zabava za ženske. Ali veste, kaj ste igrale ob petkih večer v cerkveni dvorani sv. Vida? Vidite, prav tisto boste lahko igrale na parniku in sicer na potu v Cedar Point in nazaj. Torej ženske, v torek kar hišo zaklenite, pa na Zvezin izlet v Cedar Point! "Njemu" pa kaj mrzlega pripravite za večerjo. Enkrat bo že potrpeli Moč poljubčka St. Louis. — šerif George Baker je bil priča, kakšno strašansko moč ima čisto navaden poljubček nad žensko. Pred sodnikom je bila obravnava proti Williamu Lyver-su, ločenem od svoje žene, toda od nje zatožen, da ji še vedno ne da miru,. Ko je prišla Mrs. Lyvers iz sodne dvorane, je ročno omedlela, kakor se to spodobi. Priskočil je šerif in ji dal poduhati močne dišave, ki bi jo naj priklicale k življenju. Toda nič ni pomagalo. Tedaj pa pristopi njen mož, se skloni nad njo in jo vroče poljubi. Ženska je naglo odprla oči, pa tudi naglo prikopala možu občutno zaušnico. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ni7 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /5a Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $6.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 __Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year 0. 8. and Canada, $3 00 lor 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year 8ingle copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 167 Sat., July 19, 1941 Ali bo šel Hitler iz Azije v Indijo Ali se bosta nekega dne združili nemška in japonska armada v sredini Azije, da potem skupno udarita v angleško Indijo in Indo-Kino? Ako se zruši Rusija pod nemško bojno silo, bo možnost tako za nemško kot japonsko armado, da se establirata v srednji Aziji. Nemčija bi v tem slučaju ustvarila iz Turke-stana prijateljsko državo, Japonci bi pa prodirali zahodno od Mongolije v kitajski Turkestan. Tam bi se pri zadnjih vratih Indije obe armadi sešli. Med Mongolci, Tatari in Afganistanci bi Nemci lahko dvignili upor s tem, da bi naščuli drugega proti drugemu s političnimi in verskimi fanatiki. V splošni zmešnjavi bi potem Nemci in Japonci vpadli v angleške in francoske kolonije na Indskem oceanu in pozneje bi se obrnili proti Tihefriu oceanu. Angleži se dobro zavedajo te nevarnosti. Prav to je vzrok, da je bil premeščen angleški general Archibald Wa-vell iz Egipta v Indijo, ker je to edini angleški general, ki bo zmožen voditi obrambo Indije. Malo komu je znano, da je živel general Wavell eno leto v Moskvi pri družini nekega profesorja samo zato, da se je naučil ruščine. V prvi svetovni vojni se je boril v severni Indiji in je vodil potem indske.čete v Palestini proti Turkom. Japonci imajo z^ cilj Tibet in kitajski Turkestan, kjer so najvažnejše azijske.strategične točke. Od tukaj lahko plane sovražnik doli v Indijo, Burmo in Indo-Kino. Japonska ima v načrtu, da bo enkrat vladarica vsej Veliki Aziji. Prav iz tega namena je začela vojno s Kitajci pred štirimi leti. Japonci bi radi imeli severno Kitajsko kot zemljepisno verigo s centralno Azijo. Njen prvi korak v tem načrtu je bila okupacija Koreje leta 1910. Potem je pograbila Mančukuo leta 1933. Potem je Šla v Mongolijo in (Kitajsko. Iz Mongolije vodi pot v Sin-kiang, od tam pa v Tibet. Japonski generali imajo raje ta načrt, kot pa da bi se razprostrli preko južnega Pacifika. Smatrajo, da bi bilo lažje zasesti Indijo, Burmo in Indo-Kino po suhem kot po morju. Ako bi hoteli Japonci po morju izvršiti svoj načrt, bi morala japonska mornarica najprej vzeti Angležem Singa-por. Obenem bi bili v nevarnosti pred ameriško mornarico. Za pot po suhem bi Japoncem pa nemška armada počistila kraje, ako bo premagala Rusijo, seveda. Kar se tiče možnosti te ofenzive, bi bila v slučaju nemške zmage nad Rusijo še dosti lahka. Vprašanje je samo, če je Japonska sploh zmožna korakati proti osrednji Aziji. Pomniti je namreč treba, da je Japonska silovito izčrpana radi vojne na Kitajskem, ki gre zdaj že v peto leto, pa še ni nikjer videti konca. V severni Kitajski so Japonci izgubili najmanj 1,000,000 mož. Japonska financa je na robu prepada. Ljudje silno trpe radi pomanjkanja hrane in obleke. Kitajska se pod poveljstvom generala Kajšeka še vedno dobro upira. Ako bi hoteli Japonci preko severne Kitajske in Mongolije v srednjo Azijo, bi jim delala kitajska armada veliko preglavice. Vrhu vsega tega pa ne sme Japonska pozabiti na Zed. države, tudi jče bi hotela izvesti ekspedicijo povsem po suhem. Ta pohod japonske armadt bi zahteval ogromno množino olja, municije in kovine, kar pa more dobiti edino iz Amerike ali Anglije. Tako, vidimo, je Japonska v enakem težavnem položaju kot je Italija. Japonske težnje so bile okrnjene v Kitaju, kot so bile Italije v Grčiji. Kakor je Mussolinija končno rešil Hitler, tako upajo Japonci, da bo končno Hitler njih rešenik. Toda tukaj je nekoliko razlike. V Evropi je lahko dal Hitler vse varstvo Mussoliniju proti vsaki sovražni armadi. Toda na Daljnem Vzhodu so pa fakta, čez katere tudi Hitler ni gospodar in to so: kitajska armada, pa angleška ameriška mornarica. Iz Zadružne fronte Burtonovi spomeniki V kampanji leta 1938 je župan Harold H. Burton s ponosom kazal na krasno poslopje v Gordon parku, ki je bilo postavljeno za udobnost kopalcev, da se tam preoblečejo, vzamejo pršne kopeli itd. Poslopje je veljalo $70,000, od katere vsote je prispevalo mesto $29,000, ostalo pa vlada z WPA delavci, kar je, kot je rekel, župan Burton izposloval v Washingtonu. Torej je bil ata župan Burton (mi priporočamo Burtona) lahko ponosen na to javno zgradbo. Kmalu po volitvah leta 1938 so pa poslopje zaprli in zabili, ne da bi kdo vedel vzrok za to, kot, seveda, v mestni hiši. Vso kopalno sezono 1939 in 1940 je ostalo poslopje zaprto. Pred nekaj dnevi je pa prišlo našima councilmanoma Kovačiču in Puclu na misel, da nima nobenega pomena, da bi še nadalje stal ta $70,000 spomenik izza županovanja Harold H. Burtona sam sebi v napotje in javnosti brez ha-sni. Pobarala sta v mestni hiši in tam so se zelo čudili, kako je to mogoče, da bi bilo poslopje zaprto, ki bi lahko toliko odleglo za udobnost javnosti. Kolo v mestni administraciji Direktorij Slovenske Zadružne Zveze si tem potom jemlje svobodo, da se najlepše zahvali vsem posetnikom piknika in lojalnim odjemalcem, ki so se po-služili razprodaje. Enako vsem delavcem, ki so pomagali, sploh vsem, ki so na katerikoli način pripomogli še k boljšemu uspehu kot lani. To sliši tudi obem našim lojalnim lokalnim listom, katera sta vedno biLa na razpolago s svojimi kolonami. To znamo ceniti in vračamo po razmerah ! NEZGODA, strup delavca, ne počiva. Stegnila je svojo roko v torek zjutraj in udarila po glavi aktivnega direktorja Zadruge, Antona Bokala v torek zjutraj v NYCRR delavnici. Iz poročil je razbrati, da je dobil precej težke poškodbe na glavi, »vendar kot je naša slovenska navada — ne podamo se pa ne, in tako Tone lepo okreva v Glenville bolnici. Direktorij izreka sožalje nad udarcem družini, njemu pa želi skorajšnjega okrevanja. HIMEN: — Skromna, tiha in človeku dobro-želeča družica, delavna in požrtvovalna zadružni-čarja, Louis in Mary Ižanec, on je naš glavni poslovodja že dolgo, dolgo let, sta praznovala 29. letnico svoje poroke v torek, 15. julija, tako da sta oženila svojega sina Louis, ml. pa v sredo, 16. julij a. Tako kot živita, tako sta tudi ukrenila to "ohcet." Tiho, brez kričavosti. Lepo in v tihožitje vseh, ki so se udeležili. Na. rejeno je bilo kar sredi tedna, značilna skromnost, kljub temu pa se je zbrala ( mnogobrojna skupina prijateljev družine in enako staršev neveste Ančke Hrovat. Cerkev je bila vsa polna in to je izredna stvar sredi tedna. Zatem je bilo serviranc kosilo pri Hrovatovih na 12001 Ivan Ave., in" sledila je sama pristna domača zabava v krogu onih prijateljev, kateri so se zbrali pri njih. To je trajalo pozno v noč, mladi par jo je pa lepo "smuknil" na kratki "honeymoon" v hladni Michigan. Ančki in Louisu želimo vsi vso srečo v njihovem zakonu, zdravje vseskozi in pri otrocih, da bi bili tudi oni prežeti s tistim lepim zadružnim duhom kot so starši obeh. Za Slovensko Zadružno zvezo: Joseph A. Siskovich, tajnik. --o-- V Carey, Ohio Vsem našim dobrim farankam in prijateljicam pri fari sv. Kristine naznanjam, da se bomo tudi me iz naše fare podale na božjo pot k Materi božji v Carey, Ohio. Marsikateri je znano, da jaz hodim tja že 25 let vsako leto in še vselej sem bila uslišana, za kar sem prosila. Torej vsaj enkrat v letu se zberimo in pohitimo k Mariji, da se ji zahyalimo za vse dobrote, ki smo jih bili deležni po njeni priprošnji. Katero veseli iti na to romanje, naj se zglasi pri podpisani do prvega avgusta in bom preskrbela bus, ki nas bo prišel iskat k cerkvi sv. Kristine. Prepričana sem, da bo to j prav lepa vožnja in tudi dolgo-' časile se ne bomo. Katera se bo odločila, naj to stori z dobrim namenom. Mogoče bo to vaše zadnje romanje. Vožnja bo pa stala ravno toliko, kot ste že čitale v poročilih iz Newburgha. Torej nikar ne odlašajte do zadnje minute. Zadnji čas za priglasitev je do 1. avgusta in če boste to upoštevale, boste gotovo vse zadovoljne in pravilno postrežene. Zglasite se pri Mrs. Antoniji Gnidovec, 22274 Arms Ave. -o- Židje v stari Ljubljani Zgodovina nam poroča, da so bili v davno minulih časih Židje tudi pri nas v Ljubljani v večjem številu naseljeni in so imeli zlasti v trgovini zelo veliko, skoro odločilno vlogo. Res, smo Slovenci danes edini slovanski narod, ki nima domačih, urojenih Zidov. Tudi splošno njihovo število pri nas je bilo v zadnjih desetletjih kaj malenkostno. Ob ljudskem štetju leta 1890. je bilo v Ljubljani 76 Židov, leta 1900. so jih našteli 95, med njimi 11 vojakov, pri ljudskem štetju 1. aprila 1931 pa se je skrčilo njihovo število na 65. Ljubljanski Židje v 13. stoletju Noben zgodovinar nam ne ve natančno in zanesljivo poročati, kdaj so se naselili prvi židje v Ljubljani. Od Valvasorja imamo podatke, da je bilo to v začetku 13. stoletja. Naš znameniti zgodovinar namreč piše, da so leta 1213. ljubljanski Židje obnovili staro sinagogo, ki je bila potem mnogo lepša nego poprej. Stala je blizu nekdanjih vicedomskih vrat( na današnjem Dvornem trgu pri univerzi) do 1516, kar priča, da je moralo biti do te dobe v Ljubljani večje število Židov. Cesar Maksimilijan I, je že leto poprej za vedno izgnal Žide iz mesta in dežele ter ukazal sinagogo, njihovo molilnico, porušiti. Pač pa se je ohranil spomin na tisto dobo do današnjega časa, saj imamo še vedno v našem mestu Židovsko ulico in Židovsko, stezo, kjer se je v srednjem veku razvijala najbolj živahna židovska trgovina. Valvasor nam še poroča c tesnih stijkih ljubljanskih Židov s Hrvati, Madžari in Benečani ter o njihovem velikanskem bogastvu. Nadalje piše isti zgodovinar o grofu Frideriku Lambergu, ki se je leta 1278. odločil, da bo prostovoljno poplačal dolgove svojih sorodnikov pri Židih v Ljubljani Št. Vidu na Koroškem, Maribo ru, Radgoni in Judenburgu. V njegovem dragocenem zgodovinskem delu "Ehre des Her-zogtums Crain" (Slava vojvo dine Kranjske) je celo ponatisnjena potrdilna listina o teh plačanih dolgovih. Tako moremo razvideti, da so bili Židje pomembni in od ločujoči činitelji v n^šem mestu in trgovstvu. Njihovo imetje jc vidno naraščalo; b[ili so zelo marljivi, skrajno varčni in sila podjetni. Cim bolj pa je rastlo njihovo blagostanje tem večja je bila napetost meči Židi in krščanskimi ljubljanski mi meščani. Medsebojna mrž-nja je bila tolika, da so živeli strogo ločeno vsak zase, in se Židje nikakor niso smeli družiti s kristjani. Vsak tak prestopek so kruto kaznovali. O tem nam pripoveduje naš zgodovinar A. Dimitz v svojem delu "Die Geschichte Krains" (Zgodovina Kranjske) nastopno.: "Skranja odločenost preganjanega pokolenja je bila tudi v Ljubljani. Intimno občevanje med Židi in kristjani je bilo strogo prepovedano in strašno kaznovano. Židje so« za take prestopke svojim ženam tudi odrezali nosove, kristjani pa so kaznovali svoje ljudi s smrtjo." — Leta 1290. je nastal v Ljubljani — tako piše Valvasor se je zavrtelo in cenjena javnost je zvedela, da bo poslopje v nekaj dneh odprto in javnosti na razpolago. Kopališče v Gordon parku je s svojim skromnim obrežjem že itak premajhno, pa se ljudem odreka celo tista majhna udobnost, da bi imeli kraj, kjer bi se lahko preoblekli. Kredit gre councilmanoma Puclu in Kovačiču, da sta pogledala v to zadevo. med Židi in meščani zaradi ne kega otroka, ki je na nepojas njen način izginil, hud spopad in je bilo pri tem mnogo Židov ubitih. Isti zgodovinar piše, da je leta 1408. neki-Zid storil silo krščanskemu dekletu. Med ljubljanskim prebivalstvom nastalo silfio razburjenje. Mestni sodnik je dal zapreti zlo činca v ječo in so ga po takrat nih zakonih obglavili. Nato pa je prišlo do krvavega poboja pri katerem je obležalo mnogo ranjenih, trije Židje pa so bili ubiti. Tudi sicer je prišlo do velikega nasprotja med kristja ni in Židi ob raznih primerih Pogosto so dolžili ljubljanski meščani Žide, da jim zastruplja jo vodnjake. Tako je postajalo razmerje med prvimi in dru gimi vedno bolj napeto. Ko so prvič poskusili izgnati Žide Zavist, predsodki in židovsko oderuštvo, Vse to je bilo vzrok da so ljubljanski meščani pro sili svojega vladarja, naj ji reši Židov in izžene iz dežele. O tem piše Valvasor: "Leta 1496 so naznanile tri dežele, Kranj ska, Koroška in Štajerska, ce sarju Maksimilijanu marsikako pritožbo glede Zidov, da mora jo kristjani od njih trpeti mno go zaničevanja in zasramova nja, posebno zaradi Najsvetej šega, da so Židje mnogo krščanskih otrok trpinčili in po morili, jim jemali kri, poleg te ga pa mnogo domačinov tako visoko zarubili, "s pismom in pečatom obremenili' 'ter preva rali, da so prišli v hudo stisko in veliko škodo. Prosili so, da naj se Židje iztrebijo iz dežele.' Nato j.e bil izdan cesarski odlo in ukaz (ein Kayserlich Land sfuerstliches Decret u. Befehl) la se morajo vsi Židje brez iz jeme odpraviti iz dežele in se ne smejo nikdar več vrniti. Za iztiranje Židov se je zahtevalo da mora dežela plačati cesarju štiri tisoč tolarjev. Ta zgodo vinsko važna listina, ki je ve ljala defflo 'ttffiksiio vsot&; je bila uničena v stari deželni hi si, katero je porušil leta 15.11 silen potres. Najzanimivejše pri vsem pa je dejstvo, da se cesarjev ukaz niti izvršil ni Židje so delali ljubljanskim meščanom slej ko prej velike preglavice. Ti so se ponovno obrnili do cesarja s pritožbo koliko škodo jim delajo nadlež ni Židje. Cesar Maksimilijan I je nato izdal leta 1513. poseben privilegij, ki ga hrani ljubljan ski mestni arhiv. S to listino je priznal, da Židje ljubljan skemu prebivalstvu občutno škodujejo pri trgovini in obr tih. Zato je prepovedal Židom v Ljubljani vsakršno trgovino "za vse večne čase." Za vsak prestopek naj se blago zaple ni in pošlje cesarju kot globo S tem pa je cesar samo na pol ugodil prošnji in želji ljubljanskih meščanov. Židom, ki so imeli v trgovini in raznih obr tih doslej največ prilike, da so odirali domače prebivalstvo odslej nadalje tega niso več mogli delati, toda iz mesta in dežele jih cesar ni izgnal, kakor je bil obljubil to storiti že s prvim odlokom. Res, Židje niso smeli tržiti na kemtih in hoditi na sejme, pač pa jim ni bilo prepovedano, da bi prihajali v Ljubljano na letne sejme. Ob takih primerih so stanovali navadno v Gradišču, v spodnjem koncu današnje Simon Gregorčičeve ulice in v bližnji okolici. Tam so imeli za vsak sejem že pripravljena stanovanja, kjer so si kuhali sami s svojo posodo ter splošno živeli tako varčno, skromno in preprosto, da so se Ljubljančani na vso moč čudili. — V 5. Mojzesovi knjigi stoji zapisano: "Ne odiraj svojega brata!" Židje so tolmačili to prepoved po svoje in izvajali iz teh besed, da oderuštvo sicer ni prepovedano, edino le svojega, t. j. židovskega brata se ne sme odirati. Ta gotovo zelo samolast-na razlaga je postala tudi ljubljanskim Zidom sveta zapoved. Pritožbe, druga za drugo, so šle do cesarja. In slednjič so vendar dosegi ljubljanski meščani to, za kar so leta in leta zaman moledovali. Cesar Maksimilijan jim je dal 1. januarja 1515 nov privilegij, ki je prepovedal Židom prebivati in se naseljevati v ljubljanskem mestu in kranjski deželi. Domače prebivalstvo se je slednjič oddahnilo, saj se je vendar znebilo in rešilo oderuških Židov in nadležnih priseljencev. Opirajoč se na ta privilegij, so oblasti izgnale takoj vse Žide iz mesta in dežele. Tudi to listino hrani ljubljanski mestni muzej. (Dalje prihodnjič.) -o- Hotel pod zemljo Razkošni hotel "Savoj" v Lon donu se je preselil pod zemljo čeprav se na videz zdi, kakor da se ni nič izpremenilo. Gostje, ki so sicer zelo redki, še vedno dobe sobe v raznih nadstropjih, res tavracija pa je odprta samo za kosilo. Bar in "grill room" pa sta zaprta. "Savoy" hotel je morda naj dražji na svetu. Znotraj je ob ložen s črnim marmorjem. Sto ji v slepi ulici, ki mu služi za vhod. Tu je gledališče, dragu ljar in cvetličarna, kjer boga taši v črnih obrobljenih klobu kih z zaprtim dežnikom v roki kupujejo zlatnino in cvetlice Dolga leta so v tem hotelu stanovali zastopniki, ki so se udeleževali mednarodnih konfe renc, knezi, indijski maharadže številnimi spremljevalci, ameri ski milijonarji in kralji, ki so prihajali v London. Vsa hotel ska kopališča so obložena s zele aim in modrim marmorjem Lordi in filmske zvezde pa so 'mele pravico, da so si lahko re servirali mizo v "grill roomu." Vsak večer so bile v restavraci ji varietejske predstave, igral je najslovitejši orkester na svetu Pri večerji so bili vsi v fraku iame pa so nosile vse svoje dra gulje na sebi. Vsak večer je bi io vse v "gala." V tem hotelu je po svetovni yojni ubila gospa Fary-bej svojega moža. Bil je to najbogatejši človek v Egiptu Vse to je sedaj dvajset metrov pod zemljo. Vse podzemlje je sedaj preurejeno za hotel, restavraciji, katere okna so za Jelana z vrečami peska, plešd gospoda v frakih. Tu so dame s svojimi dragulji in tudi orkester igra, ki je v vsej Angliji naj bolje plačan. Kadar je konec za bave, gostje ne gredo v sobe v gornja nadstropja, ampak se od pravijo v podzemne sobe, ki so preurejene v spalnice. Teh sob je troje vrst: za moške, za žen ske in za zakonce. Pred kratkim je nemška bomba razbila neko sosednjo hišo Njeno težko železno okno je pa dlo v hotel "Savoy," a ni niko gar ubilo. IZ DOMOVINE —V kopališču jo je zadela k"ap. Nagle smrti je umrla 64 letna vdova po nadučitelju go spa Marija Krajnčič. Ko se je kopala v kopališču Okrožnega urada v Marijini ulici, jo je ne nadoma zadela srčna kap ter se je zgrudila pri priči mrtva Pokojnica je stanovala na Glavnem trgu št. 3. V kopališče je prispela policijsko-zdravniška policija, ki je ugotovila, da je po sredi nesrečen slučaj ter je odredila prevoz trupla v mari-5orsko mrtvašnico. —Očeta je ubil. Pred veli-tim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je vršila razprava o žalostnem dogodku, ki je dne 3. decembra lanskega leta v Tibolcih pretresel ce-o sosesko: sin je ubil očeta. Na zatožni klopi je sedel 39-letni ''rane Kukovec iz Tib o 1 cev. Njegov oče Franc je imel v Tibolcih malo posestvo ter sta živela oče in sin v skupnem gospodarstvu. Ko se je sin drugič oženil, je prišlo med njim in očetom do prepirov, hotel sinu izročiti P°s' je ta sklenil, da bo f'r' parski napad. Do iz^ ga načrta pa ni Pr$'or dne 3. decembra zveč[ spet prepir med obei^ sin nato očeta dejanj.' del. Sunil ga je s pestgh krat v trebuh, nato Ps gel na posteljo, tak" glavo udaril ob strani'" ležal. Sin je potem ^ stil, zjutraj pa so ga'ast vega. V preiskavi se zagovarjal, da se oče" ' dotaknil in da se je sam pobil, ko je padfr , Raztelesenje pa je fta da so povzročili sin^L trebuh, s katerimi jem varno poškodovano ;jn Razprava je bila pr^ ^ bodo zaslišane še ne^j ge priče. i vj —Tatvine se mnoz^ ( je sedaj drago, zat»n začeli vsakoletni tat'p^j iski po mesnicah. $ c sna tatvina je bila izVm, mesarju Valentinu S' Pobrežju, kateremuy S1 uslužbenec Jože Ma' del 13 kg svinjske^idiij kg klobas in tele'se r Ukradeno meso, ki J'gu dno 800 din, je prodfjrjy sestnici za 250 din ^ pa so tatvino že p°Jsupl Sp. Boču pri Selnici^ m so zasačili orožniki; 1T1( Žagarja Franca Faš"p0 vini. Dobili so ga^tedi Antona Drozga, koi^ £ basal v nahrbtnik orodje. — Pri Sv. % bo Vubergu je izvršil >>;raš< minik vlom v staler sestniškega sina Ivfl(ileč ka ter mu odnesel firi j rat in nekaj manjši!1: vzročil je 5600 din:)glei di to tatvino so oro^odc nili. la s< —Splašeni konji aj s Ijenje vozniku. 451 je Stjepana Cuina sfi se Treb'ovca ' pri Pos«fe j, gih, ko se je vračal :'ode, Zagrebu, napadla ^u. i ha. Streljala sta i^blat je brez orožja setfpunl in ga hotela pobiti- azaj sta se pa konja sp"1 je s jala z vso hitrostjo PglaS: je kmetu rešilo žM'li nj, je močno ranjen na|stal dar zdravniki upaj%," tal pri življenju. Fpbrc pa čakala na noVfirje cesti je pripeljal 40Wn< Pavel Baničev tiri i Zločinca sta ga ustnam odvzela denarnico, 'e! i bilo par sto dinarj{' sta izginila, šele "tolik to so kmetje našli %og< čeva in ga prenes'*ecir Trebovec. si -o-fil s Tramvajska ok"'1' pc __-in i Po vsej Nemčiji;11111 j drugih državah, tif* mi: vojne uvedena no^° ser tev, morajo ponoči'jje n strte z modro barv'We] čiji so uvedli oW Sl'e& steklom na vseh tejle Zdaj poročajo d«Wočvi da bodo po vzgledu ^ \ v Nemčiji tudi ok^em cestne železnice i" -J0 . flijc busov dobila steklo. Tudi sigitff^a, stne železnice, tratflWil'jc nibusov bodo poslejfoleji Pokojni Chambe^ Jecl pan v Kampshireu. J®e m _______ ——--t r rav Svetek Pogreb^1 INVALIDNI VOZ NA f °lej; 478 E. 152nd St. !nam licenzirfpavit; MARY A. SVJ U1« licenzir«11' )V. fit izv, SATAN IN IŠKARIOT Po nemškem izvirniku K. Mays risj ,. . ve;;Orebiti," sem dejal neko- beIfrmasto. "Pa kupil sem ta- ai)Silostni svet in bi ga vsaj (•bjezdil. Ko ga bom videl eh strani, se vrnem domov I pridem nikdar več v te m{ m Užitek in izkušnjo pa plačal s štiri sto dolarji.' j»kor hočete!' je dejal ata- še čet', &sa je dovolj. Pa jezdimo barja! '0pak paziti morate! Tla ^.rljiva, vdirajo se in človek . /X ne ve, kako globoko se |V ... m 1 • mri takem močvirju vdere.' .^'idno smo jezdili drug za m. Veter nam je vel na-1 tln nam prinašal na nos ek'1 duh> 1 l"i Ackermann je ustavil ioži, iat« tati Vihal nos in dejal: ik ostuden, oster vonj —! ,n ga še prej opazil —. Ne [odkod bi bil —. Po mrt-. ci diši — 1 —!' je pripomnil nu M f ) smolovcu —!" sem pri- P - smo dalje. Vonj je '.ye močnejši. ^jfii smo na drugo stran irja. Mah je izginjal, či-. Ike barve je bil', kot da je '1iciUpljen- Voda J'e bila ol-ja-ki X mastna> neka.l kakor ru-modrikasta garva je pla-® > njej. tedaj je stari Ackermann ikt].1, skočil s konJa i" stoP'1 h i gg božjo voljo, oče —!' je 11 prašen vzkliknil sin. 'Kaj počenjaš —? Nikar ne idi [va^eč!' l%i m je nemoteno stopal da- !roCddati Si moram tole ČU" 1 , 0c 0je pravil. ,.la. se vam vdirajo —!' njiaj se!' Je "a robu močvirja, do s^Vse mu je vdiralo in še le je lezel. Zajel je z dla-čal^ode, j0 ogledoval in nesel a Crez kolena mu je se-i "'blato. ^sunkoma se je obrnil, bro azaj k nama, ni zajahal, k sp1' je stopil in povedal s čud- j oglasom: živ li niste pravili, da vam ni nf istalo ko sto dolrjev?' 3aiZ'" sem odgovoril. fpbro! Odkupim vam tole oVOrj.e! Koliko zahtevate?' 40 jdn0 'vprašanje —! Dajte izJiri sto dolarjev, tisto, kar ustnam dal!" co. e! Več vam dam, mnogo ari' le koliko?" šli %og0 več! Recimo sto tine« recimo pol milijona.' |n sem ga gledal. -""j!1* Se ni. Ackermann vob-okP1 Poznal šale, resen, pre-—'Cen človek je bil. Tudi to čijf mu je bilo na obrazu vide-Wca misli svoje besede resno, no** Sem le molčal in ga gle-oči (Je nadaljeval: arvMovek >ali vest6) da gte ku. yW srečo, milijonsko srečo seh tejle vodi plava petrolej duWocvirju je petrolejski vre :du • V silnih množinah ga bo ?! nar —r >1 Goto okf zemljo! in^ijonar stel' »ofij^o sem ga gledal. gOf. aJ ?" raifl^ilijonar ste, razumete-slej ^ejski milij onar!' • . li — jo _ berW Jecljal. »Motite sel ©ujfe motite!" rnhfllŽi,!,80^0 ne! Dol^° let e 'm 61 onstran novih držav v CmSkem °Zemlju in d0br° __S • takele pojave. Vem, Je petrolej! Verjemite tro — lej_?" m' ?etr°lej In zat0 ste milijonar, petrolejski kakor pravij0 tod. Ho- ^mJr' fiste še' pa bodete. -^se dovolj, da je človek last- • SVC "? -1Skega Vrelca' treba WSJfriSS? 52 '» ir»tlfl "Iz zemlje dobiti —?" 'Da! S stroji. Stroji pa so dragi!' "Torej pa nisem milijonar in vobče nikdar ne bom. Kje do-! bim denar za stroje —!" 'Ljubi sosed, ne govorite tako otročje! Denarja ne potrebujete, niti centa ne! Oglasite v časopisu, da ste našli na svojem posestvu petrolej, in ko j se bo ponudilo sto in še več bogatih ljudi, dali vam bodo denar!' Polagoma sem razumeval. "Tisto je seveda res!" sem dejal. 'Ampak tisti denarni mogotci bodo zahtevali ogromen dobiček! Mnogo, mnogo boste morali obljubiti —. In neizkušen človek ste! Poznam pa nekoga, ki vas ne bo živega odri." "Kdo bi bil tisti?" 'Jaz, stari Ackermann. Kot sosed, kot rojak in prijatelj bi vam pomagal. Bi poskusili z menoj —?' "Zakaj pa ne? Ampak — ali imate denar?" 'Ga bom že nabral, ne skrbite se! In če mojega ne bo dovolj, ga dobiva drugod, pa poceni, tisti bogataši jbi preveč zahtevali od vas. Premislite si mojo ponudbo! Časa je dovolj in tako reč je treba dobro preudariti. Ogromno podjetje bo zrastlo tule ob močvirju in tako podjetje je treba postaviti na trdna tla! Pojdimo dalje, da vidimo, kaj vse še nudi tale blagoslovljeni svet!' In kar smo še videli, ga je tako navdušilo, da se mi je ponudil za družabnika. In take ugodne pogoje je stavil, da sem kratko in malo sprejel. Ne bom vam prepovedoval, kako se je podjetje razvijalo. Omenim naj le, da je bil Ackermann pošten družabnik in daje šel glas o mojih petrolejskih vrelcih po Državah in segel tudi črez meje. Velekapital se mi je ponujal, podjetje je rastlo in se silno razmahnilo in danes, komaj po dveh letih, me imenujejo petrolejskega kralja, k milijonarjery me štejejo. In prišel sem v staro domovino po mater." "Še živi?" ^ "Upam. Za gotovo pa ne vem. Kakor rečeno, mati je prvi razlog, da sem potoval v Evro-po -." "In drugi —?" sem vprašal, ko me je gledal, kot da tako vprašanje pričakuje. "Povedal vam bom, po kaj sem še prišel. Saj poznate Ameriko in se mi ne boste smejali. Rad bi si namreč v domovini nekaj poiskal, nekaj, česar —." "No, le na dan z besedo, moj ljubi! Prav nič se vam ni treba sramovati! In če sami nočete povedati, vam pa jaz povem. Po ženo ste prišli, kajne?" "Da." "Ker vam Amerikanke niso všeč —? "Tako je! Kaj naj počnem z ženo, ki ima sicer nežne, drobne rokice in nogice, ki pa tem več zahteva? Lahko bi zadovoljil .take zahteve in potrebe, toda ženo, pravo ženo bi raid imel. Nikdar v življenju nisem okusil družinskega življenja, rad bi si ga privoščil, rad bi imel svoje domače ognjišče in prepričan sem, da mi ga bo nudila le žena iz moje domovine." # Lepo je govoril —. Zal v resnici ni bil tak —. "Vaše misli so tudi moje misli," sem dejal. "Pa ostaniva pri potovanju! Kedaj ste prispeli?" "Včeraj." "In kedaj odpotujete?" "Jutri." "Jaz tudi. Oba sva namenjena v Lipsko. Ali bi se meni pridružili?" "Rad, če dovolite." • sko navado so pozneje prenesli. Ženska dobi na tedaj moderni ljubezenski stalno delo in dom pri slovon-spominek, žepni robec, in tako|ski družini s 4 odraslimi oseba-pomeni vozel v robcu predvsem'mi; splošna hišna in gospodinj-običaj, ki te naj spominja izvo-jska opravila. Plača po dogovo-ljene dame. |ru. Ako pa želi sprejeti službo, ženska izven Clevelanda, se naj zglasi za pojasnila na 434 E. Maršal Semyon K. Timo-shenko, ruski obrambeni komisar, katerega nam kaže gornja slika, zapoveduje niski armadi na 2000 milj dolgi fronti proti Nemcem. St. Vitus Dramatic Club Review of 1941-42 Season By Audience Grobovi so se odprli Iz Bukarešte poročajo, da je pri vasi Catiasul blizu Buzaua južnovzhodno od Bukarešte bil sprožen velik zemeljski plaz, a katerim je zgrmelo v nižino 200 oralov zemlje. Plaz je poškodoval cerkev župnišče, šolo ter kakih 300 kmečkih hiš. Nekaj hiš pa je plaz docela zasul. Svoje imetje so kmetje komaj rešili. Na pokopališču se je odprlo več grobov, iz katerih je vrglo krste na površje. -o-- Zedinjene djržave nameravajo dvigniti število vojaštva na suhem na štiri milijone mož. MALI OGLASI 1941 DRAMATIC SEASON .As the curtain falls on the last act 157. St., pri Waterloo Rd., Col" of the current season of the St. Vitus 1- , w n i 1 fifH Dramatic Club, it would be well to re- linwood ( Cleveland), 0. U^1) view jugt wha; has been acconipiished TJ.v J • and what the theater-goers may expect riisa naproaaj jn thg next season. This review is Za eno družino, 8 sob in ga- doubly interesting since the year 1941 „+„1,1-1,, v marks the first venture of the club raiza; v izvrstnem stanju, v without its stalwaTt and indefatigable okolici 88 ceste in St. Clair director and founder, Father Mathias Ave. Pokličite lastnika ENdi- ^ ^ Oh^ cott 5352. (169) At first shock, the general attitude ,. — among members was that the end of the Začnite trgovino I club was very near. Some of the more ___ambitious actors Vsake vrste trgovino popol- doubted that a and actresses even single performance noma opremimo z novo ali rab-1 would be put on. Here, however, the Vse garantira-1beloved director used his Persuasion- ljeno opremo, no. Samo $100 se plača takoj. Downtown Store Fixture Co. 1026 Superior Ave. CH-6006 --(169) urging the continued work in the parish and even offered himself, as busy as he was with the new parish to help direct the first performance if necessary and at the same time to use his influence among his friends in St. Vitus so that continued patronage of the ing the Mississippi River the cowboys in Oklahoma and Texas, and the red soil which one sees out west. They claim they'll never forget Texas—in fact, they don't like Cleveland any more. ST. VITUS NEWS (Continued from page 4) ning at 7:15, Also straighten up your dues with the treasurer. Until the next time you hear from me, it is your reporter, CURLY JO SODALITY NOTES LET'S GO PICNICKING: Well girls; the long awaited day is finally here. We are having our second Sodality Picnic Sunday, July 20, at Zak's Farm. Everybody that attended the last outing had a grand time and we certainly intend this one to be an even greater one. Transportation will be furnished by Mr. Oblak and the admission is fifty cents. We leave the school promptly at 9:15 so be there on time. You are sure of a good time and will also be dancing to the swell tunes of Dorothy .Komin. So come on hurry and pack your lunch and out for the wide open spaces! P. S.: Sorry, for Sodalists only. ALL DAY CRUISE: Sailing over the deep blue seas are our intentions for Sunday, August 10th. We are starting our Lake Erie Cruise at 11:00 and returning to port at 7 p.m. Admission is one dollar for a whole day of fun which includes danc-' theater would be assured. First a program of improving the I jng and a floor show. So come on, gals stage and hall was innovated in which | invite the beau and set out for a Finski feldmar'sal baron baron Carl Gustav Emil Manenrheim je pozval fin~ sko vojaštvo, da mu sledi v "sveti vojski" proti Rusiji. Maršal Manenrheim, ki nam ga kaže gornja slika je sedaj tekom dveh let že drugič v vojni z Rusijo. Dodatna zahvala V zahvali za pokojnim Joseph Prijatelj je družina po pomoti omenila drugačno ime. V resnici se pa želijo zahvaliti Mr. in Mrs. Matthew Skerbec Jr., za krasen venec, Mr. in Mrs. Thomas Pustotnik ter Mrs. Tončka Jevnik pa za dar za sv. maše. Dobra kuharica se išče Službo dobi Ženska v starosti aii members joined in washing the I grand day of sailing and enjoyment. samca Odda Se tudi sama SO- with sacrifice accepted the tremend-samca. uaaa se mui t,-z licencu. vpijaj |even behind-scene men opportunity to sent show-up. appear on the stage and gain poise and We have been missing sisters Mary confidence. The idea was accepted like I Figurski and Theresa Gorencic. Here ___________________wildfire and before long there appear-1 is hoping to see you this Sunday. blr; Ave., and MILDRED Erwin Ave.; EDMUND 21, 6906 Whitney Ave. j;ta, t BLATNIK, 24, 1365 E. 521 , STARMAN, 26, 19811 Ke, and EMILY TRUBIANO.f na 96 St.; ROBERT GREVBi, 90 St. and ANGELA ZA^V Longmeade Ave.; FRANRgVSei 29, 14913 Darwin Ave . je se MILLER, 20, 15405 H»eI , SEPH ZAVERL, 20, 47 ,'e bO Ave., and MARY H'ANOP1'- E'65St- _o_rJOF Joint Picnic of ;A * And W O. Twenty thousand .Wo^jfank te p World and Woodmen Cif , their families and friend®.' n ed to attend the annual f'JJlai* Picnic to be held by '"ir. district of the two orgff"lv! Sunday July 20th at C'j6ga Park. There will be cotnPx,. by the Cleveland Regirt6J1Ja Rank of the Woodmen °iic PI and exhibition drills by '"x. Circle teams as well as tr the junior organizations. Jpla A full program of sp»r2L: • has been planned coning 1 o'clock. Music during '"J" ne as well as for the dress Pol,, evening, will be furnished™*?. Rubber Products Band. izje. Among the speakers on 'j • , are National Director of 1 of the World, William ] PO OUTING TOMORROW The St. Vitus Holy Name Society Seniors will have their eighth annua/1 outing to Babich's fjarm. Tihe farm is located South of route 84 on Morley Hills Road. Markers with S. V. S. and arrows pointing in the direction of the farm will be posted on Route 84 just before turning in on Morley Hills Road. Babich's farm is the third farm on the left side of the road. It is a neighboring farm of Pik's farm on Prouty Road. Members can still make reservations to go at the time of leaving tomorrow morning at 9:00 a.m. in front of the new school. Reservations are £0 cents a couple. Transportation will be by private cars and a sufficient number of cars will go to accommodate those who haven't a car. The outing committee is busy preparing an interesting program for the day. In the morning hikes and freedom of the place will be in order. At noon a 3 inning ball game will be attempted. After dinner there will be races and funny stunts. There will be the ever popular egg-throwing contest, a tug-o-war between the married and single men. There will also be a cracker-eating and whistling contest and for the ladies a special pop drinking contest, (with attachments). The outing committee has some really worthwhile prizes for the winners in the different events. Two of these were donated by Dr. Vincent Opaskar, our dentist, former president. We hope to see you all then tomorrow morning between 9:00 and 9:30 in front of the school where we will try to leave in a caravan. We'll be seeing you! SOCIAL TUESDAY Tuesday evening we will have our tegular monthly social. Members are invited to attend as many attractions are offered for their pastime. QUARTERLY MEETING The quarterly meeting of the Slovenian Holy Name Union will be held next Sunday (July 27) afternoon. It will be held in the St. Vitus School in our room. Meeting is called for 2:30 p.m. All Holy Name members are invited. BARAGA GLEE CLUB WHAT A PICNIC! Sunday a picnic was held at Pintar's Farm by the United Lodges of St. Vitus parish. A large crowd attended, including many of our own girls. Your reporter had her eyes and ears open and gathered the following: Jo- Rupar snapping many pictures of different kinds of poses. I will bet this should be worth while seeing. I saw Frances Pernac dancing with that certain fellow quite a lot. A1 Koporc did not have a chance to waste any time Sunday with all those girls around him alia time. Where were Lil Ko-shel and Mary Ivansek? They really attended most of the picnics and they had to miss such a grand one. Lil celebrated her birthday last Saturday, July 12, with many friends, first at home and then at Twilight Gardens. A little late but here is a Happy Birthday to you, Lil. Agnes Kosec sure had everyone's attention on her and her cute outfit. Otto Krall seemed to enjoy himself immensely but his boy friend, George Onick, was rather quiet. Was something wrong? A1 Intihar breezed in rather late, but managed to get around just the same. Millie Brancel dropped in late but still had time for a few dances. A REMINDER! All the girls are still supposed to attend rehearsals every Tuesday eve-(Contlnued on page 3) ha, Nebraska, Head ConsU'j kum of Columbus, Mrs. "V pier, State Manager and :n m Hecker, National Captain 0 tp0s men Circle. ST. MARY'S ™pb:: <>&><><><><><><^^ THANKS JSa Amelia Hrastar who is^-etju lescing at her home at "'i,. St. after an operation for wishes to express her V c thanks for all the flowers,. and gifts she received duf'fldl at Glenville Hospital and »'is j( B OHAR'S—for Beauty OMR'S—for Better Permanents OHAR'S Beauty and Barber Shop 6023 St. Clair For Appointment Cal! ENdicott 1590 Oil For Fine Photogf'o je a " 6116 St. Clair AT" Pter New—Modern—Cool-^Ot Comfortable JjVg Call ENdicott 0670 for AP^j Studio Closed on Sund^iji Summer. Begininjr Ju" ____yp J; ■ ■ ,, CERTIFIED & TYPEWRITE^ SERVICE ** 1127 E. 66th 8 .(i ke: TYPEWRITERS and MACHINES SOLD, ' c and REPAIR^ fAan RIBBONS and CARBON J. MERHAR . , 1 _Call HEndersonJjS/' mtmmmmmt n»un^AxtA lot sn to Vo 'ov