PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 60 lir Leto XXIV. Št. 87 (6980) TRST, četrtek, 11. aprila 1968 ZA DOLOČITEV KRAJA PRIPRAVLJALNIH RAZGOVOROV Johnsonovo pismo severnovietnamski vladi General Tieu zahteva splošno mobilizacijo Razgovori se bodo verjetno začeli v Novem Delhiju - Sihanukove izjave Tieu ponovno odklanja tudi priznanje južnovietnamske osvobodilne fronte WASHINGTON, 10. — Predstavnik Bele hiše George Chri- t nih period. Toda mir je na vidi- je sporočil, da je predsednik Johnson poslal pismo v Hanoj, ni pa povedal njegove vsebine. Christian ni hotel nič izjaviti, ko so ga časnikarji spraševali o možnosti popolne ustavitve bombardiranja Severnega Vietnama. Izjavil je samo, da nima kaj dodati k temu, kar je že izjavil predsednik Johnson. Sinoči je Johnson izjavil časni- ------------- karjem v Ca m p Davidu, da nima nič novega povedat.1 glede diplomatskih stikov s Hanojem. Dodal je. da je ameriški poslanik Bunker v Sajgonu podal včeraj popoldne poročilo o gospodarskem, diplomatskem in vojaškem stanju v Vietnamu. Bunker je trdil, da je ofenziva osvobodilnih sil propadla, in je Podal optimistično sliko, kar se tiče vojaškega in političnega stanja v Južnem Vietramu. V zvezi s pismom, ki ga je John- slovesnemu skupnemu zasedanju o- son poslal v Hanoj, poročajo, da ga * - ........ Je ameriški poslanik v Vientianu izročil danes severnovietnamskemu štaba vojske. General Andrew Goodpaster bo nadomestil generala Abramsa kot pomočnik vrhovnega poveljnika v Vietnamu. SAIGON, 10. — Južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu je danes postavil pred parlamentom zahtevo, naj nemudoma odobri u-krepe za splošno mobilizacijo vseh človeških in materialnih rezerv dežele. Ves akreditiran diplomatski zbor v Saigonu ter številni časnikarji in filmski operaterji so prisostvovali odpravniku poslov v tem mestu. Ameriški državni tajnik Dean •Rusk je na tajni seji senatnega zunanjepolitičnega odbora izjavil, da skušajo ZDA začeti «takoj» mirovne razgovore o Vietnamu. Trdil je, da se «severnovietnamska» Y°jna dejavnost nadaljuje. Govoril Je zopet o «severnovietnamskih prodorih na jug» in o umiku «sever-uovietnamskih« sil s področja Khe *=anha. Dejal je, da to ne pomeni, da nameravajo «sevemi Vietnam-di» zmanjšati svojo vojaško dejavnost. Senator Fulbright pa je po seji “javil, da so pogajanja v zelo koč-kUvi fazi, zato ne misli komenti-mti Ruskovih izjav. Rusk je na vprašanje časnikarjev, ali upa, da bodo razgovori kmalu pričeli, odgovoril, da bi morali uporabljati besedo «stiki», ker je to be-2 uporabljala tudi hanojska vlada. V indijskih diplomatskih krogih menijo, da je zelo verjetno, da bodo ZDA in Severni Vietnam izbrali jmt sedež za prve uradne stike Novi Delhi. Indijski glavni tajnik zunanje zadeve se je danes popoldne ločeno sestal z ameriškim m s severnovletnamskim poslanikom. Baje so ZDA pripravljene Poslati svoje predstavnike v Novi J-)elhi, če hanojska vlada ne bi sprejela drugih mest, ki so jih ZDA Predlagale (ženeva in Vientiane). Indijski tisk piše, da je Hanoj Podvržen močnemu pritisku Kitaj-Cey, da bi zavrnil navezavo stikov s 2Da. List dodaja, da Hošiminh ne more mimo tega pritiska, ker Je Kitajska zagrozila, da bo ukinila Pomoč, če bi Severni Vietnam zadel mirovne razgovore. Kamboški predsednik Sihanuk je dbjavil po radiu izjavo, v kateri £yavl, da če ZDA nočejo, da bi bil miom Penh sedež ameriško-sever-novietnamskih stikov, je to njihova pravica. Pripomnil je samo, da ?ell> da bi se obe strani v najkrajšem času sporazumeli o izbiri kraja, nahvalil se je Severnemu Vietnamu, ker je predlagal Pnom Penh, ffr Je izjavil, da si bo kamboško ljudstvo zapomnilo ameriške pripombe, češ da Pnom Penh ne razpolaga z zadostnimi materialnimi Pogoji. Sihanuk je dalje izjavil, da bo «anoj vprašal Amerikance pred-vsem ali res mislijo odpreti pot hilr2; *J- popolnoma ustaviti bombardiranje Severnega Vietnama in Priznati južnovietnamske osvobodil-fronto kot edino predstavnico juznovietnamskega ljudstva. latern je Sihanuk izjavil, da je mnojska vlada že imenovala svo-beSa poslanika v Pnom Penhu kot Predstavnika na razgovorih, če bi ti D1n v tem mestu. ., Predsednik Johnson je danes na fiskovni konferenci sporočil, da je °u imenovan za novega poveljni-5a ameriških sil v Vietnamu general Credghton Abrams namesto »eneraia VVestmorelanda, ki je bil menovan za načelnika glavnega beh domov južnovietnamskega parlamenta. V svojem govoru je Thieu od naroda zahteval, naj se zdru- njihovi propagandi v naši deželi«, ku. Vse je sedaj od nas odvisno,« je dejal v svojem govoru Thieu, ki mu ni prav všeč, da se govori o pogajanjih med Washingtonom dn Hanoiem, medtem ko se pri tem Saigon niti ne omenja. V svojem 35-minutnem govoru je tudi dejal, da se sicer strinja z delnim prenehanjem bombardiranja Severnega Vietnama, nasprotuje pa brezpogojni prekinitvi brez recipročnosti s strani Hanoda. Kar pa zadeva morebitna pogajanja o miru, je stališče njegove vlade, da morajo biti pogajanja med glavnima prizadetima, to je med Saigonom in Hanoiem. Zavezniki Južnega Vietnama, je dejal, se bodo lahko udeležili razgovorov o miru, toda nikoli jim ne bo dovoljeno, da bi te razgovore vodili v imenu saigon-ske vlade. Potem ko je poudaril, da pomeni neupoštevanje, da je Južni Vietnam glavna stranka v vsakih pogovorih o miru uveliko politično prednost za komuniste v ži «v borbi za neodvisnosti in de mokracijo«. ((Preživljamo zgodovin ske ure, eno izmed najbolj kritič- je spet energično zavrnil, da bi njegova vlada, priznala narodnoosvobodilno fronto in z njenimi liiiiiiiMMHiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA TISKOVNI KONFERENCI V TOKIU Tito o spremembah v Romuniji in ČSSR Obrazložil je (udi pomen reorganizacije ZKJ TOKIO, 10. — Predsednik republike maršal Tito je danes obiskal veliko ladjedelnico v Jokohami, zatem pa je bil gost na kosilu, ki so ga v njegovo čast priredili zveza poslovnih združenj Japonske, japonsko trgovska in industrijska zbornica, trgovsko združenje Japonske in združenje Japonska-Jugosiavija. Tito se je zadržal dve uri na kosilu in v razgovoru z najbolj uglednimi osebnostmi japonskega gospodarstva. Po kosilu je Tito na tiskovni konferenci v Tokiu v odgovorih na vprašanja novinarjev dejal, da nevezane in druge miroljubne države vodijo akcijo za mobilizacijo svetovnega javnega mnenja, da bi čimprej prenehalo prelivanje krvi v Vietnamu, In da so mnogi voditelji držav za sklicanje konference nevezanih in miroljubnih držav, na kateri bi se razpravljalo o nekaterih najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Ta konferenca bi bila na mnogo širših osnovah, kot sta bili beograjska in kairska konferenca voditeljev nevezanih držav. Glede sklepa Johnsona o omejitvi bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama je Tito dejal, da je čas, da ZDA menjajo svojo politiko, in je izrazil upanje, da bosta sklepa Johnsona in vlade Demokratične republike Vietnama pripeljala do popolne ukinitve bombardiranja Severnega Vietnama, kar bi olajšalo rešitev vietnamskega vprašanja sploh. Tito je objavil novinarjem pomen reorganizacije Zveze komunistov Jugoslavije, ki se bo z reorganizacijo še bolj prilagodila samoupravnemu sistemu, m dodal, da Zveza komunistov Jugoslavije s to svojo reorganizacijo ne menja ničesar, kar se tiče njenih odnosov z drugimi komunističnimi partijami In socialističnimi državami, s katerimi skuša stalno izboljšati svoje odnose. Odločno je zavrnil trditev nekaterih listov, da je Jugoslavija vplivala na politiko nekaterih socialističnih držav kot na primer Romunijo in češkoslovaško, in dejal, da se Jugoslavija ne meša v notranje zadeve drugih držav. Tito a,,|»iiiii,iIlllniml)lllllll)llllllllllllll)lllllmmlllllllmulliltlll,t,ll„„,millllllllllllllllllllMm|IIIIIIIIIMIIitl KONFERENCA NAPREDNIH SIL SREDOZEMLJA Jugoslovanski načrt za končni dokument 10. — Na konferenci na- vah politične in družbene sile, ki Prednih sil Sredozemlja, ki se je ceraj pričela v Rimu, se je da-£es končala splošna razprava, v *r,t®ri so sodelovali zastopniki seh 17 naprednih strank in gi-““hj iz 12 držav. Konferenca bo ^daljevala delo v komisijah, ki odo pripravile tudi dokončen dokument za jutrišnjo zadnjo plenar-no sejo. "Si udeleženci v današnji sploš-razpravi so opozorili na hude Posledice izraelskega napada in na rfIstro, da izraei ne želi mirne rešitve krize. To potrjuje, kako prav imajo protdimperialistdčne si-Sredozemlja, ko poudarjajo poji?”0 skupnih akcij za ohranitev rnaru v Sredozemlju. Udeležencem konference je bil jJJes razdeljen jugoslovanski do-kr\ * nt kot prispevek za izdelavo ončnega dokumenta konference, okumnet temelji na stališču, ki P" je včeraj v svojem govoru priči i-r,votlja jugoslovanske delega-rje Beno Zupančič. V dokumen-a Pod naslovom ((Osnutek platfor-se poudarja, da je za spre-bnt v° Sredozemlja v cono miru 1 .crebno, da se organizirano zbe--■ 10 vse sile, ki so pripravljene, aktivno delujejo in ki so pripravljene pridružiti se borbi za uresničenje tega smotra. Med glavne naloge naprednih sil Sredozemlja se v dokumentu poudarja potreba naporov za popolno in pravično likvidacijo posledic izraelskega napada na arabske države, predvsem za brezpogojen umik izraelskih čet z zavzetega ozemlja in rešitev vprašanja palestinskih beguncev. Da se obsodi in prepreči vsako vmešavanje v notranje zadeve Cipra. Borba proti tuji intervenciji, ki podpira fašistične režime v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. V dokumentu se opozarja na stalno grožnjo, ki jo za varnost in neodvisnost izraleskih držav predstavlja navzočnost ameriških vojaških oporišč in predvsem pa ameriško ladjevje v Sredozemlju. Napredne sile Sredozemlja morajo storiti vse, da škodljiva in nevarna imperialistična politika zgubi vsako politično in uradno podporo v sredozemskih državah, da bi lahko v polni varnosti in neodvisnosti sprejele in uveljavljale Je dejal, da je popolnoma normalno, če češkoslovaška izvaja nekatere spremembe, če jih ima za potrebno. Verjetno je, da bodo tudi nekatere druge države izvršile nekatere spremembe, če jih Imajo za potrebne. Pravi dejanski cilj vseh socialističnih držav pa je, je poudaril Tito, komunizem. Nocoj je bil Tito s soprogo na večerji, ki jo je v njegovo čast priredil v svoji rezidenci predsednik vlade Sato. Med večerjo sta Sato In Tito izmenjala zdravici, v katerih sta vsak s svoje strani izrekla priznanje drugi državi za napore za izboljšanje mednarodnega položaja In za enakopravne odnose rned državami ter željo po napredku jugoslovansko - japonskih odnosov. Na koncu zdravice je T.*o poudaril, da bo z zadovoljstvom pozdravil predsednika japonske vlade Sata kot svojega gosta v Jugoslaviji 2jl se za to’ bore,” in ugotavlja! I politiko aktivne miroljubne "koeksi-a so v vseh sredozemskih drža-1 stenoe. Egipt je pripravljen izpustiti ladje v Sueškem prekopu KAIRO, 10. — Glasnik egiptovske vlade Hasan Elzayat je danes izjavil, da Egipt ne bo odprl Sueškega prekopa za plovbo vse dotlej, dokler Izrael ne umakne svojih čet s Sinaja. Je pa egiptovska vlada pripravljena izpustiti 15 tujih ladij, ki so v Sueškem prekopu že od lanskega junija, če se Izrael ne bi vtikal v zadevno operacijo. Glasnik je dal to izjavo, ko je komentiral neko vest iz Londona, da je Egipt pripravljen zopet odpreti prekop. PredsedniK Naser je govoril članom stalnega urada kongresa a-rabskih odvetnikov. Poudaril je, da je prva naloga arabskih narodov združiti vse gospodarske, finančne in moralne moči proti Izraelu. Medtem ko je Izrael, je dejal Naser, prejel orožje in denarna sredstva od kapitalistov in sionistov, pa arabske države niso bile sposobne združiti vse Arabce proti Izraelu. Potem ko je še dejal, da bo ZAR v vsem podpirala delovanje arabskih komandosov na zasedenem ozemlju, je zatrdil, da se svetovno javno mnenje ne pusti več varati po Izraelu, na katerega gledajo kot na napadalno državo. Iraška državna petrolejska družba bo sama izkoriščala ležišča v severnem Roumeilahu. Tako so sklenili danes dopoldne na seji upravnega sveta te družbe pod predsedstvom generala Abdela Rahmana Arefa, ki je tudi predsednik republike. Iz Jeruzalema pa poročajo, da v izraelskih političnih krogih govore o nekih nesoglasjih glede raznih vprašanj. Tako so nekateri mnenja, da bi se bilo treba na vsak način izogniti temu, da bd Jarringova misija ne uspela. Njen neuspeh, zatrjuje zunanji minister Abba Eban, bi ne samo napravil položaj na Bližnjem vzhodu še bolj težak, temveč bi tudi oslabil položaj Izraela na mednarodni pozornici. Eban je mnenja, da bi moral Izrael takoj in jasno povedati, da sprejema resolucijo varnostnega sveta od 22. novembra. Nadalje Eban nasprotuje vsem načrtom zasedbe strateških mest na gričih, ki dominirajo nad vzhodno obalo Jordana. Pravijo, da bi bil Levi Eškol pripravljen podpreti prizadevanja Ebana tudi za ceno razcepa vlade nacionalne zveze, če bi bil prepričan, da bi ta diplomatska pobuda rodila konkretne sadove. ISTANBUL, 10. — Dve sovjetski patruljni ladji in neka podmornica so plule skozi Bosporsko ožino proti Sredozemskemu morju. V zadnjih desetih dneh je plulo v to smer 1S sovjetskih vojnih Indij. predstavniki sestavila koalicijsko vlado. Dejal je, da mora biti Južni Vietnam za vsak primer pripravljen, če sedanji stiki ne rode uspeha. Prav zaradi tega je zahteval odobritev splošne mobilizacije. Po seji so parlamentarni voditelji dejali, da bo načrt, ki ga je predložil predsednik, brez težav o-dobren. Splošna mobilizacija pa določa možnost vpoklica vseh moških od 18. do 45. leta, medtem ko sedaj velja delna mobilizacija, po kateri je možen vpoklic moških med 18. in 33. letom. Južnovietnamske oborožene sile štejejo okrog 780.000 mož. Iz Saigona poročajo, da že šesti dan ni bilo bombnih napadov severno od 19. vzporednika, pač pa je bilo 131 napadov južno od te črte. Posebnih spopadov v Južnem Vietnamu v zadnjih dveh dneh ni bilo. Američani govore o velikanski operaciji v osrednjih pokrajinah, ki naj bi eliminirala narodnoosvobodilne čete. Po načelih gverilske vojne pa seveda čete PNO nikjer ne čakajo sovražnika, kadar je v veliki premoči, temveč ga raje napadejo tam in takrat, ko se najmanj nadeja. BRUSELJ, 10. —■ V svojem kratkem govoru pri večerji, ki jo je priredilo belgijsko društvo za OZN, je U Tant podčrtal, da en sam dan vojne v Vietnamu stane toliko kot ves aparat OZN vse leto. In za kakšen rezultat, se je vprašal. ((Nikoli ne bo nobenega zmagovalca, temveč samo trpljenje. Zame, je zaključil, je otrok, ki umre na rokah svoje matere, moj sin; vojak, ki umira na kateri koli strani, je moj brat.» 0 trgovini mod Jugoslavijo in Italijo BEOGRAD, 10. — Zvezni svet in svet narodov zvezne skupščine sta danes na skupni seji na predlog predsednika izvršnega sveta Mika špiljka imenovala za člana zveznega Izvršnega sveta inž. Mirana Mejaka namesto Janeza Stanovnika. V zveznem svetu zvezne skupščine so bili danes na dnevnem redu med drugim odgovori na vprašanja poslancev. Med drugim je zvezni tajnik za zunanjo trgovino dr. Grlvčev odgovoril na vprašanja, kaj je bilo do sedaj storjeno, da bi se določeno blago, ki se uvaža iz Italije, uvažalo iz drugih držav, ki imajo več razumevanja za uvoz jugoslovanskih kmetijskih izdelkov. Grlvčev je dejal, da Jugoslavija doslej ni storila nobenih diskriminacijskih korakov proti uvozu iz Italije v prepričanju, da bo italijanska vlada v skladu z načeli GATT sprejela ustrezne ukrepe v zvezi z uvozom goved in govejega mesa iz Jugoslavije. Praksa pa je pokazala, da italijanska vlada doslej ni sprejela takih u-krepov. Grivčev je pripomnil, da bo zaradi zmanjšanja izvoza v Italijo prišlo do bilančnih težav, kar bo prisililo jugoslovanska podjetja, da zmanjšajo uvoz iz Italije, čeprav Jugoslavija ne bi želela, da bi do tega prišlo. Glede na dosedanji obojestranski ugodni razvoj gospodarskih odosov Jugoslavija upa, da bo Italija sprejela ustrezne ukrepe in da bo olajšala trgovinsko izmenjavo. Grivčev se ni hotel spuščati v oceno, koliko odstotkov dodatnih carin bi Italija bila dolžna uvesti kot članica skupnega evropskega trga in kakšen odstotek teh dodatnih carin je dejansko politika same italijanske vlade, in je dodal, da sodi, da se, upoštevajoč obojestransko razumevanje in dejstvo, da je Jugoslavija glavni oskrbovalec italijanskega trga z mesom, v samem evropskem skupnem trgu in v avtonomnih sklepih italijanske vlade lahko najde obojestranska sprejemljiva rešitev. Pogreb ubitega črnskega voditelja Martina Luthra Kinga v Atlanti. Pogreba se 150 tisoč ljudi misli je udeležilo nad lllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllll^lll■l•illlllUllMllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||M|||■l||||I|||||||||||I||||||||||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllll•• NOTRANJE SPREMEMBE V POLJSKI IN SOVJETSKI ZVEZI Maršal Spychalski izvoljen za predsednika poljske republike Prvikrat so govorili na zasedanju CK KP Sovjetske zveze tudi tajniki federacij - Program češkoslovaške komunistične partije VARŠAVA, 10. — Poljska tiskovna agencija PAP je sporočila, da je skupščina danes izvolila za novega predsednika republike maršala Marjana Spychalskega, ki je bil do sedaj notranji minister in ki je zamenjal dosedanjega predsednika republike Ochaba. Ochab je dal ostavko uradno iz zdravstvenih razlogov, saj že dalj časa boluje na očeh. Po vsej verjetnosti pa gre za notranje napetosti v poljski družbi, ki so prišle do izraza med zadnjimi stavkami študentov. MOSjKVA, 10. - Zaključil se je plenum centralnega komiteja, na katerem je Imel zaključni govor generalni tajnik Brežnjev. V uradnem sporočilu je rečeno, da so imenovali novega tajnika Konstantina Katuščeva in da so kooptirali v tajništvo kandidate Banikova, Logino-va. Sokolova, Šeremetejeva in Šče-lokova. Plenum centralnega komiteja je odobril poročilo Brežnjeva in resolucijo. Besedil’ do sedaj nista bili objavljeni Prvikrat je v uradnem sporočilu rečeno, da so govorih na zasedanju centralnega Komiteja sovjetske partije tudi tajniki federativnih republik iz Bele Rusije, Uzbekistana in Moldavije. Omenja se govor tajnika Komsomola, ministra za zunanje zadeve, obrambnega ministra. ministra za kulturo, ravnatelja inštituta za marksizem in leninizem, tajnika zveze pisateljev in ravnatelja dnevnika «Pravde» Novost predstavlja imenovanje novega tajnika CK Kntuševa, ki se je rodil leta 1927 in ki se je do sedaj ukvarjal z avtomobilsko industrijo v mestu Gorki. Z zasedanja CK KP SZ se lahko iz zelo skromnih poročil razbere, da gre za globlje notranje spremembe, ki odražajo večje skrb za nacionalno vprašanje v Sovjetski zvezi, saj je prvikrat govor o poročilih tajnikov posameznih republik. V resoluciji centralnega komiteja je dan izreden poudarek na ideološka vprašanja. Med drugim je rečeno, da je sedanje zgodovinsko liriilliiiiliiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiilll TUDI VČEKAJ MANJŠI NEREDI V NEKATERIH MESTIH ZDA Predstavniška zbornica odobrila zakon o državljanskih pravicah Med neredi v zadnjih dneh je zgubilo življenje 39 ljudi, ranjenih jih je bilo 3.550; izbruhnilo je 2.600 požarov WASHINGTON, 10. — Predstavniška zbornica je odobrila vladni zakon o državljanskih pravicah. Za zakon je glasovalo 249 predstavnikov, proti njemu pa 171. Med sejo v predstavniški zbornici je bilo poslopje močno zastraženo; policaji so zapisovali imena in naslove vseh navzočih. Glavna točka zakona je prepo- ved diskriminacije pri prodaji in zakupu stanovanj. Spočetka se bo ta ukrep nanašal na poslopja, ki so last zvezne vlade, ali ki so zgrajena s pomočjo vlade, toda v dveh letih bo zakon kril 80 odstotkov vseh ameriških hiš. Zakon prepoveduje tudi prenašanje orožja iz ene države ZDA v drugo, če bi se to orožje uporabljalo pri neredih. Prav tako je prepovedano uporabljati pošto za hujskanje na nerede. Določene so strožje kazni za vsakogar, ki bi oviral delo policije in gasilcev. Glede državljanskih pravic zagotavlja zakon svobodo glasovanja, zaposlitve, šolanja Itd. Vse državljanske in ustavne pravice se raztegnejo tudi na ameriške Indijance. Sinoči in vso noč so bili v nekaterih mestih ZDA novi incidenti, med katerimi je zgubilo življenje drugih pet oseb. V Kansas City, kjer sta med sinočnjimi incidenti zgubila življenje dva črnca, so se incidenti danes ponovili; policija je proti demonstrantom uporabljala solzilne bombe. Tretji črnec je bil ubit v Trentonu v državi New Yersey, četrti pa v Jackomsvillu na Floridi. V Baltimori pa so našli mrtvega moškega v nekem lokalu, ki ga je uničil požar. Med neredi, ki so izbruhnili po umoru Kinga v 122 ameriških mestih, je zgubilo življenje skupno M ljudi. Ranjenih j« bilo 3.550, are- tiranih pa 15.200 oseb. Med neredi je izbruhnilo nad 2.600 požarov. Zavarovalnice predvidevajo, da bodo morale plačati okoli trideset milijonov dolarjev kot odškodnino za škodo, ki so jo utrpeli zavarovanci. V New Yorku je sinoči izbruhnilo okoli sto požarov. Bili so tudi številni spopadi med demonstranti in policaji. Hudi neredi so bili včeraj tudi v Wilmingtonu v državi Delaware, kjer je župan določil policijsko uro in tudi izjemno stanje na ozemlju vse države za nedoločen čas. Neredi so bili tudi v Piettsburghu in v Newarku v državi New Jersey. V Washingtonu je bilo danes mirno. Znatno so zmanjšali število zveznih vojakov in pripadnikov narodne straže v mestu. V Filadelfiji je župan preklical izjemno stanje. Tudi župan iz Detroita je sporočil, da bo jutri ukinil izjemno stanje, če ponoči ne bo novih incidentov. Policija medtem nadaljuje iskanje Kingovega moriloa. Prevladuje mnenje, da je morilec morda zbežal v Mehiko. Načrt rodezijske ustave SALISBURY, 10. — Komisija, ki jo je Imenovala Smithova vlada, da pripravi načrt nova rodezijski ustave, se je Izrekla proti takojšnji razglasitvi republike v Rodeziji in tudi proti uvedbi takega sistema apartheida, kakršen velja v Južni Afriki. Komisija pravi, da mora biti temeljni smoter nove ustave dobiti zaupanje vseh plemen v Rodeziji in. dopustiti, da so vsa udeležena v vladi. Komisija nadalje predlaga, naj bi dosegli rasno enakost na političnem področju, toda s tem, da se izključi stalno vladanje belcev, kakor tudi ((končno vladanje Afričanov«. Takoj zatem pa pravi, da bodo morali belci ((nekaj časa« še držati oblast «spričo njihove večje sposobnosti in večjih izkušenj«. Dalje pravi, da sedaj ni moč določiti razdobja, v katerem naj Afričani dobijo popolno politično enakost. Komisija priporoča ustanovitev parlamenta, sestavljenega iz poslanske zbornice in senata. V zbornici naj bo 80 poslanskih mestr, od katerih 40 za belce 20 pa za Afričane. Drugih 20 bo prvotno pripadalo belcem, toda sproti, ko se bo zvišalo število na tako imenovani «mešani volilni listi«, bi ta mesta pripadla Afričanom, tako da bi bilo 40 mest za belce in 40 za Afričane. V senatu bo 31 mest, in sicer 12 za belce, 12 za Afričane, 7 pa jih imenuje državni poglavar in pripadajo predstavnikom obeh plemen. Kar se tiče proglasitve republike, pravi komisija, da to ne bi sedaj prineslo nobene koristi. Potrebno pa bo to storiti, če bodo pogajanja z Veliko Britanijo propadla. Poročilo bo sedaj proučila vlada In vnesla svoje spremembe v načrt ustave ter bo nato razpisala referendum. razdobje karakterizirano s poglobitvijo ideološke borbe med komunizmom in socializmom Protikomunistična propaganda je usmerjena za oslabitev socialističnih držav in komunističnega gibanja, da bi se razgubile sile in da bi se minirala od znotraj socialistična družba. Imperializem, z ZDA na čelu, usmerja ,sv»je ;je v subverzivno politiko in v ideološko borbo proti naprednim socialističnim državam. Resolucija podčrtuje, da v tem ozračju vedno bolj prihaja do izraza skrajna borba proti sovražni ideologiji in govori o poskusih vnašanja buržoazne ideologije v sovjetsko družbo s pomočjo osebnih del s področja literature, umetnosti itd. glede katerih pravi, da so tuje socialistični ideologiji in sovjetski družbi. V resoluciji je rečeno, da morajo partijske organizacije izkoristiti vsa možna sredstva za ideološko vzgojo v smeri komunistične zavesti in sovjetskega patriotizma ter proletarskega iniernecionalizma. V resoluciji je tudi govor o 155. obletnici rojstva Marksa in o stoti obletnici rojstva Lenina, kar naj bi služilo za pobudo ideološkega dela. Resolucija centralnega komiteja komunistične narti je zaključuje s pozivom za okrepitev politične, gospodarske in obrambne moči «do-movine* in za splošni razvoj družbe. Plenum centralnega komiteja Sovjetske ..veze soglasno odobrava mednarodno politiko, pri čemer je v besedilu, ki ga je objavila sovjetska uradna agencija TASS, izrecno rečeno, da plenum z zadovoljstvom sprejema na znanje zaključke posvetovalne konference komunističnih partij v Budimpešti. V poročilu je rečeno, da bo svetovna komunistična konferenca jeseni v Moskvi predstavljala osnovno gibalo za kohezijo svetovnega komunističnega gibanja. V Moskvi se je danes zaključilo izredno zasedanje svetovne sindikalne federacije, ki je odobrilo poziv delavcev vsega sveta, da zahtevajo takojšnje prenehanje vojne v Vietnamu in umik ameriških čet. Sklenili so tudi, da bodo po vsem svetu pričeli z nabiranjem prispevkov za vietnamsko ljudstvo. Na zaključku zasedanja jt bil prisoten tudi kubanski delegat, ki je kritiziral delo tajništva PRAGA, 10. — Objavljen je bil program češkoslovaške partije, ki je bil sprejet na zadnjem zasedanju centralnega komiteja pod naslovom češkoslovaška pot v socializem*. Na tiskovni konferenci je tajnik centralnega kimoteja Čisar izjavil, da program ne predstavlja obveznosti, temveč osnovo za razpravo. V programu se obravnava vodilna vloga partije, kar pomeni, da je treba aktivizirat vse socialne in druge organizacije ter posameznike in da je treba zaključiti proces rehabilitacije tudi komunistov. Podčrtan je oomen federacije. Istočasno je govor tudi o novem gospodarskem sistemu. Glede zunanje politike je govor o tradicionalnem zavezništvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo ter z drugimi socialističnimi državami, pri čemer je poudarek na medsebojnem spoštovanju, enakopravnosti in suverenosti vsake socalistične države. Istočasno je tudi govor o primernosti aktivne politike ČSSP. v odnosu do za-padnih držav Program centralnega komiteja KP ČSSR j« obsežen in podrobno na- vaja razhčne rešitve glede perečih vprašanj. Glede vodstva partije je izrecno rečeno, da je treba ustvariti takšno politično strukturo, ki ne bo dovolila, da se vrne na staro stanje in da mora biti vlada naj višji izvršni organ, ki mora odgovarjati parlamentu, ki lahko tudi zahteva ostavko ministrov. Zanimiv je odstavek glede federativne strukture države, v katerem je rečeno, da je treba čimprej zakonsko urediti polno enakopravnost pravic obeh narodnosti in vseh «narodnostnih manjšin*, ki obstajajo v državi* V resoluciji je rečeno, da je treba to izvesti pred političnimi volitvami Centralni komite se je v celoti zavzel za izvajanje gospodarske reforme, ki pomeni avtonomijo posameznih podjetij ter uveljavitev tržnega sistema. Vsakdo ima pravico, da si izbere svoje delovno mesto in da odgovarja za svoje delo. Program pravi, da obstajajo velike možnosti v pozitivni vlogi tržišča kot nujnega mehanizma za funkcioniranje socialističnega gospodarstva. Med drugim jr v programu tudi rečeno, da je treba uveljaviti «kratki teden* in to že ob koncu leta 1968. fz obveščenih virov poročajo, da je ČSSR dosegla v ZDA kredit nekaj 100 milijonov dolarjev za premostitev sedanjih težav. Danes so imenovali za novega generalnega prokuratorja republike Jožefa Čero iškega na mesto Jana Bartuška, ki so ga odstavili prejšnji tnesec istočasno z notranjim ministrom Kurrianom po begu generala Sejne. Centralni komite slovaške partije je danes objavil resolucijo, v kateri je rečeno, da predstavlja odnos dveh narodnosti v ČSSH bistveni aspekt demokratizacije. V resoluciji je tudi rečeno, da Je sedanji ustavni sistem povsem preživel in da se ne more ohraniti. V resoluciji je izražena zahteva po federalni ureditvi. Zasebne prodajalne na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 10. - Madžarska vlada je izdala zakonski ukrep, ki omogoča zasebnikom otvoritev prodajaln za razne stvari zlasti za sadje zelenjavo na turističnih področjih. Zasebniki bodo lahko tudi vzdrževali manjše hotele pod posebnimi pogoji. Zaprte šole v Abesiniji ADIS ABEBA, 10. — Vse zasebne in javne šole so zaprli po nalogu ministrstva za šolstvo, ki v poročilu ukrep utemeljuje, češ da je postal nujen zaradi demonstracij, pri čemer je prišlo do izgredov. Demonstracije so se pričele 30. marca in so meči njimi aretirali 37 mladincev, od katerih so dobršen del že obsodili 18. aprila. HONGKONG, 10. — Radio iz Pekinga je objavil, da je bil ustanovljen revolucionarni odbor v pokrajini Hunan, ki je rojstna pokrajina Maocetunga. Gre za 19. revolucionarni odbor, ki so ga ustanovili na Kitajskem po januarju leta 1967. WASHINGTON, 10. — Državni tajnik za zunanje zadeve Dean Rusk je danes odšel v bolnišnico «Walter Reed» za običajne zdravstvene preglede. Rusk ima 59 let in bo v bolnišnici dva ali tri dni. SKRAJNA DESNICA PROTI REFORMIZMU CERKVE «Udar» proti cerkvi v Gvatemali Monsignora Maria Casariega, nadSkofa fn primasa katoliške cerkve v Gvatemali, so ugrabili In štiri dni se ni vedelo, ali je še živ ali ne. Vse se Je srečno končalo, nadškof se je svoboden vrnil v evojo rezidenco, vendar pa je to povzročilo zanimanje za razmere v državi. Nadškofa so ugrabili nenavadni gverilci, posebnost Gvatemale, desni ekstremisti In fašisti. Hoteli so prestrašiti strujo katoliške cerkve, ki v Gvatemali, pa tudi drugod v Latinski Ameriki, vse bolj očitno spreminja linijo sklepov Koncila. Gvatemala je po dolgoletnih zmedah in številnih udarih ter protiudarih 6. marca leta 1966 dobila predsednika Hulia Sezarja Mendesa Montenegra, ki je na volitvah dobil večino. Montenegro Je zastopnik nove meščanske bur-žoazlje. Ta vlada je imela namen previdno uresničiti številne zmerne reforme. V resnici so težave velike, od 70 odstotkov obdelovalne zemlje sta le dva odstotka v rokah gvatemalskih državljanov, med 4,5 milijona prebivalcev pa je 75 odst. nepismenih. Revščina Je prevelika. že od poprej v državi deluje ilegalno »Revolucionarno gibanje 13. november« (MR 13). Pred dvema letoma se je spustilo v gverilski boj drugo gibanje — «Uporniške oborožene sile« (FRA), ki je nastalo na kubansko-kastrov-sko pobudo. Obe skupini sta se nekaj časa spopadli, pred kratkim pa sta se sporazumeli za 6kupno dejavnost. Ne priznavata gvatemalske komunistične partije, ki je ilegalna že 16 let in usmerjena k Moskvi. Nastalo pa Je tudi desno ekstremistično ilegalno gibanje «An-tikomunistični svet« ali «Bela roka«. Med levimi in desnimi ekstremisti Je neusmiljen boj in leta 1967 je na obeh straneh izgubilo življenje približno tisoč ljudi. Leva in desna gverila skušata strmoglaviti vlado Montenegra, zdi pa se, da grozi vladi najhujša nevarnost z desne, ki ima zveze in podporo v latifundijskih krogih in pri tistih, ki se boje tudi minimalnega reformističnega programa Montenegra. Brez dvoma imajo ti ekstremisti pristaše tudi v nekaterih vojaških krogih. V januarju je moral Montenegro razglasiti izredno stanje za 30 dni, pozneje pa so ga že dvakrat podaljšali in stanje še vedno traja. Take so bile razmere takrat, ko so ugrabili nadškofa, ki se je vračal iz rezidence papeževega nuncija v Gvatemali z diplomatskim avtomobilom, številni verniki, zlasti kmetje, odobravajo in podpirajo gibanje skrajne levice. Tudi v Gvatemali, tako kot v nekaterih drugih latinskoameriških državah, celo nekateri duhovniki aktivno pomagajo skrajni levici. Nadškof Casariego prav gotovo ne simpatizira s tem ekstremizmom in gvatemalski fašisti ga niso ugrabili zaradi tega. Monsignor Casariego je pred kratkim objavil poslanico vernikom, v kateri je pozval vse, naj se umirijo. Zlasti se je skliceval na encikliko papeža Janeza XXXIII. «Mater et magistra« in Pavla VI. »Populorum progresio«, ki izrecno obravnava revščino in reforme v Latinski Ameriki. Nadškof je pravzaprav skušal podpreti prizadevanja predsednika Montenegra in njegov zmerni re-formizem. Kot Je očitno iz glavnega glasila «Osservatore Romano«, ki piše o Gvatemali, želi tudi Vatikan pomagati Montenegru. Njegove načrte so ocenili kot minimalne, očitno pa so pričakovali, da bo sčasoma šel dalje, «saj bi ie na ta način lahko preprečil novo revolucijo ali udar«. S tem je Vatikan želel preprečiti tudi radikalizem nižje duhovščine in množice vernikov. Takšna je se- danja taktika cerkve v vsej Latinski Ameriki. Obenem pa Je to tudi izzvalo skrajno desnico, ki je vse bolj odkrito začela kazati sovražnost do cerkve. Latifundijska »elita« je začela imenovati nadškofa in papeževega nuncija »revolucionarja«. Na koncu je «Bela roka« dobila namig, da zastraši z ugrabitvijo. Vatikanu je bilo takoj jasno, da Je monsignor Casariego žrtev »Bele roke«; kar dokazuje tudi pisanje časopisa «Osservatore Romano«. Monsignora Casariega so končno izpustili. Prav gotovo je obljubil molčečnost in v javnosti ni povedal, kdo ga je ugrabil in kam so ga peljali. Poglavitno pa je vlada objavila — ugrabitev je delo «Bele roke«. Pozneje so zaprli tri ljudi, gvatemalski policijski šef pa je izjavil, da je zaroto vodil Roberto Alehos, nekdanji kandidat za predsednika Gvatemale, ki sedaj deluje iz tujine. «Udar», naperjen proti cerkvi, prvi te vrste, je imel posledice, ki pa so bile prav gotovo drugačne, kot so jih pričakovali njegovi pobudniki. Jugoslovansko dramsko pozorište v Beogradu že nekaj časa nastopa s komedijo «Ne igraj se z ljubeznijo«, ki jo je Alfred De Mussct napisal da bi se maščeval svoji prijateljici George Sand. čeprav je bila komedija napisana pred 134 leti, je še vedno aktualna: govori o ljubezni in človekovem občutku osebne svobode. Delo je režiral Jovan Putnik, v glavnih vlogah pa nastopajo Sonja Hlebš, Branka Veselinovič, & Branka Petrič, Irena Kolesar in Miša Janketič Dosedanje prijave za Cannes Jugoslavija je že prijavila film «Mali vojaki» PARIZ, 10. — Čeprav je do filmskega festivala v Cannesu še razmeroma daleč, so se če javili za to pomembno tekmovanje na področju filmske umetnosti številni filmski ljudje s svojimi zadnjimi deli. Češkoslovaška filmska industrija, ki se je v zadnjih letih zelo močno uveljavila je prijavita kar tri svoje filme in sicer «Muhavo poletje», delo Jurija Menzela, film «Gori, pokličite gasilce)' delo Miloša Formana ter film ((Praznik povabljencev», ki ga je napravil Jan Nemek. To prijavo češke kinematografije je objavil Robert Favre Lebret, ki je tudi povedal, da je Velika Britanija doslej prijavila že dva filma, tudi Alberta FinnCya delo uCharlie Bubbles«, ZDA pa film Richarda Lestera «Petulia». Jugoslavija je prijavila za letošnji festival v Cannesu film ((Mali vojaki» ki ga je režiral Bata Cen-gič, Sovjetska zveza bo za gotovo poslala Aleksandra Zarkija film «Ano Karenino», Poljska Witolda Leszcyinskega film «Zywot Mateuz-za», Madžarska, kar se ve doslej, pa se bo predstavila s filmom ((Csillagosok Katopak» Miklosa Jancsa. niiioiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiii iiiiiiii m uiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiioiiiiiiiiiiiiiMiMiiimiiiiimiiiiininniiiiimiitiHivnoHmiMiimuMimiiommiiiiimiuimniiuiniimmiiiMiiii mu limonin PO 33 DNEH UJETNIŠTVA V ROKAH SARDINJSKIH BANDITOV Posestnik iz Ozierija Campus zopet v krogu svoje družine Brat, sirit in zarotenka so ga z avtom čakali na glavni cesti ■ Petretto je še živ SASSARI, 10. — Giovannija Cam- sta skupaj preživela ves čas ujet- pusa, ki so ga ugrabili 7. marca letos, so danes banditi, ki so ga držala za talca, okoM 2. ure ponoči osvobodili nedaleč od vrste stez, ki vodijo k glavni cesti Osidda-Bu-dusso. Campus je moral dolgo hoditi, da je prišel do ceste, kjer so ga z avtom čakali brat, stric in zaročenka Nella Palmas. Jasno je torej, da so bili sorodniki pravočasno obveščeni o izpustitvi Cam-pusa. Komaj je avti prevozil kaka dva kilometra, ga je ustavila patrulja cestne policije in agentov sodnega odseka kvesture v Nuoru. Agenti so takoj prepoznali Campu-sa. Bilo je 2 uri in 10 minut. Posestnik iz Ozierija je agentom potrdil, da je Giovanni Campus in jih je naprosil, da ga pustijo domov. Zadovoljili pa ga njso, temveč so ga spremili do majhne vojašnice cestne policije v Bittiju. Campus je bil utrujen, na koncu svojih moči, lačen, imel je dolgo brado, obleko pa popolnoma razcefrano. Vse-del se je na prvi stol in hlastno zaužil, kar so mu agenti ponudili: obložene kruhke, kavo in konjak. Takoj zatem je iz Nuora prišel namestnik državnega tožilca dr. Marcello, ki je Campusa zaslišal. Izpuščeni posestnik je potrdil, da ništva pri banditih, živ in zdrav. Zaradi umora župana Ruinasa Policija priprla dva osumljenca CAGLIARI, 10. — Policijska organi so med preiskavo za odkritje morilcev učitelja in župana Ruinasa Eralda Tattija priprli 36-letne-ga mesarja Pietrina Lostio in 55-letnega pastirja Angelina Tacchi-ja. Oba sta iz Ruinasa in sta imela že opravka s sodnimi oblastmi. Sumijo, da sta ta dva naročila u-mor župana. Do zločina je prišlo 6. marca 1967. leta ponoči, ko so neznanci ubili župana pred pragom njegove hiše, kamor se je okoli 23. tire' pripeljal z' moto mam’kolesom. Truplo je drugi dan našla njegova mati. Tedaj se je govorilo, da je zločin v zvezi z interesi okoli občinskih pašnikov na hribu Grighine. Po stari navadi so te pašnike oddajali v najem z zasebno licitacijo. Zupan Tatti pa je hotel ravnati po zakonu in je spremenil način ter oddajal pašnike le na podlagi javne licitacije. Novi način ni ugajal nekaterim kro- gom in župan je plačal to »preje Petretto še živ. Campus ni po- drznost« z glavo. Kmalu po urno- Anglež Cliff Richard, ki je na festivalu evropskih popevk v Londonu predstavil «Congratulation», objema in poljublja špansko pevko Mario De Los Angeles, ki je s po pevko «La, la, la« osvojila prvo mesto in Angleža premagala le za točko razlike vedal, na katerem področju je bil. Državni pravdnik je zaslišal tudi brata, strica in Campusovo zaročenko. Posestnika iz Ozierija Giovannija Campusa je ugrabilo 7. marca ob zori pet maskiranih in oboroženih banditov. Malo prej so skušali isti banditi ugrabiti na nasprotni strani Ozierija 47-letnega živinorejca Nannija Terrosuja, ki se jim je postavil v bran. Enega je omamil in je zbežal. Banditi so ga dohiteli, vendar se ni vdal in končno se mu je posrečilo uiti. Užaljeni banditi so odšli v Campusovo posest, kamor je Giovanni prispel skupaj z bratom ob 5. uri. Brata sta se preoblekla in sta odšla v hlev, kjer sta molzla krave. Salvatore je delal v enem kotu. Giovanni pa v drugem. Ko se je ta med delom ozrl kvišku, je opazil za hrbtom maskiranega bandita z dolgim dežnim plaščem, z naperjeno brzostrelko. Podzavestno se je Giovanni pognal proti banditu, toda ta ga je silovito udaril, tako da je padel v nezavest. Ko s- je osvestil je opazil brata in služabnika Antonia Det-torija zvezana. Oba so odnesli v kuhinjo, kjer so ju pustili, Giovannija Campusa pa so odpeljali s seboj. Med »ujetništvom« Campusa, ki je trajalo 33 dni, so njegovi sorodniki stopili v stik z banditi in se domenili za višino odkupnine. Medtem so aretirali zloglasnega Gra-ziana Mesino, ki je po radiu pozval pajdaše naj izpuste Campusa in Petretta. Banditi so ju hoteli najprej iz maščevanja ubiti, kasneje pa so se premislili. Hoteli so pač odkupnino. Campusa so tako ponoči osvobodili. Posestnik iz Ozierija je izjavil, da je Petretto še živ in da banditi čakajo, da se njegovi sorodniki premislijo in da pristanejo na odkupnino. Kot je znano, se je Pe-trettova družina uprla zahtevam banditov, a vse kaže, da je sedaj popustila. Preden so ga izpustili, sta se s Petre! tom objela in razšla. S Petrettom sta bila ves čas sku paj, vedno na prostem in banditi so ju večkrat prisilili na dolge in mučne nočne hoje. Po kratkem prestanku v Bittiju so Campusa spremili v Sassari, kjer je imel v karabinjerski vojašnici razgovor s polkovnikom Mazzeom in njegovimi sodelavci. Tu so Campusa pozdravili njegovi najožji sorodniki, od katerih se Je kmalu ločil, ker Je moral na ru je policija aretirala pastirja iz Ruinasa Antonia Pistisa in Giovannija Trattija. Po zrušenju hiše v Genovi Še zadnja žrtev izpod ruševin GENOVA, 10. — Danes ponoči so potegnili izpod ruševin stavbe v Ulici Digione, ki se je prejšnji mesec zrušila pod težo zemeljskega usada, zadnjo žrtev te tragedije. Gre za 63-letno stanovalko stavbe, ki so jo s pomočjo sorodnikov brez težav identificirali. Včeraj so gasilci potegnili na dan še štiri žrtve, ki so bile med ruševinami v višini prvega nadstropja stavbe. Po dvajsetih dneh dela so tako potegnili izpod ruševin vseh 19 žrtev nesreče. 6 učenk laže ranjenih Padec lestenca zaradi «banga» TOLENTINO, 10. — Zaradi padca lestenca se je moralo nekaj učenk osnovne šole iz Tolentina zateči po zdravniško pomoč. Padec je povzročil «bang» dveh reakcijskih letal. To se je zgodilo okoli 10.30. Dve reakcijski letali sta se tedaj spustili v doigo pakiranje, s katerim sta povzročila dva močna zaporedna «banga», ki sta stresla šipe po mestu. Tedaj se je odtrgal s stropa aule osnovne šole, ki je na Trgu don Bosco, steklen lestenec, ki je padel na klopi in sc raztreščil. Številni drobci so laže ranili pet ali šest učenk. MALO JE MANJKALO, DA BI PRIŠLO DO TRAGEDIJE Ameriška atomska podmornica v francoski ribiški mreži Un[igB vv glpdnliSče LORIENT, 10. — Ameriška 5600-tonska podmornica nar atomski pogon «Robert E. Lee« je končala v mrežah francoske ribiške ladje »Lorraine Bretagne« iz Lorienta. D j nenavadnega »ulova« je prišlo v irskem morju. Ribiči so mirno vlekli mreže, ko jih je začelo' sildvito ■ zanašati in vleči. Mornarji so se močno prestrašili in malo je manjkalo, da ni prišlo do tragedije. Kmalu pa so ugotovili za kaj gre. Podmornica je splavala na površje in po petih Urah dela, so jo rešili mreže. »Robert E. Lee« spada v vrsto podmornic Georges Washington na atomski pogon. Dolga je 115,82 m široka 9,75 m, oborožena pa je s iiiiiHMiiiiniiiuimiiii m mu iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimtiini PRED PRISTANIŠČEM V WELL1NGT0N11 Brodolom trajekta: nad sto smrtnih žrtev Ladja je zadela ob čeri, sc kasneje nagnila in se potopila WELLINGTON, 10. — Tropski uragan z vetrovi, ki so dosegli hitrost 200 km na uro, je zajel Južni otok, ki skupaj z drugim večjim otokom sestavlja Novo Zelandijo. Trajekt s 600 potniki in 100 čla, ni posadke je zaradi neurja trčil v pečino ob vhodu v wellington-sko pristanišče in se je preobrnil. Ladja je treščila v pečino kakih 300 m od pristanišča. Kasneje so jo valovi odnašali proti odprtemu morju. Poveljnik ladje je javil, da ima vse pod nadzorstvom in je izrazil mnenje, da bo lahko prešel, kljub razburkanemu morju, vse težave. Kljub temu pa so pristaniške oblasti poslale, brž ko so se zavedle, da se Je ladja nagnila, na pomoč rešilne ladje. Trajekt «Wahine» je odplul iz Christchurcha prejšnjo noč in je bil namenjen v Wellington. O-koli poldne je ladja prišla pred pristanišče, kjer se je pripetila ne. sreča. Ladja se je najprej nagnila, kasneje pa se je potopila. Po trčenju v pečino so trajektu, ki spada med najbolj luksuzne in moderne ladje te vrste, prišli na pomoč vlačilci. Zaradi zelo razburkanega morja in nevihte se je debela žica pretrgala in ladjo je začelo zanašati proti odprtemu morju. Brž ko se je ladja začela nagibati na stran, je kapitan Robertson dal ukaz, naj si potniki l»IIIIIIIIHIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIIIIIIIIM»**MlllllllllHmiMI,,IHIHIIlllHlimiiniHlll*HMI IMIinill ■IIIIIIII Od 11. do 19. maja v Ljubljani Sedmi sejem «A Ipe - A dria» 7. mednarodni sejem Alpe-Adrla, ki bo od 11. do 19. maja 1968 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo pokazal, v prvi vrsti široko izbiro eksponatov iz obmejnih pokrajin Avstrije, Italije in Jugoslavije (SR Slovenija in SR Hr-vatska) ter tudi iz ostalih predelov vseh treh držav. Letošnji sejemski kontingent znaša 1.187.500.000 lir. Z Avstrijo se bodo posli odvijali po že ustaljeni praksi sporazumov med sejemskimi mesti Celovec, Graz in Innsbruck. Jugoslovanskim uvoznikom ne bo potrebno Iskati deviznega kritja za uvoz iz Italije. Inozemskemu partnerju bodo pokrili svoj dolg s pro zasliševanje k državnemu tožilcu, i tlvrednostjo izvoza v Italijo. Za po-Campus je odšel tudi k zaročen- sle z Avstrijo Je odobreno za Sloki, kjer Je novinarjem še enkrat venijo 6 milijonov šilingov potrdil, da je Petretto, s katerimi Tudi letos bo prišlo do mnogih čistih kompenzacijskih poslov. Blagovne liste so že izdelane, niso pa še potrjene. Pregled nad vsemi posli bo imela Gospodarska zbornica SRS ln SRH, ki organizirata poslovanja, to se pravi sestavljanje blagovnih list ter blagovni in finančni režim. Zbornice bodo ob letošnjem sejmu plačale razstavljavcem polovico lanskoletnega prostora. Kar se tiče same razstave, pa je računati z velikim številom eksponatov kot so: pralni stroji za perilo In posodo, oprema kopalnic in kuhinj, priročni kmetijski stroji za individualne kmetijske proizvajalce in drugo blago široke potrošnje. Sejem bo odprt od 11. do 19 maja, za Javnost bo 11. maja odprt od 13. ure dalje, vse ostale dni vključno nedelje pa od 9. do 19, ure. nadenejo rešilne pasove in zapustijo ladjo. Evakuacija je tekla povsem mirno, vendar so zaradi položaja ladje lahko spustili v morje le polovico rešilnih čolnov. E-den od teh se je celo prevrnil, pri čemer se je 40 potnikov znašlo v vodi. Kdor ni mogel najti prostora na čolnih, je skočil v morje in čakal, da ga pridejo številne ladje, ki so jih poslali iz tVellingtona, rešit. Proti večeru je postalo iskanje preživelih potnikov zaradi izredno razburkanega morja, vedno težje Da ne bi motili rešilne akcije, so pristanišče zaprli za ves promet. «Wahine», ki je dolga 150 m, je pripadala družbi «Union Steamship Company» iz Wellingtona in je lahko prevažala 921 potnikov in 200 avtomobilov. Splavili so jo pred dvema letoma na škotskem. Takoj po brodolomu so se po VVellingtonu širile zelo nasprotujoče si vesti. Govorilo se je, da je precej potnikov utonilo, toda novozelandski radio je kasneje potrdil, da so vsi potniki rešeni. Baje je bilo na ladji v trenutku nesreče 614 potnikov in celotna posadka,. ki šteje 130 oseb. Oblasti sa javile, da je sedaj uradno število mrtvih 56, vendar, da se bo število smrtnih žrtev prav gotovo povečalo. Po neuradnih vesteh pogrešajo še vedno ogromno ljudi, število teh bi se lahko povečalo na 150. Do sedaj so sprejeli v bolnišnicah 101 ranjenca. Zaradi mor. ja, ki je zelo mrzlo in močnega vetra bo težko rešiti ljudi, ki so ostali na morju. Policija še vedno preiskuje obalo in morje, ker upa, da bodo lahko rešili številne potnike trajekta, število mrtvih se je kasneje povečalo na 65. Čeprav uradno število žrtev nesreče še ni znano se v Welling-tonskih krogih govori o številu, ki presega stotino mrtvih. SREDI NOČI V TURINU Iz zlatarne ukradli železno blagajno TURIN, 10. — Neznanci so okoli 3. ure ponoči ukradli eno tono težko železno blagajno, v kateri je bilo za 30 milijonov lir zlatnine in drugih dragocenih predmetov. Tatovi so vdrli v zlatarno, last 36-letnega Guida LodoLija na Corsu Belgio, skozi stranska vrata. Bla gajno so s pomočjo lesenih valjev zapeljali skozi napol odprt rolo do ceste, kjer so jo naložili na tovornjak, ki so ga malo prej a-kradli. Neki prodajalec cvetja, ki stanuje prav nasproti zlatarne, je o-pazil tatove, vendar je menil, da se zlatar seli. 16 raketama vrste Polaris, medtem ko posadko sestavlja 12 častnikov in 100 mornarjev. Lastnik ribiške ladje je danes stopil v stik z ameriškim poslaništvom. Zahteva namreč Izplačilo škode, sa,j je podmornica skoraj popolnoma uničila ribolovne naprave na »Lorraine Bretagne«, To je že tretji primer, da bretonske ribiške ladje «ulovijo» podmornice. Prvič se je' to zgodilo neki angleški podmornici, drugič pa francoski žepni podmornici. Poslancu Cecchcriniju sc stanje izboljšuje PORDENONE, 10. — Zdravstveno stanje podtajnika na notranjem ministrstvu Guida Ceccheri-nija, ki je sinoči postal sredi Pordenona žrtev prometne nesreče, se je danes izboljšalo. Čeprav poslanec Ceccherini govori z osebami, ki so okoli njega in je pri polni zavesti, se zdravniki vseeno še niso hoteli izjagnjU, ker so nekatere rane in poškodbe lahko tudi nevarne. Ceccheriniju, ki načeluje listi socialistične stranke v volilnih okrožjih Vidma, Gorice in Belluna, prihajajo s strani državnih, parlamentarnih in deželnih osebnosti solidarnostne brzojavke z voščili za takojšnje okrevanje. Zdravnika nista vedela da operirata sorodnika AVEZZANO, 10. — Sin in zet sta danes operirala, ne da bi se tega zavedla, očeta oziroma tasta, ki je malo prej postal žrtev hude prometne nesreče. Ta se je pripetila 60-letnemu Rizieriju Di Niziu, ki se je peljal s kolesom po pokrajinski cesti, ko ga je neki avtomobilist silovito podrl na tla. Hudo ranjenega moža, ki je imel zlom lobanje, sta zdravnika takoj operirala. Ker je imel močno iznakažen obraz, ga nista mogla spoznati. šele kasneje, ko so dr. Raf faela Di Nizia in dr. Maria Rica z doma obvestili o nesreči, sta se zavedla koga sta imela pod nožem Kljub skrbni zdravniški negi je priletni Di Nizio danes podlegel poškodbam. LONDON, 10. — Angleški observatorij v .Jodrell Banku poroča, da je sovjetska vesoljska sonda «Lu-nik 14» verjetno začela krožiti okoli Lune. Kakor poročajo, izhaja iz prejetih radijski.i znakov, da je sonda ob 20.25 po srednjeevropskem času prižgala zaviralne rakete. Po 40 minutah so znak prenehali in to dopušča domnevo, da je sonda bila tedaj na drugi strani Lune. Če kroži okoli Lune, bi morali znake čez nekaj časa znova ujeti. : a ^ gluhča ^ blSlta'e!tlve Resnično, čas je že! (Sodobnost, štev. 4) Aprilska številka Sodobnosti objavlja na uvodnem mestu ((himnično tragedijo v enem dejanju z epilogom Andre Chenier«, ki jo je napisal Ivan Mrak (V spominu na Karlo Bulovčevo - Mrakovo posvečeno poetu Monosu Stan-carju). Passacaglia št. 1 je daljša pesnitev Marta Ogena, nekaj pesmi pod naslovom Astrologija je prispeval Franček Rudolf, Je-remdada za Ano - Marijo pa je pesem Nika Kolarja. Ivanka Hergold je napisala Pravljico o dečku in dedku. Iz kratkega zapisa Franceta Pibernika Srečko Kosovel in Integrali pa velja nekatere odstavke ponatisniti. Tako pravi Pibernik: ((Postaja vse bolj očitno, da je Kosovel najpomembnejša osebnost svojega časa, objava doslej neznanega dela njegove poezije pa preseneča predvsem z oblikovnim ekstremom, ki zaradi dosledne, umetniško izpeljane aplikacije v letu 1926 zbuja pomisleke nad nekaterimi literarnimi pojavi našega časa ter številne avtorje postavlja v luč navideznega avantgardizma. Sicer pa dejstvo, da celotno Kosovelovo gradivo še vnaprej ostaja nedosegljivo, ustvarja v nas iluzijo, da se utegne v Kosovelovem pesniškem prostoru še marsikaj spremeniti. Sleherno odlašanje, da bi natisnili Kosovelovo literarno zapuščino, samo podaljšuje trajanje neresnice o Kosovelu, obenem pa je prizadeto vse tisto, kar je in kar bi lahko bilo povezano z novim Kosovelom)). Ob koncu pravi član-kar: «Ne sme nam uiti izpred oči celotna Kosovelova pesniška fiziognomija, zakaj neobjektivno bi bilo, ko bi Kosovelovemu kons-truktibizmV prisojali več, kot mu 'gre. Integrali so v največji meri dopolnilo, vendar tolikšno, da zahtevajo , korekture v literarnozgodovinskih in literarnoteoretičnih ugdtovitvah za dvajseta leta, samo po sebi pa se razume, da bi ta korektura mora- , la seči tudi v naslednja desetletja, ko so zaradi neodkrite Kosovelove konstruktivične poezije pogosto na !novo odkrivali Ameriko... Končno nas natis Integralov opozarja, da smo šele na pragu Kosovela. Izid druge knjige Zbranega dela bo odprl glavna vrata. Šele po objavi celotne Kosovelove literarne zapuščine, šele potem, lco bo dostopnO ' vse“ ohranjeno gradivo, smemo upati, da se bo delo za Kosovela res moglo začeti normalno. Resnično, čas je ie!» V našem dnevniku smo že večkrat pisali o tem, zakaj po toliko letih še ni izšla vsa Kosovelova literarna zapuščina. Zaradi tega ob članku Franceta Pibernika tudi mi pravimo: Resnično, resnično, čas je če! — Drugi del revije — Problemi sodobne družbe — so napisali Janko Kos, Ana Stupan, Vlado Vodopivec in Jože Kastelic. Prvi objavlja daljšo razpravo Slovenci in dialektika, druga pa Dve obličji množične kulture. Vodopivec zaključuje svoje zapiske o Zahodni Nemčiji konec leta 1967 Pomirjena in vznemirjena Nemčija. Pod naslovom Sinteze o svetovni umetnosti poroča Jože Kastelic o raznih serijah knjig ((zgodovine umetnosti». Ker gre za obširne serije, ki bodo v celoti dokončane mogoče okrog l. 2000, se avtor sprašuje, ali bo generacija tistega časa imela tako «historično» delo še za potrebno, ali bo sinteza še pravilna, koncept celote še upravičen. Navaja pa tudi nekatere zelo nepotrebne spodrsljaje v podatkih o Ljubljani v Enciclopedia universale delVarte. — France Vurnik ocenjuje tri pesniške zbirke (F. Zagoričnik, V risu: V. Gajšek, Pesmi: E. Fritz, Hvalnica življenja). Ocena prve zbirke je negativna, drugih dveh pa pozitivna. Jože šifrer je napisal recenzijo povesti Miška Kranjca Na cesti prvega reda in romana Jožeta Dularja Udari na gudalo, Jandre France Pibernik pa ocenjuje Mojega Lonjo Nade Kraigherjeve. Poročilo o razstavi Andreja Jemca je prispeval Aleksander Bassin. Kar napeto je napisama glosa Castro- va Kuba Božidarja Pahorja. Novi vir energije, razmišljanje Franceta Kosmača, zaključuje številko. ViaVai Turistico Ze nekaj časa je od tega, kar je izšla prva številka tretjega letnika revije ViaVai turistico. V podnaslovu je označena kot «ri-vista di turismo, politica, econo-mia, attualitd)). Njen odgovorni urednik je znani turistični delavec s Tridentinskega (ter naš občasni sodelavec) Paolo de Dome-nico, sodelujejo pa pri njej turistični časnikarji in drugi pisci iz raznih delov Italije in tudi tujci. Kot podobne italijanske revije je tudi ViaVai tiskan na lepem papirju ter bogato ilustriran; poleg črnobelih fotografij ne manjka tudi barvnih reprodukcij. — Pričujočo številko n-vaja zahvala in pozdrav odgovornega urednika, ki je prav » to številko pričel svojo funkcijo, nato pa slede pisma na njegov naslov in njegovi odgovori. On sam je tudi pod zaglavjem Opazovanja napisal ' kratek sestavek pod naslovom Blaženi Italijani. Tu navaja, kako so pred leti domači turisti celo izpopolnili nevarno vrzel, ki je nastala, ko so odpovedali znatni turistični tokovi iz nekaterih dežel. Pri tem pa ugotavlja, da so se tudi Italijani navadili drugačnega turizma, ki se ne omejuje več samo na letovišče temveč prehaja na počitnice ((Odkrivanja)). S tem dokaj novim dejstvom bo moral domači italijanski turizem računati. Minister za turizem in prireditve Corona je v svojem članku (1967: ne lahko toda pozitivno leto) podal realistično sliko položaja italijanskega turizma. Sledi članek o Siciliji, ki ga je napisal Lui-gi La Rosa, izpod peresa Franca Bertoldija pa je naslednji članek Tu London: šterling kliče Evropo. Nemški turistični trg je prejkoslej za vse države zanimiv. Paolo de Domenico razpravlja o «svetlobi in senci na nemškem turističnem trgu« in ugotavlja, da se začenja kazati u-stavljanje dotoka nemških turistov v Italijo. Vzroki za to so, po mnenju pisca, razvoj turizma velifcih,. daljav z letali, vedno večja ponudba drugih držav in končno beg stalnega turista - klienta, ki si išče izven organiziranega ‘Ilirizma svojih poti. Krajši članek Eralda Urbanija je posvečen Berlinu. Pod naslovom To in ono sledi dve strani raznih poročil, nakar Silvo Ducati poroča o »ce, sti za Evropo«. Mišljena je cesta čez Brenner, ki bo najvišja avtocesta v Evropi in ki bo končana l. 1970. Claudia Caldera je posvetila več člankov Abruoom. Opisala je Roccaraso, »Cortino« Abrucov, nato Chieti in vso bližnjo in daljno okolico, ter še področje okoli mesta Teramo. Naslednji sestavek je spet posvečen tujim deželam: Jordaniji, deželi sonca, ter mestu Barceloni, ki jo podnaslov imenuje ((neposredno mejo z Italijo)). Avtorja obeh člankov sta uradna delegata tujega turizma v Italiji Khou-ry in Santiago Sanjuan, medtem ko Laura Saporetti, delegatka turističnega urada Mehike odgovarja na šest vprašanj o italijanskem turizmu. Paolo de Domenico pa se je kot novi odgovorni urednik moral v tej številki tako rekoč predstaviti z daljšim opisom. In o čem naj bi on pisal, če ne o Tridentinskem. Tako predstavlja njegov članek z obilico barvnih sl.k osrednji del revije. V ostalem delu številke pa bomo našli še sestavke o mehiškem folklornem baletu Amalie Hernandez, o karnevalu v Belgiji, o Lozani, o Pesaru, o Alžiriji, ter še druge sestavke, ki segajo na področje kulture, športa itn. Pisatelj Giovanni Com^s-so pa piše o obali med Benetkami in Gradežem Nevsiljiva in zato skoraj privlačna je celo reklama. Kdorkoli sc torej zanima za turizem zaradi samega turizma, kakor tisti, ki se hoče poučiti, kaj mu turizem nudi, bo z velikim zanimanjem pregledal in prebral to revijo. Jean Pierre Leaud, zmagovalec zadnjega berlinskega filmskega festivala, nastopa v novem filmu, v katerem poljski režiser Jerzy Skolimovvski prikazuje življenje mladega človeka v modemi eri, ki misli samo na dirkalni avto in na športne cilje ČETRTKOVA ČRTICA V rtiljak Sedel sem v nočni restavraciji in večerjal. Bilo je pozno. Sedel sem v kotu. Ne vzbujam rad pozornosti. Lahko bi me kdo videl in pričel govoriti: »Vidi.<■ ga, tovariš ^ sedi po restavracijah. Pri nje-Oovi plači... Le od kod jemlje denar?» Ko sem čakal na biftek, je vstopil moj šef B z uslužbenko C. ~ Propadel sem, — sem pomislil. _ z daj me bo opazil... Otrpnil sem na stolu in pričel buljiti v časnik. Morda me pa ne bo videl... Toda videl me je... Vstal in stopil k meni. No, — mi je rekel, — po restavracijah sedimo, kaj? ~ Ne, ne, — sem odgovoril, — Pozno je že, pa sem skočil malo Povečerjat. — Vem, — je nadaljeval, — poznam te večerjice Sicer pa, kaj le v tem strašnega? Nihče ni brez greha. Tudi ti me tu nisi videl, razumeš? Prav tako kot tudi jaz tebe nisem! — Jaz vas? — sem vprašal. — z NJO ah brez NJE? ~~ Seveda brez NJE! Ženi bom rekel, da sem imel večerno konferenco... ~~ Prav, — sem rekel, — kaj P*' če me vpraša njen mož, ali sem jo kje videl? ~~ Reci, da nisi! ~~ To bo malo sumljivo. ~~ No, pa mu povej, da si bil z njo v kinu. Ti in njen mož sta ven-dar prijatelja. 7- Dobro, toda jaz sem bil z vami na večerni konferenci. — Reci, da sem te pustil prej aomov in da si odšel z njo v kino. ~~ Prav, —- sem rekel. Moj šef B je odšel, jaz sem pa Pričel jesti biftek... Čez nekaj čašo me je nekdo potrepljal po ramenu. Ozrl sem se in zagledal tovariša D iz našega podjetja. . ~~ Zdravo, — mi je rekel pritožno. — Tudi mene ni bilo tu. ~~ Tu sedita B in C. Opazila te bosta. .77 Nista me videlo in tudi jaz nHju nisem videl, - je rekel D. ~~ C se je v zadnjem hipu premislila in je odšla k svoji prija-e‘iici. Pravkar sem se spomnil: včeraj se je g ob dveh ponoči vrnil domov in reke‘ ženi, da je Prišel tako pozno zato, ker te je nošel popolnoma pijanega na ulici 1’[ te je s težavo odvlekel domov. 'kar ga ne izdajaj! ~~ Mene? Pijanega? — sem se tgrozil. . ~~ Kaj hočeš! Nekaj si je moral 1zmisliti. Ti si bil prvi, ki se je spomnil nanj. Skoraj sem še nekaj Pozabil: če bi prišlo do nekakšnih er>č, ti si me v torek povabil v restovracijo, jaz pa nisem šel s eb°i. temveč sem raje odšel na Predavanje. Zapomni si to! D 3e odšel. ~~ Prosto? — sem zaslišal glas ob sebi. Izvolite, — sem rekel in dvig-n't oči. Mož, ki je sedel za mojo mizo, e mi je zdel znan. k ~7 Oprostite, — sem se obrnil njemu, — rdi se mi. da sem vas nekje že videl ~~ Kje? _ je prestrašeno vpra-a moj sosed. ~~ Nekje, — sem rekel. ~~ Tam sploh nisem bil! ~~ Kje? — sem se zanimal. ~~ Tam, kjer ste me videli. ~~ Ampak jaz vas nisem videl °m, kjer vi mislite ka~~ Tudi tam nisem bil! Sploh pa 1la zdajle prisedla ic meni moja že-i T m'dva se sploh ne poznava. je .zalo se je, da je oseba, ki Prisedla k moji mizi, žena mo-Je<*» bratranca. niT Nisem ie videla. — mi je šep- a- — In sploh me ni tu. V fcnjiž-ntci sem; zurnČm Sem’ ** m mpuŠia ra- fMoje življenje je bilo zadnje dni s nenavadno. V torek sem po- sem ga skušal odvleči s predavanja. Včeraj me je kolega na pol mrtvega odvlekel domov in je samo zategadelj prišel tako pozno domov. Danes sem bil hkrati v kinu z ženo mojega prijatelja, na konferenci in v knjižnici. Ves omamljen sem prišel domov. Komaj sem odprl vrata, je zazvonil telefon. Oglasil se je mož tiste C, ki je sedela v restavraciji z mojim šefom. — Poslušaj, — je rekel, — žena je odšla nocoj k svoji prijateljici. Jaz sem rekel, da smo ti, tvoj šef B in jaz skupaj večerjali. Tako je bilo, in če te kaj vpraša, pazi, da se ne zapleteš. Poleg tega me je vprašala, kje je moja plača. Rekel sem ji. da si se ti pretepal z natakarjem in razbil posodo, kozarce in ogledalo, jaz sem pa moral zate vse to plačati... Odvrgel sem slušalko. Spoznal sem, da sem propadel. Edina rešitev je še, da vse tajim. Nikogar ne poznam. Nikogar nisem videl. Nikjer nisem bil. In tudi te zgodbe sploh niste brali, ker je nisem napisal. ARKADIJ ARKANOV MODNI KOTIČEK Vse iz krzna — Si vidu, a, kej se godi u Ameriki? — Čaki, Jakec! Kej nismo vre zadni bot govorili dosti od Amerike jn od tistga njeh Džonsona? Ne moremo zmiram ano mlatet. Kej bojo rekli ledje? — Ma dragi moj Mihec, prou moremo. Za-tu ke tam so ani ledje, ke prou ne morejo živet brez ubivat. — Ben, tisto znamo vsi. Kadar srn jest gledau kašen amerikanski film, nisem vidu druzga ku streljanje. Sploh hodejo zmiram sez revolverji. Jeh jemajo obešene za pas; na vsaki strani po anga. Jn vsak jema konja jn kadar se sreča- sta dva, preči začnejo sez revolverji: pk, pk, pk. Jn pole tisti, ke ostane živ, gre naprej, ku de ni neč jn kadar sreča anga druzga začne spet: pk, pk, pk. Je že taku. Zgleda, de so tu narodni običaji al, koker rečemo mi, folklora. Jn tle ni neč za naredet. — Ja, ma zde j so nardili spet ano veliko. Jn pravejo prfina, de tu je še hujše koker kadar so ubili Kenedija. Znaš, so ubili anga voditelja od amerikanskeh zamurcev. Jn narslabše je tu, ke_ so ubili anga moža, ke je biu pruti, ku be reč, nasilji. Van je tou, de be se amerikan- ski črnci prdobili svoje pravice samo zlepa. Je organizirau samo pohode miru jn vse zmiri samo zlepa jn u miri. Jn vsi so ga forte rešpeti-rali jn je dobu prfina Noblovo nagrado za mir, zatu ke je držou zamurce nazaj. In zde j so šli glih njega ubet. — Jn zdej? — Ja, si lahko misleš, de so amerikanski črnci forte razburjeni jn de so začeli delat de-moštracjone. Ma ne več zlepa. So začeli raz-bivat jn sežigat vse od kraja. J n Dzonson je mogu mobilizirat prfina soudate jn je do zdej vre ne znam kolko mrtveh jn ranjeneh jn na taužente aretiranih jn velikanske miljarde škode. Jn prou ne znam, kej bo ra-talo s tega. Ani zamurci vre an cajt govorijo, de si bojo nečko nardili ano svojo državo. De bojo vzeli od Amerike proč vse tiste kraje, kamer je narveč zamurcov jn si zrihtali po svoje, brez bele komande. — Sej bi jemeli prou. — Se zna, de be jemeli prou. Jn zmiram bol se sliše govort od Kenedija jn kodu ga je ubou jn od tega Kinga jn ke ne morejo najt ven, ka-du ga je ubou. Jn pole se neč ne zna, kaku je tista CIA... — Posluši, Jakec, jest sm ti vre reku, de u tašne reči jest se nečem neč mejšat, zato ke nisem vidu neč, ne znam neč jn mi neč ni mari. Ke s tašneh reši so samo sitnosti al pej še kej hujšega. Dejmo rajše govort kej od napredka al od tehnike, ke zastran tega ne bo nikjer nobene zamere. Denmo reč od tistga moža, ke zna ugant, al se bo rodu fant al punca. — Orkotron, tu je pej res nekaj! Fe j ki je ta mož? — Ki če bet, ku u Rimi? Je an penzioniran tranvir jn uan ti pogrunta ku neč, tašnega spola bo otrok Je treba samo znat povedat, kolke mescov je mati vre nosna jn kaku se kiiče uana jn kaku se kliče uan. Denmo reč, de je uana nosna vre štiri mesce jn de se kliče Ma rija, nje mož pej Jože. Zdej je treba seštet štiri mesce, šest črk od Marije, štiri od Jožeta jn po le devet mescov ku dera nosečnost. Vse vkep je _ trijndvajsti. Tu je numaro dišpari; alora če reč, de bo fant. Za punco more pet numaro pari. — Jn če be se uan klicau Josip namesto Jože'. — Ja, pole be pršlo štirijndvajsti jn be bh punca. — Ma vidi na, od česa odvisi kašenkrat! Zrni ram se lahko kej naučiš. Veljko Bulajič med snemanjem «Bitke» Vdh'1 .— v »•t/ien. ocnt' [ju- 1 Prijatelja v restavracijo, ker ....u, Sedela sva v klubu filmske ekipe in se pogovarjala o njegovih filmih. Celo vrsto jih je posnel, vse od nepozabnega «Vlaka brez voznega reda*, pa dalje preko «Nadštevilne», «Skopja 63» in «Ko-zare* do filma «Pogled v zenico sonca* in sedaj do «Neretve», ki jo ravnokar snema Njegovi filmi so bili večkrat nagrajeni na filmskih festivalih v Pulju, v Moskvi, Akapulku in Karlovih Varih. In če se je jugoslovanski film lani prebil v sam vrh svetovne kinematografije, veliko dolgujemo tudi režiserju Veljku Bulajiču. ALI JE LAHKO TUDI GENIJ «PREKLET0 NEUMEN IPI0T»? Nenavaden klub superinteligentnih V Belgiji živi samo okrog tristo izjemno pametnih oziroma inteligentnih ljudi. Vsi ostali so v intelektualnem pogledu povsem navadne osebe, brez kakih izrednih miselnih in duhovnih kvalitet. Omenjenih tristo imajo to srečo, da je njihov ((kvocient inteligence* (IQ) znatno višji kot pri ostalih sodržavljanih. Z drugimi besedami, njihov kvocient inteligence je višji od 148. Vsi ti so se spričo tega združili v »Klubu superinteligentnih oseb*. Klub se imenuje «Mensa», podobni klubi pa obstajajo tudi v Luksemburgu, na Nizozemskem n v Veliki Britaniji. Da bi mogli prikazati, kako so ti superinteli-gentni ljudje zares pametni, naj omenimo, da se ((kvocient inteligence* pri normalnih ljudeh vrti okrog 100 ali 110. V omenjeni klub pa ni tako lahko priti. Vsi, ki žele postati njegovi člani, se morajo podvreči znanstvenemu testiranju, s pomočjo katerega je moč ugotoviti njihovo intelektualno kapaciteto. Klub.«Mensa* ima svoje podružnice tudi v drugih deželah, kjer pa nanje- ne gledajo tako resno, Edouard Valencins, ki Je predsednik belgijske «Mense», je takole pojasnil cilje kluba, o ka- sreča, Rak- ,za katero ste hrepeneli, dim h»i 22G- do 22.7.) Le s trto, kar » s' boste spet pridobili dno že 'meli. Ne igrajte ve- Lfcv P, ^vernega Tomaža. '°tite 23-7- do 23.8.) Preden se čite e^a drugega posla, zaklju- slovani«P??J .v redu dosedanje po-Dpvtp boste izredno vest. jim tril^ (od 24 8 do 22.9.) s sv0' °6var<«“r ocenjevanjem se boste boste rili pred Polomom. Srečali ki Je ne boste pozabili. 1NI°A (od 23.9. do 22.10.) sestanek z UoaifP4 (°d 21.3. do 20.4.) Ne za-1 Nenadoma Sreče« ?sebi- ki preveč obljublja. Btv ,onec nekega spora. vam s . 21-4- do 20.5.) Povrnjen Oeusn«? denar, ki ste ga vložili v skeea 1 P°dvig. Ne motite družin- m/rv m>ru. de nBL.JČ?A (°d 21.5. do 21.6.) Gle- bo doletela e por nekaterim; ki nanjo še pomislili niste. Važen ' z nekaterii ŠKORPIJON (od 23. prijatelji. 10. do 21.11.) Zmanjšajte svoje izdatke, ker vam utegne sicer trda presti. Poravnan bo spor s prijateljem. STRELEC (od 22 11. do 20.12.) Sklenite čimprej nek( koristno zavezništvo. Ne bo še odgovora na neko vaše pismo. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Ne popustite v svojem stališču, ki ste ga zavzeli v nekem sporu. Verjemite besedam drage osebe. VODNAR (od 21 1. do 19.2.) Pre pričajte se o poštenosti nekega svojega bližnjega sodelavca. Priporočljiva je večja doslednost v čustvenih odnosih. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Opozorite nekega poslovnega partnerja na nevarnost, ki mu grozi. Odpotovali bo ste na prijeten obisk. terem se trenutno mnogo govori v Belgiji (Iz različnih razlogov): «Nihče ne želi, da se omejuje njegova inteligenca. Zaradi tega imajo manj inteligentne osebe nekakšne komplekse in se znajdejo v zadregi spričo oseb, ki hitreje, enotneje in jasneje mislijo oziroma prihajajo do ustreznih zaključkov. To tudi pojasnjuje, zakaj se vsi ogibajo posebno inteligentnih oseb: njihova mišljenja si običajno močno nasprotujejo Posledice pa gredo na račun posebno inteligentnih oseb, ker ostanejo te izolirane, zapuščene od vseh in se celo spremene v žrtve manjvrednostnega kompleksa. Naslanjajoč se samo nase, so te osebe docela nezanimive za družbo in popolnoma nekoristne. V tem je osnova delovanja našega kluba. V naši organizaciji so združene vse te »glave*, s čimer jim je omogočeno, da izmenjajo misli in se pogovore z osebami iste Intelektualne ravni. Te sijajne inteligence s tem še niso iztrgane iz svoje izolacije, vendar se Jim nudi priložnost, da bodo valorizirane drugače.* Dejavnost kluba sestoji v debatah, konferencah in raziskovanju mnenja članov. Zdi se, da so med člani celo primeri «čudežne inteligence*. Eden od teh ima, baje, inteligenčni kvocient 178. Da bi se preprečile razne neprijetne diskusije, je inteligenčni kvocient vsakega člana znan samo predsedniku. Ko ne bi bilo tako, bi se utegnilo zgoditi, da bi kak član rekel drugemu: »Bolje Je, da molčiš, saj dobro veš, da znaša tvoj inteligenčni kvocient komaj 150, vtem ko je moj 160!» Predsednik »Mense* je tudi izjavil, da so moški v glavnem inteligentnejši od žena. Kvocient inteligence, pa se pri moških lahko zmanjša iz treh razlogov: zaradi prevelikega uživanja alkohola, mamil in zaradi starosti. Ali je mogoče umetno povečati inteligenco neke osebe? Zdi se, da Je mogoče. V Južnoafriški republiki in Avstraliji so na novorojenčkih bili storjeni poizkusi, ki so dali dobre rezultate. Ti otroki, namreč, ki so bili vzgojeni v posebnih kliničnih režimih, imajo običajno nenavadno visok kvocient Inteligence. Toda mnogi se vprašujejo, ali so podobni poizkusi sploh dovoljeni. — Veljko, tokrat snemate »Bitko na Neretvi». povejte nam, prosim, čisto na kratko kakšen film pa bo »Neretva*? — «Neretva» ne bo film o jugoslovanski gverili, ampak spopad dveh armad, skratka spopad, ki je v odločilnem trenutku predstavljal »biti ali ne biti* jugoslovanske revolucije. Film bo sinteza vseh mojih doseaanjih ustvarjanj in bo prvenstveno prikazal bitko za zmago ljudskih odnosov, šele potem bo to vojni spektakel. — Torej gre predvsem za umetniško delo in šele potem za enega največjih vojnih filmov nasploh. Na snemanje ste povabili celo vrsto tujih igralcev. Torej gre le tudi za komercialnost? — Preden odgovorim na vprašanje, se le za trenutek spomniva »Kozare*. Film so prikazovali v 85 državah, in videlo ga je več kot 85 milijonov ljudi. «Kozara», ki je doslej naši kinematografiji prinesla največji finančni uspeh, le ni bila prodana za pravo ceno ravno zato, ker nisr. v filmu natopili znani tuji igralci, ki polnijo dvorane. Vse to sem imel pred očmi, ko sem se pripravljal na snemanje «Neretve*. Pri nas imamo celo vrsto izvrstnih igralcev, ki pa so, razen dveh ali treh, svetovnemu filmskemu občinstvu neznani. — Kateri oi tujih igralcev pa nastopajo v »Neretvi*? — Naj naštejem le nekatere: Sergej Bondarčuk. Orson Welles, Silva Koščina, Franco Nero, Har-dy Kruger, Barbara Bold. sredi aprila pa pričakujemo še Ivesa Montanda in pa Burta Lanca-sterja. — Zares sama slavna imena. Več kot polovico filma ste že posneli. Kakšno pa je zanimanje tujih distributerjev za odkup »Neretve*? — Kljub temu, d-i film še vedno snemamo, vlada silno veliko zanimanje za odkup. Italijani, Francozi in pa predvsem Ameri-kanci nudijo odlične pogoje. Visoka finančna sredstva so se izplačala — Ali bo zaradi silno drage «Neretve» oslabljena proizvodnja ostalih jugoslovanskih filmov? — Proizvodnja drugih jugoslovanskih filmov zaradi »Neretve* gotovo ne bo prav nič trpela. Producentska podjetja so v moj film vložila vsote, ki sc enake vrednosti snemanja enega celovečernega filma Izdatno pomoč so prispevali izvršni sveti vseh naših republik in pa mnoga naša podjetja. Da se razumemo. Nihče nam ničesar ni podaril in sleherni posojeni dinar bomo vrnili. — Na koncu pa nam še prav na kratko povejte, kaj vse ste že, in kaj še marate posneti? — Najtežje scene so že za nami. V novembru smo na Kupresu snemali partizanske borbe, decembra pa prizore prihoda znane italijanske divizije Murge v Jablanico. Januarja smo snemali na Makljenu boje partizanov z nemško Granzer divizijo. Februarja pa del obrambe Prozora, kjer je imela silno pomembno vlogo divizija Murge. Žal nam jo je vreme tokrat zagodlo in vse kaže, da se bomo morali v Prozor decembra znova vrniti. IZTOK BARTOLJ seveda za zimo . tlim mil M | imuiiiiii M Hitu MIIIMI m IM11M lil I im m 11 n i M MI IM 11 mn ti m iiiimiiiiiiimi m n, i illlllll„l|ll„llli MmMiuMMMUiMm RAZGOVOR Z REŽISERJEM »BITKE NA NERETVI* «Film bo prikazal bitko za zmago ljudskih odnosov» Doslej so najtežje scene že posnete Vrsta velikih tujih imen - Že sedaj se mnogi distributerji zanimajo za film Medtem ko že čakamo, kaj bodo povedale novega o ženski modi za sezono 1968-61) modne revije v Firencah, smo v modnih časopisih zasledile poročila o modnih revijah v Frankfurtu in še drugih zahodnonemških mestih, kjer so prikazali številm razstavljavci mMo krznenih plaščev in drugih oblačii ->n prihodujj zimo in slabo vreme. Težko se je vživeti v misel na slabo vreme in mraz prav sedaj, ko se resnično spomladansko vreme šele začenja in ko smo še v pripravah za obnovo svoje spomladanske garderobe Toda je že tako — moda ne nore čakati in mora že sedaj napovedovati to, o čemer se nar,\ danes še ne sanja. a je že pereče vprašanje za številne tekstilne in druge industrije, ki morajo že začeti s proizvodnjo blaga in celo novih oblačil za prihodnje sezone. No, in tako so v Frankfurtu pokazali razstavljavci iz raznih držav, kaj se nam obeta za prihodnjo zimo na področju krznenih plaščev in drugih oblačil in okraskov iz krzna. Naj omenimo že kar na začetku prvo ugotovitev, ki jo je poudarila meanarodna modna manifestacija v Frankturtu: krzneni plašči in oblačila niso obvezno samo iz dragocenih krzen, temveč so lahko izdelana tudi iz drugih cenejših krzen, da sc le njih kroji in barve po modi Če je na prvi pogled ta ugotovitev pozitivna — saj ni nobena skrivnost, da si marsikatera med nami do danes ni mogla privoščiti lepega krznenega plašča, ker bi morala zanj odšteti kar precejšnjo vsoto denarja — potem je z druge strani tudi ta ugotovitev negativna. Naj takoj pojasnimo, zakaj. Predvsem zato, ker je cenejše krzno namenjeno oblačilom, ki bodo le kratek čas v modi in ki jih ne bo mogoče predelovati. Pa poglejmo, kaj so modne revije v Frankfurtu pokazale s področja krznene mode? Predvsem so razstavljavci krzno uporabili za najrazličnejša oblačila in m samo za plašče in jopiče, kot je bilo to sedaj v navadi. Iz krzna so bili tako izdelani številni Kostum., telovniki, obleke, klobuki, torbice in ovratniki, še več, celo kompleti jopic z dolgimi hlačami ir tudi večerne obleke. Seveda so to oblačila zahtevala posebna krzna in njih posebno obdelavo. Take so n.pr. skoraj povsem izginil' iz mode že tradicionalni i.i klasični perzija-nerji z močno nakodrano dlako. Ti so se umaknili vse bolj mehkim in gladkim kozam perzijske ovce, ki so bolj efektne, bolj mehke ter jih je tudi dosti laže krojiti. Čeprav ostaja črna barva teh kož še vedno v modi, so razstavljavci pokazali toliko drugačnih barvnih odtenkov, da so obiskovalci modnin revij naravnost ostrmeli. Ali je mogoče dobiti iz omenjenih kož toliko tako izredno lepih barvnih odtenkov, so se vprašali. In izbira je bila resnično zelo bogata. Prikazana so bila oblačila, izdelana celo iz belega per-zijanerja. Nato so sledila še druga, izdelana iz drugih barv, kot n.pr. v vseh odtenkih beige in rjave barve, kot tudi v vseh odtenkih sive barve. Poleg perzijanerja so razstavljavci pokazali vrste oblačil tudi iz drugih manj dragocenih kož, kot na primer iz zajčje ali lisičje kože, iz boorrvih kož itd. Kot smo že pouaarile ni bila pri prikazanih modelih toliko važna izbira krzna, kot je bila važna izbira kroja, ki prav v ničemer ne spominja na tradicionalne kroje, ki smo jih bile vsa leta vajene, temveč je tako pester in raznolik, da ima človek vtis, kot bi šivilje in krojači ne imeli pred seboj krzna, temveč samo mehak žamet. Na vsak način se bodo nova krznena oblačila med ženskim svetom uveljavila, Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 17.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. pesmi -12.00 Ruska revolucija 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Schubert in Brahms 17.00 Orgelske skladbe - 17.20 M. Kacin: «Alessandro Manzoni* - 17.30 Mozart: Kvintet v a duru - 18.15 Umetnost - 18.30 Slov. skladatelji - 19.10 Pisani balončki - 19.40 Prokofjev: Suita za orkester • 20.00 šport - 20.35 »Slehernik*, misterij - 22.25 Skladbe davnih dob - 22.40 Pesmi brez besed. 12.05 Plošče - 12.25 Tretja stran - 13.15 Pasijonske pesmi - 13.30 Svevo: »Proditoriamente* - 14.15 Dallapiccola: »Job* Koper 6.30, 7.30, 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 10.15 Plošče 11.00 Beležnica - 11.30 Današnji pevci • 12.00, 12.50 in 14.10 Glasba po željah -15.30 Lahka glasba 17.00 Da naš- • nji pevci • 17.40 Narodne pesmi 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 The Three Suns - 22.10 Plesna glasba. Naeionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Pesmi 9.00 O Rossinijevem »Mojzesu* 10.05 Operet- na glasba • 10.35 Ura glasbe * ČETRTEK, 11. APRILA 1968 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Orkestri - 14.45 Popevke - 16.30 Ghedini in Stravinski - 17.10 in 19.00 Nabožna oddaja - 20.30 Rossinijev »Mojzes*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Zabavna glasba - 11.40 Pesmi - 14.00 Juke box - 14.45 Ritmi - 15.15 Sopranistka M. Ca-niglia in basist B. Hristov - 16.00 Aktualnosti - 17.35 Scarlattijev Pasijon - 18.35 Klavirske skladbe - 20.00 Komorni zbor 21.10 Komorna glasba - 22.00 Boccherinijeva sonata štev. 40. III. program 10.00 Brucknerjeva simfonija št. 4 - 11.00 Skladatelj C. Franck -20.20 Bachova uvertura štev. 1 - 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Petrassijeva komorna glasba -15.30 Plošče resne glasbe - 17.20 Francoščina - 13.15 Gospodarstvo • 18.45 Kulturne aktualnosti - 19.15 Koncert - 20.20 B. Friel: II nemico interiore - 22.30 O ital. filmu. Slovenija 6.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila • 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Operna matineja - 8.55 Radijska šola - 9.25 Zagorske pesmi 9.40 J Kuhar: Na polju 10.15 Pri vas doma - 11.00 Turistični napotki - 11.15 Jug. pevci - 12.00 Na današnji dan - 12.10 HBP Iz Poličeve opere «Deseti brat* 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri 13.3C Priporočajo vam... - 14.05 Izbrali smo vam -15.40 D. Go’ob igra na oboo - - 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf. koncert 18 00 Aktualnosti - 18.15 Turistična oddaja 18.45 Jezikovni pogovori 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.1* Poje Majda Sepe 20.00 Domače pesmi ■ 21.00 Literarni večer - 21.40 Glasbeni nokturno 22.10 Slov. komorna glasba - 23.05 R. Drainac: Pesmi. Ital. televiiija 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Kalvarija 13.30 Dnevnik - 17.00 Spored za najmlajše - 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 O človeškem telesu - 19.45 Špor' in kronike • 20.30 Dnevnik - 21.Ot Bongiovanni in Laks: La madrc di Torino -21.50 Koncert za orgle - 22.25 V predzgodovinski dobi - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Ellington in njegov orkester - 22.05 Lepa nevesta - 23.00 Liturgična drama. Jug. televizija 17.10, 20.00, 22.40 Poročila - 9.40 TV v soli 10.35 Nemščina - 11.00 Angleščina - 16.10 Splošna izobrazba - 17.15 Frane Milčinski -18.00 Obzornik - 18.20 Narodna glasba 18.45 Po sledeh napredka 19.05 G. Mihič: Samci • 20.35 L Cankar: Za narodov blagor - 22.55 Evropsko košarkarsko prvenstvo. IVAN REGENT: SPOMINI s. Le Vittorio mr je kmalu prinesel droben podolgovat zvezek, ki je imel na prvem listu sliko moža v mirnem stanju, na drugem listu je mož nekoliko levo nogo že dvignil, na tretjem jo je dvignil še više, nato je nogo na četrtem listu nekoliko spustil, na petem jo je spustil še bolj — naredil je prvi korak, ki so mu na enak način sledili drugi koraki in to zdaj z levo, zdaj z desno nogo. Če si zvezek pravilno zganil, potem pa ga odprl, da so se strani hitro druga za drugo odpirale, se je pokazala slika moža, ki hodi, dobil si površen toda prepričljiv vtis žive slike. Vittorio ml je pripovedoval, da približno tako dobe tudi filmske slika Tako mi je Vittorio nazorno in zelo enostavno pojasnil kinematografsko tehniko. Ko sem zapustil žganj arijo, sem se zaposlil v neki trgovini s papirjem kot postrešček. Delal sem nepretrgoma od osme ure zjutraj do sedme ure zvečer. Nosil sem večje in manjše naročene pakete raznim strankam. Ker pa nisem imel v Trstu stanovanja, sem po delu moral na Kontovel, da sem doma prenočil, a drugo jutro navsezgodaj sem se moral spet vračati v Trst. Celodnevna hoja po kamnitem mestnem tlaku, zvečer pa še hoja po zelo strmem klancu iz Barkovelj na Kontovel, vse to je povzročilo, da sem prihajal domov s krvavimi stopali. Po enem tednu sem siužbo odpovedal, deloma zato, ker je bila zame prenaporna, deloma pa zato, ker mi je gospodar za vse delo plačal le po eno krono na dan. Taki so bili nekdanji lepi stari časi. Ko sem zapustil službo postreščka, sem se zaposlil v lepi slaščičarni Bianchi v ulici Caserma kot vajenec. Tu sem moral zjutraj navsezgodaj pomagati pri pripravljanju vsakovrstnih slaščic. Nato sem moral znositi v kakih deset trgovin in žganjarij sveže slaščice, a posameznim družinam naročene torte. Po vsem tem, zlasti v mrzlih in deževnih dneh težkem delu, sem moral ves ostali čas streči gostom v prodajalni. V tej službi sem ostal deset mesecev. Tu sem videl in se deloma tudi naučil, kako se delajo torte, slaščice, razni bonboni, konfeti, kolači itd. Skupaj z neporočenim gospodarjem smo bili v slaščičarni štirje. Vsi štirje smo spali v eni sami večji sobi, ki ni imela niti umivalnika. O kopalnici se nam nobenemu ni niti sanjalo. Niti gospodarju, V tem času sem imel priložnost seznaniti se z nekim tržaškim opernim baritonom, ki mi je začel dajati nauke o petju. Toda bariton se je na žalost kmalu potem ponesrečil in umrl, a jaz sem se naveličal štirinajsturnega delavnika in sem odpovedal službo. Zatem sem zopet zašel v žganjarijo. To pot v na novo predelano lepo žganjarijo, last Grka Teodora Giannacopulo, ki se je nahajala na vogalu ulic Passo San Giovanni in Piazza Verdi. Bila je ssačuda lepa prodajalnica žganja, likerjev in slaščic. Lastnik je bil dober. Gostje, ki so prihajali v to žganjarijo, so bili povsem drugačni od gostov v prvi žganja-riji, če izvzamem Jezua, ki je prihajal tudi sem. Tu sem se seznanil najprej z nekim mladim duhovnikom, ki mi je povedal, da mora brati poslednjo, to je opoldansko mašo v cerkvi Novega sv. Antona Prihajal je vsak dan približno ob enajstih na kozarec maršale in pojedel poleg tega še kako svežo rezino s kremo. Opravičeval se je, da ne inore biti do opoldneva tešč Nekajkrat sem mu rekel, da zaužiti nekaj slaščic ne more biti za nikogar greh, da tudi duhovnik ne more s tem grešiti, čeprav jih zaužije pred maša V žganjarijo je prihajal tudi neki urednik Edinosti, ki me je ob vsakem obisku navduševal za narodno stvar. Prihajal je upokojeni profesor zgodovine Kleinmayr — pred upokojitvijo je poučeval na učiteljišču v Kopru — ki se je rad zadržal pri meni in mi na moje veselje veliko pripovedoval o zgodovini; poleg njiju in dragih starejših mož je prihajala še skupina mladih slovenskih fantov, med njimi odvetniški uradnik Gombač in navdušeni narodnjak Može; z njim sem kmalu navezal prav dobre prijateljske stike. V tej žganjariji je prišlo pri meni do pomembnega preloma. Ker sem v prvi žganjariji in v slaščičarni moral govoriti pretežno italijanski, sem skoraj pozabil slovenski jezik. Mislim, da se je bilo dogajalo z menoj tako, kakor z velikim številom Slovencev v Trstu, ki so zaradi dnevnih stikov z italijanskim prebivalstvom in zaradi italijanskega kulturnega okolja počasi in povsem spontano, nezavedno prevzemali navade in govorico italijanskega ljudstva, a nazadnje so se začeli čutiti Italijane. Tak proces ni v krajih z jezikovno mešanim prebivalstvom nič posebnega in je vedno v korist naroda z višjo gospodarsko in kulturno stopnjo. Razvija se podzavestno in celo proti volji posameznika. V tej žganjariji sem se začel družiti s slovenskimi fant: mojih let in v njihovi družbi začel počasi pridobivati slovensko narodno zavest. To mi je omogočalo tudi moje prepričanje ki je vedno nasprotovalo vsakemu zapostavljanju in poniževanju, torej tudi narodnemu zapostavljanju Slovencev. Začel sem pisati slovensko. Napisal sem dramo pod naslovom Ivana Barkič, ki jo je eden mojih prijateljev v navdušenju natipkal v dvajsetih izvodih, ki sem jih razdelil med tovariše. Napisal sem tudi dve komediji, ki sta šli skupaj z mojimi pesniškimi poskusi in z Ivano Barkič pravočasno v peč Po nasvetu m ob pomoči profesorja Kleinmayrja sem začel pošiljati svoje prve umotvore tržaškemu numorističnemu listu Škrat in se s posebnim veseljem vpisal v tržaško Slovensko dramsko društvo. Kot član dramskega društva, pil katerim sem se bil seznanil z zdaj že pokojnim Karlom Vrabcem, sem nastopal na odru v skromnih vlogah v gledališču Armonia (ki ga ze davno ni več) in v gledališču Fenice. Predstave, pri katerih sem sodeloval, je režiral prvi nastavljeni režiser društva, ki se je, mislim, pisal Žužek Predstave društva so bile tedaj še amaterske in so Imele narodnoprebujevalni značaj. Člani društva in Igralci so bili večinoma uradniki, trgovci in obrtniki. S čevljarskim pomočnikom Karlom Vrabcem sva kmalu postala prijatelja, morda prav zato, ker nisva spadala ne med prve ne med drage m ne med tretje, po svojem položaju v društvu sva se nekako počutila kot tuje telo. Največja in najbolj požrtvovalna podporna članica tega društva je bila gospa Ponikvarjeva, ki se je tu hvaležno spominjam Nenehno se je jezila, Ker so aktivni člani društva premalo čitali in ker večkrat niso poznali dobro niti vsebine svojih vlog. Spominjam se, da se je neki večer, ko sem prišel na vajo v tedanjo tržaško sokolsko dvorano v Ulici Goroneo — imenovano po znanem škofu Hrenu — dobesedno začudila, ko me je zagledala s knjigo v roki. S seboj sem imel Sienkievviczev roman Quo vadiš. Vzela mi ga je iz rok, tekla k skupini igralcev ln jih nahrulila: «M!ad fant je, in poglejte, kaj čita, vi pa niti ne veste, da ta knjiga obstaja!« Vendar njena prizadevnost ni veliko zalegla. Zgodilo se je celo, da so igralci nastopili v neki igri pri Sv. Ivanu z napisanimi vlogami v rokah. POSTAL SEM SOCIALIST Leta 1902 sem naprosil Karla Vrabca, naj me prijavi kot člana tržaške sekcije Jugoslovanske socialnodemokratične stranke. Ta dogodek ima svojo zgodovino. Z Vrabcem sva se zelo pogosto dražila v dramskem društvu, morda predvsem žaro. ker sva se oba počutila nekako tuja v malomeščanski dražbi, ki se je v tem društvu zbirala. *!bnf r!f „1902' ,!®ta Je Prišl° do splošne stavke v Trstu bila je dokaz solidarnosti z Lloydovimi kurjači ki so že nekaj časa stavkali zato, ker uprava Lloyda ni ’ hotela ustreči njihovim zahtevam po izboljšanju njihovega položaja. ®tav£a bo jfa vselej ostala zapisana v zgodovini delavskega gibanja. Tržaški delavci so 13. februarja HasledflJi dan stopiti v solidarnostno stavko z Lloydo- f *2-vn!IrJrČ 'iAH' februarja so se delavci začeli zbirati po tržaških ulicah in zahtevati od trgovcev, naj zaoro svoie t-m Vine. Tistim, ki jih niso hoteli zapre i so razbiiah šinp .' izložbah. Nastop policijskih redarjev, ki’ so poneK s lZ ljami v rokah branili dohode v razne ulice, ni nič zalegel* nasprotno, delavce je še bolj razdražil. Policija je poklicala na pomoč vojaštvo, ki si je prizadevalo po svoje »napraviti red». (Nadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,5, najnižja 5,5, ob 19. uri 12,4 stop., vlaga 36 odst., zračni tlak 1022,6 stalen, veter 20 km severozahodno, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 13,4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 11. aprila FILIP Sonce vzide ob 5.26 In zatone o# 16.46. — Dolžina dneva 13,20. — Luna vzide ob 16.45 in zatone ob 4.45, Jutri. PETEK, 12. aprila LAZAR VČERAJ SESTANEK OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Osrednji okrožni volilni urad potrdil kandidatne liste za zbornico Občinskim slugom so že izročili okrog 135.000 volilnih potrdil, da jih raz-delijo volilnim upravičencem . Volilna propaganda se ho razširila po veliki noči Včeraj se je pod predsedstvom občinskega odbornika za demografske službe Artura Vignija sestala občinska volilna komisija, ki je sprejela sklep o črtanju občanov, ki so se Izselili od 18. marca do včeraj v druge občine v Furlaniji-Julljskl krajini, iz volilnih seznamov za deželne volitve. Črtanje se ne tiče političnih volitev, ker se seznami za te volitve ne spreminjajo več od 70. dneva pred volitvami. Občani, ki so se od takrat, ali ki se bodo izselili v druge občine v državi, bodo morali zato priti na vsak način volit v Trst. zapora nati seznam; se tiče tudi dez. volitev, če so se občani preselili pred 18. 3. v druge občine v državi izvzemši občine v Furlaniji - Julijski krajini. Za preselitev v druge občine v deželi pa bodo poskrbeli za omenjene predpise. Volilna komisija je včeraj pregledala 91 primerov, pri čemer gre za 50 volivcev in 41 volivk. Na prihod njem sestanku bo komisija vpisala v deželne volilne sezname tiste državljane, ki so se ali se bodo preselili v Trst Iz drugih občin Furlanije-Julijske krajine. Osrednji okrožni volilni urad je potrdil vse kandidatne liste za poslansko zbornico, ker ni komisija, ki ji predseduje kasacijski sodnik dr, Palermo, ugotovila v njih nobene nerednosti. Zaradi tega bo veljal na glasovnicah takšen vrstni red, kakor smo že pisali. Zapovrstjo bodo torej na glasovnici znaki strank takole: KPI, MSI, JPRI, KD, PLI, PSIUP, PSI-PSDI, Nuova Re-pubblica, gibanje za tržaško neodvisnost. povezano s Volksparteiem (znak planika), Slovenska skupnost in PDIUM. Sedaj bo moral volilni urad potrditi še kandidatne liste za senat, za kar pa ima še čas do nedelje. Kar se tiče liste PSIUP. je zanimivo, da ostane njen nosilec pokojni dr. Pincherle, ker zakon določa, da se po izročitvi okrožnim volilnim uradom volilne liste ne morejo več spremeniti, niti če kandidati umrejo. To pa se dogaja zato, ker se predpostavlja, da podpišejo predlagatelji celotno listo in ne za posamezne kandidate. Ker so liste potrjene, so že dali tiskat glasovnice. Medtem je občina že izročila občinskim slugom 135.242 volilnih potrdil, kar pomeni za 228 volilnih sekcij od skupnih 361. Doslej so jih sluge že raznesli po hišah nekaj tisoč. Okrog 2000 so jih poslali v inozemstvo, 350 pa vojakom, ki služijo po vsej Italiji vojaški rok. Volilna kampanja se še ni razgibala. Večji «kalibri» pridejo govorit v Trst šele po velikonočnih praznikih. Kot smo že pisali, bodo za demokristjane govorili v Trstu predsednik vlade Moro, ministra Colombo in Andreotti, glavni tajnik stranke Rumor in drugi. Za komuniste pridejo govorit poslanca Nat-ta in Boldrini in senator Giuliano Pajetta, za republikance La Malfa, za socialiste minister Tolloy, ki je že imel prejšnjo soboto v Trstu tiskovno konferenco. Liberalci bodo odprli svojo volilno kampanjo z govorom vsedržavnega tajnika Mala-godija v kinu «Nazlonale» v torek 17. aprila. Še o maslu iz tržaške carinske proste cone Vodstvo «Confagricolture» je poslalo prizadetim ministrstvom vrsto brzojavk, v katerih jih vabi, naj se zavzemajo za striktmejše izvajanje carinskih določb, tako da se ne bi več dogajalo, da bi maslo iz Evropske gospodarske skupnosti pronicalo na italijansko tržišče skozi tržaško carinsko prosto cono. Carinske oblasti naj poskrbijo, zahtevajo nadalje pri vodstvu Confagrikolture, da bi velike količine smetane, ki se še nahajajo v tržaškem pristanišču, ne prišle na domače tržišče V NEDELJO V OKVIRU TRADICIONALNIH SREČANJ Dijaki dijaškega doma iz Kopra na obisku pri tržaških vrstnikih Počastili so spomin talcev na Opčinah in se med seboj pomerili v športu Gojenci tržaškega doma so svojim gostom pripravili bogat knlturni program V spremstvu ravnatelja in dveh vzgojiteljic je obiskalo v nedeljo, 7. aprila okoli 50 gojencev Slovenskega dijaškega doma v Kopru gojence in osebje Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Srečanje, ki je namenjeno medsebojnemu spoznavanju, izmenjavi misli in utrjevanju prijateljstva, je bilo združeno s športnim, kulturnim in zabavnim programom, ki se Je izvajal skozi ves dan. Dopoldne so se gojenci in gojenke obeh domov pomerili v moški in ženski' odbojki, v moškem in ženskem namiznem tenisu in v moški košarki. Gostje so zmagali v treh, domačini pa v dveh panogah. Po kosilu so obiskali gostje v spremstvu osebja in gojencev tržaškega dijaškega doma spomenik žrtvam na Bazovici, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiJiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiHmiiJiiiiimiiiiiiniiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiii PRED UKINITVIJO ZAKONA 0 BLOKIRANIH NAJEMNINAH Hišni lastniki množično odpovedujejo veljavnost starih najemnih pogodb Samo v preteklem in tem mesecu so najemnikom poslali okrog 50.000 odpovednih pisem z zahtevami po pretirano visokih novih najemninah S prvim julijem letos stopi v veljavo zakon vladne večine o ukinitvi blokiranih najemnin. Zagovornika tega zakona trdijo, da je treba sprostiti najemnine, če se hoče, da bodo hišni lastniki postali glavni pobudniki novih stanovanjskih gradenj, da bo gradbena industrija ponovno cvetela in končno, da bodo hišni lastniki popravljali in lepo vzdrževali hiše v mestu. Vse te ugotovitve bi bile povsem sprejemljive, če ukinitev blokiranih najemnin ne bi prizadela predvsem družin delavcev in malih uradnikov, upokojencev in drugih družin z nizkimi dohodki, če bi državne in krajevne oblasti poskrbele za zadostno število ljudskih stanovanj, potem bi se nihče ne mogel spodtikati ob sprostitev najemnin, saj bi se s tem začele oblikovati najemnine na osnovi ponudbe in povpraševanja. Za sedaj pa ne moremo reči, da je dovolj ljudskih stanovanj na raz- illllllllHIIIMIllllllHimMAHIIItllMIIIHIIIIIlIlHIlItllllllMIIHIIIIIHlIlllIlllllllllllllHHIIlMIlHIIIIIIIHIIIHIIIHIlll SEJA DEŽELNEGA ODBORA Porazdelitev dveh milijard za univerze in višje šole 400 milijonov za šolske gradnje in 360 milijonov na podlagi zakona št. 23 za kulturne ustanove Deželni odbor, ki se je sestal pod predsedstvom dr. Berzantija, je sprejel važne ukrepe v prid šolstvu s posebnim poudarkom na univerzo. Pri tem se je opiral na deželni zakon štev. 26 iz leta 1967, ki se nanaša na uporabo ostankov finančnih let 1964 in 1965, ki znašajo 10 milijard lir. V okviru te vsote so namenili 2 milijardi lir za posebne posege za razvoj tržaške univerze in višjega šolstva v deželi. Nadalje so določili eno milijardo in pol za tehnične infrastrukture in službe na industrijskih področjih, eno milijardo za turistične ceste, dve milijardi in pol za ovrednotenje turističnih področij, tri milijarde za trgovinske centre ter za centre za zbiranje kmečkih pridelkov. Na predlog odbornika za prosveto Giusta so porazdelili vsoto dveh milijard za izredne posege za razvoj višjega šolstva takole: eno milijardo bodo porabili v prid konzorciju za univerzitetni pouk v Vidmu, kar praktično pomeni prispevek za začetno dejavnost fakultete za tuje jezike in književnost; eno milijardo pa za okrepitev tržaške univerze ter za znanstvene raziskave v okviru tržaške pokrajine. Poleg tega je deželni odbor določil porazdelitev 400 milijonov lir, ki so nakazani v letošnjem proračunu za redne posege v prid univerzitetnemu pouku v Furlaniji-Julijski krajini. Deželni odbor je tudi nakazal 400 milijonov lir za šolske gradnje na podlagi zakona štev. 22 iz leta 1965 in 360 milijonov lir na podlagi zakona štev. 23 v prid raznim kulturnim ustanovam, ki delujejo' v naši deželi. Prispevek za šolske gradnje se nanaša na graditev, razširitev in spopolnitev šolskih zgradb ter za njihovo opremo, in sicer za strokovne šole in vrtce. Od tega odpade 160 milijonov na industrijsko šolo v Pordenonu, za kar je dežela že prispevala 300 milijonov lir. Sestanek z inženirji na odborništvu za javna dela Deželni odbornik Masutto je včeraj zjutraj na odborništvu za javna dela predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki pokrajin in velikih občin ter predsedniki zbornic inženirjev, arhitektov in zemljemercev. Namen sestanka je bil, da se na njem oriše deželni zakon štev. 22 od 17. oktobra 1967, na podlagi katerega so ustanovili nove urade in tehnične organe v okviru odborništva. Odbornik Masutto je sporočil, da bo o tem v kratkem izdal okrožnico, v kateri bodo orisani delovanje in pristojnosti novih organov. Med drugim je pri odbomi- šlvu v Trstu deželni tehnični odbor. Na sestanku sta spregovorila tudi inž, Cola in dr. Piro, funkcionarja odborništva. Sledila je razprava o raznih tehničnih plateh. Na koncu so vsi izrekli upanje, da se bodo vzpostavili med deželno upravo in inženirji ter drugimi profesionisti koristni stiki. Letos že 77 ladij pripeljalo petrolej za naftovod SIOL Pred letom dni, 12. aprila 1967, je pripeljala v Tržaški zaliv angleška ladja «Daphnella» prvi tovor 50.000 ton surove nafte na čez-alpski naftovod. Veliki pipe-line, ki je začel obratovati kmalu za tem, in ki deluje zdaj čedalje hitreje, je doslej prepeljal v Ingol-stadt nad 5 milijonov ton surove nafte, od tega nekaj nad 2 milijona v letu 1967, ostalo pa v razmerju okoli 1 milijona ton na me. sec v tekočem letu. V prvih treh mesecih letošnjega leta je pripeljalo nafto k naftovodovemu izhodišču v Zaveljskem zalivu 77 petrolejskih ladij. Kar se je dalo zvedeti, se je doslej dvakrat zgodilo, da so ladje zamazale morje z nafto: prvič je nastalo okrog tega precej razburjenja, drugič pa se zadeva ni širše zvedela, ali pa je šlo le za manjšo količino razlite nafte. Trčenje avtov Na pokrajinski cesti, ki pelje z Montebella na Katinaro, je prišlo sinoči do trčenja med avtomobiloma, pri katerem sta bili dve osebi laže ranjeni. Nesreča se je pripetila okrog 19. ure v bližini Ka-tmare. 43-letni delavec Giorgio Montagna iz Ul. dell’Eremo 175/12 je vozil svoj fiat 600 proti vasi: držal se je preveč na levo, tako da je po nekem ovinku trčil v nasproti prihajajoči opel, ki ga je prav tako po sredi ceste, šofiral 20-letni Fabio Lazzarini iz Vrdel-ske ceste 10/1. V Lazzarinijevem avtomobilu se je peljala tudi 30-letna Luciana Selatti iz Ul. Giu-lia 38, ki je zaradi sunka udarila z glavo v vetrobransko steklo. Tudi Montagna je bil ranjen, tako da so ju bolničarji Rdečega križa, ki so kmalu prihiteli na kraj nesreče, položili v rešilni avtomobil in odpeljali v splošno bolnišnico. Selattijevi so ugotovili lobanjski pretres, znake možganskega pretresa, globoko rano na čelu in izgubo spomina. Pridržali so jo na nevrokirurškem oddelku, kjer bo okrevala v 8 dneh. Montagni, ki si je pretresel lobanjo ter se udaril po čelu, prsih in nogah, so nudili prvo pomoč. Lazzarini je ostal nepoškodovan. polago; ugotovimo pa lahko, da se oblikovanje najemnin z vstopom v velikega povpraševanja in male po-na uravnovešeni osnovi ponudbe in povpraševanja, marveč le na osnovi velikega povpraševanja in male ponudbe zaradi ((pomanjkanja blaga na trgu«. To stanje je seveda izključno v korist hišnim lastnikom. Ki se dobro zavedajo, da bodo mnogi stanovalci žrtvovali tudi polovico svoje plače, samo da se ne bi čez noč znašli na cesti, ln prav skorajšnji vstop v veljavo zakona o odpravi blokiranih najemnin, je dal hišnim lastnikom v Trstu proste roke, da lahko zahtevajo obnovitev pogodb z zelo visokim povišanjem najemnin. samo v preteklem in v tem mesecu so hišni lastnimi poslali najemnikom že okrog 50.000 pisem z odpovedjo sedanjih najemnih pogodb. Da bi člmprej obvestili najemnike o odpovedi najemne pogodbe, . so enostavno sestavili posebno tiskovino, da jim ni treba odpovedna pisma sproti pisati. Pri tem pa ne upoštevajo, da zakon določa tudi nekatere izjeme. Hišne lastnike to nič ne briga, če se ne bo najemnik sam člmprej potrudil, da bi dokazal, da mu po zakonu še ne morejo odpovedati najemne pogodbe, bo moral plačati, kar bo zahteval lastnik, ali pa zapustiti stanovanje. Za hišne lastnike ni številnih družin, ki stanujejo v malih stanovanjih in ne poznajo upokojencev; zanje so vsi samo najemniki, ki jim je treba povišati najemnino ali pa jih vreči na cesto. Pisma, ki jih najemniki prejemajo, so kratka in ukazovalna: v dvajsetih dneh po prejemu pisma se mora najemnik zglasiti pri hišnem upravniku, da se dogovori o novi najemnini, ki jo bo plačal od 1. julija dalje, v nasprotnem primeru pa ga bodo izgnali iz stanovanja. Na Združenju stanovanjskih u-pravičencev, kamor prihaja vsak dan veliko število prizadetih družin, znajo povedati, da se zahteva hišnih lastnikov po povišanju sedanjih najemnin suče od 40 do 200 odstotkov več. Za stanovanje z 2-3 sobami, za katero so najemniki do sedaj plačevali 20.000 lir mesečno, zahtevajo s 1. julijem dalje tudi po 45.000 lir mesečno. Za nekatera stanovanja z blokiranimi najemninami pa gre povišanje od 9.000 na 45 tisoč lir mesečno, se pravi za 500 odst. Na žalost pa niso samo zasebni hišni lastniki, ki tako ravnajo. Podobno ravnajo tudi nekatere jav- ne ustanove. Tako zahteva zavarovalni zavod INPS od najemnika, ki je do sedaj plačeval 5.000 lir mesečno, da bo moral plačati z vstopom v veljavo omenjenega zakona kar 25.000 lir mesečno itd. K temu pa je treba sedaj dodati, da se je začela vzporedno z akcijo lastnikov za povišanje najemnin, tudi akcija lastnikov starih hiš in velikih gradbenih podjetij. V zadnjem času je občinska uprava izdala precejšnje število dovoljenj za rušenje starih hiš, še večje število prošenj pa občinska uprava sedaj proučuje. Pri tem v mnogih primerih niti ne gre za stare, neuporabne in nevarne hiše, marveč za hiše, ki so jih svoj čas kupili za majhen denar in na mestu katerih hočejo sedaj zgraditi večje zgradbe z večjim številom stanovanj. Družine pa, ki v teh hišah stanujejo, enostavno obvestijo, da bodo morale zapustiti stanovanje, ne da bi jim zagotovili drugo primerno stanovanje, kot to določa zakon. Pri vsej tej zadevi gre očitno za ekr gradbeno špekulacijo, saj se lastniki starih zgradb in drugih stavbišč dobro zovedajo, da nimajo sedaj v javnih ustanovah nobenega konkurenta, ki bi zidal zadostno število ljudskih stanovanj. Kot torej vidimo, je veliko število tržaških družin sedaj v velikih težavah, hkrati pa grozi, da se bo po 1. juliju letos znatno povečalo tudi število družin brez stanovanj, katerim bo morala občinska uprava priskočiti na po-poč. Prometni ukrepi Zaradi številnih in ozkih ovinkov ter ozke ceste je župan izdal ukaz o prepovedi vožnje po Ul. Scala Santa za vozila z več kot 40 stoti teže. Poleg tega je župan izdal ukaz tudi o prepovedi parkiranja vozil v Ul. deirUniversita na strani lihih števil med hišno štev. 7 in 9/b. Padec na pločniku Ko je hodila v bližini svojega stanovanja, se je 80-Ietna Adalgisa Ugetta iz Ul. Sette Fontane 27 spotaknila in padla na pločnik. Mimoidoči avtomobilist je pospremil priletno ženo v splošno bolnišnico, kjer so ji ugotovili zlom levega ramena in izpah dveh prstov na levi roki. Ponesrečenko so pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo zdravila 40 dni. iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiiiliiiiiiliiiiiil,i SPOROČILO PODTAJNIKA ZA NOTRANJE ZADEVE OBČINI Odobreno najetje posojila za obsežna kanalizacijska dela Dela bodo predvidoma trajala skupno 540 dni s povprečno zaposlitvijo 40 delavcev dnevno Podtajnik ministrstva za notranje zadeve Remo Gasperi je sporočil tajniku tržaške KD Coloniju, kar je slednji sporočil županu inž. Spacciniju, da je komisija za krajevne finance odobrila sklep tržaškega občinskega odbora in občinskega sveta o najetju 491.932.500 lir posojila pri Tržaški hranilnici za gradnjo sedmega obroka mestne kanalizacije. Tako sporoča tiskovni urad občinske uprave. S tem denarjem bo občinska u-prava obnovila kanalizacijo na področju med Ul. Rossetti, Hipiodrom-skim drevoredom, Ul. Pascoli, Drevoredom d’Annunzio in Ul. Raffi-neria. Na tem področju je sedaj zelo zastarela kanalizacija, ki ne u-streza več svojemu namenu tudi zaradi stalnega naraščanja prebivalstva in gradnje novih stanovanjskih hiš. Zato je občinska uprava sedaj primorana po večkrat letno opravljati draga zasilna očiščevalna dela. Nova kanalizacija bo zajela sledeče ulice: Ui. Rossetti, Ul. dei Leo, Ul. Chiabrera, Ul. dei Porta, Ul. Sterpeto Ul Gambini, Ul. Matteotti, Ul Petronio, Ul. V. da Feltre, Ul. Fortunio, Ul. Luciani, Ul. Manzoni, Ul. Raffineria, Ul. delTEremo, Ul. Settefontane, Ul. del Ghirlandsio, Ul. P. P. Vergerio, Hipodromski drevored, Seneni trg, Ul. PoJlaio'o, U, Pordenone in Ul Bortoletti ter Ul. F. Revoltella. Občinska uprava predvideva, da bodo ta dela trajala skupno približno 540 dni, ker da jih ni mogoče hitreje opraviti zaradi velikega prometa na omenjenem mestnem področju. Skupno bodo opravili 20.000 delovnih dni s povprečno zaposlitvijo 40 delavcev dnevno. Poleg tega je ministrski podtajnik sporočil, da je omenjena komisija odobrila tudi sklep občinskega odbora in sveta o najetju 6.312.070 lir posojila za večje stroške, ki jih ima občina pri gradnji šole v Grljanu. Ravnatelja tržaškega in goriškega Dijaškega doma z gojencem iz Kopra, ki ima v rokah pokal, katerega so osvojili Koprčani v med- sebojnem športnem dvoboju kjer sta obe skupini vsaka zase s primernimi besedami in s položitvijo cvetja počastili žrtve. Po tej počastitvi sta se obe skupini udeležili spominskih svečanosti pred spomenikom 71 talcev na Opčinah. Po večerji se je začel okoli 19. ure kulturni program, ki ga je pripravil svojim gostom Slovenski dijaški dom v Trstu. Program se je zvrstil takole: 1. Pozdravne in otvoritvene besede ravnatelja Slovenskega dijaškega doma v Trstu. 2. Aleksander Ferluga, gojenec Glasbene šole v Trstu, je s sprem-ljevanjem na klavirju zaigral na violino Hochmannov «Studio». 3. Gojenke baletne šole Slovenskega dijaškega doma Ana Batagel, Majda Gabrovec in Suzana Lovrečič so zaplesale Brahmsov valček. 4. Iztok Kodrič, gojenec Glasbene šole v Trstu, je s spremljevanjem na klavir odigral na čelo dve skladbi: a) Gabriel-Marie «La Cinquan-tine» in b) Matz Allegro iz «Male Suite«; na klavirju je vedno spremljal Ravel Kodrič. 5. Gojenka baletne šole Glavina Marina je zaplesala Brahmsov ((Madžarski ples št. 5». 6. Tea Košuta, gojenka Glasbene šole v Trstu, je zaigrala na klavirju Haidnovo «Sonatino». 7. Lucijan Derganc, gojenec Slovenskega dijaškega doma v Trstu, je zaigral na harmoniki dve poskočni narodni po Avsenikih. 8.Gojenke baletne šole Slovenskega dijaškega doma v Trstu Neva Bizjak, Dragica Blazina, Neva Cok, Majda Gabrovec, Tea Košuta, Mira Ljubič in Tjaša Pavletič so zaplesale Griegovo ((Spomladi«. Program je zaključil ravnatelj Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ki se je zahvalil gostom za prijeten obisk in jih prosil, da ponesejo pozdrave in želje po popolnem uspehu na koncu šolskega leta vsem gojencem in osebju Slovenskega dijaškega doma v Kopru, ki se srečanja niso udeležili, želel je tudi, da bi vtisi in spomini, ki jih odnašajo gostje s seboj, vezali oba doma tudi v bodoče. Po teh besedah je izročil zastopniku gojencev koprskega dijaškega doma prehodni pokal in zaključil z besedami, da naj se koprski gojenci borijo, da ga bodo skozi dve naslednji srečanji obdržali v trajno last, tržaškim gojencem pa naj bo v spodbudo, da se bodo za naslednje srečanje pripravili tako, da bo pokal ostal pri njih. Na koncu se je ravnatelj koprskega dijaškega doma zahvalil vsem za lep sprejem, gostoljubnost in prisrčnost, ki so se jim izkazovale skozi ves čas njihovega obiska v Trstu. Po tem programu se je mladina vrtela ob zvokih plesne glasbe do slovesa okoli 22.30, medtem ko je med osebjem obeh domov v prisrčnem in tovariškem razgovoru mineval čas. Prva lastovka Izšla je prva plošča prve tovarne gramofonskih plošč na Slovenskem. Tovarno je postavila v Ljubljani mariborska založba OBZORJA. Novi najsodobnejši obrat v Jugoslaviji bo pod imenom «HELIDON» («Lastovka») vkključeval v svoje programe predvsem slovensko tematiko. Na prvi plošči — Domovina — vam ansambel Franca Korberja posreduje 27 minut trajajoči spored z 10 narodnimi in ponarodelimi Na razpolago vam je v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška št. 4 »M ENCIKLOPEDIJA Boljše in zvestejše kuhinjske pomočnice si gospodinja res ne more zaželeti! 3.200 receptov in nasvetov z vseh strani sveta Posebna pozornost je posvečena jugoslovanski kuhinji tbiaHca Itnfodttui TRST - Ul. T«l. 41-792 sv. Frančiška 20 Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Danes, 11. aprila ob 16. uri v nedeljo, 14. aprila ob 16. uri Mirko Mahnič «Stari ljudski triptih» (Soldaški mizerere, Kmečki rekvijem, Vinska žalostna z alelujo) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in priznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. ALPINISTIČNI ODSEK SPDT Danes, 11. t. m. oh 20.30 bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 predaval SANDI BLAŽINA o temi: V SKALAH IN LEDU Vabljeni! Pianist Emi! Gilels v gledališču Verdi Na zelo lepem koncertu, ki je bil sinoči v gledališču Verdi, se je tržaškemu občinstvu predstavil znani sovjetski pianist Emil Gilels. Poleg tega je bil koncert tudi zanimiv že zaradi sporeda samega, o katerem bi lahko rekli, da je bil nekoliko ’nestandarden’. Pianist Emil Gilels, doma z južnega dela Ukrajine, je izvajal tri skladbe Ludviga van Beethovna in sicer znano Sonato v C-duru op. 53 (Waldstein), 12 variacij na rusko temo in 32 variacij v c-molu, obe manj pogosto na koncertnih sporedih. V drugem delu sporeda pa je izvajal zelo lepo in zelo težko Prokofjeva Sonato št. 8 v B-duru op. 84, za katero je zanimivo, da jo je prvič izvajal leta 1944 (ko jo je Prokofjev dokončal) prav pianist Emil Gilels. Občinstvo, ki je do kraja napolnilo gledališče, se je pianistu oddolžilo za zelo lep koncert z nenehnim ploskanjem, posebno po izvedbi 32 variacij in predvsem po izredni izvedbi Sonate Sergeja Prokofjeva. V vseh skladbah je pianist pokazal izredno briljantno in iruentno tehniko, ki pa je včasih bila skoraj nekoliko 'pregroba', v počasnih liričnih mestih pa je prišla do izraza pianistova občutena interpretacija. -h- «0sem žensk v p. d. «lvan Cankar» V dvoranici prosvetnega društva «Ivan Cankar» je sinoči gostovala dramska skupina p.d. Prosek-Kon-tovel s kriminalistično komedijo v treh dejanjih vOsem žensk«. V komediji nastopajo samo dekleta, ki jih je režisersko pripravil član SG Stane Raztresen. Lepo število stalnih obiskovalcev prireditev pri «Cankarju» se je ob prizorih prijetno zabavalo in je vse nastopajoče nagradilo z zasluženim aplavzom. Ob koncu je predstavnik društva «Ivan Cankar» izročil gostom šopek rož. Dijaki iz Ajdovščine na izletu v Trstu Včeraj je orišla na izlet v Trst skupina 158 profesorjev in dijakov gimnazije v Ajdovščini. Dopoldne so si ogledali šolske prostore slovenskega klasičnega in znanstvenega liceja ter se s profesorji pogovorili o nekaterih problemih šole. Ob tej priliki so gostje iz Ajdovščine povabil' klasični in znanstveni licej, naj obiščete njihovo šolo. Ker se zdaj približuje zaključek šolskega leta, bodo profesorji in dijaki znanstvenega in klasičnega liceja vrnil, obisk svojim ajdovskim kolegom verjetno ob začetku prihodnjega šolskega ieta, ko bo več časa na razpolago, da se podrobneje pogovorijo o šolskih vprašanjih in si izmenjajo izkušnje. Ker je bil to tudi poučni izlet, so si nato dijaki v spremstvu svojih profesorjev ogledali Prirodoslovni muzej in Miramar popoldne pa Kulturni dom. Tako dijaki kot profesorji so bili navdušeni, saj skoraj nihče ni bil do včeraj še v Kulturnem domu. Po ogledu Kulturnega doma je Slovensko gledališče za goste ponovilo «Zenovo izpoved*. Gostje iz Ajdovščine so se toplo zahvalili vodstvu Slovenskega gledališča in Kulturnega doma za predstavo in prisrčen sprejem. Rekli s°. aa je bil to do sedaj njihov najlepsi šolski izlet. Ker je sunil z glavo v odprt predal, se je moral včeraj 23-letni Et-tore Dassi iz Ul. Nathan 4 zateči v splošno bolnišnico. Nesreča se je pripetila v trgovini «Vamet» v Ul. Crispi 40 kjer je mladenič zaposlen. Dassi, ki je kazal znake možganskega pretresa, bo okreval v 8 dneh. Mali oglasi NAPRODAJ JE TRGOVINA avtomobilskih pritiklin v Trstu, središče sta, dobro vpeljana s širokim gom odjemalcev. Interesenti naj pi jo na: ZTT, Trst, Ul. Montecchi 6. me. kro- plše- ŠPORTNO DRUŠTVO ZARJA iz Bazovice vabi na TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM v ponedeljek, 15. aprila s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni zlasti mladina in člani vseh slovenskih športnih društev na Tržaškem. Gledališča Verdi Jutri bo v gledališču Verdi v okvt m spomladanske simfonične sezon* simfonični koncert pod vodstvom diri-genta Georgesa Sebastiana s sodelov* njem čelista Eneida Mainairdlja. Friz gram bo naslednji: Leo — Sw< Bel*’ na na Kalvariji, simfonija; Haydn "" Koncert za čelo d>n orkester; Bruck ner — Šesta simfonija. Vse tri sklad’ tae so nove za Trat. Za koncert, ki se bo začel ob 21 uri, se začenja danes pri blagajni gledališča prodaja vstopnic. Nazionale 16.00 «Squadra omicidi, sp*’ rate a vista«. R. VVidmark, HenrJ Fonda. Technicolor - Techniscope. ExceIslor 16.00 ((Banditi a Milano«. O. M. Vo-lonte, Don Backi, M. Le*. Technicolor - Techniscope. Fenice 16,00 «Oggi a me, domani a t»»' Bud Spencer, W. Preston. Eden — zaprto. Jutri «Bambi». Barv«* risanka W. Disneya. Grattacielo 16.00 «Benjamin». Cath*’ rine Deneuve, M. Piccold, M. Morgan. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 15.30 «Per qualche Topollno in Barvna risanka. Alabarda 16.00 «Mano dl veluto«. Brl ljantni tehnicolor film. DominiqU* Boscero in Paulo Ferrari. Filodrammatico 16.30 ((Trappola p*1 quatro». Lang jefrin, Francisca TU. Technicolor. Moderno 16.00 «Silvestro e Gonzales in orbita«. Barvna risanka. Cristallo 16.00 «La calda notte del-1’ispettore Tipps«. Barvna kriminal, ka. Garibaldi 16.30 «11 Granduca e M« Pimms«. Technicolor. Capitol 16.00 «11 profeta«. Ann Mat gret, Vittorio Gassman. Aurora 16.00 «Bruttl dl notte«. Fran-chi in Ingrassia. Technicolor. Impero 15.00 «Lo straniero«. M. M>' stroianni. Technicolor. Astra 16.30 «Arriva Speedy Gonzales*. Barvna risanka. Vjttorlo Veneto 16.00 «Natascia». Sef" gio Bondarciuk, Ludmllla Saveljeva. Iz romana L. Tolstoja Vojna in mi'*.’ Abbazia 16.00 «Muraglie» S tanilo i* Oho. Prosvetno društvo v Skednju org*’ nizi-ra dne 28 . 4. 1968 izlet na Stat* goro pri Čedadu, v Kobarid ter o* grob Simona Gregorčiča k Sv. Lovrencu pod Llibušlinjaml, Vpisovanje vsa)( večer, razen ob sobotah in nedelja)1 od 20.30 do 22, ure na sedežu društv* v Skedenjski ulici 24/1. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 10. aprila 1968 se je v Trst11 rodilo 11 otrok, umrlo pa je 14 oset). UMRLI SO: 45-letnii Giovanni To1*’ si, 55-letna San tima Nadali por. pr« dan( 82-letna Antonia Vivoda por Brazzatti, 76-letni Vittorio Kaučič, 75-letni Sebastiaino Arcidlacono, 62-leto* Fernando Benedetti, 71-letni Brun* Roberti, 80-letni Bruno Cossio, 63" letni Giovanni Quargnal, 84-letna M*, ri ja Samofcec vd. Stopar, 76-letni L0-renzo Goina, 78-letni Michele Salott«>; 33-letni Renzo Sclauzero, 68-letni 0” sc ar de Glroncoli di Fontesasso. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13, do 16. ure) AlFEsculapio, Ul. Roma 15. IMAM' Al Cammello, Drevored XX. Sette«1’ bre 4. Alla Maddalena, Ul. dellTstfi* 43. Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Flero 7 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busollnl, Ul. P. Revoltella 41. Pif zul-Cignola, Korzo Italia 14. Prendi«1' Ul. T. Vecellio 34. Serravallo, Trg Ču- vana 1. DaroviMn prispevki Namesto cvetja na grob pok. SantF ne Prodan roj. Nadali daruje Aloj1 Debeliš 2000 lir za Glasbeno matic«-V počastitev spomina pok. Marij* Stopar darujeta Stanko Požar 5000 ** Maks Spetič 1000 lir za Dijaško »»’ tico. V počastitev spomina pokojne A«( Nabergoj vd. Novak daruje druži«1 Lenardon 2000 lir za Dijaško matic« Namesto cvetja na grob pok. San*1' ne Prodan daruje družina Maks SP« tič 2000 lir za Dijaško matico. SOŽALJE Odbor bivših mladinskih društe* izreka hudo prizadetemu Miru Stoparju najiskrenejše sožalje ob i*‘ gubi njegove matere. Pogreb Vittoria Kaučiča bo danes ob 14.15 iz kapele glavne bol' nišnice. 10. t. m. nas je za vedno zapustila naša draea mama in nona 6 ° MARIJA vd. STOPAR niceP°Breb b° dan6S °b 14' Url ’Z mrtvašnice glavne bolniš- Žalostno vest sporoiajo sin Miro, vnukinja Savina, pravnuk Dragan in drugi sorodniki. Trst, 11. aprila 1968 c*< zora 3 fltisuuau n m o ODDELEK za zunanjo trgovino vladnega komisariata sporoča Uvozni kontingenti za maj-avgust za blago v okviru obmejnega prometa Podjetja, ki se hočejo udeležiti razdelitve kontingentov, morajo vložiti prošnjo od 16. do 30. aprila letos tžddelek za zunanjo trgovino ■ ko carina; sadni sok (razen sadnega uiorf zunanjo trgovino t ur-n?8a komisariata za Furlani jo-“Uujsko krajino sporoča, da bodo 2a Prihodnje štirimesečje — maj-“Vgust — na razpolago za podjetja, ul,®? •tem ukvarjajo, uvozni kon-,if8er?tl’ ki jih določa obstoječi ita-.r11,sk'o-jugoslovanski sporazum o rv,rtl t}®111 Prometu med tržaškim in področji Buje, Koper, blagcr8, ln Nova G°rlca, za sledeče tnm?v®do za zdkol v vrednosti 63 uljonov iir franco carina; sveže so za 23.300.000 lir Iranko cari-lsšn£™;leno in Prekajeno meso za miš. Ur franko carina; sveže 32 ribe, raki in mehkužci za 1 300.000 lir franko carina; sveže ,o‘^o za 80.000.000, od katerih za 6finn°n^° llr Branko carina; sir za z« s?n°o°Jir. franko carina; jajca ni ®-®p*).000 lir franco carina; stroč-®yeža povrtnina (razen ki- 16 Inn nni a' repe in krompirja) za ib.600.000 ur franko carina; sveže lir tT i zelJe ter repa za 6.600.000 l|,„„rank° carina; krompir za 16 mi-s 600.000 lir franko carina; car?® sadJe za 16.600.000 lir franko ninf18’ konservirano sadje in povrt-knnr zal 3-300.000 lir franko carina; j« i&/ana paradižnikova mezga za lO.oooooo lir franko carina; kofi- soka južnega sadja) za 8.300.000 lir franko carina; navadno potrošno vino za 83.300.000 lir, od katerih za 60.000.000 franko carina; tipično vino v steklenicah za 10.000.000 lir franko carina; vino za proizvodnjo kisa za 16.600.000 lir franko carina; kemični proizvodi za 3.300.000 lir franko carina; preproge za 6.600.000 lir franko carina; pohištvo in razni drobni lesni izdelki za 6.600.000 lir franko carina. Podjetja, ki se hočejo udeležiti razdelitve omenjenih kontingentov za letošnje drugo štirimesečje, naj predložijo prošnjo, ki mora biti sestavljena na osnovi obstoječih pravil, od 16. do 30. aprila letos. Prošnje, ki bodo prišle na pristojni urad pred 16. aprilom, ne bodo vzete v poštev, medtem ko bodo prošnje, ki bodo prišle po 30. aprilu, vzete v poštev le za tiste kontingente, ki ne bodo dodeljeni na osnovi prošenj, ki so bile vložene pravočasno. Za prihod prošnje bo veljal datum, ki ga bodo postavili v obliki pečata na oddelku za zunanjo trgovino vladnega komisariata. Za objektivno oceno prošenj je priporočljivo, da so prošnje opremljene z vso potrebno dokumentacl- poslov, z bančnimi izjavami, na katerih mora biti navedeno potrdilo (benestare) — razdeljeno na posk-mezna sončna leta in na države izvoznice, ter s carinskimi potrdili o uvoznih poslih v letih od 1965 do 1967. Podjetja, ki se hočejo udeležiti razdelitve kontingentov za uvoz «navadnega potresnega vina«, »živega goveda« in «svežega mesa«, bodo morala priložiti še sledeče dokumente: izjavo trošarinskega urada občine, v kateri ima trgovec rezidenco, ki potrjuje količino kupljenega in prodanega vina od 1. januarja do 31. decembra leta 1967; Izjavo ravnateljstva občinske klavnice na Tržaškem, ki potrjuje, koliko glav živine je bilo zaklanih na račun prizadetega za krajevrie potrebe V letu 1967; izjavo trošarinskega urada pristojne občine, ki potrjuje, koliko svežega mesa je bilo letos in v preteklem letu prodanega za porabo na Tržaškem. Podjetja, ki so predložila omenjene dokumente za razdelitev kontingentov prvega letošnjega štiri-mesečja jih niso dolžna sedaj ponovno predložiti. Podjetja, ki bodo vložila prošnjo, morajo biti vpisana med podjetji,- ki imajo dovoljenje ministrstva za zunanjo trgovino za servirov, T,-ur lranKO can“a’ aul*- JJclle z vso PocreDno aoKumentaci- ministrstva za zunanjo t ane ribe za 26.600.000 lir fran- jo, ki potrjuje konkretnost trgovskih 1 trgovanje z inozemstvom. I""iniiiiiii,i„ml, .......im..Mim,i>ii,iiiiimi„iiiiiiiiiii1|lniiiinlmiiiiiiiiiiliiiiiimiiniiiiiiiii,iiiiMiiiiiiitiiniiiiiiiiMiiiiiniirmiii,iiiiiiim,„i„ I? TRŽAŠKIH sodnik dvoran l avtomobilskimi žarometi lovila in kar iz avta streljala na zajce Ta svojevrstni lov sla uprizorila med Trebčami in Bani, toda končno sla se sama ulovila v policijsko past - Obsojena na milo kazen kazenskim sodiščem (pred-,dmk Edel, tožilec Tavella, zapis-u . Loi, obramba Borgna) je bi-včeraj obravnav? proti dvema daad®n*čema, ki sta bila obtožena, j, , sl-a zagrešila vrsto prekrškov kaznivih dejanj v zvezi z hedo- SEJA OBČINSKEGA ODBORA V GORICI 211 milijonov bo veljal obrat za predelavo smeti v Sovodnjab Občinski svet bo razpravljal o deželnem prispevku v korist otrok v vrtcih in osnovnih šolah V torek zvečer je občinski odbor dikalne organizacije, da pripravijo I z vodstvom ustanove in z osebjem, poslušal županovo komemoracijo j 24-umo stavko za petek 22. aprila,1 Martina Luthra Kinga, ki so ga j ako bi do tega dne vodstvo CO-OP --------------*"*J'——ne spremenilo svojega dosedanjega n&nim 'ovom na divje zajce v okolici Trebč 1-žJ? katožni klopi sta se znašla 28-r ni Claudio Jerman iz Ul Tor S. horenzo 4 jn 26-letni Dino Calcich Ul- T. Luciani 56 s j®adeniča sta se v soboto, 16. Ptembni lani vsedla v avto ter a. odpeljala na planoto med Treb-,ann in Bani. Bi]0 je £e pozno zve-l r' okoli 23. ure, ko sta začela nor* 2aice- Križarila sta po pla-tir,,1 , er z dolgimi žarometi zasle-jQVaa divjad. Divji zajec je, kot' 2aano, zelo občutljiv za močno, de b svetlobo ter se hitro zme-švhfi-L 88 obsuje snop prodorno jjsjbih žarkov. Mladeniča sta izko-liai.3 a kmedenost živali ter jih stre-sta u- ^bkoto. V eni uri in pol trm .H® sedem zajcev v skupni 1621 okoli 20 kg Dpn ipa so zbudili pozornost o-Hp,,; , karabinjerjev, ki so o za-nn * obvestili tudi oddelek za hitri . Da bi ujeli divje lovce so naif^li.dva cestne bloka: enega Pa Kri2'šču pred Opčinami, drugega tnijnj^d Trebčami in . bazoviško »*? ie bila uspešna, saj se je Husi °ma Pripeljal neki avto z ju-Na °Vapsk(j registracijo (Rijeka). vil , *v agentov pa šofer ni usta-temveč je šel skozi blok. lek nn, 0 se J® ustavil, toda trenu- -nato so se odprla vrata in ne-1 kdo je z vso naglico zbežal med grmovje. Karabinjerji pa so takoj prijeli Jermana V avtu so našli zajce, dve desetini nabojev in lovsko puško. Nekaj časa pozneje sd prijeli tudi Calcicha. Tako se je nočni lov na divjo zajce klavrno končal za mladeniča. Preiskovalni organi so ju obtožili tolikih prekrškov, da se jima morda ni niti sanjalo, ko sta se odpravljala na lov, če sta računala z možnostjo, da ju zasačijo. Predvsem je šlo za vrsto prekrškov, ki se kaznujejo s priporom in denarnimi kazni, a končno za pravcat prekršek, ki ga kazenski zakon predvideva v primeru prisvajanja tuje lastnine Obtožbe so bile naslednje; 1. nezakonita posest*strelnegff Wožja, 2. nezakonito nošenje strelnega orožja, 8>*WSa7t-loV,*"4. lov z'Žarometi, 5. lov z nedovoljenimi sredstvi, 6. lov v re>er„atu in 7. nezakonita prisvojitev tuje lastnine. V zadnjem primeru gre za prekršek kazenskega zakona ier je bila zato obravnava pred kazenskih sodiščem. Glede zadnje obtožbe je treba pripomniti, da je avti last jugoslovanskega državljana Borisa Bosi-ča, ki je bil izročil vozilo Calci-chu, da mu ga popravi (Calcich je namreč mehanik) Mladeniča pa sta uporabila avto v nedovoljene namene. Na obravnavi je Calcich pojasnil, da mu je Bosič, s katerim je več časa delal skupaj v podjetju Autotrans, zaupa! vozilo ter mu tudi dovolil, da ga uporablja. Ker se je to izKazalo za resnično, je bila kazen milejša kot bi bilo pričakovati. Medtem ko je javni to- jtlMO «IK1S» PBOSEIt Predvaja danes, 11. t. m. ob 19.30 Technicolor čudoviti film: IL MAGNIFICO BOBO (VELIČASTNI BOBO) 1krajo: PETER SELLERS — BRITT EKLAND 3 MARKET Koper - Sežana - Nova Gorica - Kranjska gora Vam nudi za velikonočne praznike vse vrste delikatesnega blaga predvsem ^ Jagnjetino & Šunko ^ Kraški pršut ^ Purane ^ Budjolo na kose jduiMictImU A. RIGAMONTI ^RST - Ul. Manzoni 20 - Tel. 96-085 OPREMA ZA AVTOMOBILE FIAT tovornjake IN POLTOVORNJAKE« Pl AT 626 - 640- 666- 666 N 7- 680 ORIGINALNI M A I ER 1 AL FIAT ZMERNE cene in največji popusti žilec zahtevaj za vsakega po 1 leto zapora in 70 000 lir globe ter 3 mesece pripora in 100.000 lir denarne kazni, so sodniki oprostili oba obtožbe nezakonite prisvojitve tuje lastnine. Obsodili pa so ju za vse ostale prekrške: Jermana na 1 mesec pripora ter 40.000 lir denarne kazni, Calcicha pa na 8 dni pripora ter 80.000 Ur denarne kazni. Pri odmeri kazm su upoštevali dve o-lajševalni ok ilišcini Padci doma in na ulici Na svojem stanovanju v Istrski ulici 43 se je že 6 marca ponesrečila 78 letr? Antonia Cek vd. Moše. Priletna žena je zvečer zaspala na stolu, v spancu pa je padla z njega ter se močno udarila po glavi. Sele včeraj se je zatekla v splošno bo.nišnico. kjer so jo zaradi lobanjskega pretresa ter široke podplutbe ra obrazu sprejeli s pridržano pr -gnozo na nevrokirurški oddelek. Pri podobni nesreč, si je zlomila rebro 66 ietna Zaira Wehrber-ger por. Bossi iz Ul Pirandello 12, ki je prvega aprila padla v kuhinji svojega stanovanja Včeraj so jo z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala na ortopedskem oddelku zdraviti en mesec. V Ul. Carducci pred bivšim kinom Odeon se je včeraj ponesrečila 75-letna leresa živič vd. Per-tot, ki stanu e v Ul Lavareto 6. Žena je ikrog 9 30 hodila po omenjeni ulici, ko se je nenadoma obrnila, da bi pozdravila znanca, pri tem pa je zgubila ravnotežje in padla na pločmk. Zaradi verjetnega zloma desne stegnenice so jo morali nemudoma odpeljati v bolnišnico, kjer se bo na ortopedskem oddelku zdravila od 8 do 60 dni. Iz Izole so pripeljali Ferdinanda Gasperinija Iz izolske v tržaško bolnišnico so včeraj z jugoslovanskim rešilnim avtomobilom - prepeljali 47-letnega Fernanda Gasperinija, ki stanuje v Ul. Fort! 62. Moz se je hudo ranil pri prometni nesreči, do katere je prišlo v nedeljo zvečer pri Bertokih in pri kateri je izgubil življenje 42-letni Francesco Fois. Zdravniki tržaške bolnišnice so Gasperinija pregledali in mu ugotovili možganski pretres, verjetni zlom lobanjsKega dna, zlom čeljusti in dveh reber ter rani na bradi in desnem kole.iu Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil dva meseca. iiiiiiiiMitiiHiiiiiiii.iiimmiiiimiimiimiiiimiimin Urnik trgovin za velikonočne praznike Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo trgovine na Goriškem obratovale za velikonočne praznike po naslednjem urniku: V soboto, 13. aprila: vse trgovine bodo odprte zvečer do 20. ure; pekarne in mlekarne bodo razdeljevale kruh in mleko tudi za nar slednji dan. Velika noč 14. aprila: vse trgovine bodo ves dan zaprte. Ponedeljek, 15. aprila: Trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo pekam in mlekarn, ki bodo obratovale dopoldne samo za prodajo kruha in mleka. Tudi cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. umorili ameriški rasisti. Odbornik za javna dela Lupieri je nato poročal o delovanju svojega resorja, odbornik Fantini pa o stanju signalizacije. Po njegovi zamisli bodo uredili promet v naselju ob Tržaški cesti, prispevali pa bodo sredstva za kampanjo za cestno prometno varnost. Odbornik za zdravstvo dr. Tomas-sich je poročal o dosedaj opravljenem delu za izgradnjo naprave za predelavo smeti v Sovodnjah, ki ga bodo zgradili v bližini Soče ter bodo zanjo potrošili 211 milijonov lir. O tem vprašanju bodo nadaljevali razpravo, da bi ga temeljiteje proučili, po velikonočnih praznikih. Odbornik je nadalje predlagal sprejem večjega števila prošenj bolnikov za zdravljenje v bolnišnici Fatebenefratelli Na prihodnji seji občinskega sveta bodo razpravljali o prispevku dežele za skrb otrok v vrtcih kakor tudi osnovnošolskih otrok. Protipredlogi uslužbencev vodstvu zadrug CO-OP V zvezi v nameravanimi odpusti uslužbencev CO-OP na Goriškem in v červignanu, so imeli uslužbenci, te ustanove včeraj popoldne v Gradiški sindikalni sestanek, na katerem so proučili zadnje predloge, ki i jih je vodstvo CO-OP poslalo slndi-i kalnim zastopnikom. Po poročilu, ki ! so ga dali predstavniki CG-IL in i CISL in po diskusiji, ki je sledila, so se na zborovanju sporazumevali j za naslednje protipredloge: I Uslužbencem naj se omogoči izbira med upokojitvijo in nadaljevanjem dela; prizadeti poslovodje naj ostanejo v službi, dokler ne bodo znani pogoji za najem ali prodajo poslovalnic; vzeli so na znanje prodajo Supercoop v Gorici. Na zborovanju so pooblastili sin- V Novi Gorici so se sestali člani predsedstva Slovenske kulturno gospodarske zveze in Socialistične zveze delovnega ljudstva iz Nove Gorice. Pogovoru so prisostvovali predsednik republiške konference SZDL Vipotnik, Stefan Cigoj, politični sekretar ZK Nova Gorica in predsednik občinske konference SZDL Boris Kovšca s člani delegacije ter predsednik SKGZ Boris Race s podpredsednikom dr. Petrom Sancinom ter ostalimi člani predsedstva. Na pogovorih so člani obeh delegacij ugotovili, kako je sedanja odprta meja ter mir v tem delu sveta pripomogel k ugodnemu razvoju odnosov na najrazličnejših nivojih ..............................................iiiiiMMiiitmiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiMiiiiiHiniiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiitiiiimmiiimi OBMEJNI TURISTIČNI OBJEKTI stališča in ne upoštevalo navedenih protipredlogov prizadetih uslužbencev. S svoje strani so sindikalne organizacije sporočile vodstvu, da so vedno pripravljene za razgovore o novih predlogih do tega datuma Prefektovi obiski Goriški prefekt dr. Pietrostefa ni je včeraj dopoldne obiskal sedež Zelenega križa, kje. se je sestal si ogledal prostore ter se zanimal za probleme te človekoljubne ustanove. Pozneje je obiskal tudi sedež občinskih ustanov v Gorici ter se razgovarjal s predstavniki tega pod jetja. Na prefekturi pa je sprejel obi ske inž. Balsama, načelnik civilne motorizacije, dalje prof. Basaglio vodjo pokrajinske umobolnice, msgr. Soranza načelnika stolnega kapit lja, vodjo registrskega urada dr. Ciardullija, ter predsednika tovarne Nuova S. Giorgio Asquilinia. V TOREK POPOLDNE V NOVI GORICI Koristni pogovori med SKGZ in SZDL Razpravljali so o možnostih tesnejšega sodelovanja v okviru enotnega kulturnega slovenskega prostora Poleti bodo pognali nihalko na Sv. gori turistični napori v Zgornjem Posočju - Pred dograditvijo žičnice na Nevejskem sedlu Medtem ko s hitrim tempom nika, kjer bodo namestili vlečni-gradijo nihalko na Sveto goro (o-! oe. Na samem sedlu že gradijo več pravili so večji del zidarskih del I počitniških hišic, hotel in druge na spodnji kakor tudi na zgornji I objekte, kar vse skupaj dokazuje,, postaji ter montirali edini jekleni ‘da se bo na tem sedlu razvil do- Oporni steber za novo žično vzpenjačo tllllllllllimtllllMIMIIIIMIMIIIMIHIIIIMIIIIItllllllllllniiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PROPAGANDA ZA VARNOST NA CESTAH * -----■ ' —•—— ' .»n ■..—'%rzurs*~' r**vvr«*-» «■* * ,*<>>> , m*.?, • Mvijii w Pokrajinska komisija daje nekaj osnovnih napotkov Med kampanjo bodo poostrili kontrolo nad prometom tudi na Goriškem Obvestilo lovcem Lovska sekcija v Gorici sporoča vsem lovcem na Goriškem, da bodo v nedeljo 12 in 26 maja organizirali pokrajinsko izločilno tekmovanje v streljanju na krožnike. Tek movanja se lahko udeležijo vsi lovci, člani in '*ečlani, ki imajo izkaznico strelcev na krožnike. Podrobnejša pojasnila dobijo na sedežu lo ’skf> sekcije v Gorici, na Korzu Italia 178, tel 31-46. I V skladu s kampanjo za varnost na cestah, za katero je dalo pobudo ministrstvo za javna dela, te je tudi na goriški prefekturi sestala posebna komisija predstavnikov prizadetih organov, da bi proučili ukrepe, ki jih je treba pod-vzetl tudi na Goriškem v obdobju take propagande. Med drugimi so bili prisotni predstavniki pokrajinske uprave, kvesture, cestne policije, tehničnega urada, ANAS, go-, riške občinske uprave, karabinjer- i jev itd. Podprefekt dr. Palisi, ki je zastopal prefekta dr. Pietrostefanija, je pozdravil prisotne ln poudaril, da je tudi letos geslo prometne kampanje «čim večja hitrost, tem večja nevarnost«. Vsekakor pa je zadovoljivo dejstvo, da je goriška pokrajina, kar se prometnih nesreč tiče, na najnižjih mestih v državni lestvici, kat je predvsem zasluga avto discipline tukajšnjih vozačev. Med prometno kampanjo bodo kontrolni organi še povečali svojo akcijo za varnost na cestah, zlasti kar se Uče pretirane hitrosti, izsiljevanja prednosti in nevarnega prehitevanja. Preko tiska pa bodo v tem času priporočali osnovna pravila za varno vožnjo, od katerih naj navedemo najbolj značilne: Hitrost vozil je treba prilagoditi času in kraju. Tudi pri počasni vožnji je treba biti pazljiv. Jakost motorja je treba Izkoristiti s preudarkom. Prepočasna vožnja predstavlja na cesti oviro in navaja k nevarnim prehitevanjem. čim bolj je vožnja počasna, tem bolj je treba voziti na desni strani. Dober šofer bo uskladil svojo vožnjo s hitrostjo kolone, v kateri vozi. Kadar šofiraš delaj to s preudarkom, ter se Izogibaj alkohola. Hitrost poveča posledice pri nesrečah, tudi če jih ne povzroči. I’R21C Danes ves dan m ponoči je od prta lekarna «ALLA SALUTE« dr. Fabbris — Ul Cosulich 177 — tel. 72-973. RONKE Danes ves dan in jutri |e odprta lekarna «ALL’ANGELO» S Olivetti, Ul. Roma 22 — tel. 77019. in kako je v tem kontekstu postalo tudi slovenski manjšini v Italiji življenje znosnejše ter že uživa prve sadove miroljubne koeksistence. Seveda pa se z obstoječimi razmerami ne moremo zadovoljiti ter moramo iskati vedno nove oblike, kako bi se zlasti pripadniki kulturnih in strokovnih inštitucij vse pogosteje srečavali ter predvsem iskali takšne oblike dela, ki bi pomagale premagovati neštete težave, s katerimi se srečuje slovenska skupnost v Italiji v borbi za svoj obstoj in razvoj. Posebno poglavje je predstavljala debata o slovenskem predstavništvu v oblastvenih izvoljenih telesih kot \ sta parlament ln deželna skupščina kakor tudi o odnosih med tremi slovenskimi občinami na Goriškem ter občinsko skupščino v Novi Go-I rici. | Ob koncu so se predstavniki obeh organizacij sporazumeli o nujno-| sti, da temu prvemu uradnemu go-' riškemu pogovoru o splošnih vprašanjih sledijo ponovni stiki predstavnikov vseh obmejnih socialističnih zvez s predstavniki SKGZ, da bj sestavili okvirni program skupnega dela. nosilec na polovici Skalnice) so prejšnje dni v Gornjem Posočju razpravljali o izgradnji kaninskih žičnic. Posveta o turističnih perspektivah ene izmed najlep-ih evropskih rek so se udeležili najvidnejši predstavniki slovenske vlade, bančnega zavoda, nekaterih primorskih občin in turistični strokovnjaki Predvsem so prisotni ugotovili, da rekonstrukcija ceste čez Predel kakor tudi ceste Žaga - Učeja, zahtevajo nove naložbe v turistične objekte, da bi mogli nuditi zadostne usluge inozemskim turistom, katerih obisk se bo z ureditvijo teh dveh cest prav gotovo povečal, saj si bodo mnogi Avstrijci, Nemci in drugi severnjaki izbrali pot po Soški dolini za potovanje k morju ali pa za povratek. Posebno poglavje v Posoškam turizmu so kaninske žičnice, kafce-’ rih osnovni- objekt bi bi-1^ velika-nihalka, ki bi iz neposredne bližine Bovca speljala v eni uri na, Kaninsko pogorje 320 oseb, kjer bi mogli namestiti zelo razpreženo mrežo vlečnic Sodijo, da bi mogli na tak. en način podaljšati turistično sezono od sedanjih treh na devet mesecev ter si zagotoviti nadaljnjih 150.000 gostov Za izgradnjo žičnice ter nekaterih z njo povezanih objektov bi pc trebi vali 5 milijard starih dinarjev. Prisotni so se opredelili za pootop-no gradnjo žičnic ter se ogreli tudi za nabavo tujega Kapitala kaj zanimiv turistični kraj, prav gotovo najbolj pomemben v ?,a padnem delu Julijcev. Sedai delujeta na sedlu dve vlečnici, dohodna pot je še vedno precej neuje-ja, saj večji odsek sploh fe ni asfaltiran. (Na slikah nosilni steber nihalke na Sveto goro ter zgur-nja postaja žičnice). Ribljevi avtobusi za veliko nor V nedeljo, 14. aprila, na veliko S seje občinskega sveta v Tržiču V torek zvečer jt občinski svet v Tržiču nadaljeval svoje spomladansko zasedanje k* se je začelo 22. marca. Ob tej priliki so pustili za drugič večje probleme, kot so urbanizacija kraškeg» področja nad mestom, ter rešili kakih 35 argumentov z dnevnega reda, ki obravnavajo predvsem upravne zadeve. Med drugim so odobrili načrt za gradnjo karabinjerske in gasilske .. _____ ___ ______ vojašnice za skupni strošek 120 mi- noč, bodo vozili samo naslednji Ri • j lijonov lir. bijevi linijski avtobusi z nedeljskim Na začetku seje so počastili tudi voznim redom: Proga Gorica - Milan; Gorica -Gradež; Gorica - Gradiška - Tržič; Gorica - števerjan in Gradež - Trst. spomin črnskega vodje Martina L. Kinga s komemorativnim govorom in enominutnim molkom Seja se Ih, nadaljevala v petek 19. aprila. umi iiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiitiiiitiiMiiiiiiii im iiiiiiui m m ■•iMiim m m um m niiiiiiii m Izlet v Kanal in Anhovo z avtobusom, priredi SPD na velikončni ponedeljek, 15 t. m. popoldne. G gledali sl bodo tovarno salonita v Anhovem, nato pa se bodo ustavili v restavraciji «Soča» v Kanalu, kjer bo tudi srečolov z lepimi dobitki. Vpisovanje na sedežu SPZ v Gorici, Ul. Ascoli 1/1. do petka 12. t m.; vožnja za člane po 500 ln za nečlane po 650 lir. Odhod avtobusa: Gorica, s Travnika ob 13. uri; Podgora 13.10, Standrež 13.30 DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan In ponoči )e od prta lekarna S. GIUSTO; na Kor zu Italija 244 — tel. 35-38. VESTI 1/ BENEŠKE SLOVENIJE Več večnarodnega sodelovanja v turizmu v Nadiških dolinah Samo nianzansko industrijsko področje ne more reševati emigrantskega vprašanja Na občini v Spetru so se zbrali lice, pa sevec& primanjkuje stano-člam turističnega društva za Nadi- vanj. Zato so razpisali poseben na-ške doline «Pro Vadi«. To društvo tečaj za dod -litev 18 stanovanj za že nekaj let vodi predsednik občine ■ delavce ki oelajo v manzanski in-Na italijanski strani Kaninskega; Gino Corredig, ki je tudi dal pobu- dustriji in Ki se vozijo vsak večer pogorja pa bodo letos poleti do-; do za izkoriščanje turističnih lepot domov. Eden 'zmed pogojev je tudi gradili veliko nihalko, katere spod-1 Matajurja Sam proeram za vlečni ta, da so delavci doma iz medob-nja postaja bo na Novejskem se- i ye na smučiščih Matajurja zelo po- j činske skup: osti ki šteje 19 občin, dlu. Speljana bo v bližino lede- ! napreduje. Na severni strani ( Od teh so slovenske občine; Dreka, j Matajurja se je kobariško turistic j Grmek, Podbonesec. Sv. Lenart, no društvo izkazalo mnogo bolj u-; špeter, Sovodnje in Srednje. Dalja spešno in praktično ter je kar v narodnostno mešani občine Pra-nekaj mesecih postavilo kar vrsto protno, Fojda in Tsvorjana. Mimo smučnic. Zdaj se na južni strani (teh je še vrsta furlanskih občin šele ubadajo z akcijskim društvom, okoli Čedada in sam Čedad Ker ki naj bi upravljalo s smuškimi na-! je občin 19, i .stan,.vanj samo 18 pravami in s kapitalom 17 milijo-, ne pride niti eno stanovanje na de-nov lir, zbranih v. la namen. j lavce ene občine. Pomembno pa je Ker so vsako leto priredili v po dodeljevanje stanovanj preko de- 1 lavskega poarajinskega urada za delo zato, ker označujejo občine, iz katerih .majo delat ci pravico do ■stanovanja, kolikšno je ozadje, .._ __ _____, —r........... vplivno ozemlje, ki se z njega re- zaupanje v domačine, da znajo ne- j krutirajo deiavci za Manzano. Gre kaj napraviti. Ena izmed gastro- približno za ozemlje čedadskega o-nomskih privlačnosti so gubane, to ] P-8!8- ki je na njem gospodarsko ri? •4;~ ' -*** Jr Gradnja nove izhodiščne postaje za žičnico MIIIII|||||l|llllllllllllllllll||„llll„,|||„|||||||,u|||1|inil|||,||l||||||||||||||||||||||||M|||||||||||||J|||||U||||||||||||| IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Na cesti z Vrha sta se vespista zaletela v avto Deček je padel z drevesa - Nesreči na delu letnih mesecih vrsti prireditev, so se sedaj pred turistično sezono menili, katere prireditve bi izvedli v posameznih krajih, ki bi privabile ne sarrio turiste, ampak ki bi vlile Včeraj popoldne sta se ponesrečila na cesti z Vrha proti Petov-ljam goriška študenta, ki sta se peljala z vespo 50. Na nekem ovinku sta trčila ob fiat 1100, ki je prihajal iz nasprotne strani. Vespo je vozil 17-letni Maurizio Sempri-ni iz Gorice, Ul. Rosselli 24, na zadnjem sedežu pa je bil njegov prijatelj 17-letni Roberto Fermo iz Ul. Cipriani 111/52. Oba so odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so Sempri-nija pridržali za 7 dni na zdravljenju zaradi poškodbe na levem kolenu z zlomom kosti; Fermo pa se bo moral zdraviti 15 dni zaradi zloma levega gležnja in drugih poškodb. Zapisnik o nesreči so napravili karabinjerji iz Zagraja. Z drevesa je padel včeraj nekaj pred 18. uro 10-letni Massimo Ca-listo iz Gorice, Ul. Torriani 20. V bolnišnici so ga pridržali za 5 dni na zdravljenju zaradi udarca na glavi in drugih poškodb. Na delu v Ul. Monache se je ponesrečil nekaj po 17. uri včeraj 23-letni delavec Jurij Reja, ki dela pri tvrdki Koren. V delavnici podjetja se je ranil s kosom stekla, ki se mu je zarilo v levo nogo. Pridrč-li so ga za 7 dni na zdravljenju. Ponoči nekaj po polnoči se je na .delu v SAFOG opekel med pretakanjem raztopljene kovine v livarni 60-letni Alfonz Gruden iz Gorice, Ariostova ul. 8. V bolnišnici so mu ugotovili opekline II, in III. stopnje na obeh rokah ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. je posebna potica slovenskih hribovcev, ki je razširjena na obeh krajih meje, po Tolminskem in Beneški Sloveniji. Ta slovenski «pa_ nettone» je postal priljubljena slaščica tudi meščanskega prebivalstva furlanskih mest. Posebna tipična vina imajo dr.iine okoli Tar-centa, medtem ko je že zatonila siava cividina, vina Nadiških dolin. Lani so se obnesle prireditve, na katerih so sodeloval mešane furlanske in slovenske folklorne prireditve: Doslej so glede takih dvojezičnih prireditev pokazali več pobud manjši Kraji Špeter se je izkazal po zgledu na Čedad s svojimi nočmi na Nadiži Ne gre zanemariti tudi domačih emigrantov ki so številni in dobri gostje na domačih prireditvah. Na tromejnih sti-kališčih ne bi bilo težko organizirati take turistične prireditve, ki bi segale preko krajevnih meja Nadiških dolin. Na Goriškem in Tržaškem je več slovenskih in italijanskih kulturnih skupin, ki bi se rade odzvale povabilom v Nadiške doline. Razbiti je treba ozke okvire, kot je to napravila Gorica. • * • Ugodna konjunktura v industriji stolic v Manzanu ie sosednih občinah traja nenehno naprej. Narobe pa je z drugo pohištveno industrijo Furlanije, ki nenehno trpi na pomanjkanju naročil. Zato pa prebivalstvo Manzana neprestano rasle. Še t»lj pa se veča število delavcev, k. se vozijo iz okolne Furlanije n., delo v Manzano in se zvečer vračajo. Seveda je neprimerno vec furlanskih delavcev, ki jih priteguje in sprejema Manzano, kot slovenskih iz Beneške Slo venije. Delavci kapljajo iz skoro vseh slovenskih občin v Nadiških dolinah, toda organizirano se vozijo na delo v avtobusu le iz občine Dreka. Pri nagli rasti prebivalstva v tem industrijskem trikotniku za sto- in demografsko aktivno le ozemlje industrijskega trikotnika okoli Manzana. nr Gorim VERDI. 17.00: «Carnet per un morto«, J. c. Berek in M. Tolo. Francoski kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15—22: «11 giorno della civetta«, C. Cardinale in F. Nero. Italijanski barvni film MODERN1SSIMO. 17-22: «Le professioniste«, Satoko Kasai in Jumiko Nogatva. Japonski kinemaskope v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15: «Stassera mi butto«, Franco Franchi in Ciccio Ingrassia, italijanski kinema-skopski film v barvah. VirrORlA. 17.15-21.30: «Uetective’s story», p. Newman in L. Bacall. Ameriški kinemaskope v barvah • mladini pod 14. letom prepove^ dan. t riič AZZURRO. 17.30—22: «Segretissi- mo», G. Scott in M. Konopka. Kinemaskope v barvah. EXCELSIOR. 16—22: «Quella spor-ca dozzina«, L. Marvin in E. Borgnine. Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30: «La battaglia del Moods«, R. Sheine in J. Fuchsberger Barvni film. It o n to I.XCELSIOR. 19—21.30: «Lo spet-tacolo piu affasesinante del mon-do». Barvni film. RIO. 19—21.30: »Salomone e la r*-gina di Saba«, Jul Brynner ln G. Lollobrigida. Kinemaskope v barvah. TEDENSKI PREGLED _______________ _ __ Presenetljiva zmaga Nabrežink Poraz siovenskih ekip v D ligi Po praznikih začetek tekmovanja v ženski C ligi, kjer bodo letos nastopala tri slovenska društva: Bor, Breg in Zarja Po nedeljskem spodbudnem nastopu proti šesterki iz Valdagna je v zadnjem kolu Sokol Se potrdil svojo trenutno dobro formo in je zmagal celo na tujem. Nabrežin-ke so gostovale v Saeilah in po petih razburljivih setih, odigranih na nemogočem igrišču na odprtem in v slabem vremenu, so premagale domačinke s 3:2 in si tako priborile prvi dve točki na lestvici. Prvi dve točki, ki že sedaj so zelo vazni v bitki za obstoj v B ligi. Nastop Sokola je bil toliko bolj pozitiven, ker so se v tem srečanju izkazale posebno mlade igralke, ki so bile povsem enakovredne bolj izkušenima soigralkama Švabovi in Zavadlalovi in so tako odločilno doprinesle k presenetljivi zmagi. Drugi slovenski llgaš Breg je v nedeljo odlično zaigral. Smolo pa je imel, da se je prav v nedeljo spoprijel z goriškim AGI, ki je nedvomno najmočnejša ekipa te skupine. Dekleta od Brega so z dobro grajeno igro in predvsem obrambo spravljala v težavo Goričanke, ki pa 'so z večjo izkušenostjo izrabljale nasprotnikove negotovosti. Izid tretjega kola: Sokol — »Casagrande 3:2 AGI —»Breg 3:0 •Marzotto — Porzio 3:1 LESTVICA D SKUPINE AGI Marzotto ■ Casagrande Breg Sokol Porzio Prihodnjo nedeljo bo počitek. Prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo 21. t.m. * * * V nedeljo so po dolgem premoru stopile na igrišče molke šesterke, k! nastopajo v D ligi. Vsi trije slovenski predstavniki so doživeli poraz, goriška Olimpija je klonila ga-silcem-someščanom. B ir je klonil proti tržaški gasilski vrsti, zgoniški Kras pa v Vidmu proti CSI Priuli. Borova «B» šesterka je s tem srečanjem doživela krstni nastop. Več tokrat od plavih nismo mogli pričakovati In že prikazana igra mora zadovoljiti, šesterko namreč sestavljajo še mladi igralci, ki si v tem prvenstvu «utrjujejo kosti« za prestop v prvo moštvo. Kras je predstavil zelo pomlajeno ekipo. Vojaški nabori in drugi odhodi igralcev so prisilili Zgoničane, da so uvrstili v prvo postavo nekaj mladih, a zelo obetajočih igralcev. Zgoničani so v nedeljo dobro zaigrali, a njihova velika hiba je bil blok, ki ni bil kos nasprotnikovemu napadu in to je bil glavni vzrok za poraz. Izidi prvega kola: 3:1 3:0 3:1 3:0 »CSI Friuli — Kras (15:7, 8:15, 15:12, 15:10) »AGI — Torriana (15:13, 15:13, 15:1) Gasilci GO — »Olimpija (15:3, 10:15, 15:2, 15:3) »Gasilci TS — Bor B (15:6, 15:2, 15:4) Prihodnje kolo (15. t.m.) Turriaco - Olimpija, Gasilci Go -Gasilci TS. Bor B - AGI, Torriana -CSI Friuli. Počiva Kras. * * * Po velikonočnih praznikih se bodo v naši deželi začela še prvenstva ženske C lige in žensko ter moško promocijsko prvenstvo. Za žensko tretjo ligo se je prijavilo šest ekip, od katerih tri slovenske, dve z Goriške in ena videmska šesterka. Od slovenskih ekip bazoviška Zarja resno misli na osvojitev prvega mesta in s tem na napredovanje v višjo ligo. Ostali dve postavi bosta drugi šesterki Bora in Brega, ki si bosta na tem prvenstvu predvsem zbirali koristne izkušnje. Glavni nasprotnik Bazovk bo Corridoni, ki je že lani igral vidno vlogo v tem prvenstvu. AGI «B» iz Gorice in videmski Porzio «B» sta neznanki in zato bi morda lahko pripravili marsikatero presenečenje. Razpored prvega dela ženske C lige: 21.4. 17.00 Videm Porzio B — Zarja 8.30 Dolina Breg B — Bor B 8.30 Gorica AGI B — Corridoni 25.4. 10.00 št. Peter Corridoni — Bor B 10.30 Bazovica Zarja — Breg B 10.30 Videm Porzio B — AGI B 28.4. 16.00 Gorica AGI B — Zarja 15.30 Trst Bor B — Porzio B 10.30 Dolina Breg B — Corridoni 1.5. 10.30 Bazovica Zarja — Bor B 10.30 Videm Porzio B — Corridoni 10.30 Gorica AGI B — Breg B 5.5. 15.30 Trst Bor B — AGI B 10.30 št. Peter Corridoni — Zarja 8.30 Videm Porzio B — Breg B f. v. —1111 'II' i M POKAL EVROPSKIH PRVAKOV Nocoj finale v Lyonu V Lyonu bo danes finalno srečanje za pokal evropskih košarkarskih prvakov. Med seboj se bosta pomerila Real Madrid in Spartak iz Brna. Moštvi so se letos že srečali med seboj dvakrat. V Madridu so zmagali Španci z 85:78, v Brnu pa Če-hoslovaki s )13:97. S torkovega šahovskega srečanja Cankar . Prešeren. Ob prvi šahovnici Kuret (P) in Koren (C) Drugi del nogometnega prvenstva Primorske Preteklo nedeljo se je začelo povratno kolo v slovenske primorske nogometne lige. Presenetljivo visoko zmago je zabeležila Adrija nad Hrvatini s 5:0, medtem ko je vodeče Primorje ponovno potrdilo svojo premoč z zmago nad Vipavo s 4:0. Pravo vrednost enajsterice Primorja kaže tudi podatek, da je to moštvo v dosedanjih sedmih srečanjih doseglo kar 31 golov, kar je poprečno več kot 4 na vsaki tekmi. Odlika tega moštva pa je tudi zanesljiva obramba, ki je v vsem dosedanjem delu tekmovanja prejela le dva gola. Primorje in Salonit sta doslej še edini nepremagani ekipi tega prvenstva. Trenutna lestvica je taka: Primorje 7 6 1 0 31 2 13 Salonit 6 5 1 0 20 6 11 Adria 6 2 1 3 11 13 5 Ilirija 6 2 1 4 11 22 5 Vipava 6 1 2 3 8 19 4 Hrvatini 7 0 0 1 8 27 0 NOGOMET TEDENSKI KOMENTAR III. AMATERSKE LIGE Sedmo kolo brez posebnih presenečenj Primorje zopet v borbi za tretje mesto Enajsterica trebenskega Primorca je v zelo kritičnih vodah S tekme Gretta m Primorje Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila na olimpijskih igrah Konec aprila verjetno v Ljubljani srečanje Jugoslavija-Bolgarija 27. in 28. t. m. se bo jugoslovanska državna telovadna reprezentanca pomerila v meddržavnem srečanju moških vrst z Bolgarijo. Na dvodnevnem izbirnem tekmovanju v Ljubljani, ki se ga je u-deležilo 9 kandidatov so se med šest reprezentantov uvrstili sami slovenski telovadci. Končni vrstni red izbirnega tekmovanja je bil namreč sledeč: (v oklepajih poljubne vaje): 1. Cerar 112,85 (56, 50), 2. Brodnik 111,70 ( 56, 05), 3. Kersnič 108,05 (54, 70), 4. Kttssel 107,80 (55, 05), 5. Vratič 106,10 (54, 50), 6. Šrot 106,00 (53, 65), 7. Anič 104,85 (53, 10), 8. Vidovič 103,30 (53, 75), 9. Ramič 95.35 (52, 05). Jugoslovansko reprezentanco sestavljajo sami slovenski telovadci že od zadnjih sredozemskih iger dalje. Kot rezerva bo vključen v reprezentanco Anič, ki pa bo verjetno tudi nastopil, ker bosta — kot vse kaže — nastopili v obeh reprezentancah sedemčlanski vrsti. Telovadci so že na tem izbirnem tekmovanju tekmovali po sistemu, ki bo veljal na letošnjih olimpijskih igrah v Mehiki. Pri obveznih vajah namreč ne bodo več dovoljene poprave. Za oceno bo torej veljal en sam nastop, kar bo seveda zahtevalo od nastopajočih mnogo večji živčni napor, saj bo zdaj prikaz sestave zahteval izredno osredotočenje tekmovalca. Na izbirnem tekmovanju jugoslovanske reprezentance se je zopet pokazalo, da ima vrsta še vedno tradicionalno šibko točko v obveznih vajah. Na splošno pa so posamezniki zabeležili določen napredek, posebno Cerar. Predsednik tehniške komisije jugoslovanske telovadne zveze Jovan Petrovič je po izbirnem tekmovanju izjavil, da bo celotna reprezentanca odpotovala letos na olimpijske igre, kjer ima vsekakor priložnost, da se u-vrsti dokaj dobro. Bližnje mednarodno srečanje med Jugoslavijo in Bolgarijo bo verjetno v Ljubljani. Crvena zvezda finalist tekmovanja za nogometni pokal Jugoslavije BEOGRAD, 10. — Crvena zvezda je premagala Maribor z 2:1 (2:1) v prvem polfinalnem srečanju tekmovanja za jugoslovanski nogometni pokal. 'Jrečanje med obema enajstericama je bilo izredno dinamično in živahno. Prikazani nogomet je bil lep in je zadovoljil številne gledalce. Crvena zvezda se je tako uvrstila v finale, kjer bo njen nasprotnik zmagovalec drugega polfinalnega srečanja Bor — Vojvodina. Ta tekma bo pa šele 15. maja. Za Maribor lahko rečemo, da je bil njegov poraz pričakovan, kljub temu pa je to moštvo z uvrstitvijo v polfinale doseglo izjemen uspeh. Doslej se namreč ni še nobena ekipa iz Slovenije uvrstila tako visoko v tekmovanju za jugoslovanski nogometni pokal. NATEČAJ ZA «PIVOTE» Pivot je v sodobni košarki osnovni igralec: visok in močan je pravi steber moštva. Športno združenje Bor je zato sklenilo prirediti poseben tečaj za pivote. Udeležijo se ga lahko vsi fantje med 14. in 16. letom starosti, ki so visoki vsaj 180 cm. Kandidati za tečaj se lahko javijo vsak torek in četrtek od 16. do 18. ure v telovadnici stadiona «Prvi maj« v Trstu, Vrdelska cesta 7. Za pojasnila telefonirati na 63-155 (Kafol). ALABARDA B — PRIMOREC: Pet golov v mreži Trebencev. Trebenski vratar je bil v tem srečanju prvič premagan že v drugi minuti igre. V nadaljevanju igre up na izenačenje sicer še ni skopnel, saj se je Primorec ves prvi polčas dobro upiral in tako se je ta del igre zaključil pri rezultatu 1:0. Tržačani pa so že takoj v začetku dragega polčasa ponovno potresli nasprotnikovo mrežo in vsi upi Trebencev na osvojitev točke so splahneli. Igralci Primorca niso našli dovolj moči, da bi nasprotnikom vrnili milo za drago, čeprav so imeli (in jih tudi prav nerodno zapravili) nekaj zrelih priložnosti za strel v vrata. Na splošno je napad zopet zaigral slabo z izjemo D. Možine, ki je bil v prednji vrsti vsekakor najboljši in je bil tudi edina svetla točka. Domačini pa so seveda krepko izkoriščali pomanjkljivosti enajsterice Primorca in so pridno polnili njegova vrata. Poraz s 5:0 je trebensko moštvo pripravilo do še večjega malodušja IZIDI NEDELJSKEGA KOLA Zarja — Breg 1:2 Gretta — Primorje 2:3 Aurisina — Union 3:2 Tecnoferramenta — Roianese 0:0 Libertas Prosek — Rupingrande 2:4 Alabarda B — Primorec 5:0 LESTVICA Aurisina 18 14 2 2 38 15 3» Breg 18 12 3 3 39 18 27 Lib. Prosek 18 10 4 4 35 23 24 Primorje 18 10 4 4 27 17 24 Tecnoferr. 18 7 6 5 28 22 20 Rupingrande 18 3 11 4 22 23 17 Zarja 18 5 5 8 24 27 15 Alabarda B 18 6 3 9 22 25 15 Roianese 18 4 7 7 22 30 15 Union 18 4 6 8 26 31 14 Primorec 18 2 4 12 12 26 8 Gretta 18 2 3 13 16 51 7 B. R. V sedmem povratnem kolu III. amaterske nogometne lige so se naša predvidevanja povsem uresničila in izidi so jih potrdili. Izjema je le proseški Libertas, ki je moral na domačih tleh prepustiti obe točki enajsterici Rupingrande. V nedeljskem zavrtljaju pa so zopet zablestele napadalne vrste, ki so skupno dosegle nič manj kot 24 golov ni so tako izenačile rekord iz devetega kola prvega dela prvenstva. ZARJA — BREG: Plavi zaslužili obe točki. Slovenski derbi med Zarjo in Bregom se je zaključil z zmago predstavnikov dolinske občine in sicer pri rezultatu 2:1. Brežani so kljub najtesnejšemu izidu zmagali povsem zasluženo, zlasti, ker so zaigrali taktično zelo dobro, poleg tega pa so tudi startali na vsako žogo in so izkoristili vsako priložnost. Zarja je nasprotno dokazala, da še vedno ni v dobri formi. Bazovci so prikazali najslabšo igro na sredini Igrišča in gledalci so dobili vtis, da je med drugim za ta poraz kriva tudi utrujenost nekaterih igralcev. Nekoliko bolje, kot na sredini je bazoviška ekipa zaigrala v napadu, vendar pa sta tudi tam vsaj delno zadovoljila le Pasqualis in Scocco. Tudi to pa je bilo premalo, da bi gostiteljem ostala v žepu vsaj ena točka. Prvi polčas tega srečanja se je zaključil brez gola, v drugem delu igre pa je v 12’ Valentič K. v kazenskem prostoru skočil višje ob Babu-dra, streljal žogo z glavo in povedel Brežane v vodstvo. Bazovci so imeli sicer kmalu nato priliko za izenačenje, ko je sodnik dosodil v njihovo korist enajstmetrovko, toda V. Križmančič ni bil dovolj spreten in je žogo zastreljal. To je seveda Bazovce pripravilo do še večjega malodušja in tako je bilo Zonti v 40’ precej olajšano, da je potisnil žogo še drugič v nasprotnikovo mrežo. Tik pred končnim sodnikovim žvižgom je Pasqualis sicer rezultat znižal ni pa mogel seveda več spremeniti imena zmagovalca. Obe ekipi pa Je vsekakor treba pohvaliti zaradi discipline in dobrega obnašanja na igrišču, za kar gre precejšen del zaslug tudi odličnemu sodniku, ki je vodil tekmo v zadovoljstvo igralcev in občinstva. GRETTA — PRIMORJE: Zmaga za Prosečane. Po spodrsljaju z nabrežinsko ekipo so proseški nogometaši zopet prišli do zmage. Domačini sicer niso bili nikakšna velesila, vendar se je moralo Primorje kljub temu krepko potruditi, da je prišlo do zmage. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na dejstvo, da je tokrat proseška enajsterica nastopila s precej pomlajeno postavo. Res pa je tudi, da ima Primorje v zadnjih tekmah precej smole, saj je v vseh treh poslednjih srečanjih zaporedoma ostalo na igrišču v drugem polčasu le z desetimi nogometaši: v tekmi z Alabardo se je poškodoval živec, v srečanju z Auri-sino je sodnik izključil Starca, v nedeljo pa je moral zaradi poškodb predčasno zapustiti igrišče Herva-tič. čeprav je torej tudi to vplivalo na nekoliko negotovo igro Primorja, pa je le res, da je rdečerumeno moštvo zmago popolnoma zaslužilo. Z dvema osvojenima točkama je Primorje na lestvici dohitelo svojega sovaščana, namreč ekipo Llber-tasa. AURISINA — UNIOr«; Podlonjerci bi zaslužili več. Tik pred koncem nedeljskega srečanja so si Podlonjerci zapravili zelo dragoceno točko. Fortezza je namreč prav v zadnjih sekundah igre zastreljal enajstmetrovko in tako Aurisini podaril točko ter jo seveda rešil pred izenačenjem. Po predvidevanjih so bili Podlonjerci za vodečo Aurisino trd oreh. Prvi so celo prišli v vodstvo, toda trenutek nepazljivosti sodnika je Na-brežincem prinesel prvi, negotovost vratarja Črnigoja pa nato še drugi gol. V 15’ d.p. je sicer spretni Daz-zara izid zopet uravnovesil na 2:2, toda negotovost Truanta in Černigoja je bila kmalu nato glavni vzrok, da je uspelo Doljaku še tretjič potresti podlonjersko mrežo in U-nion je moral zapustiti igrišče poražen. To se pa gotovo ne bi zgodilo, če bi zaigral vsaj malo pazljivejše in tudi z nekoliko več sreče. Neodločen izid pa bi vsekakor bolje odražal sorazmerje sil na igrišču kot sedanji rezultat. Danes govorimo o... V tej rubriki se letos še nismo dotaknili nekega zelo vaznega vprašanja. Odbojka je v stalnem razvoju, iz dneva v dan se veča število ekip, vsak večji kraj ima že svoje društvo. Obstaja pa star problem: TELOVADNICE: KDAJ IN KJE? Trenutno je stanje naših odbojkarskih ekip tako- v Tržaški občini so štiri društva z devetimi ekipami in sicer Bor (pet ekip), Gaja (dve ekipi), Zarja in Polet po eno. V dolinski občini Breg s tremi ekipami, prav tako s tremi ekipami Sokol v devinsko-nabrežinski občini in končno Kras v zgoniški občini z eno ekipo. Skupno torej šestnajst ekip, od katerih je le ena (Bor A — moški) zaključila prvenstvo. Stanje igrišč pa je tako: Breg uporablja igrišče na prostem v Dolini, Zarja igrišče Slomškovega doma v Bazovici, Polet bo verjetno nastopal pri Prosvetnem domu na Opčinah, Kras v Zgoniku, Sokol na lastnem igrišču v Nabrežini, Bor v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Gaja pa se bo verjetno odločila za igrišče v Bazovici. Poleg teh je na razpolago še igrišče v Trebčah, na katerem ne bo nastopal nihče in v Padričah je igrišče še v gradnji. Igrišč je torej dovolj. Kako pa je bilo še pred slabim mesecem, ko so bili treningi na prostem nemogoči zaradi vremena? Skoraj vse ekipe so trenirale na stadionu «Prvi maj», kjer so tudi vadile košarko, atletiko in namizni tenis. Dvorana je bila torej preobremenjena. Le nekaterim — trem ali štirim — ekipam je uspelo, da so trenirale v tej ali oni šolski telovadnici. Konec tega meseca se bodo začela deželna prvenstva. Na njih bo večkrat istega dne nastopalo deset ali več naših ekip. Vprašati se moramo; kje bodo te ekipe nastopale v primeru slabega vremena. V dvorani na stadionu «Prvi maj» ne bodo mogli odigrati deset tekem v enem dnevu! Poglejmo najprej, kaj mora upoštevati tisti, ki se odloči za zgradnjo telovadnice. Telovadnica mora biti dovolj velika, da v njej lahko igrajo tako odbojko kot košarko, mora biti brez vsake ovire do višine sedmih metrov, mora pa imeti tudi prostor za občinstvo. Na žalost pa opažamo, da še tistih nekaj novih telovadnic ne odgovarja tem pogojem. Prva je prenizka, druga prekratka, tretja nima prostora za občinstvo. Pravzaprav pa je nesmiselno, da o telovadnicah sploh govorimo, saj imamo na razpolago le dvorano na stadionu, pa še ta je prenizka. Nujno je potrebna telovadnica v mestu, ki bi služila ŠZ Bor, dalje v dolinski občini, na področju med Bazovico in Opčinami in končno v Nabrežini, kjer bi služila Sokolu pa tudi Krasu. Kaj je bilo pravzaprav narejenega na tem področju? Zelo malo ali nič. V Trstu so bile dane in še dajajo nekateri obljube, prav tako v Dolini. Na kraškem področju tržaške občine pa ni bilo niti teh. Nekoliko bolje je baje v Nabrežini, kjer naj bi imela občinska uprava na razpolago že nekaj denarja. To pa je tudi, poleg načrta, vse, saj nihče ne zna niti povedati, kje naj bi pravzaprav telovadnico zgradili. NAMIZNI TENIS Izredno ostra konkurenca .. ............... ■ - na evropskem prvenstvu Letošnje prvenstvo v Lyonu ho od 17. do 24. aprila Cez teden dni se bo začelo v Lyonu 6. evropsko namiznoteniško prvenstvo, katerega se bo udeležilo 29 državnih reprezentanc, torej ena manj, kot na zadnjem prvenstvu v Londonu. Konkurenca bo na letošnjem prvenstvu izredno ostra in kot vse kaže, tako izenačenih dvobojev, kot jih poznavalci tega športa pričakujejo letos, na evropskih prvenstvih doslej še ni bilo. Le malo je verjetno, da bo uspelo Švedom ubraniti svoj naslov ekipnega kontinentalnega prvaka, kajti po prvem mestu bo letos z velikimi izgledi posegalo kar več reprezentanc. Predvsem bo to Sovjetska zveza, za katero pa bodo le malo zaostajale vrste Jugoslavije, Ceškoslovar ške in Madžarske. Švedi imajo sicer res odličnega Johanssona, vendar pa je njegov soigralec Alser že ((prestar«, da bi lahko Skandinavci z gotovostjo računali na ponovitev uspeha izpred dveh let. Jugoslovani, ki bodo v moški konkurenci poslali v Francijo ekipo Korpa, Vecko, šurbek in Stipan-čič, bodo imeli v kvalifikacijski skupini za nasprotnika Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Med- tem ko jim Nemci ne bi smeli povzročati večjih preglavic, pa so Sovjeti letos izredno nevaren in neprijeten nasprotnik. Sovjeti imajo v Gomazkovu, Vardaniju in A-melinu tri može, ki jih je za zeleno mizo težko spraviti iz ravnotežja. Po predvidevanjih imata med Jugoslovani Korpa in šuberk precej izgledov, da ukaneta svoje sovjetske nasprotnike, vse bo pa nato odvisno od tretjega jugoslovanskega igralca: če bo ta uspel zaigrati mirno in borbeno, potem imajo «plavi,) precej izgledov za napredovanje v višje kolo. Tudi med posamezniki je velika kakovostna gneča. Naslov evropskega prvaka je zato dosegljiv več igralcem, saj absolutnega prvaka ni mogoče z gotovostjo napovedati, čeprav ima morda lahno prednost pred drugimi Šved Johans-son. Pogreb Jima Clarka CHIRNSIDE (škotska), 10. •» Na malem vaškem pokopališču * Chirnsidu Nenvickshiru so dane* pokopali dvakratnega svetovne?* avtomobilskega prvaka Jima Cl»f ka, ki se je v nedeljo smrtno nesrečil med neko dirko v NeckeJ-heimu v Nemčiji. Njegovo trupi* so na škotsko pripeljali z letalo!** Pogreba se je udeležilo 500 oset med kateremi je bilo poleg svoj' cev in okoliškega prebivalstva tudi več znanih avtomobilskih dif kačev: Hill, Brabham, HuliB* Rindt in drugi. Odgodena dirka Trst-Opčine Tradicionalno avtomobilsko dif ko v vožnji v vzponu na prog* Trst - Opčine so odgodili. Dirk* ki bi morala biti na sporedu 2* maja bi namreč sovpadala z dednimi volitvami v Furlaniji . julij' ski krajini. OBVESTILO ATLETSKI ODSEK ŠZ BOR obvešča tekmovalke in tekmovalce, da je občinski stadion Valmaura v Trstu odprt za treninge vsak dan razen sobote od 16. ure dalje. STEFAN OLIVIER nn NOVI ŠEF E::::::::::: ((Zgradba ni človek,« je togo in suho pripomnil Jensen. «Stvar je taka, dr. Feldhusen, Marianne je otrok. Ne more stati na svojih nogah, je pa trmasta. Najprej ni hotela o bolezni ničesar slišati, k zdravniku ni hotela. Potem ni hotela operacije. Nato je dobila zaupanje v dr. Neugebauerja. Toda brž ko se je to zgodilo, je doktor rekel, da je ne bo operiral. In ves nesmisel se je začel znova.« Neugebauer je pogledal Feldhusna. ((Predpostavljal sem...« Feldhusen ga je s pogledom ustavil. Vedel je, kaj je predpostavljal Neugebauer. ((Tokrat je odločno odklonila,« je nadaljeval Jensen. ((Pregovarjali smo jo na vse mogoče načine. Končno se je umirila in začela dobivati zaupanje v novega šefa. In zdaj ste ji rekli, da je ne boste operirali.« Njegova roka je težko padla na stranico naslonjača. Za trenutek je Feldhusen povesil oči. Prišlo je. Bilo je neizogibno, zdaj se je zgodilo. Operacije ni mogel odkloniti, sicer bi vzbudil sum. Prižgal si je cigareto in z namršče-nimi obrvmi opazoval, kako gori. Ne vznemirjaj se, si je mislil. Kaj pa je to takega? Preprosta laparotomia (odpiranje trebušne votline s prerezan jem trebušne stene), to je vse. Rez, iztrebljenje, šivanje. Popolnoma preprosto. Vse skupaj je le strah, je začel prepričevati sam sebe. To je vse. Nič drugega. Bolan sem, ker se izgovarjam in sem neodločen. Ce mora biti, naj bo sedaj. Tedaj mu je nova misel šinila skozi možgane: Gina. Ze dvakrat me je vprašala. Ko bo vse mimo, ji bom povedal vse podrobnosti. Vem, da bi rada slišala sleherno podrobnost... Dvignil je glavo in se nasmehnil. ((Upoštevam vaše besede, gospod Jensen,« je rekel, «operiral bom vašo hčer.« «Dobro,» je odvrnil Jensen. Na njegovem obrazu je bilo prvič vsaj malo prijaznosti. Feldhusnu je pomolil svojo močno roko. Marianne Maurer jg dobila injekcijo. Hladen alkohol na koži in rahel zbodljaj. Ležala je in čakala. Zavese so bile spuščene, za njimi je bila jutranja svetloba. Ničesar še ne čutim, si je mislila, gotovo so dali premajhno injekcijo. Potem jo je nenadoma zajel veder občutek, nekaka lahko miselnost. Mirno je ležala in prijetno se ji je zdelo, da se ji ni treba premakniti. Ničesar ni potrebovala ali želela. Zazdelo se ji je, da je bitje, ki je do vsakogar dobro, nikomur v nadlego. Zatem so jo dvignili, jo položili na drugo posteljo in odpeljali. Dvigalo je brzelo više in više. Še je slišala šepetajoče glasove, a razumela ni nobene besede. Pripeljali so jo v lesketajočo se, razsvetljeno sobo, videla je bele ploščice in svetleče se steklo. Zazdelo se ji je, da je zelo utrujena. Ko so jo spet dvignili in skrbno položili, ni vedela, ali se je to zgodilo v minuti ali uri. Časa za njo ni bilo več. Ko je odprla oči, je skozi tenak pajčolan opazila Neuge-bauerjev obraz. «Zaspite,» je rekel, «vse bo dobro.« Začutila je nekakšen pik na levi roki, ki pa je ni bolel. Vse bo dobro, si je mislila. Neugebauer je pogledal na uro, dvajset minut čez deset, še deset minut, si je mislil. 1 Feldhusen je sedel v svoji sobi pri knjigi, že ure In ure jo je prebiral. Bil je kot študent, ki se hoče še zadnjo minuto pred izpitom neikaj naučiti. .Kirurške tehnike v ginekologiji’ je bil naslov knjige. Nekatera poglavja je prebral že desetkrat, prebral je vsako podrobnost, besedo za besedo, pretehtal je vsak zaplet. Zdaj ni mogel najti nič več novega. Besede mu niso nič več povedale — bile so mrtve črke. Nekdo je potrkal. Glavna sestra je šla po preprogi skoraj neslišno. «Vaša kava, doktor.« Trpko se je nasmehnil. «Prav lepa hvala. Postavite jo tukaj. Koliko imam še časa?« «še deset minut. Potem moramo začeti.« Moramo? je pomislil Feldhusen. Jaz da, ti ne. Počasi je popil kavo. Potem je priprl sobo in vstopil u dvigalo. Povsod so ga vljudno pozdravljali, spoštljivo so se mu priklanjali. šef bo operiral... Vrata operacijske sobe so se za njim avtomatično zaprla. Duh po etru in razkužilu ga je zajel kot topel val. Potem je stopil k umivalniku med Neugebauerja in Kriigerja. Premišljeno in skrbno je drgnil vsak prst posebej, tako se je učil pred dolgimi leti. Nihče ni govoril. Vsi so strmeli v namiljene roke. Nadeli so mu haljo in jo tesno zategnili. Dali so mu masko. Njen bombažasti rob se mu je tesno pritisnil na znojni obraz. Za hip je občutil nekako omotičnost. Tega ne morem storiti, je pomislil, preprosto ne morem. «Hvala, sestra Sieglinde,« je zaslišal svoje besede. Potem je opazil široko, z jodom zarisano progo na koži Marianne: Maurer. Operacijska sestra mu je z uglajeno, izkušeno kretnjo podala nož, ne da bi ga pogledala. Začutil je držaj in pogledal rezilo. Dvignil je glavo in se ozrl proti Neugebauerju — njegove oči so bile temne, zenice ozke, toda ne sovražne. Dobro, da je tukaj, si je mislil Feldhusen. Zarezal je. ŠPORT IN PREHRANA Jajca hrana športnikov Pred kratkim so se na posel* nem zasedanju v Milanu zbr^ športni zdravniki. Razpravljali s sala. Feldhusen jo je hvaležno pogledal. Prišli so do trebušC' mrene. Feldhusen se je še bolj nagnil. Neugebauer je s ki*" ščami prijel prozorno mreno. Feldhusen jo je potegnil P* drugi strani in jo med obojimi kleščami prerezal. Skozi odpf tino je porinil prst. Počasi je dvignil trebušno mreno in jo začel rezati. $ je že skoraj končal, mu je nož oprasnil rokavico. Pogledal f prst, na katerem je prerezal gumi, a kri se ni pokazal* «Sieglinde,» je tiho dejal Neugebauer, «druge rokavice.« Sestra Sieglinde je spretno nataknila šefu nove rokavic* Feldhusen je spet prijel nož, kot da se ni nič zgodilo. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 ____________, .... ........................ vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 lir SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 'starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: ZaTožriištvcTTržaškeea ti«** Trst 11-3374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljena, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir - MaU oglasi Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ' Saškega tis** oglasi 40 P1 beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri «Societi Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKu — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst