g e o g r a f s k i o b z o r n i k38 39 jubilej, recenzija sodelovala je v komisiji za geografsko vzgojo in izobraževanje kakor tudi v komisiji za spremljanje usmerjenega izobraževanja. V obdobju 1960-1979 je bila blagajničarka in knjigovodkinja GDS, med letoma 1966 in 1988 pa upravnica Geografskega obzornika. Poleg skrbi za materialno poslo vanje revije je uredila kartoteko naročni- kov Obzornika in poskrbela, da so postale naročnice Geografskega ob- zornika, revije za geografsko vzgojo in izobraževanje, domala vse šole na Slovenskem. V obdobju 1983-1991 je bila tudi članica uredniškega od- bora Obzornika, kjer je objavila nekaj krajših strokovnih prispevkov in po- ročil. Vse do nedavnega pa je bila de- javna tudi v organih LGD in naše sta- novske Zveze. Neštetih njenih pobud in vodstveno- organizacijskih sposobnosti pa so bila deležna še druga društva in organi- zacije. Prizadevna je bila na področju dela mladih raziskovalcev in njihovih mentorjev, aktivno je sodelovala tudi v počitniški zvezi itd. Vse njeno požrtvovalno in mnogo- stransko delo pa ni bilo odmevno samo v strokovnih krogih, temveč tudi v javnosti. Prislužila in dobila je več javnih priznanj. Ob 20. letnici osvoboditve je dobila državno pri- znanje medaljo dela (1965) in kas- neje še red zaslug za narod s srebr- no zvezdo (1988). Za delo na Kočev- skem je prejela priznanje okrajnega odbora ZB NOV Kočevje (1957), ju- bilejno značko in diplomo Počitni- ške zveze Jugoslavije (1962), prizna- nje mesta Ljubljane za prispevek k uspehom mladih raziskovalcev (Za- upajmo v lastno odgovornost, 1990). Skupnost otroškega varstva Slovenije ji je ob 40. letnici Srednje vzgojitelj- ske šole dalo priznanje za vestno in požrtvovalno delo pri razvoju šole (1989). Ob 50. letnici GDS je preje- la njegovo priznanje Pohvala (1972), leta 1997 pa je dobila zlato plaketo ZGDS. Leta 2003 pa je bila za dol- goletno in prizadevno delo na pod- ročju geografskega izobraževanja in za delo v organih naše stanovske po- vezanosti izvoljena za častno članico ZGDS. Ob njenem življenjskem prazniku se ji iskreno zahvaljujemo za njeno bo- gato delo. Obenem pa ji želimo, da bi ostala zdrava in zadovoljna in da bi mogla še vrsto let spremljati naše društveno delo. Predvsem pa želimo, da bi se z njo še dolgo srečevali na naših predavanjih, ekskurzijah in na vseh drugih društvenih in stanovskih prireditvah. Milan Natek Ob izidu novega Atlasa Slovenije Izdajatelji Atlasa Slovenije so nas do slej razvadili z izredno kakovostjo gradiv in tiska, zato so bila pričakovanja tudi ob tokratni izdaji (487 strani, četrta posodobljena izdaja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005) zelo visoka. Zado- voljiti tako široko in raznovrstno mno ži co uporabnikov, kot ga ima Atlas Slovenije, je težavna naloga. Verjetno bo tudi tokrat večina bral- cev zadovoljnih s podrobnim meri- lom, bogatim imenskim kazalom, ob- likovanjem topografskih kart ter s še večjim številom mestnih načrtov. Morda je najbolj opazna sprememba na topografskih kartah, in sicer na- zornejše členjenje ter prikaz katego- rij cest. Večjih sprememb je deležna predstavitev Slovenije in njenih po- krajin, ki se v tokratni izdaji nahaja v začetnem delu knjige. Gotovo so k tem spremembam prispevali tudi geografi (recenzenta Marijan M. Kle- menčič in Darko Ogrin, Franci Novak v vlogi opisovalca slovenskih pokrajin ter urednica Senja Požar), ki so imeli pri pripravi Atlasa Slovenije prvič vid- nejšo vlogo. Pohvalno je, da je Slove- nija predstavljena z nekaj tematskimi kartami. Ni jih prav veli ko in morda bi bilo smiselno dodati kakšno social- no ali kulturno-geografsko, vendar to pri sedanji zasnovi atlasa uredništvu težko očitamo. Z geografskega vidi- ka je razveseljivo, da so besedilni in fotografski opisi tokrat prvič urejeni po (fizično)geografskih regijah. Mogoče bo del bralcev pogrešal (morda nekoliko skrajšano) poglavje o orientaciji in navigaciji, koga pa bo morda zmotil premik od že omenje- ne bolj kulturno-geografsko zasno- vane ureditve predstavitve pokrajin v Sloveniji k bolj fizičnogeografski. Večine uporabnikov verjetno ne bo motilo, da na topografskih kartah ni več mreže Gauss-Kruegerjevega koor dinatnega sistema. Med tistimi, ki jo bomo pogrešali, pa bo najbrž marsikateri geograf. Geografske koor- dinatne mreže, ki je bila natisnjena tudi že v prejšnji izdaji atlasa, bodo veseli predvsem uporabniki GPS na- prav. Glede na sodobno računalniško podprto zasnovo kart preseneča, da koordinatne mreže (še vedno) ni na mestnih načrtih. g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 Tako kot ob vsaki dosedanji izdaji tudi tokrat strokovni in tiskarski škra- ti gotovo niso povsem zaspali. Med tovrstne napake sodi strokovno spor- na oznaka "urbanizirana mestna na- selja" (stran 27). Edina večja pomanj- kljivost oziroma glede na to, da gre za atlas, kar napaka, ki jo lahko oči- tamo njegovim pripravljalcem, je grob oblikovalski poseg v pripravo tematskih kart Slovenije. Slednje so namreč delno prekrite z manjšimi kartami ali fotografijami. To je sicer morda oblikovalsko všečno, karto- grafsko in informacijsko pa ni spre- jemljivo. Podobno nesprejemljivo kot bi bilo na sredino platna nekega li- kovnega dela nalepiti list z življenjepi- som avtorja, ali del članka v časopisu prekrili z reklamo. Izdajateljem želimo, da bi jim tudi v bodoče uspelo ohraniti visoko kako- vostno raven atlasa ter poiskati čim boljši kompromis med kakovostjo gradiv in tiska, željo po ažurnosti ter na drugi strani kupno močjo bralcev. Za konec pa si samo še zaželimo, da ne bi bilo potrebno dolgo čakati na digitalno različico nove izdaje atlasa. Marko Krevs Kongres evropskih študentov geografije na Pohorju Zveza najaktivnejših mednarodno dejavnih društev evropskih študen- tov geografije in sorodnih prostor- skih ved – EGEA (European Geo- graphy Association for students and young geographers)* je v letu 2006 Društvu mladih geografov Slovenije (DMGS)** zaupala organizacijo Re- gionalnega kongresa Evromediteran- ske regije. Kongres Challenging Europe – facing ideas, finding solutions (Izziv Evropi – sveže ideje, nove rešitve)*** se bo med 24. in 28. aprilom 2006 odvijal v vasici Gorenje pri Zrečah na Pohorju. Udeležilo se ga bo 70 štu- dentov geografije iz domala vseh ev- ropskih držav. S pomočjo tematskih delavnic in re- feratov domačih in tujih študentov bomo razpravljali o nekaterih tema- tikah, ki zadevajo tako Evropo kot tudi ostali svet (varovanje okolja, trajnostni razvoj, konfliktnost interesov v pokraji- ni, možnosti razvoja turizma, regional- no planiranje, problematika spreme- njene vloge podeželja, varovanje pred naravnimi nesrečami in manjšinska problematika). Udeležencem bomo na primeru Pohorja in širše okolice predstavili, kako se z omenjenimi pro- blematikami spoprijemamo pri nas. Organizatorji želimo s pomočjo dis- kusij in izmenjave mnenj med udele- ženci priti do novih, svežih idej za re- ševanje navedenih problematik, ki so skupne številnim državam – le pristo- pi so različni. Ugotovitve posameznih delavnic in povzetke referatov name- ravamo objaviti v zborniku. Organizirana bo tudi celodnevna ekskurzija po vzhodnem delu Slo- venije (južni obronki Pohorja, Vele- nje, Maribor). V večernih urah bomo s pestrim in zanimivim kulturnim in zabavnim programom poskrbeli tudi za dobro vzdušje (slovenski in evrop- ski večer). Konec aprila 2006 se nam torej obeta pester, razburljiv in ne- pozaben teden! Da nam ga le ne bi aprilsko vreme preveč zagodlo! * Podrobnosti o organizaciji EGEA lahko izveste na spletnem naslovu: http://egea.geog.uu.nl/. ** Več o DMGS na spletnem naslovu: http://www.dmgs.org/. *** Kongresno spletno stran lahko obiš- čete na: http://www.dmgs.org/kongres. Tajan Trobec Varšavski regionalni forum 2005: Središčna in obrobna območja v Srednji in Vzhodni Evropi Varšavski regionalni forum (Warsaw Regional Forum) je pobuda, ki teme- lji na obstoječih vezeh med geografi, ekologi in predstavniki regionalnih študij iz Srednje in Vzhodne Evrope. Gonilo foruma sta Inštitut za geogra- fijo in prostorsko organizacijo Poljske akademije znanosti in Poljsko geo- grafsko društvo, ki sta do sedaj pri- pravila že tri regionalne forume. To- kratni je od 7. do 8. oktobra 2005 potekal v Varšavi na temo središč- nih in obrobnih območij v Srednji in Vzhodni Evropi (The core and peri- pheral regions in Central and Eastern Europe). Udeležilo se ga je skoraj 100 geo- grafov, ekonomistov, sociologov, ar- hitektov in planerjev iz Srednje in Vzhodne Evrope ter nekaj predstav- nikov iz preostalih delov Evrope (Ita- lija, Belgija, Švedska). Predstavljenih je bilo več kot 40 referatov, ki so vklju- čevali teme s področja prostorske- ga planiranja in razvoja, urbane geo- grafije, demografskih sprememb s poudarkom na staranju prebivalstva v obrobnih regijah, čezmejnega sode- lovanja ter prostorske dostopnosti in regionalnih razlik. Vsakemu referatu in vsebinskemu sklopu so sledile razprave, ki so bile vsebinsko in metodološko zelo tehtne. Slovenijo sta na forumu z referatoma zastopala predstavnika Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Mo- nika Benkovič Krašovec in Simon Kušar). poročilo