Mnišfto in uprauništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti wit dan od 11.—12. ure dopoid,
TeJsfon št. 513.
Haročnina listu:
Celo leto.............vi	K
Pol leta...............6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezn
številke
i 0 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od orodne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St 18(5.	Maribor, dne 28. novembra 1910.	Letnik II.
Cehi in Jugoslovani.
Dva dogodka vzbujata trenotno senzacijo v avstrijski javnosti. Padec dr. Kramarja in razpadanje Plojevega kluba.
Da je zadnji Čas stopil dr. Šušteršič v parlamentu močno v ospredje, je nepobitno dejstvo. Njegova velika nadarjenost za iniciativno politiko, njegova virtuozna verairanost na parlamentarnem parketu, njegova elokvenea s silno logiko in zraven njegov vroč temperament ter neizprosna doslednost, vse te lastnosti so mu ustvarile ( v dunajskih političnih krogih odlično pozicijo. Ni čuda, da so vstali zavid-Ijivci in spletkarji, Ker mu niso bili kos, da bi mu stališče omajali z nadkriljovanjem v delu in zasnutju političnih akcij,, porabili so priliko počitnic in takrat s prikritimi imeni v svojih listih padli po njem. Nam vsem še je znano, kako so nekateri češki listi v počitniškem času rovali proti njemu. Apelirali so na samoljubje češkega ljudstva, češ, ne gre pač, da bi Slovenec dr. Šušteršič vplival na tok naše politike, in drugo strašilo je bilo „klerikalizem,“ Tedaj se je začela tudi agitacija za enoten češki klub, Nekater-niki so hoteli ta klub uporabiti, da z njegovo pomočjo paralizirajo vpliv dr. Šušteršiča, 'drugi med Cehi so imeli drug namen, namreč Češko politiko emancipirati od vpliva neoslavista dr. Kramarja.
Zadnji petek dne 25. nov. se je ustanovil Češki klub ter si volil svoje predsedstvo. Vkljub vsem naporom je propadel dr. Kramar tako, da ni bil izvoljen niti v parlamentarno komisijo novega, kluba. Dr, Fiedler, Mladočeh in biviši trgovinski minister, je izvoljen predsednikom. Facit je, daje dr. Kramar potisnjen popolnoma v stran. In dr. Šušteršič? Onima v novem klubu vse svoje stare prijatelje med češ. politiki, vezi med njimi in dr, Šušteršičem se niso niti zrahljale, ampak mi vemo iz marsikaterih dogodkov, da so postale Še srčnejše. in trdnejše. Cehi so^ sedaj organizirani v enoten klub, a ob enem so tudi politični prijatelji dr, Šušteršiča tesnejše združeni. Slovenski liberalni listi so torej zaman vriskali zadnji čas, češ, dr, Šušteršič bo sedaj političen mrtvec. Žalostno je na celem vrišču le to, da se Slovenci, četudi liberalni, 1 veselijo, ako bi kak slovenski politik izgubil na Dunaju vpliv, ki je slovenskemu ljudstvu na korist.
Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Različni palčki iz Plojevega kluba so bili seveda v počitnicah največji rovači proti dr. Šušteršičev! poziciji na Dunaju. Noč in dan so pričakovali, kdaj bo dr, Šušteršič mrtev. Toda isti dan, ko so mislili nesti voditelja katoliškomarodue '. organizacije f na r Slovenskem na mi rod vor, doletela jih je velika rodbinska nesreča. V Plojevem klubu ;je nastala secesija, Kr-ščansko-socialm hrvatski pravaši dr, Dulibič, Perič, Prodan in Ivaniševič so obrnili hrbet liberalnim tovarišem ter izstopili iz Plojevega kluba. Spoznali so, da jim njihovo kršehnsko-socialno stališče ne pripušča, da še bi nadalje vstrajali v popolnoma liberalni parlamentarni skupini.
Intenzivno clelo Vseslovenske ljudske stranke in njenih nepolitičnih ter gospodarskih organizacij, ob enem pa tudi konsekventna ljudska in narodna politika naših poslancev v državnem zboru ter različnih deželnih zborov ni ostala brez vpliva na, politične razmere po celem hrvatskem ozemlju. Nastal je v banovini in Dalmaciji političen pokret, soroden po načelih in nazorih naši V. L. S, Letošnje počijnice se je izkristaliziral ta pokret v kršieanfcko-sookdno stranko prava, ki ima že svoje saborske zastopnike v Zagrebu in Zadru, Sedaj so storili tudi državni poslanci te stranke na Dunaju potreben korak ter se odcepili od hrvatskih in slovenskih liberalcev. Začasno si bodo zasnovali Hrvatski klub, ki pa bo že sedaj gojil tesne zveze s Slovenskim klubom.
S to secesijo je dobil Plojev klub in vsa Ploje-va politika smrtni udarec. Klub šteje sedaj 13 članov in Še te samo na papirju, kajti Srb dr. Baljak ter Ivčevič, Biankini, Vukovič itak nimajo več mnogo stika s klubom. Novoizvoljeni pokretaš dr. Smodlaka se je sicer pid svojem prihodu na Dunaj izjavil kot hos-pitant v Plojev klub, a je to prošnjo odtegnil, ko je izvedel, da je Plojev klub začel razpadati. Dr. Smodlaka ostane divjak.
Kaj bö s Slovansko •lednoto ? Ona ostane kljub vsem tem zadnjim dogodkom, Mirno se sme konstatirati, da ni nikogar, ki bi bil proti njej. Vsakdo uvidi potrebo enotne slovanske politike za one Slovane, ki se nahajajo sedaj v opoziciji. Zadnji dogodki bodo vplivali na, Slovansko Jednoto le v toliko, da bo vsled novih parlamentarnih formacij na slovanskih klopeh dobila drugo sestavo in druge osebe. In to bržkone ne bode v njeno škodo.
K poglavju: slovanska vprašanja,
(Nap ssl di-. M Malnet č),
Ni Še tako dolgo, kar se ie tudi med Slovenci govorilo o vseslovanstvu, o slovanski vzajemnosti, o mogočnosti matere „Slave“ itd, panes pa že prevladuje mnenje, cla sloni vsako „sanjarjenje“ o slovanski vzajemnosti na moskatoliIstvu, ki je za avstrijske Slovane pogubno; kakor se je nekdaj vse vnemalo za Ruse, tako je sedaj javnost proti njim.
Menimo, da ideja slovanske vzajemnosti ne zahteva političnega moskalofilstva.
Ideje, ki jih je razvil gospod dr. L. Lenard v svojem kratkem, a vsebine polnem članku: Nekaj slovanskih vprašanj („Cas“, 1909), so postale v slovenski javnosti pri pristaših S. L. S., oziroma katoliš-ko-narodnih organizacij ,skoro popolnoma merodajne. Na teh idejah počiva tudi „Društvo ljubiteljev- poljskega naroda.“
Ne bo napačno, ako se o tej važni stvari nekoliko pogovorimo, zlasti, če se namerava zavreči popolnoma vsak stik z enim izmed glavnih slovanskih narodov — z Rusi. Ce pa ne zavračamo vsakega stika, katere so točke skupnega dela?
Tfucli vprašanje, kakšno stališče naj zavzamemo napram rusko-poljskemu razdoru, je važno. Pred očrni pa moramo imeti vedno, da nas ne bo spasilo sovraštvo, temuč le resnica in pravica,
Misliti, da jih med ruskim narodom ni mož; ki bi bili pripravljeni, potegniti se za resnico in pravico tudi nasproti ruski birokraciji, bi bilo pač preveč obupno.
Gospod dr. Lenard zasluži splošno veliko priznanje, vendar si drznemo analizirati nekatere njegove trditve, upamo, da bo to stvari sami le koristilo.
Dr. Lenard pravi, raziskujoč vzroke rusko-po-Ijskega razdora: „Med Rusom in Polj'akom stoji sk’o*-ro nepredirna stena, različna kultura, na eni stran: bizantinizem, kateremu so primešani fatrski vplivi, na drugi zahodno-evropejski katolicizem. 'Tudi med Nemci sta nastali dve večji državi, ki sta tekmovali med seboj za prvenstvo: Avstrija in Prusija. Toda imeli sta obe nekaj skupnega: zahodno-evropško, la-tinsko-krščansko kulturo.“

!Lev Wikolajeiric grof Tolstoj,
Neko iko midi o njegovi 'filozofiji.
•d. : , Ne vrnem se več v Jasno Poljano I“
Tako je napisal grof Tolstoj pred nekoliko dnevi, ko se je z velikim, ves svet presenetljivim korakom osvobodil iz ozračja, v kojem je do te dobe živel, ko je z mrzlično stvarjajočih možgau skočila /ni-. • sel: „Proč v samoto! “
Po desetih dneh je Spolnil svoje nesrečno prerokovanje! Ni se vrnil več živ — le kar je bilo pri njem človeškega, so vrnili osiroteli Poljani . . „
Ne samo Rusi, ' temveč iceli slovanski, da, celi omikan svet sprejema z nekakim gin j en jem vest o smrti najslavnejšega pisatelja ruskega, naroda, tega Shakespeara proze. Je to velikan, ki se dviga nad vsemi vrhovi ruskega slovstva. Je nemogoča stvar, da bi življenjepis tega giganta izčrpali v navadnem časniškem poročilu, zlasti, ker Še do danes nimajo životopisa, v kojem bi zamogel biti njega pomen v ruski ‘literaturi, kakor v ruski družbi po zaslugi o-cenjen.
Toda kakor vsaka gora, ima tudi grof Tolstoj svoje senčne strani, v kojih pomenu in obsegu je ruska cerkev nedolgo pred njegovo smrtjo izrekla svoj anathema. Težko je biti sodnik med Tolstojem in rusko državno cerkvijo, toliko pa.se menda sme reči. da ta spor njegovi slavi ni škodoval,, temveč jo- je celo povečal vsaj v vseh predkrščanskih krogih.
Po našem mnenju Tolstoj pesnik daleč presega Tolstoja filozofa.
Tolstoj filozof tvori slabo stran Tolstoja pesnika. Tolstoj se je odločil stopiti k ruskemu ljudstvu in smemo reči, da je s tem stopil tudi iz viška svoje slave. Njegov prebogat duh se je nekako popllvil, ko se je odločil, vsled nekakega nerazumljivega prave-
ga duha krščanstva, ponižati se docela do mužika in deliti ž njim vso njegovo delo. Mogoče si je mislil, da koraka v stopnjah Krista, toda to, kar je on prinesel ruskemu ljudstvu, ni bil mir, temveč prej nemir. Tolstoj bi pripomogel svoji svetovni slavi mnogo bolj, če bi si na meji med. moško dobo in starostjo odpočil na svojih lovorikah in ne hotel nastopiti v ulogi rešitelja ljudstva. Tolstojeva verska' filozofija se v svojih končnih konsekvencah izprevrne v anarhizem, v kojem bi moralo prestati vsako imetje, zakon, država.
Njegovo načelo: ne ustavljati se zlemu, je naravnost krivo, če pomislimo, da posebno nasprotuje krščanskim temeljem ljudske družbe.
Velik je njegov vpliv v literaturi, toda poguben postane v najširših f vrstah ruske države, ko bode stala tam enkrat šolska omika na isti višini kakor pri nas.
Sreča, da velika večina ruskega ljudstva ne pozna njegovih spisov versko-reformatoričnega značaja in jih morda tudi nikdar ne spozna, 'Nekateri njegovi spisi krožijo dosedaj v prepisih v višjih krogih, v kojih ne bodo naredili velike škode, ker se jih že več pokvariti ne da.,
V Tolstoju je poosebljeno rusko razkolništvo, ki se vedno bolj zajeda v rusko cerkev. V tem oziru ne smemo podcenjevati pomena Tolstoja. Mogoče, da po njega smrti sveti sinod naredi odločnejše korake proti nekaterim njegovim spisom, Pri vseir priznanju njegovih pesniških vspehov lahko imenujemo njegov prehod, s pesništva k moralni filozofiji več ko manj dekadenco.
Tolstoj si je na svoj način razlagal besede Kristusove: Ako hočeš biti popolen, idi in prodaj svoje imetje, razdeli ga med uboge in sledi mi. iTa. popolnost v življenju svetnikov, vzhodnih in zahodnih, javlja se vseskoz drugače, kot pri Tolstoju, k'i vzbuja v mužikovi obleki prej posmeh kot pa kako občudovanje.
K Tolstojevim konsekvencam na socialni strani ni dospel noben svetnik: rušiti posest, zakon in državno družbo.
Liberalni listi sicer poveličujejo Tolstoja nad. vso mero, toda mi moramo opozoriti iz strogo krščanskega stališča na slabe strani njegovega delovanja in življenja v zadnjih letih.
Kako drugače so rešili socialno vprašanje med bogataši in revnimi svetniki kakor sveti Frančišek Asiški, Vincenc Pavlanski, Boško in 'drugi. Tolstoju je manjkalo to, kar je bilo .pri onih najglavnejše: višji blagoslov — vsled pokore.
Naj sledi še nekoliko dat iz njegovega življenja:
Leta 1851 je nastopil vojaško službo. Tukaj počenja njegovo literarno delovanje. Prvo njegovo delo pod imenom „Detinstvo“ je izšlo leta 1852. To delo je izpolnjeval s sledečim nadaljevanjem: .„Mlad. doba“, „Ljudske dobe.“ Leta 1868 napisal je „Kozake,“
Udeležil se je krimske vojske, nato Izstopil iz armade, O vojni in njenih utisih in napisal dve deli.
Leta 1856 naselil se je v Petrogradu, kjer je gojil prijateljske stike s Tiurgenjevim, SGončarovim, Osirovskym, Grigorovičem in Drustininem.
Toda hitro se je podal na svojo posestvo, kjer je napisal hitro več del zaporedoma.
Potoval je večkrat v zapadno Evropo, da bi se seznanil s šolstvom.
Leta 1862 se je oženil z Zofijo Andrejevno. Be-lasovo, hčerko zdravnika Belasa v Moskvi.
Njegov prvi ve.čji roman „'Vojna in mir“ je izšel leta 1865. Potem se je pečal dalj časa z narodnogospodarskimi vprašanji. V letu 1874 je izdal roman „Ana Karenina.“
Od leta 1880 naprej pa je začel delovati na verskem polju in od te dobe postat je skoraj izključno versko-nravni filozof.
Kratko, Tolstoj je velik v pisateljevanju, velik pa tudi v zmotah.
Vendar navaja gospod pisatelj med velikimi zunanjimi ovirami rusko-poljske sprave — veliki nemški vpliv na rusko birokracijo:	„Stranka resničnih
ruskih ljudi je vsa zaverovana („(Vsa zaverovana“ pač ne znači samo stališča birokracije v rusko-polj-skem vprašanju, temuč splošno kulturno teženje. ,Op. pisatelja.) v Nemčijo,“ — Ali ni Nemčija država z zahodno-evropsko kulturo?
Dalje: ali je res „neumno“ reči: Narod je dober, a birokracija zanič? Po našem mnenju to ni tako „neumno.“
Dr. Lenard pravi:	„Ako bi bil drugačen na-
rod, ki ne pognal iz sebe te konkretne oblike, po kateri obstoji, bi bile v njegovi zgodovini nemogoče postave Ivana Groznega, Petra Velikega, Katarine Velike, Nikolaja Prvega in Aleksandra Tretjega.“ — Ali moramo tedaj zavreči ruski narod, ker ni — zanič ! ?
To sledi iz besed gospoda dr, Lenarda. Gosp. dr. Lenard bo mogoče dejal, da sem strgal par stavkov iz celote, toda ti stavki vsebujejo apodiktične trditve.	. , ( ! j j j
'Gospod dr. Lenard pravi na strani 82 omenjenega spisa v „Času“:
„Nelogično je deliti Rusijo na ruski narod in na rusko birokracijo. Mnenje, ki se večkrat sliši1. 'Sem prijatelj ruskega naroda, a nisem prijatelj ruske birokracije, — je nelogično, ker ne moremo deliti birokracije od ljudstva,“
Da je to res „nelogično“, razvidimo iz besed gospoda pisatelja, ki jih je napisal na naslednji strani (83.):1 ( iTJretji vzrok nemožnosti rusko-poljske sprave je ta, < da je ruska birokracija, preveč odtrgana od ljudstva“, torej: ne samo odtrgana, celo preveč odtrgana.
Rekli bi tedaj z gospodom pisateljem: ruski narod je pognal iz sebe tako konkretno obliko, da je birokracija preveč odtrgana od ljudstva. Torej je mogoče ločiti med birokracijo in ljudstvom, saj se sama loči od ljudstva, Kateri element pa predstavlja birokracija? Ali ne v Nemčijo, to je v predstaviteljico za-padno-evropske kulture zaverovani element ? > To! so pač protislovja, katera bi nam moral gospod dr. Lenard pojasniti.
Gospod pisatelj pravi: „Spravo narediti more samo močnejši, slabejši gajjtnore samo miru prositi.“ — To seveda ni splošno pravilo. Poljaki se za svoje pravice lahko bore, kakor se Slovenci borimo za svoje, čeprav smo slabejši in ni treba, da bi !— miru prositi. Gotovo imajo tudi Rusi interes na tem, da postanejo Poljaki zadovoljni. Seveda Imajo narodne pravice, ki gredo Poljakom recimo po natornem pravu, gotove meje. Zahteve po lastni državi mi avstrijski Slovani ne smemo podpirati, ker nam to branijo norme pozitivnega mednarodnega prava, pa naj bi bila misel samostojne poljske države Še tako simpatična. Pravo pojmovanje državne ideje bo privedlo Ruse in Poljake do manjših nasprotsiev. Kolikor je piscu teh vrstic znano, zasledujejo Rusi prav pridno znanstveno delo zapadnih učenjakov javnega prava, da imenujem samo Martensa.
Tudi ruske srednje Šole niso v tehničnem oziru zanemarjene. Kolikor sem imel priložnosti pregledovati učne knjige za srednje šole, moram reči, da bi še Slovenci z njimi lahko ponašali; kar se pa tiše pridnosti ruskih in poljskih dijakov, pa moram odkritosrčno reči, da so se moji ruski dijaki dosti rajši učili, kot sinovi poljske Šlahte.
Bil sem na Ruskem samo tri mesece, toda mladi Vaška (V azili j) mi je ostal za vedno v spominu kot izvanredno priden, živahen in ljubezniv deček.
Seveda so mi ostale tudi druge stvari v spominu. 'Tako so mi dečki pripovedovali, da jih vabi profesor zgodovine na svoj dom in jih vadi streljati na Križanega.
Morda bo prav, če rečemo, da je verski nihilizem največ kriv vse nesreče in oni del naroda, ki je brezverski in nihilističen.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 25. nov.
Današnja seja poslaniške zbornice se je začela ob 5412. uri. Predsednik Pattai je poklical pred vsem poslanca Malika naknadno k redu, ker je včeraj v svojem govoru napadal poslance A xmanna in eksc. ar. Gesšmanna. Nato se nadaljuje debata o draginj-skem vprašanju, (Trgovski minister dr, Weisskirchner najprvo na dolgo in Široko polemizira s socialnimi demokrati,' pri čemer pride do burnih medklicev in do ostrega prerekanja z ministrom, Nato se peča trgovski minister 1 dr. Weisskirchner z * draginjskim vprašanjem, zlasti pa z vprašanjem draginje mesa. Vlada je mnenja, da se carino na uvoz mesa ne more zmanjšati ali popustiti, ker bi to preveč oškodovan lo vse naše narodno gospodarstvo. Velike nade pa stavi trgovinski minister v aprovizirano centralo za prodajo živine, ki je že aktivna, ki pa do danes še ni razvila svojega delovanja in ni mogla vplivati na znižanje mesnih cen. Svoj govor konča Weisskirchner približno tako-lej Vlada zastopa stališče, da je prva naloga, če hočemo pomanjkanje živine in draginjo mesa za stalno preprečiti, da poskrbimo za po-vzdigo domače živinoreje in pri tem bo vlada vedno rada pomagala.
Za ministrom, ki je žel za svoja izvajanja burno pohvalo, je govorilo Še več govornikov in je bila debata mestoma zelo živahna. Govorili so:	socialni
demokrat Grigorovici, krščanski socialec dr, Schoe-pfer, ki je posebno ostro prijemal socialne demokrate, kateri imajo polno Šlagerjev in fraz, a nič praktičnih nasvetov, potem socialni demokrat Liebermann in pa nemški nacionalee Erb, Nato je bila debata prekinjena in seja kmalu nato zaključena.
Seja 26. nov.
V	današnji seji se je nadaljevala razprava o draginji. Govorili so poslanci Reitzner. Johanis in Onysckiewicz. Za glavnega govornika sta bila izvoljena poslanec Müller (socialni demokrat) contra, in Buzek' (poljski narodni demokrat) pro. (Po stvarnih popravkih nekaterih poslancev in sklepnih poročilih obeh poročevalcev, se je prešlo k Špecijelni debati.
Govorili so: finančni minister Bilinski ter generalna govornika Ofner in Seitz. Ko so bili sprejeti spreminjevalni predlogi je bila zakonska predloga sprejeta tudi v drugem in tretjem branju.
Proti Bilinskemu.
Oni, ki so mislili in pisali, da; bo Poljsko kolo prišlo pacificirano s počitnic na Dunaj ter zopet potrpežljivo vleklo na državnem zboru, so se motili. Nezadovoljnost z Bilinskijem zopet narašča. Danes dne
28.	t, m. ima Poljsko kolo sejo, v kateri bodo nastopili nezadovoljneži' proti finančnemu ministru. Gotovo bo ta nezadovoljnost omotana v resolucijo o vodnih cestah. Toda dvomljivo je, Če že nezadovoljneži dobijo večino. Na vsak način pa postajajo poljske resolucije o vodnih cestah bolj politična kakor gospodarska stvar,	i i
Obstrukcija.
V	soboto dne 26, t. m. so bili dr. Šušteršič in drugi vodilni politiki poklicani k grofu Sthrgkhu in baronu Bienerthu, da se poizve njih mnenje o rešitvi italijanskega, fakultetnega vprašanja. Dr. Šušteršič je povedal, da Ima v tej zadevi govoriti skupen jugoslovanski vseučiliščni klub. Sicer pa se dosedaj v celi zadevi ni nič zgodilo, kolikor je vsaj nam znano, kar bi situacijo predrugačilo.
Novi tržaški škof.
„/Slovencu“ se poroča iz Dunaja dne 25. t. m. iz zanesljivega vira, da je določen za tržaškega škofa ljubljanski stolni kanonik dr, Andrej Karlin ter se utegne imenovanje izvršiti že v nekaterih bližnjih dneh.
Mandat dr. Pergelta.
V	okraju Warnsdorf-Rumburg bodo krščanski socialci kandidirali za državnozborski mandat umrlega dr. Pergelta krščansko-socialnega kmeta Franca Heide-ta.
Enotni klub čeških drž. poslancev.
V	petek dne 25. t. m. se je konstituiral enoten češki klub. Ker so mladočehi , naznanili, da kandidira za predsedniško mesto dr,. Kramar, se konstituiranje ni zvršilo tako gladko kakor je bilo pričakovati. Hitro se je opazilo, da vlada pri vseh drugih strankah nasproti dr. Kramam silna animoziteta. Zlasti češki agrarci so pričeli zelo živahno agitirati proti dr. Kramam.
Ko so se ob 4. uri popoldne zbrali češki poslanci k seji, se je dvignil Udržal in proklamira! za predsedniškega kandidata bivšega ministra dr. Fied-lerja. Pri nato sledeči volitvi je dobil Fiedler, ki je tudi mladočeh, 52 glasov, in sicer glasove agraroev, katoliško-narodnih in radikalcev, dr. Kramar pa le 20 mladočeŠkih. Dr. Fiedler je izvolitev odklonil. Nato se je vršila druga volitev. Oddanih je bilo 17 praznih glasov, 1 glas za dr. Kramara in 52 zopet za dr, Fiedlerja. Tudi to pot je dr. Fiedler izvolitev odklonil. Seja se je zato prekinila in začela so se pogajanja med posameznimi (strankami glede enotne kandidature. Končno je predsedstvo mladočeškega kluba dovolilo, da sme sprejeti dr. Fiedler predsedstvo enotnega češkega kluba, nakm je bil dr, Fiedler tudi soglasno izvoljen za predsednika fenolnega češkega kluba. V svojem zahvalnem govoru je dr. Fiedler f povdarjal, da ne bo nikdar vodil strankarsko, temveč vedno klubovo, skupno, enotno češko politiko.
Dr, Kramar je vsled dejstva, da je pri včerajšnji kandidaturi zal predsedstvo' enotnega' češkega kluba propadel, popolnoma potrt, Izjavil je: ,Danes je za me najnesrečnejši dan mojega življenja!“ Dr. Kramar tudi ni odposlan v parlamentarno komisijo Češkega kluba, S tem je politična karijera tega brez-dvomno zmožnega, a nesimpatičnega moža vsaj za enkrat zapečatena: o nekdanji veljavi ni duha in ne sluha več,
Razun dr, Fiedlerja so izvoljeni v predsedstvo kluba agrarec Udržal, katoliško-Uarodnl Hruban in radikalec KlolaČ. Klubova parlamentarna komisija pa se je sestavila tako-le: agrarci Prašek, Rolsberg, Stanek, inlajdočeha Mastalka, Začek, katjolišiko-n anodna Horsky in Sramek, in realist dr. Hajn.
Odseli za reformo državnozborskega poslovnika.
Odsek za reformo državnozborskega! poslovnika je imel dne 24. f, m. svojo sejo. Poročevalec dr. Steinwender je predložil svoj predlog, da naj se doba dosedanjega poslovniškega provizorija podaljša za eno leto. Poslanci Choc, Levicki in Wolf so govorili proti temu predlogu. Poslanci dr, Adler, Pernerstorfer in dr. Conci so bili za predlog. Poslanec Bielohlawek se je zavzemal za omejitev časa posameznim govornikom. Končno se je debata prekinila in se nadaljuje v sredo, da med tem časom k temu vprašanju vse stranke lahko zavzamejo svoje stališče.
28,	novembra 1910.
Korupcija v Gradcu.
Gradec, 26. nov.
Z bengalično lučjo so posvetile zadnje občinske volitve v žalostne gospodarske in higijenične razmere, ki vladajo v, naši mestni upravi.
Volilni boj v II. razredu je razburil, duhove tako, da so prišle reči na dan, ki so zelo kompromitu-joče za graški frajzin.
Graško mesto še niti nima lastnega vodovoda, dasiravno bi se dobili■' nekaj (kilometrov od Gradca močni vrelci zdrave pitne vode, za kar pa se svobodomiselna večina našega mestnega sveta Še niti ne zmeni.
Posebna akcijska družba preskrbuje Gradec z vodo, a studencif te družbe so bili tako blizu Mure, da je nesnažna, voda iz Mure, posebno ob velikih povodnjih napolnila te studence. Stavbeni svetnik Heide je z odločnim svojim nastopom povzročil, da so se ti studenci z onesnaženo vodo zaprli in je omenjena družba morala iskati drugod studenčne vire. Pri pravdi, ki se je razvila kot posledica tega preiskovanja, bi bila občina skoraj podlegla, ker so kar nenadoma izginile pogodbe se tikajoče listino iz mestnega arhiva. Še do danes ni pojasnjeno, kdo je odnesel dotične listine. Gotovo pa je, da je imel svoje prste vmes del znane graške svobodomiselne klike, ki si lasti tudi gospodstvo nad štajersko deželo.
Sedaj se zopet razvija tožba med graškim mestom in akcijsko vodovodno družbo, A mesto f da bi svobodomiselna večina ■ občinskega sveta ' nastopila proti družbi, je Še nahujskala graško uradniŠtvo proti možu, ki se je z vso eneržijo zavzel za to, da bi Gradec dobil zdravo pitno vodo ter bi se odstranila nevarnost epidemije po okuženi vodi.
Gotovo je, da je igrala pri nastavljanju kand» datov za II, razred korupcija graškega frajzina veliko ulogo. Na ljubo akcijske družbe je hotela neka frakcija frajzina doseči, da bi propal Heide, mož, ki se je zavzel povsod za gospodarski blagor mesta. Seveda so igrale dividende pri akcijah veliko ulogo, a vkljub temu je zmagal Heide proti kandidatu korupt-nega frajzina in nemškega Lehrerbunda — s katerim kaj srčkano koketirajo naši slovensko liberalni učitelji — učitelju Otterju.
Ker imajo graški občinski svetniki; f v ( posesti mnogo delnic tramvajske družbe, plinarne, elektrarne in vodovodne družbe, niti ni Čuda, da so si na vse kriplje prizadevali, otresti se svetnika Heide-ta, ki zastopa i le skupne gospodarske interese, Kandidat nemškega frajzina Otter, ki igra že kot deželni poslanec v Štajerskem deželnem zboru kaj komično vlogo, bi bil graški korupciji seveda zelo dobrodošel.
Take so razmere v Gradcu, Enake so po drugih nemških gnezdih, kjer gospodari frajzin. Korupcija povsod! In ta frajzin, ki mu je korupcija glavni ideal, je tiral tudi gospodarstvo štajerske dežele v tako močvirje. (Poslanci S. K. Z. so pa z odločnim nastopom zabranili, da bi se Še nadalje tako korupt-no gospodarilo. Zato moramo ta boj le odobravati.
Raznoterosti.
Osebne vesti. Računski/ svet graškega višjega deželnega sodišča v Gradcu je imenoval gospoda Matevža, Trobeča za računskega svetnika pri deželnem sodišču v Gradcu, in gospoda 'Jožefa Repa za višjega, računskega svetnik?.
Iz pošte. Poštni uradnik B’rane Urban je imenovan za poštnega oficijanta na Pragerskem.
Imenovanje. Naučni minister je imenoval ama-nuenšisa dr. Ivana Žmavca na vseučiliški knjižnici v Pragi za skriptorja.
Profesor Ernst Haeckel, pisatelj knjige „(Svetovne uganke“ (Welträtsel) In mnogih drugih materi-alistično-filozofienih knjig, je izstopil iz protestantske cerkve. Spominjamo se Še, kako se je ravno v (Mariboru delala reklama za Haeckelna, Zlasti razni protestantski pastorji so kovali Haeckelna med zvezde, in ga proslavljali kot največjega naravoslovca-filozo-fa, ki je pokazal Človeškemu umu popolnoma nova pota. Agitiralo se je za Haeckelna, vplivalo se je, da so bile njegove knjige po raznih knjigarnah izpostavljene na najbolj vidnih mestih, a vse to se je delalo s prozornim namenom, dokazati, kako velike mislece rodi racionalistični protestantizem. Sedaj, ko je Haeckl obrnil protestantizmu hrbet in ga s tem najhuje obsodil, se nudi blamiranim pastorjem hvaležna naloga. Poberejo naj šila in kopita in naj gredo v Jeno prepričevat „velikega“ Haeckelna o notranji vrednosti in vzvišenosti protestantizma. Mogoče se jim vendar Še posreči zabrisati obsoobo ki jo je dejanski izrekel ta njihov psevdo-filozof c njihovem zmedenem veroizpovedanju.
Ogorčenje (radi infrigiranja gotovih dobrozna-nili politikov napram našim poslancem je splošno. Še pošteno misleči nasprotniki se zgražajo,ko vidijo, da nekateri ljudje ne vidijo nič drugega, kakor samega sebe. Je pač res nekaj nečuvenega, če jugoslovanski politik tako inspirira kak list, kakor je inspiriran „,N. D.“, ki naravnost nastopa proti vsaki skupni jugoslovanski politiki, ker bi pri sedanji konstelaciji ne igrali gotovi ljudje vodilne Vloge in če se poziva Cehe, naj puste Slovence na cedilu, ker Cehi nočejo biti lestvica, po kateri bi nekateri časjtihlepneži ^plezali kvišku. Tako politiko pač mora vsakdo obsojati in Falitna in hlapčevska politika se studi vsakemu in nič ne pomaga, če se izsili kak pogovor s cesarjem.
niti bombastično naznanjeni je razprto priobčeni po govori s cesarjem ne vzbude zaupanja)-in spoštovanja do nje.
Liberalci so zelo vznemirjeni, ker smo pričeli pozivati učiteljstvo, naj spremeni svoje dosedanje razmerje do „Lehrerbunda.“ ,„Narodni Dnevnik“ je ves razburjen in nam podtika, da liočemo pri učiteljstvu s svojim obsojanjem „Lehrerbunda“ ribariti v kalnem.
To je prava liberalna ovinkarija. IMi se ne bojimo luči kakor liberalci in vse kar delamo, delamo javno in očito, Povemo pa še enkrat, da je vsako sodelovanje slovenskega učiteljstva pri „Lehrerbundu“ nezdružljivo z njegovimi narobnimi dolžnostmi. (,Leh-rerbund“ ni stanovska, I ampak politična organizacija, („Lehrerbund“ je nastopil proti naši strogo narodni zahtevi glede delitve deželnega šolskega sveta, in Lehrerbund je imenoval v svojem letaku naše slovenske kmečke mladeniče indirektno „svinje.“ To je pribito in radi tega ne sme imeti nobeden narodno čuteč učitelj s tem zagrizeno nacionalnim društvom ničesar opraviti. Kako klikarstvo vlada v tem društvu nam naj jasneje kažejo občinske volitve v Gradcu, pri katerih niso marali nemški nacionalni' sami1 vsiljivega kandidata „Lehrerbunda“ Ötterja in je ta ostal v revni manjšini. Vsaj tako kot nemški graški nacionale! pač že mora nastopiti slovensko učiteljstvo. Ali mogoče ne! ?
Nemškemu šulferajnu je v oporoki zapustil posestnik Janez Lex v St. Petru pri Gradcu 500 kron. Slovenci, spominjajte se v oporokah našega obrambnega društva „Slovenske Straže“i!
Siidmarka v težavah. Vedno bolj prodira pri Nemcih zavest, da Siidmarka vsled svojega čednega delovanja in protimoralnih razmer ne zasluži podpore. Poročila nemških listov so jadikujoča, ker se dohodki Südmarke vedno bolj krčijo; njeni protestnu-, tovsko-švabski naseljenci pa, navajeni Siidmarkinih stotakov, zahtevajo vedno več. Sudmarka je ustvarila z denarnimi podporami posameznikom pravo nenaravno stanje. Vedoč, da jih društvo itak ne pusti propasti, nimajo naseljenci in 'tisti, ki srkajo njene dobrote, prave eneržije, ne brigajo se za delo in ne za varčnost, 'Ce pride eksekutor v hišo teh Siidmarkinih ljubljencev tir j at zaostale davke, kar se posebno pri naseljencih v S, liju pogosto dogodi, tolažijo se:, „Bo že Sudmarka plačala.“' Za te razmere so zvedeli tisti, ki so leto za letom prispevali v Sudmar- . kino malho, in so prenehali metati denar v to nenasitno žrelo. Žalostno vsklikajo vsenemška glasila: „Die Ansprüche wachsen und' die Mittel schrumpfen zusammen,“
„Dan.“ Slovensko katoliško ak’ađemično društvo „Dan“ v Pragi ima svoj II, redni občni zbor v veliki dvorani „Društva Arnosta z Pardubic“ dn« 28. nov. ob lA8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: I 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. S, Poročila odbornikov. 4, Slučajnosti,
Naše narodne dolžnosti. Sveta dolžnost slehernega Slovenca in Slovenke je:
1.	da rabi samo .vžigalice „(v korist obmejnim Sloven-
cem“, 1 ki se naročajo pri „|Slovenski Straži v
Ljubljani;
2.	da prilepi na pisma in dopisnice narodni kolek,
ki ga izdaje „Slovenska Straža“,;
3.	da pristopi kot ud k „jSlovenski Straži“, ter nabi-
ra ob vsaki priliki za njo darove;
4.	da rabi dosledno le kavo iz kolinske tovarne;
5.	da pri ljudskem štetju vpiše sebe in svoje za Slo-
vence, ter v istem smislu vpliva na vse svoje
znance;
■6. da se poslužuje v vseh uradih slovenščine;
7.	da se drži pri nakupovanju domačih trgovcev in
obrtnikov;
8.	da razširja naš list „Stražo“ ter jo zahteva v vseh
gostilnah irv trgovinah.
Naše delo v zimskem času.
Kakor se razlikuje kmečko delo v poletnem in zimskem času, tako je tudi različno delovanje naše izobraževalne organizacije v zimski sezoni od one v poletnem času, Z zimo se začenja za naša društva doba notranjega, podrobnega delovanja. Poleti se vrše večje prireditve: veliki shodi, slavnosti, izleti itd., zimski čas pa je bolj ugoden in primeren za predavanja,, gledališke predstave, je čas za Širitev dobrega časopisja, za podrobno organizatorično delo, pa tudi narodnoobrambna akcija se v, zimski sezoni lahko razvija. Posebno moramo vporabiti mesec december, da naše ljudstvo poučimo o važnosti ljudskega štetja, ki se začne z 1, jan, 1911,
Ptuj.
Včerajšnja nedelja je bila zopet vesel dan za ptujsko in okoliško našo mladino. Krčevinsko bralno društvo je priredilo v ptujski Čitalnici od mladine posebno dobro obiskan poučni shod.
Urednik Ž e b o t iz Maribora je obširno govoril o delu naših izobraževalnih društev in mladinskih zvez v zimskem času. Povdarjal je posebno veliko važnost naše mladinske in izobraževalne organizaci-kje, katera je za Ptuj in okolico nujno potrebna.
Po tem govoru so se oglašale k besedi tudi vrle članice Dekliške zveze, ter so v deklamacijah in kratkih govorih dokazale, da se naša nadarjena mladina potom naših društev lahko povspne do izobrazbe.
Vspeh poučnega shoda se je pokazal takoj. Fantje, ki so tudi v lepem številu prišli k predavanju, so ob koncu shoda izrazili željo, da bi se v Ptuju ustan novila Mladeniška zveza ali telovadni odsek Orel, Upamo, da bo naše izobraževalno in organizatorično delo ozračje v ptujski okolici sčistilo.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
Tukajšnje bralno društvo je priredilo dne 27, novembra po večernicah javno predavanje. Udeležba je bila zelo mnogoštevilna. Govoril je gospod profesor dr. K o v a č i č iz Maribora o potovanju v Jeruzalem nekdaj in sedaj. 'Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo predavanju.
I	Rajhenburg.
Včeraj je prihitelo lepo število zadrugarjev iz celega Posavja k okrožnemu zadružnemu shodu v Rajhenburg.
Po pozdravu zastopnika Zadružne zveze se je izvolilo okrožno predsedstvo in sicer kot predsednik gospod župnik I. Potovšek iz Artič, kot podpredsednik M. Kozinc iz Sevnice in kot tajnik M, Cerjak iz Rajhenburga. Nato je .sklenil shod, da se prihodnje leto vrši okrožni zadružni shod v Vidmu.
Pri navodilih za poslovanje je obravnaval gospod nadrevizor Vlad. Pušenjak delovanje nadzorstva, denarno draginjo, tekoči račun, sestavljanje zadolžnic in poroštvo. Po izvajanjih predavatelja se je vnela živahna debata,
Sledilo je predavanje „Kmet in draginja“, v katerem je nadrevizor Vlad. Pušenjak pojasnil vzroke sedanje draginje in razpravljal o sredstvih za pospeševanje živinoreje in skupno prodajo živine.
Po predavanju se je oglasilo več govornikov, kateri so govorili o klavnica!! in o zavarovanju živine,:
Gospod župnik Cerjak se končno zahvali vsem udeležencem in predavateljem. Z željo „na svidenje prihodnje leto v Vidmu“ se zaključi shod.
v
Štajersko.
Odlikovanje. Gospa Ivana Scherbaum, dolgoletna blagajničarka društva katoliških gospa v Mariboru, je dobila povodom petdesetletnice društva vsled ' Najvišjega odloka z dne 8. avgusta t. 1. zlati zaslužni križec s krono. Dne 27, novembra ob 7212, uri predpoldne se je zbralo na povabilo prevzvišenega nad-pastirja v veliki, okusno ozaljšani dvorani knezoško-1‘ijske palače lepo število udov omenjenega društva, v pričo katerih je c, kr, okrajni glavar mariborski, dr. Adam Weiss pl. Schleussenburg, odlikovanki Slovesno izročil znamenje cesarskega priznanja ter ji k temu s pohvalnimi besedami čestital, Nato so se pre-milosJljivi knez v prisrčnem nagovoru spominjali bla-gonosnega delovanja gospejnega društva, zlasti blagajničarke, so opisali 4 vrste leta 1850 ustanovljenega zaslužnega križca in' njegov pomen, čestitali odlikovani gospej, njeni rodbini in vsemu društvu, se zahvalili gospodu okrajnemu glavarju za posredovanje ter z navdušeno sprejetim vzklikom na presvetlega cesarja, ki je ob svoji osemdesetletnici s tem odlikovanjem ovil gospejno društvo z novim častnim vencem, zaključili lep*> slovesnost.
Maribor. Danes zvečer ob 8, uri je vaja za „V znamenju križa,“ Vsi, ki igrajo, naj gotovo pridejo v Narodni dom.
Maribor. Podčastnik poneveril erarični denar. Računski podčastnik Leopold Pesenhofer pri 9. stotniji 26. deželno-brambovskega pešpolka je dne 21. no-. vembra iibežal z večjo svoto eraričnega denarja. Svojim kolegom je sporočil, da je srečno došel preko meje v Švico.
Umrla je v petek dne 25. t. m. zvečer po kratki bolezni gospodična) (Micika Horvat, trgovska u-službenka pri tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Številni odjemalci prodajalne sv. Cirila bodo gotovo o-hranili blago rajnko, ki jim je vedno radevolje postregla, v dobrem spominu. Pogreb se je vršil včeraj dne 27. L m. popoldne. Maše zadušnice so se brale danes v pondeljek v stolnici in v cerkvi sv. Alojzija. N. v m. p.! Gdč. sestri naše iskreno sožalje!
Mariborski .svobodomiselci priredijo danes dne 28. novembra zvečer v kazini shod, na katerem se bo govorilo o razporcki in reformi zakona,
Maribor. Splošno se občuti potrebo nočnega o-sebnega vlaka med Mariborom in Gradcem. 'Občinstvo, ki se na primer ne more poslužiti zadnjega večernega vlaka, ki vozi ob 8. uri iz Maribora, mora čakati čez noč v Mariboru, ker ponočni brzovlak ne obstoji na posameznih postajah. Interesenti zahtevajo od vodstva južne železnice, da bi uvedel osebni vlak, ki bi vozil okrog 11. ali 12. ure po noči iz Maribora in bi obstal na vseh postajah nad Mariborom. Kot se sliši, se je že več vplivnih korporacij in osebnosti izreklo ugodno za to zahtevo.
Pivola. Razni nemškutarski listi, za katerimi so potem pricapljali tudi naši liberalni listi, med njimi sramežljiva hofratska „Sloga“, so poročali, da so pri zadnjih občinskih volitvah pri nas zmagali nemškutarji. Reveži! S takimi neresnicami se tolažiti je pač zelo otročje in na tako dobro poučene časnike še naši šolarji žvižgajo. Res je namreč, da so pri obč. volitvah zmagali vrli in zavedni slovenski možje, ki so enkrat za vselej pomedli z dosedaj oblastno gospodujočimi posilinemei.
Südmarkina loterija. Po Mariboru že sedaj lovijo Sudmarkini agentje naročnike za srečke Südmarkine loterije. Opozarjamo naše ljudi, da ne nasedejo nevede na Südmarkin lim. Pozor tudi na trafike, kjer se bodo prodajale te srečke !
Dogoše pri Mariboru. Tepež je nastal pri vasovanju pred kratkim po noči v Dogošah pri Mariboru med domačimi fanti. Posestniški sin Fric Mik! je vdaril z nekim hlodom Franceta Brodnerja, oba z : Dogoš, po glavi in vrh tega ga je Še z nožem ranil večkrat po licu. Brodner je zadobil težke rane in se je podal v mariborsko bolnišnico.
St. Ilj v Slov, goricah. Pred mariborskim o-krajnim sodiščem se je vršila v soboto dne 26, nov. obravnava .proti priseljencu protestantu Lauku radi motenja vere. Obravnava se je preložila.
St. Ilj .v Slov. goricah. Naša. kmetijska podružnica priredi od 8. do 10. decembra tečaj za kmetijsko knjigovodstvo. To je za današje gospodarske razmere zelo važno. A nečuveno je, da je Repnik, oziroma odbor podružnice, določil, da se ta tečaj vrši v Südmarkhofu. Kje so neki bili slovenski odborniki, ko saje o tem sklepalo? V Südmarkhof naši kmetje ne bodo zahajali, magari če je tam deset takih tečajev. V St, liju je dovolj drugih gostilen, kjer bi se lahko vršila predavanja, Da prireja kmetijska podružnica taka važna predavanja v lokalu, iz katerega se širi protestantski in vsenemski duh, to je vsega. obsojanja vredno.
Pragersko. Žandarmerijski postajenačelnik go-, spod Janez Rojs je zaradi zvestega službovanja odlikovan s pohvalnim dekretom,
Ptuj. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši v nedeljo dne 4, decembra 1910 ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Ptuju. — , Dnevni red:	L Pomen zadružnih okrožij. 2. Volitev
predsedstva zadružnega okrožja. 8. Navodilo za poslovanje zadrug. 4. Predavanje:	Kmet in draginja,
predava nadrevizor gospod Vlad.' Pušenjak iz Maribora. S>, Slučajnosti. Posojilnice v Ptuju, 'Št. Lovrencu na Dravskem polju, Cirkovcah, Hajdini, Št. Janžu, Ptujski gori, Vurbergu ip Spodnji Poljsk’avi, mlekarska zadruga v Spodnji Poljskavi in ' strojna zadruga v Cirkovcah naj pošljejo k zborovanju člane načelstva, nadzorstva, tajnike, kakor tudi ostale za-drugarje.
Ptuj. Pri nas bomo imeli torej v kratkem tudi lutrovsko cerkev, Namestnija je potrdila pravila stavbene družbe. Danes dne 28. nov, se vrši ustanovni občni zbor pri „Eleiantu.“ Na čelu temu novemu društvu so krušni očetje „Štajerca,“ Katoliško ljudstvo*,, spoznaj vendar svoje sovražnike!
Št. Jurij ob juž, žel. V poročilo o duhovniških spremembah f se je vrinila pomota. Prestavljen je namreč častiti gospod F. Žgank, ki gre za. kaplana k' Sv. Martinu pri Velenju.
Št. Pavel pri Preboldu. Napovedano predavanje gospoda dr. Hohnjeca je zavoljo večdnevnega mladeniškega tečaja v Petrovčah preloženo na nedeljo, dne 11. dec.
Konjice. Neki orožnik je hotel v Konjicah aretirati pijanega kmečkega fanta Franca Poreba, Are-tovančev brat Karol je hotel to preprečiti in se je orožnika lotil z nožem. Orožnik ga je dvakrat zabodel s svojim bajonetom v nogo, potem Šele ga je mogel spraviti v zapor.
Celje. Meseca septembra in oktobra se je potepal po celjskem okraju komaj 121etni Anton Vodišek, pristojen v Dobje, okraj Brežice, ter ukradel pri različnih posestnikih ure, denar in jedila. Njegova v Tumeih živeča mati se ne zmeni za mladega tata, temveč trpi, da se okoli potepa. Sodiščema v Celju in Kozjem se je zadeva ovadila.
Trbovlje. Naši vrli Orli so priredili dne 20. t. m. v novem Dru5|tvenem domu krasno žjaloigro u-mrlega. p e s n i k a- c tub o v 11 i k a. „Za pravdo in srce.“ Vsebina te žaloigre je sledeča:	Za srce lepe logarjeve
hčere Katarine f se bojujeta dva mladeniča, Erazem, mlad grajšcak, sin grajščakinje na Raki, ki zelo trdo ravno s kmeti, pa vendar ljubi iz cele duše svojega sina, — in pa Lokvančev Andrej, priprost kmečki mladenič. V „boju za srce“ je Erazem bolj srečen od začetka, Andrej sicer strelja nanj, pa ga ne umori, posreči se mu odpeljati Katarino na grad, pregovori svojo mater Barbaro, da mu privoli zakon s Katarino, pridobi za-se tudi Katarino, ko odpusti Andreju veliko krivico, da je nanj streljal. Zdaj se začne „boj za pravdo,“ Kmetje se upro., zapro Erazma in Barbaro v ječo. fAli grajščaki zmagajo, polove kmete, Katarina jim pove, kje stai Erazem in Barbara zaprta, 2e sta sedaj srečna Erazem in Katarina, Goljuf Dizma, grajski oskrbnik, spusti Andreja, Andrej zabode Katarino, Starec Grajan odpusti svoji hčeri, da se je hotela poročiti z grajščakom, (Pa sedaj je prepozno. Katarina umre, njeno smrt vidita grajšča-ka Valvazor in Erazem, Valvazor vsklikne: („Končan je boj za pravdo“ ' in Erazem: „in pravda za srce končana.“ — Ko je zastor padel, so ploskali navdušeno gledalci, katerih je bila polna prostorna dvorana in galerija. In kaj bi ne? Saj so igrali naši Drli krasno! Ne vemo, ali bi bolj pohvalili Barbaro (gdč, Cukjati), ali Erazma (brat GovejŠek), Lokvanca (br. Kolenc), ' ali Andreja (brat Jordan), Grajana (brat Černe), ali Katarino (gdč, Podrenik), ali Dizma (brat Zupan). Pa tudi ostali igralci so dobro izvršili svoje vloge. Gledalci so se razšli s trdnim sklepom, da zopet pridejo gledat, kadar bodo igrali kako igro v našem Društvenem domu. Želja mnogih je, da bi se ta igra „Za pravdo in srce“ ponovila. Upamo, da se zgodi.:
Stran 4.
S m K K Z K*
28, novembra 1910,
registrovana zadrega z neomejeno zavezo,
lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta
Poštno hranilnic»! račun št. 92.465. — Telefon št.*8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s % brez odbitka rentnega davka.
na dom brez-
Domači hranilniki
plačno.
Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo	Hlonvertao^a vSji¥enih dolgom z na
kot vloge, ne ds bi se obrestovanje prekinilo.	širni stroški.
= Oskrfenje svojim članom Izterjevanje njihovih terjat©?-.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
:: :: rjoh zelo debele in :: :: po 2 m 14 K, po 2‘/4 m po 16 E, is domačega lanenega platna po 2 m 18 K, po 2% m 20 E, razpošilja franko narodna veletrgovaka hiša
Urarski učenec Kleparska dela
iz poštene hiše, ki je priden in vesten fant, se takoj sprejme pri urarju Fr. BureŠU Maribor, Tegtthof. ulica blizu glavnega kolodvora. 180
iMMHl
Za nakup «
modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno ra moške obleke, površnike, fino sukno za talarje iu salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore,razni cviiih, perje itd. priporoča
modna in mannfaki trgovina
.E.ŠEPEC
Maribor, Grajski trg, j
kakor tudi uvajanje vodovodov, plina, strelovodov, hiši ih bi zojavov teleft nov
id. tsprejemam in iste zvršim točno in hitro
Ig. Zalokar «ffBreScali.
mnnnunnm»
Tage
za vagone, voze (mostne), ceuiimalne, škaiove, decimalne, za živino, tablicove ia vsak® druge vrste za gospodarske in obrtniške namene Izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos, Kalab,
tovarna za vage,
Brno. Menice lomsto.
80 slcvsHska obrt.
Slovenska trgovina
J. N. Šoštarič, Maribor
samo Glavni trg štev. 9
priporoča p. n. občinstvu svojo veliko zalogo svakovrstnega najnovejšega in najmočnejšega blaga iz samo prvih in najboljših tovarn.
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Postrežba točna in stroga solidna.
ipOÖCX R©siawrag©lja XXXX||
Narodni dom
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec,- vinarec, hizeijčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Fo letu udobno kegljišče. Vrtni paviljorf Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lsjzska Leisis.
R. Sterimcki v Celju.
Katoliški tiskovno društvo
naznanja, da je mnogoletna, zvesta uslužbenka gospodična
Micika fforvaf
v petek, dne 25. novembra ponoči po kratki bolezni previđena s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala.
Maribor, dne 26. nov. 1910.
Hat. tiskovno društvo.
Trgovina špecerijskega blaga
/l\ilan ffočevar ^elje
Zaloga pražene kave „Au Mikado“.
p]	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
™ in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rama, ™ slivovke, brinjevea, konjaka in raznovrstnih likerjev.
? Sveže rozine, grozdiče, oirebe, mandelne, lešnik©, “ orehe, bosanske češplje, strdi itd.
JIj	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobra
°* znanegaB Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob Ml času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi ■" v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja sl in vrtrove.
Tudi priporočam raznovrstnih, voščenih in sveč, kaddo in olje.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
drugih
177
ovo izšlo
v Tisk. sv. Cirila
v Mariboru:
Prošnj© z a domu« vlnstvo.
Tedenske* p@ia©čil@ d naieslji^ih	9
boleznih.	J
mnummmnnn %
fm božič in new® leto
priporoča trgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem
Goričar & Leskovšek, Celje.
Svileni, barvani in krep papir v vseh barvah, podobice zi jaslice, narejene jaslice, zlato peno, barvo za mah, perje za cvetljice, žico itd.
Dopisnice za b®žl© m novo leto
v največji izberi po najnižjih cenah. — Okraski za božično drevo in umetne cvetljice. Kasete, albumi za poezije, slike in dopisnice v seliki izbiri.
Stavbeni in umetni ključavničar, oblast, kcncesionirani vodovodni instalater
hran Rebek, C?ü®
S - Peijsttea ulica if. 84.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne, kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde bijem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi utežs v popra-ilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
■ ■■mil III—II MM.II im ii ■n i ii iim   »i m ii mini i ■ i funniwnw——nr-n-T-ircnmirm-Tmnfflw.
v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno in solidno, vse po zmernih cenah.
■■m ii i n |- II	——— 1-.^»^^    mnirvn   im«   ■■«■m m
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinje?ec kakor tudi
sittjerski
konjak.