KUnruen sobo«. nedalt jnprtmikov. , rt except Saturday PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravniiki prostori: 2657 South Lawndala Ava. Offlca of Publication: 2857 South Lawndala Ava. Telephone, RockwaU 4904 .TEAR XXXVIII Cna lista je $6.00 V 'I ! "»' M ••cood-cta« matter January M. 1833. at Um poat-offlc. at Chicaa-». Ullnoia. undar th« Act of ConSr«aa of March ». 117« CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 30. JULIJA (JULY 30). 1946 Subacrtplloa MOO Yearly ŠTEV.—NUMBER 147 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in atction 11 OS. Act of Oct 3, 1917. authorised on June 4, 1918 vne diskuzije na irovni konferenci ftientanti bivših so-ffinih držav bodo Jobili besedo INES IN ATTLEE SE SESTALA fix, 29. jul.—Ameriški drli tajnik Byrnes je po priho- »Pariz izjavil pred časni-da je za javne diskuzije Birovni konferenci, ki se bo danes v Parizu in katere ido udeležili reprezentanti ivezniških držav. Ti bodo revidirali priporočila šti-velesil — Amerike, Rusije, Britanije in Francije. cdstavniki bivših sovražnih /, kakor tudi onih, ki so bi-vojni, a niso reprezentira-konferenci, bodo zaslišani bili besedo. Byrnes je pri-z letalom "Sacred Cow" v Z njim so dospeli držav-odtajnik Will Clayton, Ben i, pravni svetovalec držav-departmenta in Cassie lor, Byrnesov privatni taj-Glavni stan ameriške dele-ki šteje 85 članov, je v Meuriee. raes je dejal, da ne bo pro-lal. ker sovjetska delegacija ruje zunanje ministre Lat-Estonije in Litve, baltiških ric, katerih Amerika ni nik-riznala kot tvorbo v okvi-ivjetske unije. Naglasil je. za največjo možno udelež-diskuzijah. prihajanjem prcrmerjer? ijih ministrov in drugih mikov v Pariz je postalo k, da bodo predmet diskuzij zadeve in vprašanja poleg iitve mirovnih pogodb z ni sovražnimi državami, ki llija, Rumunija, Bolgarija, a in Finska. Byrnes je re-a se bo držal provizij do-ov, ki so bili sklenjeni na (renči zunanjih ministrov v »i v januarju tega leta. Ti tejo reprezentacije zavez-držav na mirovni konfe- uki zunanji minister Er-Jevin je zbolel in se ne bo eiil konference. V Pariz je i premier Attlee. Byrnes obiskal in imel dolg raz-* njim. Razpravljala sta fcu situaciji v Palestini in i problemih. ^es je orisal stališče Ame Dejal je. da se bo Ameriki« vseh dogovorov, ki sc ■Usnjeni na konferencah ministrov velesil. Gle ^cih vprašanj in proble-» Amerika prisvaja svobo ^i« Med t.-mi so začrta-*>v<1 meje med Italijo in Ju-reparacije in balkan-vprašanja. ™'no konferenco bo odprl r' Bidault, predsednik P**' vlad« in zunanji mi On se l,w Etienna p J*' vrnil v' Pariz kjer je imel 7°r. V Pariz je do- 1101 Tnrgve Lie, tajnik or-^ru/enih narodov udeležil * ^ opazovalec. it mirovne kon J* ioponskih hompanij tt lui r. licner 4, MJU> - General Arthur. vrhovni IJKkt'i® ' ionskih finanč 40 k°mpanii ^onomuka ,Q v Afriki ** rr. >ane» i -Grika e '"spela i '•d pot ova kJ"r bo imela (1 rta v nega Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad SNPJ so 26. jul. obiskali: Matt, Anto-nia in Dorothy Lekan iz Eucli-da, O., in Matevž Mesec iz Cle-velanda, 26. jul. pa Joe in Nellie Ellich iz Ambridga, Pa., v spremstvu Mary in Franka Cooper iz Chicaga. A Not grob v Indian! Indianapolis, Ind. — Po dolgi bolezni je tukaj umrl Joe Koren, doma iz vasi Dolsuha, fara tačica v Savinjski dolini. V She-boyganu, Wis., zapušča več sorodnikov, med njimi brata Maksa Korena, ki se zahvaljuje Joe-vu Gačniku za ureditev pogreba pokojnega brata. Is Benlda Benld, 111.—Dne 25. jul. je v Sawyervillu, 111., umrl Marco 3alan, ki je dolgo bolehal na že-odcu. Zapušča ženo, dva sinova in tri hčere. Bil ie član društva 356 SNPJ in HBZ.—Dne 23 ; ul. je bila odpeljana v bolnišnico Lichfield Johana Masco, članica društva 356 SNPJ. Ona že dolen boleha in njeno stanje je kritično. Is Clevalanda Cleveland.—V sredo je v bolnišnici umrl Anton Pintar iz Collinwooda, star 76 let, doma iz Doba na Gorenjskem, v Ameriki 44 let, član društva 142 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, tri .ainove in Jtiri Were, Ul natočene.—Po dolgi bolezni je v Eu-clidu umrj Peter Yurkovich, star 64 let, doma iz Moravice, v Ameriki 47 let, član HBZ. Tukaj zapušča ženo, dve hčeri in sina, v Pittsburghu pa dva brata in sestro.—V četrtek je umrla v Collinwoodu Frances Bohinc, stara 60 let, doma iz Primsko-vega pri Kranju, v Ameriki 40 let, članica društva 26 SNPJ, SŽZ in WC. Tukaj zapušča moža, tri poročene hčere in šest sinov.—Po enotedenski bolezni je umrla Frances Supan, rojena Lavrič, stara 75 let, doma iz Za-plaza pri Čatežu, Dolenjsko, v Ameriki 60 let. članica KSKJ. Tukaj zapušča štiri sinove, tri hčere, vnuke in vnukinje in sestro Mary Mauer.—Po štirimi sečni bolezni ie umrla Mary Po ♦nčar. rojena Pucel, doma iz vasi Klapče pri Hiniah Dolenjsko, v Ameriki 55 let. Zapušča štiri ooročene hčere, dva sinova, pet vnukov stavljen pred eksplozijo bombe v hotelu King David v Jeruzalemu, v kateri je bilo 64 oseb ubitih in čez sto ranjenih. BritNke, avtoritete so aretirale čar 2500 Židov v zadnjih tednih. Besednik židovske agenture je zanikal britsko obdolžite v, da so voditelji te agenture odredili sabotažo. Arabska liga zahteva razpust agenture. Poročila iz Tel Avlva omenjajo obnovo Izgredov In napad na urad Arabske lige v Hajfi. Voditelji lige so se izrekli proti priseljevanju židovskih beguncev v Palestino, Atomske bojne ladje za Ameriko Otok Bikini, 29. jul.—Admiral Edward L. Cochrane je na sestanku s časnikarji izjavil, da bo Amerika v petih letih zgradila bojne ladje s pogonsko silo a-tomske energije. Te bodo varne pred atomskimi bombami. Ras-jo, jia se ameriški znanstveniki baVIJO * dfugimtl problemi glede uporabljanja a tomske energije. De Gaulle za zvezo med Francijo in Anglijo Predsednik Martin zmagal na Kubi Havana, Kuba, 29, jul.—Rs mon Grau Martin je bil ponovno izvoljen za predsednika republike. Podporo je imel pri komunistični in dveh drugih strankah. Kuba bo dobila levičarsko vlado. Zveza med Mar tinom «n komunisti vznemirja ameriške kapitaliste, ki imajo milijone dolarjev Investiranih v kubanskih industrijah. Kongresnik May se zagovarja Pravi, da je njegova vett čista Washington. D. C.. 29. jul.— Kongresnik May, demokrat iz Kentuckyja in načelnik odseku xa vojaške zadeve, je naslovil pismo volilcem v svojem dia-striktu. v katerem trdi, da ni storil ničesar nupačnegu, da imu čisto vest In da bo dobil končno zadoščenje. May je zapleten v škandal, ku terega je razkril senatni odsek, ki vodi preiskavo proti municij skim kompanljam v Illinolsu, katerim načelujeta brata Murray in Henry Garsson. Te so grmadile ogromne profite v voj-nem času. May je pritiskal na vojni department za oddajanje kontraktov tem kompanljam. Kongresnik je v pismu napa del senatorja Meada, demokrata iz New Yorka in načelniku od seka, ki vodi preiskavo. "Senator Mead me hoče pribiti na križ," pravi May. "On hoče po-stati velik junak in upa, du bo izvoljen za guvernerja v New Yorku. Vse obdolšltve proti meni so brez podlage. Resnica je da sem se večkrat obrnil na voj nI department v Interesu mojih prijateljev In volllcev, toda gre hov, katerih so me obdolžili, nt aa^M —11 Mtliflsr iiliiini /mIiId. PpHf^P^ffl^^v^Mvr — val In ne prejel plače za štor Jeno delo. Proti meni so komu nisti in sopotniki komunistov, todu vztrajal bom v borbi dr konca." May ni hotel nastopiti pred člani senatnega odseka. Izgovsr jal se je na izjavo svojegu zdrav nika, du je dobil srčni napad lugoslavija ne more dobiti ladij Ruski časnikar okrcal ameriške avtoritete Moskva. 29. Jul.—R. Moran, ruski časnikar, je objavil članek v Izvestjah, glasilu sovjetske vlade, z ostro kritiko ameriških vojaških avtoritet. On trdi, da nočejo izročiti Jugoslaviji ladij, katere so zasegle na reki Donavi. ' Zc dve leti se Jugoslavija za man trudi v prizadevanjih, da se jI vrne njena lastnina." pravi Moran. "Ladje so najprej za segli Nemci, po kapitulaciji Nemčije pa so prišle v ameriške roke. Dočim ameriške avtoritet* nočejo vrniti ladij jugoslovanake mu ljudstvu, oglašajo svojo ve likodušnoat napram Avstriji. Nacljffko premoženje ao darova 1* avstrijski vladi." Komu bo slutila P i \ ooorgilai volobiaolau ia milltartsmu, ali Ijudelvum Bevin bo morda resigniral Zunanji minister tarča napadov London. 29. jul,-—Govorice *t širijo, da bo zunanji ministei Ernest Bevin resigniral. On je zbolel in ni mogel iti na mirov no konferenco v Parizu, Nu konferenco Je šel premier Cle ment Attlee. (Jiuiim-gu potrdilu o Dcvlnovi realgnaciji ni. Zunanji urad Ji poročal, du se Bevin počuti bo I je In du bo odpotoval v Pari/, ko bo okreval. Zdravniki so mu odredili počitek več dni. I)ru«i viri trdijo, da ae Je Be vin naveličal svojega poslu kot zunanji minister, ker Je tarča napadov v parlamentu. Zadnj »eden so ga labor'tl kritiziral in mu očitali, da je na konfe renti zunanjih ministrov proda Avstrijo, ker je sankcioniral od »Htcv, da mora južna Tirolska )bfi.H pod Italllo Kot naslednik lievina, če bo resigniral, se omenja Hu«h Dal ton. sedanji finančni minister. Drugi kandidat za po/lcijo je A. V Alexander, mornarlčni ml nister. Ustanovitev tretje politične stranke Chicago, 2'J. jul Voditelji de avakih organizacij in liberalnih grup se bodo čez n<*k«j tednov »eatall v Chu agu z namenom u stanovitve tretje politične stran T« bo šla v volilno kamion jo pioti demokratski in re-oublikanaki stranki čez dve leti. Naznanilo o aeatanku je objavil Philip Randolph, začasni načelnik odbora ta vzgojo. On je tudi |ir<*dM*dnik l»i utovšcine želez niških poatrelčkov. Varnost sveta zavisi od Amerike in Rusije MEDNARODNA KONTROLA PORURJA Bar-Le-Duc. Francija. 29. jul. —General Charles de Gaulle, bivši načelnik francoske države, , e predlagal sklenitev zveze med Francijo in Veliko Britanijo, ki nuj b^ bila ogelni kamen eventualnemu bloku zupadnih evropskih držav v interesu samoohranitve v svetu, čigar varnost /uvisi od odnošujev med sovjetsko Rusijo in Ameriko v bodoč nosti. De Guulle je nrisal Francijo kut pritlikavca med Rusijo in Ameriko, ki sta vodilni sili nu svetu. General je dejal, da vidi mož nost izbruha tretje svetovne vojne. Prišla bo, ako bo Nemčija dobilu priliko za podvig. De Guulle je govoril nu predvečer mirovne konference v Parizu in njegove besede so izražalo rezultat nedavne konference zunanjih ministrov štirih velesil. Izjava ruskega zunanjega ministra Molotova o sovjetski politiki na orum Nemčiji je povzročila v Franciji bojazen pred sklenitvijo zveze med Rusijo in Nemčijo. "Amerika in Rusija, ogromni irlavi, bogati v človeški sili In naravnih virih ter taŠčitenl po morjh in ozomlju, sta na poti ekspanzije, ki se skriva pod pla-Sčem doktrin," je rekel De Gsulle. 1r>n Jo govoril v zvezi s oroslavami v počast spomina 'rancoskih civilistov, katere so Nemci pobili i, 1944. Naglusil je, "da Evropa lahko ioaože potreben sporazum v ča-tu, ko usoda sleherne države In posamezniku zavisi od bodočih odnošujev med Rusijo In Ameriko. Zveza med Francijo in Veliko Brltunljo je potrebna se-iuj v dobi utomske bombe. Vse zapreke, ki ovirajo sklenitev zveze, Je treba odstraniti. De Guulle Je svetoval velesilam odobritev francoske politike napram Nemčiji. Cilj ta Je mednarodna kontrola Porurja in u* kljuČitev Poauarjs v frsneosko Iržavo. V svojem govoru Je na« •{I asi I možnost dominacije svets on Rusiji in Ameriki, Citiral Je igjavo fruncoskegu zgodovinarja Tocquevillu: "Arneriku s«' za dosego svojemu cilju /ttuušu uu moč In razum ooaumezniku, Kusiju pu nu ob last enegu človeku in vso silo družbe. Prvo Je svoboda akcije, drugo tlučunatvo. Poti zu dosego ciljev se razlikujeta." , General j«- dulje rekel, da Je Krunci ju proti centralizirani nemški državi, Nemčijo naj bi tvoril«* province s separatnimi administracijami, da ae ne bo nikdar več dvignila kot mogočna voja&ka sila In kot tuka ogratal u svetovni mir. Francov dekret o svobodi ozračja Madiid, ft|>anlja, 29. Jul —Diktator Kiunco je objavil dekret o svobodi ozračja. Načelo o svobodi o/iucjO* bilo sprejeto na mednuiodni letalski konferenci v ChU iigu v decembru 1. 1944 Franco je dejal, du je z dekre« tom demonstriral mednarodno Kolideinont. Priprave za stavko mornarjev Chicago, 29 jul —V teku so pripruve /a oklic stavke mornarjev, upoalemh na pernikih, ki vzdrlujejo promet na Velikih jezerih. Stavka bo oklicana 15 avgukta, če bo zahteva za skrajšanje delovnega tedna na 40 ur in zvišanje plače odbita. PROSVETA THE ENLIGHTEN MEM T GLASILO Of LASTMIMA SLOVENSKE WABODME PODPOWE JEDIVOTE Organ of sad publish«* by Naročnina ss ZdruUv drftovo (Ism CMnp) I« Kaaod no loto. $3.00 is pol lots. 11.50 ss šetrt WUi sa Chicago ta okolico Cook Co.. STJt m osle loto. M.75 as pol lelai as lammlei H* Subscription nlM: for tbo United States (except Chinapo) and Canada St M por yur, Chicago and Cook Coaaty 97M par f««. foreign countries $9M por yoor. Cono oglasov po dogovoru*—Rokopisi dopisov in usaamftsath člankov «o no vračajo. Rokopisi literarno vsebino (črtica, porasti, dramo, pasmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, čo Jo prlloftil at and iinurlH1^ articles will not bo seturaod. Other i ss siorlss, play«. pooms. etc~ will bo fotvrnod to | br iolf-addrsssod and oa* Haslov na vse. kar Ima stik s PROSVETA 2SS7 59 So. Lawndalo Ave. Chicago M. mlade Igranje z atomsko bombo yia&ovL h* nadih, na&sdbbi K DANAiNJIM DOGODKOM | Auburn. I1L—Zadnjič me je prijatelj vprašal, zakaj se bolj poetoma ne oglasim v Prosve-ti. Odgovoril sem mu, da nima časa, pa tuki kakšnega kozla lahko ustrelim, potem pa je kritika in sitnosti. Odgovoril mi je, da tudi drugi streljajo te živalce, nakar sem mu obljubil, da se oglasim ob priložnosti. No, prav sedaj imam časa dovolj, kajti imam "plačane" počitnice že od 16. aprila in tudi razno delo na vrtu in v hiši sem iz gotovil. Dne 16. aprila smo zastavkali pri družbi AUis Chalmers Mfg. Co. v Springfieldu. To je naše sosedno mesto in prestolnica države Illinois. Tam sem zaposlen že zadnji dve leti. Ta družba izdeluje velike traktorje. V času vojne so bili eksportirani po vsem svetu, največje število pa v Rusijo. Sedaj pa se družbi nič ne mudi s produkcijo. To sodimo po tem, ker še do danes ni nikakšnega resnega pogajanja za končanje stavke. Od začetka stavke nam je družba ponujala 13 in Va centa poviška na uro, mi pa smo zahtevali 18 in Vi, kakor so dobili v drugih večjih industrijah. Stavka poteka mirno, ali naši žepi so čezdalje bolj prazni. Tega se kompanija dobro zaveda in si misli, ko bodo žepi naših delavcev prazni, se bodo povrnili na delo za prav majhen po- ViŠek' - U« lr i« Zadnje čase so nas obiskali prijatelji in znanci, in sicer John Simončič in žena, gostilničarja iz okolice Mintena, Mo., Viktor Auman in žena iz Chicaga in Paul Dolenc iz Waukegana, 111., Poljski pridelki v naši okolici dobro kažejo in tudi sadja bo dosti, če ne pride slabo vreme. Do 4. julija smo imeli bolj hladno, sedaj pa se je še preveč segrelo in se nam vsiljuje suša, tako da so vrti že prizadeti vsled pomanjkanja dežja Zadnjo sredo sta se zopet raztreščili dve atomski bombi. Ena na Pacifiku, druga v New Yorku. Na bikinskem lagunu se igra z atomsko bombo Amerika, na seji atomskega odbora Združenih narodov (ZD) v New Yorku pa Rusija. Na Bikiniju je Amerika z atomsko bombo pognala v zrak in poslala na dno morja večje število bojnih ladij, v New Yorku pa je Rusija torpedirala ameriški načrt za efektivno svetovno kontrolo atomske energije. Odjek obeh teh dveh eksplozij sta velikanskega, lahko usodnega pomena za ves svet. S podmorsko eksplozijo atomske bombe na Bikiniju je Amerika zadnjo sredo demonstrirala, da spadajo vse bojne mornarice v atomski dobi med staro šaro. Na sej atomskega odbora ZN pa je Rusija isti dan demonstrirala, da še ne razume velikanskega pomena te največje in lahko naj bol usodne iznajdbe vseh časov in zato skuša pomakniti kolo časa nazaj v predatomsko dobo. Ko pišemo te vrstice, še ni znano, koliko bojnih ladij je raz-strelba pete atomske bombe poslala na dno morja ali jih totalno ali resno poškodovala. Vendar pa lahko že na podlagi prvih poročil sklepamo, da so bojne mornarice v dobi atomske bombe zapisane smrti. Pomorski militaristl, sploh ves mornariški štab bo to seveda zanikal in še naprej iskal obrambe in "obrambe" v veliki in silno dragi bojni mornarici — Še večji kot jo ima danes Amerika, dasl prekaša vso ostsle bojne mornarice vseh držav skupaj. Tem militaristom z dobro plačo in brezskrbnim pa luksuznim življenjem do smrti gre predvsem za ohrano njih kariere. Odločno se bodo upirali vsaki misli, da je atomska bomba poslala bojno mornarico med staro šaro. Zanje najbrže nima dosti pomena, ako ena sama atomska bomba pošlje na dno morja ali totalno ali rasno poškoduje par ducatov bojnih ladij, med njimi tudi mogočne drednavtke in glgantične letalonosce. Je pa važno to dejstvo za deželo, bodisi s finančnega ali obrambnega stališča. Kot sredstvo obrsmbe ali agresije je bila bojna mornarica pokopana - - p . m na Bikiniju. Lahko vzame dalj časa, {udi več let, predno bo to Kupčija za Trst v Parizu e dejstvo prodrlo v možgane militaristov, bodisi v cjvilni obleki ali delno izvršena. To barantanje uniformi. Saj so generala Mitchella pred 25. leti skoro linčali, ne bo ™ ker je trdil, da je bojno letalo postalo glavno orožje, ki lahko ^^ne potopi vsako ladjo. I^em sklepom so prenesli . I Odansk v severnojužno Evropo. Ml smo seveda proti vsakemu morilnemu orožju, proti vsakemu dobrodoSio angleškim kra- oboroževanju, proti vsakemu militarizmu, ker se zavedamo, da v * dft bodo prodajaii sv0- tam za človeštvo nI rešitve, marveč prinaša narodom le nesrečo rJobo'in ie nadalje pospoda-in pogubo. Ml smo za totalno razorožitev vseh držav in za ustvar- njj Jadransitem in Sredo-jenje mednarodne oborožene sile v svrho zaščite miru. umskem morju, bodisi v miru Zato se tudi na vsej črti čudimo sovjetski vladi, ki je zadnjo I u vo-ni j0hn Bull se ne bri-sredo torpedirala ameriški načrt za efektivno svetovno kontrolo flko ge drujll narodi kavsajo atomske energije. Ta načrt je v jedru zdrav in zelo dalekosežen.l^ |eboj ^vno, da ima on od kajti v teoriji pomeni konkretno socializacijo atomske energije v te(?a dobiček, svrho, da bi alužlla Izključno v dobro človeštva, ne pa postala Rcs čudna *pota današnjih njegova poguba. In prav slednje je odgovorno — strah pred ena- diplomatov# če stavi naš držav-kim razdejanjem ameriških mest in pokrajin kot je zadelo Hlro- ni tajnlk Byrnes predlog, ga an-šlmo in Nagasaki — da Je ameriška kapitalistična vlada prišla na LleSki zunanji minister podpre, dan s tako rsdikalnim načrtom, ki je v resnici negacija vsega ka- I gj pa 8tgvi Bevtnf Ka pa Byr-pitallzma, kajti Je zasnovan stoprocentno na principih medna- nes podpre> Kakor hitro pa sta-rodnega socializma. vi predlog ruski zunanji mini- Naj povemo, da tega načrta niso zasnovali In izdelali militaristl, gter Molotov, ga mora pa kar marveč skupina socialnih in atomskih znanstvenikov pod vod- Mm podpirati, če hoče, da bo stvom Davida Lilienthala, načelnika TV A (Tennessee Valley Au- kaj zulegel. Francoski zunanji thority), katerim je državni podtajnik Acheaon poveril nalogo, minj8ter Bidault pa je po na naj sestavijo načrt za efektivno svetovno kontrolo atomske ener- vadl na pi0tu [n skače sem In gije. Na podlagi študija in priporočil te skupine znanstvenikov I tjif kakor vidi boljše za fran-Je bil potem sestavljen tako zvani ameriški načrt, katerega Je COsko buržvazijo. Bernard Baruch zadnjič predložil atomskemu odboru ZN v New z ozirom na tako politiko, je Yorku. ' čudež, da so Jugoslovani vsaj Jedro tega načrta Je: 1) Ustanovitev svetovne atomske avtori- h0nko dosegli kot so, kajti vsa tete, ki naj dobi pod svojo kontrolo, lsstništvo in oblast vsa sred- gVetovna reakcija nasprotuje, da stva — tovarne, rudnike, laboratorije — etc. — za proizvajanje bi Trst pripadal Sloveniji, kate-atomske energije; 2) stroga prepoved izdelovanja atomske bombe r[ pripada po vseh Človeških po kakšni državi; 3) mednarodna inšpekcija vseh atomakih tovarn, pravicah. Vsa zasluga gre Sov laboratorijev, rudnikov etc ; 4) razpršitev atomskih tovarn in la- jetski Rusiji. Ako ne bi ta sta-boratorijev širom sveta v svrho preprecenja koncentracije istih ha na strani Jugoslavije, potem v kakšni posamezni državi; 5) licenslranje državne produkcije bi dobili Italijani na račun Ju-atomske energije za civilne potrebne po mednarodni avtoriteti; goslavije vse. kar bi hoteli. 6) stroga kazen za kršilce — države; 7) odprava vetovne pravice Urad /a kontroliranje cen ali pri kontroli atomske energije; H) Amerika bi izročila svoje atom- OPA jc prenehal. Ta urad, ka ske tovarne, "know-how" in atomske bombe mednsrodnl oblasti terega je pokojni Roosevelt ts šele tedsj, kadar bi se prepričala o efektivnosti mednarodne kon- ko zagovarjal, je bil ustanovljen trok |v C11*11 vojne. Prav gotovo Je Razen zadnje točke, ki je podvržena veliki kritiki, so vse druge zasluga trga velikega mola, da točke eminentno zdrave. Človek bi mislil, da bo posebno vsaka smo imeli ameriški delavci še napredna delavaks ali socislistlčna vlada navdušeno podprla tak prilično primerne cene v voj- program, ker popolnoma P^a na stran kapitalizem in ustvarja nem canu Sedaj, po uničenju resnično podlagi, mirno sožit Je narodov. ?PA. pa Imajo vel,ki^ In mali ■ .......... Tukaj je načrt ,a krem.nje najnovejše in s stališč* jah, v hotelih, trgovinah in v lokalnih obrtih pa zaslužijo komaj polovico toliko, to je približno $30 na teden. Farmski delavci pa ne zaslužijo niti toliko. Tisti, ki dobivajo starostno pokojnino, bodisi zvezno ali državno, so tudi veliki reveži. Ta znaša okrog 20 ali $30 mesečno (v mislih imam tukajšnjo okolico). Še največji reveži v teh časih pa srrio stavkarji, kateri nimamo nobenih dohodkov in ne zaslužka, draginja pa narašča z vsakim dnevom. Torej tako je današnje gospodarstvo. Naši zastopniki v kongresu sicer krpajo drugo OPA, toda kakšna bo ta kontrola cen, pa že lahko naprej sodimo. Mali človek bo zopet tepen, pa če predsednik Truman podpiše ali pa vetira nov zakon za OPA. Tak zakon, ki ga snu-jejo^odiralci delavskih žepov, ne more biti dober za delavstvo! John Homes. bodočnosti najvažnejše in lahko tudi največje svetovne industrije grabijo kolikotJ* r, (Midlagi svetovnega Javnega larfnlštv^ rr^'^ hodre1:; l^J^^XLt Javnosti Sigurno je. da s tako induS nh d* še nobena vlada In tudi ne nobena mednarodna konferenca I ^^ od SO do ISO teden- državnikov n«iv«*4l delavci v malih industri-In vendar je ta načrt naletel na veli« odpor pri pr\i in največji __ _,__ državi ki si je na svoj prapor in tudi v svoje ime tepiuta beoedo — "socializem" To jo največji paradoka naših dni. »ploh v vsej skriva, je velika uganka. Zadnjič, na panftki konferenci je Mo- novejši zgodovini Na eni strani največja kapitalistična država lotov v /adevi Nemčije prišel na dan z zelo stvarnim načrtom, v predlaga nekaj revolucionarnega, kar na drugi strsni vehementno zadevi svetovne kontrole atomske bombe pa skuša sovjetska vla- pobija največja revolucionarna država na svetu. Kaj »r za tem' da pomakniti nazaj kolo časa. Res sfinga vseh sfing. (Pride še) O NAŠI LEPI DOLENJSKI Cleveland. O. — Poročila, ki prihajajo iz stare domovino, govorijo, da je Dolenjska veliko trpela v teku zadnje vojne. Ko mi je moja sestra Lojzka Mihec, ki živi na vzhodni preriferiji Novega mesta, poročala o /Strahotnih bojih, ki so divjali okrog hiše mojega očeta Josipa Kozo glava, sem bila vesela, da je u-mrl nekaj let pred vojno in tako ni videl in občutil strašne vojne. Saj je v svojem življenju doživel in poskusil vso Gol-goto dobrega in skrbnega očeta Oj hišica očetova! Saj to so očetovi žulji! Kdo ne bi poznal naše lepe Dolenjske in vrlih Dolenjcev Saj je dala v svet nešteto iz obražencev. Dolenjci so zastopani vsepovsod. Dolenjska je dala tudi Slovenski narodni podporni jednoti dva žurnalista, in sicer br. Antona Gardna in Milana MedveŠka. Louis Adamič, pisatelj svetovnega slovesa, je ;udi sin naše ljube Dolenjske. Srčno želim, da bi našemu jugoslovanskemu narodu zasijalo pravo sonce svobode, saj je ta narod v času štiriletne okupacU je dovolj trpel pod peto ošabnega in krutega Jujca. Ella Pulls. GLAS IZ KANADE Toronto. OnL—Čitajoč časopise, se mi kar čudno vidi, da se tako bojijo Tita in komunizma, toda o takem komunizmu, ki ga imajo danes v Jugoslaviji, ni niti misliti, kajti tam so ljudje še vedno božji Jn verni. Prav pred nekaj * tedni sem prejel pismo od moje druge hčerke in med drugim mi piše tudi tole: "Ate, ne vem, kako bi se zahvalila Borfu, ki me je rešil smrti na otoku Rabu. Sedaj molim noč in dan, ker sem prišla živa domov." Na njeno pismo pa sem ji takole odgovoril: "Ljuba hčerks, Ti se rajši zahvali In moli za partizane, ki so dajali Italijanu po grbi, da je pokleknil na kolena. Slovenaki fantje-partiza-nl, so Te rešili smrti, ne pa Bog! Bogu se bi morala zahvaliti ta čas, ko Te j« italijanska komanda pregnala in bi Ti oprostila. Tedaj bi lahko rekla: 'No, hva-labogu, rešssia sem!" Ampak Bog ne papež Te tedaj nista poznala, temveč dopustila, da si bi Is na Rabu osem mesecev, dobivala trikrat vodo na dan in 13 dkg kruha, poleg tefta bosa in napol naga, namesto postelje pa snop slame." Tako sem pisal moji hčerki. Vidite, dragi čitatelji, hrabri partizani so jo rešili pred smrtjo, revica se sedaj pa Bogu za hvaljuje in ga moli. V pismih Iz stare domovine čitamo. da so Nemci in belogardisti rabili svete cerkve za klavnice. Ali jih je tako učila vera? Včasih so se fsntje sf>opri Jeli pod koroffi in če je kdo malo pokrvavel božji hram. nI bilo v njem toliko časa svete maše. dokler nI prlftel škof in blago slovi 1. V tej volni po so imeli božje hram* za klavnice. Jugoslavija je toliko doprinesla v zmagi nad nacifašistom, sedaj pa se Amerika in Anglija zelo bojita tega naroda in ga zapostavljata. Zavezniki se bodo jako zamerili našemu narodu in to ne samo do krvi, ampak do kosti. Vzlic temu, da so se Slovenci tako junaško borili proti Nemčiji in Italiji, jim danes ne priznajo niti tistega, ki j« njhovo. Pa ne samo to! Zavezniki celo pustijo, da žive belogardisti in drugi izdajalci jugoslovanskega naroda v Italiji in na Koroškem, od kjer vršijo lažnivo propagando proti Jugoslaviji. Ko mislim o tem, se mi prične želodec obračati. Tukaj so dobili sorodniki obvestilo, da je prišlo v Winnipeg, Manitoba, veliko družin s Koroškega, kjer bodo delali na farmah. To so izdajalci slovenskega naroda. Skozi vso vojno so pisali, da je treba uničiti ste in fašiste, kvizlinge in izdajalce pa postaviti pred sodile, sedaj pa so jih prepeljali sem. Kakšna demokracija pa je to? Anton Hren. nja, ki ni nikoli hodila v slovensko šolo. Iz tega pisma se razvidi, kako se jugoslovanska mladica zanima za politične stvari. Louis Bostanik. PISMO IZ SLAVINE PRI POSTOJNI Dearborn. Mich.—Sledeče pismo sem prejel od nečakinje Lenčke Boštjančič iz Slavine pri Postojni: Predragi stric in tete!—Prilagam Vam tudi jaz nekaj vrstic o pogrebu neznanih tovarišev. V nedeljo, 10. marca 1946, smo imeli veličasten pogreb štirih žrtev. Njih imena niso znana kajti Švabi so jih privlekli iz neznanega kraja, nato ubili in pokopali na samotnem kraju. Trupla žrtev so odkrili šele 9. marca in prepeljali v Slavi-no ter jih položili na oder sre di vasi, katerega smo postavili in okrasili s cvetjem in zastavi cami. Krste so ležale na odru dan in pol, stražila pa jih je častna straža štirih partizanov V vasi smo postavili več slavolokov in okrasili tudi hiše. Pogreba se je udeležila velika množica od blizu in daleč. Vse je bilo lepo organizirano in vsaka organizacija je imela svojo zastavo. Bilo je 31 vencev. Predno se je sprevod pričel po mikati na pokopališče, je imel tovariš-komisar govor, nato pa je pevski zbor zapel narodno pesem. Naj prvo je sprevod zavil v cerkev, nato pa na pokopališče. Predno pa so krste zasuli, se je neki tovariš poslovil od žrtev v imenu vseh navzočih, zbor pa je zapel žalostinko "Kot žrtve ste padli". Ne bi bilo prav, če se ne bii spominjali, koliko smo trpeli in žrtvovali, vendar pa še vedno nismo priključeni Titovi Jugoslaviji. Pri pogrebu smo imeH tudi politično manifestacijo, za zaključek pa smo vsi zapeli "Hej, Slovani". Zaključujem in vas vse skupaj pozdravljam^ Lenčka. Tako mi piše 15-letna nečaki PISMO Z OSTROŽNEGA BRDA PRI ŠT. PETRU NA KRASU Cleveland. O.—Prejel sem pismo od moje nečakinje Točke Gustinčič z Ostrožnega Brda na Krasu. Med drugim se glasi: Dragi stric!—Gotovo se Vam bo čudno zdelo, ko Vam pišem, a me ne poznate. Jaz sem 2i-bertova. Najlepša hvala za Vaše pozdrave. Kakor vidim ste tudi Vi informirani o našem trpljenju, ki ga je povzročil faši zem. Res, bilo je hudo, ko so ropali in požigali po naših va seh. Začelo se je že 1. 1941. Mi smo bili pregnani. Ate je bil devet mesecev zaprt v Rimu, sestra je bila v koncentracijskem taborišču v Italiji, brat Polde v posebnem bataljonu, mlajšega brata so tudi odgnali v Italijo, ko mu je bilo komaj 17 let, potem pa je stopil v jugoslovansko armado, a so ga Nemci ujeli. Iz Nemčije je pobeg nil v Rusijo in dolgo časa smo ga pogrešali, pred nekaj meseci pa se je vrnil domov. Malo pred kapitulacijo so tudi mene Italijani aretirali, toda sem se kmalu vrnila domov. Kakor vidite, mama je ostala sama doma v dyema bolnima hčerkama. Vojna je zapustila velike posledice—gole zidove tako da si ne moremo na noben način več pomagati. Zadovoljni pa smo vseeno, samo da nam je ostala streha nad glavo. Kako pa je z Vami, stric? Prosim Vas, da nam bi odpisali, ker mama si želijo novic o Vas. Pi šite kako je s stricom Tonetom in teto Karolino. Lepo jih pozdravite. Prosim, pošljite mi njihove naslove. Tukaj upamo, da se bodo razmere izboljšale, \ prvi vrsti pa želimo, da se ures niči naš s krvjo prepojeni cilj da bi bili enkrat za vselej pri kij učeni k Titovi Jugoslaviji Pozdravlja Vas v imenu vse družine—Tončka Gustinfil^. Joseph Maslo. S POTA V tukajšnjih listih je bila pri občena slika predsednika Tru-mana in državnega tajnika Byr-nesa, kateri sesje povrnil domov iz pariške konference. Rokujeta se in zadovoljno smejeta Byrnes se je zelo potegoval za Lahe in zahteval, da se jim iz roči Trst in velik del Julijske krajine. Igra je deloma končana in sedaj se smejeio (ali jočejo) oni ki so podžigali sovraštvo do no ve Jugoslavije. Ako ne bi imela Jugoslavija Rusije na svoji strani, bi zavezniki morda Lahe nagradili tudi z Ljubljano. V duluthskem časopisju je bi la tudi priobčena slika Trsta in okolice, pod njo pa napis, da je V akcijo proti navijanju ronta so stopili t odi otroci v Latrobn. Pa« klor Je po Intornlraniu OPA goepodar to hišo svlšol stanarine od SM na SllS na moooc. dasl vsa bajta ni doeti vet vredna. se ir »edaj prosta luka Trst lici je podoben Duluthu' da Je ta ob jezeru Super, ima kristalno čisto VodV je Trst ob sinjem Jadri morju. Trst je bil slovanski^ pred Kristusom in danes deloma prost tudi za Ju vane. Matija Pogc NA POTOVANJU* Denver. Colo.-Ker jam na obisku v Den Colo., pošiljam to poročili od tukaj. Od doma s 7. julija, in sicer moj sin un njegova hčerka Margie Sterle in jaz. V Denver prispeli 9. julija ob pol di zjutraj. Prvi dan smo prevozil milj in prespali v Jackson 111., drugi dan, 8. julija, prav tako prevozili 600 m malo prespali v Nortonu, V Missouri ju in Kansasu ji velika vročina, do 94 stop Den ver ju pa je podnevi 1 zvečer pa hladno. Obiskala sem prijatelje i rodnike mojega moža v Pi kjer sem bila tri dni. Vs< najlepše zahvaljujem za ljubni sprejem in post Hvala lepa sestrični mojeg ža Frances Marinčič, kjer tudi prespala. Enako se z ljujem bratrancu Knafeli njegovi ženi, ker sta nas < okrog in tudi peljala v ki milj od Puebla, kjer imaja viščne domove. Peljala si tudi nazaj proti Denverju, lorado Springs, kjer smo kali več zanimivih krajev Seven Falls, Garden of Pike's Peak itd. Color&do je res zanimiv žava. V Denverju imajo' zanimivih parkov in mu tako da si ogledamo vsal kaj zanimivega. Šli smo t park Chesman, kjer je bili izvajana opera. Udeležilo je nad 7000 oseb. Obiskali smo tudi Lafa kjer so naši prijatelji. 0 liki bom kaj več opisala i potovanju. Pogledat sem i di grob mojega strica Mi Kima, ki je umrl 30. julija deset dni potem, ko sem domov iz Denverja. Stric, vaj mirno v coloradskih | ki si jih tako ljubil. Prihodnjič bom opisala smo potovali nazaj. Mary To« POROČILO TAJNICE 1 S Detroit. Mich. — Za ol bolnico v Sloveniji je bi julijski seji podružnice SANSa nabrano $100 42. valci bodo objavljeni v SI vem mesečnem seznamu, še ni prispeval ničesar, jt šen, da to čim preje stoaj tudi njegovo ali njeno in* sano v spominski knjigi J čalo, da je pomagal graditi zdravja slovenski deci. Piknik SANSovih P«!' št. 1 in 108 je prav dob spel. Naši neamorn. pr^ ci, bratje in sestre^ J« Frances Gorup. Jo* n Korsic, Ciril Hsat,*^ Martin Cetinsk.. Man j Frances Bozich J** JT sestra Gr«nrif.L, J* bn »»k Vsem ki , lepe-u uspeh"; O čistem prebitku « ■» ™ poroe.no ^ ProJen *> *» pr nikl V>n>lZlx *> republike Slov"1"' gotovo u^'^ .j) POPRAV« , iem dooisu «f^ r i. vrinil" nH« ^ In ne ^ ne*« »"»V :>ll JULIJA 1943 isti iz nove, prerojene ivenije in Jugoslavije lie Gabrjah »o ali kmetom luromeške žene so se dogo-T^remi tovariši kleparji ^katerimi krojači, da bodo pomagat kmeticam in kme-vas Gabrje, ki je med na-l^vobodilno borbo največ trpela One in krojači bodo in krpale, kleparji pa bo-popravljali lonce in škropil-. u vinsko trto. t vasi so že vsi vedeli, da pri-in so jih veselo pričako-$ Žene so pripravile osem dlnih strojev, ki so jih posta-f pred hiše na sonce. Zno- • so kleparjem vso posodo, ki ^ila potrebna popravila, mož-m go prinesli škropilnice. S k,] so Novomeščani pripeljali i urarja, ki je kmetom po-jrljal ure [nečke žene imajo toliko de- na polju in kar ne utegnejo iti in šivati svojim otrokom. » jim je bila pomoč novo-ikih žena zel6 dobrodošla. "Kar ves dan imam dosti o-irka. Prašiček, zemlja, pa sti je treba za vso družino floveku kar zmanjka časa za inje!" pravi mlada kmetica, prinese tovarišici Francki (rgano krilo svoje hčerke. Jan je potekel v nadvse pri-Kffl razpoloženju. S krat-I odmorom opoldne so delali petih popoldne. Zvečer so fledali uspehe svojega dela: novih oblek, 46 komadov pe-i positega, popravljenega pa vtč. Kleparji so popravili 76 kv in enajst škropilnic za i Urar je popravil osem ur. b se je udeležilo 32 tovari-fin tovarišic, ki so skupaj na-rili 256 delovnih ur. k odhodu so se jim vaščani b zahvaljevali za pomoč. No-leščani pa so bili zadovoljni, » se s svojim delom vsaj »oddolžili vasi, ki je med bo žrtvovala vse za naše par-»e/ ivo življenje Mengšu Mengšu smo po osvoboditvi Wi tako razgibano življenje v predvojnem Mengšu to poznali. Z osvoboditvijo Pri nas nastopila korenita «»emba, nova pomlad v živ-»ju našega trga. V krajevni «i odbor in v nove ljudske »»zacije so prišli ljudje, ki **jo novi čas in so zasta-** sile za napredek in dvig ** Ljudje so uvideli, da »novi ljudski državi odpadle •jetne spone, v katere so Jvsli nekdanji protiljud-»lutmki, in so s sprošče-»Mvdušenjem podprli delo »oblasti. fJarodno-osvo-J* borbe smo se častno u-saj štejemo na področja ljudskega odbora o-J™»vnih žrtev okupatorja J*c»h izdajalcev, ki so da-življenja kot tslci, kot *1,1 P« umrli v internaci-, v 'zgnanstvu. * «a bila oba bivša domo-rjf^ novo dvorano Z1 v b,v*«m tovarniškem J™ z velikim odrom in ga- »^ l J smo poprijeli za * ^novi obeh domov, ki "u ^ zime že oba pokri I*™*' Pripadnikov Osvo I |,udiron!;' «*> zajeli skoraj L. v tekmovanju smo •r. t U r>sv"bodilno fronto ^L^P^-no 6 din. Pri . Volilv"h V usta-aH., ff"mo smo Ukazali ''"letnice smo nad Praznovali s po-< kulturni- ^ smo organizi- In w'r^'ngeiko mladi-h L raj Vs* ženstvo \y " " " v sindika , »Mnizscij* živahno ,kupnth tkciiah *"r t« kmovsnju podružnlcs U - Mengšu. in dvig oro o, dvig pro , ' ' no prizns mL* '^"'n KSZDN8. * in z zasta- vami smo se udeležili skupne proslave obletnice Osvobodilne fronte za kamniški okraj v Zla tem polju in pripeljali s seboj kot dar porušeni vasi omare, mize, stole, pluge in drugo poljsko orodje v skupni vrednosti, din 60,000. S tem smo izpolnili svojo dolžnost do prizadetih va-ščanov, V tednu dela za obnovo cest se vsak dan veliko število prostovoljcev udeležuje dela v gramozni jami, pri pripravljanju, nakladanju in razvaža-nju peska za nasipanje cest. Med prvimi v našem okraju smo že lansko poletje ustanovili Fizkulturno društvo in Ljudsko prosveto, ki sta takoj pričeli z živahnim delom. V okviru Ljudske prosvete smo organizirali knjižnico, igralsko družino, pevski zbor in orkester. Poslej skoraj ni bilo nedelje, da bi se ne vršila kulturna prireditev. Na odru smo gledali "Raztrgan-ce", "Zakonci stavkajo", "Razvalina življenja", "Navaden člo-več", "Za svobodo in pravico", "Domen" in "Hlapce". Poleg iger pa še celo vrsto kulturnih prireditev AFŽ, ZMS in sindikata, akademij, Prešernovo proslavo, vrsto koncertov pevskih zborov, orkestrov in godbe iz Mengša, Kranja in Domžal. V marcu smo dobili stalni kino, na katerega so ljudje zelo navezani in v velikem številu obiskujejo predstave. Sedaj pa so v teku velike priprave za proslavo 60-letnice nepretrganega obstoja mengeške godbe 29. in 30. junija. S proslavo bo združen velik kulturni festival, z igro "Deseti brat" na prostem, s koncerti raznih orkestrov in godb ter z narodnimi plesi. Sestde-setletnico godbe bi morali praznovati že v času okuDacije, toda smo jo prestavili na čas po osvoboditvi. Pokleka in odtod po gorski stezi do vasi. Kakor kaže bo tudi vprašanje dovoza gradiva v kratkem ugodno rešeno. Tehnični bazi se je posrečilo pridobiti 14 tovornih svtomobilov. ki bodo prepeljali gradivo do Pokleka. ZMS se je obvezala, da bo gredico naložile in iztovori-la. Avtomobile bodo posodili Navod, zadruga v Krškem, opekarna Treppo v Brežicah, tovarna kopit v Sevnici, rudnik Raj-henburg, rudnik Globoko in nekaj drugih podjetnikov iz izseljenega pasu. Tako se bo letos začela obnova za ves izseljeniški pas, ki kaže raaumevanje za njene potrebe tudi ob .drugih priložnostih. Pri nedavnem razdeljevanju 5 milijonskega obnovitvenega kredita na okraju v Krškem so vse obnovitvene zadruge upoštevale izredne težave, ki ovirajo njeno obnovo in sklenile, da naj dobi vas kot izreden dodatek 150,000 din. Tako se bo letos začela obnova vasi. Velika polja ob vasi, z debelo plastjo humozne zemlje, bodo zopet bogato rodila pridnim rokam zavednih družin. Konferenca pionirjev •aleiko-savinjskega Mozirje.—Od blizu in daleč, peš in na okrašenih vozovih so prihajali delegatje pionirskih odredov z zastavami in transparenti na prve pionirske konference, ki so se vršile v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Radmirju in Lu-čah.—Povsod so domači pionirji lepo okrasili zborovalne prostore za ta veliki dan, ko se bodo sestali in razpravljali o tekmovanju. Vse konference so vodili pionirji sami. Mladi predsedniki so samozavestno otvarjali konference, pozdravljali navzoče in dajali poročila. Posamezni načelniki odredov so čitali tekmovalne obveze. Eden odredov se je obvezal: dvignili bodo uspehe na 95%, napisali bodo 15 slovenskih in 10 računskih nalog izven šolskega načrta, naučili se bodo 9 partizanskih pesmi, dali 3 kulturne prireditve, dva koncerta, izdelali 10 dobrih risb, 18 pionirjev bo redilo male živali, zbrali bodo 120 kg zdrobljenega stekla, 80 kg cunj, 400 kg kovinastih odpadkov, 250 valilnih jajc, 300 jajc za ranjence, obdelali bodo šolski vrt, tekmovali čez dm in strn itd. Pionirka Stanka iz Lučkih hribov je opozorila: "Radi bi čitali. dajte nam knjig!"—Pionir iz Šaleške doline je predlagal, da se odstranijo mine na šolskem vrtu, da ga bodo lahko obdelali.— Pionirka Ančka je dejala: "Predlagam, da se vsi pionirji-kadilci objavijo na stenčasih."—Oornje-savinjski pionirji bi radi imeli kino, radi bi videli film "Praznik mladosti".—Radmirci, Mozir-čani in šoštanjčani si želijo lutkovno gledališče. Se in še so padali predlogi. Po zaključku so delegati odpeli himno in pesem "Bratje, le k soncu, svobodi!" — Udeleženci šoštanjske konference so se po zaključku podali na pokopališče in položili na grobove pesnika PROSVE*. A pravda za trst se nadaljuje Dne 29. julija ae je pričela v Parizu mirovna konferenca 21 držav, ki so bile prizadete v vojni * Italije, Finsko. Ogrsko, Rumu nijo in Bolgarijo. Sprejete bodo likrovne pogodbi- po načrtu, ki ga je sprejela konferenca zunanjih ministrov Združenih držav, Rusije, Francije in Velike Britanije. Jugoslavija pošilja kot delegate svoje najboljše zastopnike —Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Draga Marušiča, dr. Aleša Beblerja in drfc Jožeta Vilfana; ostali člani delegacije so Stano-je Simič, minister za zunanje zadeve in Kardeljev namestnik, Moša Pijade, Dimitar Vlahov, Sava Kosanovič, novi veleposlanik v Washingtonu, Vladimir Mišič, Siniša Stankovič, Vladimir Bakarič, Miloš Rasovič, Av-de Humo, dr. Svetozar Ritig. dr. Zlatan Sremec, Srečko Manola. dr. Ljubo Leontič in Marko Ris-tič., Jugoslavija ne bo odnehala od svoje zahteve po Trstu in tistemu teritoriju ob Jadranu in za-padni Sloveniji, ki po etničnih, gospodarskih in geografičnih razlogih naravno pripadata Jugoslaviji. Za Trst predvideva avtonomno sedrno republiko v okvirju federativne Jugoslavije. In ker je v Trstu italijanska večina, mu bo dana prilika na demokratičen način izvajati samovlado, kakor prebivalstvo želi. Jugoslavija je pripravljena za-lamčiti Trstu narodnostne, družbene in gospodarske pravice pod nadzorstvom Združenih naro dov, kakor tudi jamčiti manjšinske pravice Italijanov v drueih delih Primoria. ki bi jih Velika četvorica hotela internacionall-zirati ali pa naravnost prisoditi Italiji. Načrt, ki je bil končno sprejet v Parizu na konferenci zunanjih ministrov, je Slovenijo celotno odrezal od morja s tem, da predvideva ozki pas med Devlnom in Trstom, ki je komaj dve do pet milj širok, ter malo širšega med Trstom in Novim gradom v severozapadni Istri. Vse važ ne železnice, ki se stekajo v Trst, prihajajo iz Jugoslavije. Ta mali pas, ki nuj bi bil poznan kot "Prosta tržsška pokra jina", naj bi tvoril zaledje za bodoči razvoj Trsta; Stara Italija pod Sforzom, Oriandom in drugimi "demokratičnimi" vodite lji, so prištevali vso Primorsko in Istro za naravno zaledje Trsta in ugrabili so tudi Reko. Mussolini in njegovi črnosrajčniki ps so gledsli še preko Krass in so lets 1941 priključili k Italiji vso Notrsnjsko, Ljubljano in večino Dolenjske. Ker je bil ves ta slovenski teritorij zaledje Trsta, so psdali slovenski talci, gorele slovenske vasi In mesta, zavedni Slovenci in Slovenke so umirali na Rabu in drugih itali lanskih koncentracijskih tsbori-ščih. Ce so Italiisni smatrali ves ta lepi slovenaki svet za zaledje Trsta, zaksj naj bi sedsj Jugoslavija odnehala pri zahte vi, da sta Trst in njegovo zs- Kajuha in ostslih psdlih purti-zsnov šopke pomludanskegu cvetja. S konference so pionirji poslali pozdravne resolucije maršalu Titu, v katerih mu zagotavljajo, da bodo storili vse za obnovo domovine.- Predan Dragu. ledje narodnostno, gospodarsko in zemljepisno neločljiva in da morata ostati neločena? Severno od Devinu bi predlagana slovensko-italijanska meja tek^ čez Doberdob, mimo Gorici na način, da bi Slovencem ostalo le goriško pokopališče, nato bi šla meja čez Sočo in bi nadaljevala severno ob stari avstrijski meji do stare koroško-kranjske meje. V tem delu, ki je na podlagi avstrijskega ljudskega štetja leta 1910 imel 96,-031 prebivalcev, bi ostalo v Italiji in mednarodni coni 62,184 Slovencev (nevštevši Trsta). Vasi v okolici Trsta so štele 11,703 prebivalcev, med temi 10,301 Slovenec, v okraju (iorice in Clradiške 20,000 Slovencev, v Beneški Sloveniji izmed 21,217 pre bivalcev 20,734 Slovencev in lepo ŠtevJlo tudi v Kanalski dolini, kjer ni bilo niti enega Italijana. Mednarodni pas v Istri I južno od Trsta bi po jugoslovanskem štetju izza leta 1945 imel 75,588 prebivalcev, med njimi 39,032 Jugoslovanov. Meja, ki to je predlagala Ju goslavija, bi še vedno pustila pod Italijo 30,000 Slovencev, Italijanov pod Jugoslavijo (Trst bi bil država sama zase v Jugoslovanski republiki) pa 56,182. Če bi bila sprejeta francoska Črta, bi radi teh ,56,182 Italilanov mo ralo spadati pod Italijo 131,216 Jugoslovanov (med njimi do 100.000 Slovencev). Ko se je lanskega junija ju goslovansku osvobodilna vojsku morala umuknlti iz Trstu In zavezniške cone A, so zavezniki obljubili, da bo vprašanje raz mejitve med Jugoslavijo in Italijo rešeno nu demokratičen način, da bodo uŠpoŠtevane želje ljudstva, da bo narod sam odloČil, v katero državo hoče spadati. Maršal Tito Je v svojem govoru v Crnl gori upravičeno ob tožil zaveznike, drt niso Izpolnili svoje obljube. Meja, ki jo Je predlagala ameriška delegacija, je bilo baje začrtana v Washing tonu že tedne pred konferenco. Ameriški veščakl niso šteli ljudi, temveč jugoslovanske rudi^ ke v Istri. Velika Britanija je imeln v vldeku mornariško bazo v Pulju. Francozi so hoteli na siti volkn na pustiti koso celo na nsčin. ds so hoteli vkliučlti Čim več Jugoslovanov v Jugoslavia. Pozabili ps so na gospo darske faktorle. Železnica iz Jesenic |n Bohlnla bi tekla "»ko zl Itallio" v "mednarodni" Trst Nam v Ameriki se krči srce, ko opazujemo to čudno Igro mednarodne politike, ki jo igra peščica ljudi za zaprtimi vrati Govori se o načelih In demokraciji in enskosti zs vse, tods besede so le ns papirju. Narodom se narsvnost diktira. Najbolj požitvovslno in zaslužno zaveznico Jugoslsvljo se z besedumi hvsli in povzdiguje, dejansko se jo ps zapostavlja, se ji neguja Planina na Gorjancih, gor jantke Dražgote Ko so se na Gorjancih pojavili partizani, se je prebivalstvo Planine, 700 m visoko na Gorjancih ležeče vasi, takoj navdušilo za njihovo borbo, jih gostoljubno sprejelo in podpiralo. Vsi domovi so jim bili odprti noč in dan. Nevarnosti, ki je vašča-nom zato grozila iz doline, so se sicer zavedali, ni jih pa preplašila. V partizanih so infeli zaščitnike, ki so jih ščitili z vso pozornostjo. Le podlo izdajal-stvo je po dveh letih skupnega boja ln sodelovanja doseglo, da je mogla v vas vdreti zločinska roka okupetorja in jo popolnoma pokončati. Nekega dne je vas obkolila zelo močna in dobro oborožena tolpa Nemcev in ustašev. Pravočasno jo je opazil samo sin nekega posestnika, ki je še utegnil pobegniti v bližnje gozdove. Nemci so vse ljudi od starcev in stark do najmlajših otrok izgnali iz hiš in jih zastražili. Najprej ao vse domove, gospodarska poslopja in druge stavbe zažgali, nato pa so iz zastražene skupine izločili vse nsd 16 let sure moške. Bilo jih je 33. Peljali so jih na bližnjo Jaso, kjer so jih ustaši brez usmiljenja postrelili. Po izrednem naključju in zaradi svoje hlsdno-krvnostl Je ostal ž«.v samo oče fanta, ki Je pravočasno pobeg nil. Ustaši so pri streljanju me rili v glavo. Rešenj moški je bil od vseh drugih v vrsti za glavo nitji. Ko so počile puške, je padel po tleh, čeprav ni bil niti ranjen, se potuhnil in si tako rešil življenje. Po tem dogodku je življenje v vasi popolnoma prestalo. Žene in otroci so se preselili v dolino k znancem in sorodnikom. OsUli so le temelji požgsnih hiš in grobovi žrtev. Po osvoboditvi so se ljudje vrnili, vendar v vasi niso mogli živeti, ker ni bilo nikjer niti zasilnegs zavetje. Tehnične bszs v Brežlcsh Je prišls zaradi od ročnosti z njimi v stik šele konec lsnskegs le U, ko že ni mogle več ničesar ukreniti Letos pe se vprašanje obnove Planine ž« rešuje. NajMJ* . a^o^tradja SO.000 svtnib 1« M delavcev na Cedila« Squ.ru v Detroit^ proti drs t*žave. ker „ posivalš ljudstvo na odJ~aWko stavko. De~nstrsrfJe Je organtrtrele setna r£°s K^S CIO. toda sodelovale so tudi unije ADF. . in zapira pot do skupnega krov«! vseh Jugoslovanov. "Pravdo za Trst," je zapisal v majskem pismu Oton Župančič, "bi hoteli zasukati nekateri naših zaveznikov tako, da bi bila ranjena naša svoboda, ubito naše zaupanje v pravico, užaljena naša narodna in vojaška čast! . . . Trst v Jugoslaviji — cvetoče mesto svobode, vzor in vzgled v malem, kako naj bi bil svet u-rejen v velikem; Trst, odrezan od svojega naravnega zaledja — gnilo gnezdo fašistične reukcije ki bi Širilo moralen smrad in politično kugo okoli sebe . . ." SANS in Združeni odbor sta povzela vse možne in koristne korake, da se vpliva na ameriško vlado in na ameriško jav nost za pravilno umevanje Jugoslavije in njenih teženj glede njene politične in gospodarske bodočnosti in njenega bodočega ozemlja. Sirili smo različno literaturo, brošure, buljetine, go-yorjeno besedo, imeli smo ms-sovne shode, sestanke, pošiljal* deputacije in posameznike na važna odgovorna mesta, poplavi U smo Belo hišo in državni de partment s tisoči brzojavi in u-peli — skratka nismo zamudil nobene prilike, ki se je našiir voditeljem videla umestna, ko ristna in potrebna. Mnogo nuše-ga dela je bilo takega, da ni bih mogoče poročati pred javnostjo Se danes se podvzemajo koraki o kuterih je Še nemogoče poročati. Preteklo delo SANSa in Zdru ženega odbora je zagotovilo, dt se dobro zavedamo naše odgo vornosti in pa tudi noše moči ir naše Šibkosti. Politiku se vednt opira na močne pripadnike ii zapostavlja tako majhne skupin* kot je slovensks. Pri razreh vanju mednarodnih zadev st vlada briga tudi za svojo bo dočnost in pazi, kako bodo nje ni zaključki doma vplivali nr strsnko in njene pristaše, nil bi zsnjo politični samomor, ak< bi delala proti željam In zahte vam večje narodnostne skupine v nsmenu, da vstreže munjši SANS in Združeni odbor sta st | tega zavedala ter skušata najt sredstva in potu, da so se naftr zahteve in naša priporočila In nasveti saj delomu upoštevuli Istočasno pa tudi nismo hoteli kričati in prepevati glorlje našemu prlzudevunju ter tako opozarjali nasprotnike na cilje naši politične akcije. Kadar pride čas zu to, bo tud< javnost zvedels kdo, kaj in kake se je delalo, da se spoštujejr prsvlčne zahteve in aspiracijt Slovencev, ln Jugoslovanov v splošnem, obenem pa ohrani spo »tovsnje do Amerike In njet prestiž, ki Je po smrti Frsnklln' D. Roosevelts pričel silno raz padati. • ♦ • Sklsd otroške bolnice 1110,000.00 Zadnje tedne ni bilo kake po sobne agitacije za našo kampj njo. Vzllc temu Je bilo v prvll treh tednih julija prejetegu na« deset tisoč dolarjev v fond otro ške bolnice v Sloveniji. Hkla se je torej dlvgnll na 110,000 ii treba je še $40,000, ds bo po stavljena kvots dosežena Ali bomo dosegli $150,000 d< konca septembra? Samo malo poagitirati je tre bs, pa bo šlo. Nihče s« tolik« »;e zaveda dejstva, da so se nai ljudje že naveličali večnih ko lekt in večnega kolektanja, pri) »iti in dajati, nego se tajništvi SANSa. Kampanje za pomožn* akcijo so se same stekle in za ključile. Naš projekt za otri Ško bolnico v Sloveniji, ki ji bodo zgradili sočutni in radii darni rojaki Iz Amerike, pa j« tudi že v zadnjem štadiju urea ničenjs. Brez dvoma Je še veli ko naših ljudi, ki še niso prisj* veli ničesar. Ae ti ne naj zg* naje' V soboto, 3. avgust s, praznujejo Slovenci v zapadni Penrtsyl-vsniji "Slovenski dan" in ves čl-41 prebitek se bo »tekel v fori:! Hroške bolnice Vrši se v Wo»< View parku pri Pittsburghu. Med govorniki bo nsstopil tudi l>oznarii Slovenec in delegat Ju-gotlsvije pri Združenih narodth g. Stane Kisšovet Velika u-li le>ba bo manifttfttei ija slovenskih naseljencev v zapadni Petirv vlvuriiji, da se zavedajo svoje narodnosti in so nanjo ponoenl. Tudi ameriški Slovenec se pre bujs in stoji pokončen, Gmotne koristi od lege praznika pa bo Poljski vojaki na srednjem Vzhodu London. — ONA. — Precejšnje število poljskih častnikov in vojakov, ki so živeli kot civilisti na srednjem Vzhodu ali pe dezertirali iz armade generala Andersa, so se te dni pridružili ijerilskim tolpam v Siriji, katere je organiziral Fuwzi el Kawkaji, Poljski krogi v Londonu trde, ia vežbajo ti poljski vojaki a-tubske gerilce za protižidovske vojaške operacije v Palestini. Kawkaji, ki je znan pred vaem udi pokoljev, katerih je bil kriv •etu 1936, ponuja vojakom tako /isoke plače, da vsi prihajajo k ljemu. Večina teh Poljakov so rlementi, katere je Anders radi 'ločinov iztrebil iz svoje arma-ie in ki so ostali v Palestini, ko ;e njegova armada odšls v Haljo. Razmere v Palestini LONDON.-ONA—Dobro informirani krogi, ki prejemajo aeposredna poročila iz Palestine, trdijo, da je pričakovati v 'tratkem skrajno resnih isbru-lov v Palestini, uko Angleži ne Sodo izpustili na svobodo treh ;lunov židovske agenture Jn pri-)ližno 2000 drugih oseb, katere majo zaprte. - Na podlagi teh poročil je na-oetost vse zadnje dni ne prestalo rsstla, In Huganu, židovsku indtulnu oborožena sila, katere idarne moči nedavni langleški »ollcijski izpadi niso oslabili, je >d!očeha nastopiti s silo, ako iruguce ne bi Šlo. Zadruge podpirajo *azvoj sadjarstva v okraju Goraide Kmetijska proizvodnja v okraju Goražde temelji v glavnem ia sadjarstvu, ker v tem kraju ti dovolj rodovitne zemlje za se-anje žitaric. Prebivalstvo tega ikruja je vedno posvečalo naj-/ečjo pažnjo sadjarstvu, čemur (Uma in zemlja popolnoma u-•trezata in ki je bilo tukujšnje-nu prebivalstvu glavni vir do-lodkov, Jabolku iz legs okraja o znunu po svoji prvovrstni (vallteti in so jih dobro proda-ali ne samo pri nss, temveč tuli v inozemstvu. V rodovitnih •tih so izvozili iz legs okraja v 'oljsko, Nemčijo^ Avstrijo, Če-toslovaško in Anglijo 700 vago-iov jubolk, 300 vagonov sliv, 150 .'agonov orehov In drugega sad-u. V tem okraju bodo kmalu ormlrane zadruge, ki bodo od* .upovale sadje. Čeprav so okupatorji in njihovi pomsgači unl-ili 25'i sadnih dreves, vendar mu tu okraj še vedno okoli 18,» 0 raznih sadnih dreves, od česar e največ jabolk, nato hrušk, o-ehov in sliv. Takoj po osvo-KKiitvi so ljudske oblasti posve-ile veliko pozornosf obnuvlju-iju In dviganju sedjarstvs. Ta-jo je bilu obnovljena državna sd jurska postu ju, ki Je že lun-ke Jeoenl zasadila okoli 90,000 voaov Jublun, hruškovih dreves, trehov in drugih sadnih dreves. Jstunovljene so posebne skupila za škropljenje sudovnjskov in ui beljenje sadnih dreves. Sad« arstvo v tem okruju se hitro szvijs In bo postslo v dogled-tem čusu najvažnejša guspodar-ka punogu -(Tanjug.) 'oatojnako jamo »bnavljajo Uprava Postojnske jame si je zadsls v prvornsjskem tekmovanju nalogo, da orgsnizlrs ob. novo jsmske Instalacije, ki Je Oils uničena v drzni psrtlzanski ikcljl leta 1944 PosUiJnčanl, ki ki ponosni ns svojo jamo, so se ia poziv uprsve poinoštevllno udeležili dela pri obnovi, ki je v polni-m teku. Z združenimi močmi bodo v kratkem času obnovili Postojnsko jsmo. V Postojni pravkar snemajo film "V'hur v Jugoslaviji". V prisotnosti režiserja Roma so snemali partizansko ukcijo—mi» niranje skladišču bencina v Po stojnski jami med narodno osvobodilno vojno. Pri snemanju so sodelovuli tudi Postojnčani, Imela slovenska mludina v stari domovini Kdor Ia more, se naj udeleži! Mirke O. Kuhel. tajnik. I 1 ' 1 L j —----■—^ 1 MRTVA SRCA | L , . .. j i \ \ j i : i i , : [I , Povest SPISAL DR. IVAN TAVČAR i | • , 1 [ --- . , i i ' i i ' j i \ i ^ t (Nadaljevanji) 1 Ali konj nI hotel z mesta, in ko ga je starec z vso močjo vlekel, so se mu napele žile na \ suhem vratu ln v nekako horizontalno ležo se mu je spravila glava, da je bilo groza pogledati neetvomo žival. Vmes pa je kričal stari Jernej tvoj "e-ha" in rotil se je,> kakor bi se močno ardil. Toda iivinče se vendar nI hotelo prestopiti in ko mu je Jernej takisto pri glavi vlekel in vlekel, je obračalo debelo, a motno tvoje oko proti gosposkemu eosedu, češ: tudi mi, ki smo pri poljskem delu opeiali, imamo včasih svoje trme!! V tem se je bil Bogomir s klobukom v roki in i primernim poklonom približal kontesi, katere konj ga je z žarečimi očmi ogledoval in nekolikokrat zasopihal proti njemu. "Vi ste torej tu gospodar?" izpregovori trdo grofica. Z visokega sedeža mu je premerila osebo od glave do tal in potem od tal do glave. Zardel se je, ko ji je odgovoril: "8em, in ime mi je Bogomir Lesovej!" "A jaz sem hči grofa iz Soteske!!" 'je dejala nato ona skoraj ironično ter .nagnila glavo, toda ^ prav malo. , , , Bogomir se globoko prikloni. Iz njdgovih pogledov je morala iklepatl, da je radoveden, česa tu iiče hči grofa soteikega, "K opravku torej!" izpregovori ponosno ja-hačica. "Vi sekate danes na Logu, kjer mejite ob našo zemljo, to je ob zemljo, ki je mojega očeta last, ekscelence grofa Antona v Soteski!" "Res! In ravno sem hotel iti na mesto, da bi mi kaj mladega lesa ne posekali!" "Meja, teve, vas ni mnogo skrbela!!" je odgovorila trpko. Tu je menil stari Jernej, da je napočila njegova doba. Vsili se bf-ez omahovanja v razgovor. i "Meja je tam," prične počasi, "tako vidna, da jo dobim, če sem slep in ponoči. Tu pri Ločnilkarjevi mlaki jfe tista stara smreka, ki se jI lubje luftči, ker so ji zažgali smolo. Posu-šila se bo, to je gotovo! Od to smreke pa kakor nit dalje do robovja, ki je z mahom obrasteno. Na tem robju je umrl onega leta stari ovčar, tleti Tržačan Luka. Žganja se je bil napil čez mero in to se je vnelo v njem. Drugo jutro smo ga mrtvega dobili v gozdu in z glavo je slonel na tistem robu. t)d roba dalje pa za dva vatla v rivino in potem zopet kakor nit ravno proti severu dalje! Moj Bog, meja je očitna, vsak otrok jo pozna! Seveda, kdor je videti neče, ta je ne vidi! In graščinski ste tam zmeraj radi uhajali Čet njo, da ste dosegli kak hra-stiček, ki je rattel na naiem! Taka je! Hvaljen bodi Bog!" Starec te je v tem govoru zelo razvnel in nI opazil, kako mu je gotpodar dtjal zntmenja, naj utihne. Popltati pa te ne da, kako te je izpreminjal aristokratski obraz mladi kontesi: tatiričnoit, zaničevanje in Bog ve kaj v te enakega te je iirtževalo med govorico starega služabnika na tem obrazu. Izpregovorila je z žvečim smehom: "Pri vat, gotpod Lesar, je videti, da so vaši hlapci vaši gospodarji." Maliciozno je naglašala besedico. "Voši."- "Kontesa, ali odpustite staremu zvestemu služabniku, ki je že vse dni svojega življenja pri tej hiši?" Bil je močno v zadregi. Grofica obrne konja: "AJco vat je volja, pojdiva na mesto! Sami se boste prepričali, kje je pravica. Drugega ne zahtevamo, nego samo pravico." Z bičem zadene stegno tvojemu konju; le ta se sputti takoj V lahen tek. Zapuatila je dvorišče, ne da bi čakala Bogomirovega odgovora. Temu ni ottajalo drugega, nego splezati v sedlo. Pri tem mu je pomagal Jernej in godrnjal: "E mnogo to nam pokradli graščintki, in še več bi nam bili, da nitem pazil kakor pottojna na titto Mejo. Že grofov oče je tilil na naše. Taka je! Čemu bi te več govorilo!" "Za božjo voljo, molčite vendar!" zdihne Bogomir, sedeč na svojem konju. Le ta se izprva niti premakniti ni hotel Brskal je z nogami, nekajkrat namestu zapletal naokrog ter izku-šal zadnji del težkefs tvojega teleta dvigniti v zrak. Ko ni vte nič pomagalo, te je vdalo končno živinče in ^ smešnimi tkoki odrinilo z dvorišča. Tu )e ostal starec na mestu in gledal za njim. Z velo rdko si pogladi sivo glavo in reče bolestno: "Danes bo pa šla meja ln nekaj sežnjtev viša vtke zemjje! In če bo hotela detet tisoč ku-blkov hrastovega leta, dal jih ji bo! Dal, ker je mlada I Hvaljen bodi Bog!" Onadva sta nekaj čata molče jezdarila po gozdni poti: groltca naprej,. Bogomir pa nekoliko korakov zadaj. Priliko je imel opazovati vitko njeno telo, ki je z nepopisno gracioznost-jo tičalo ter te gibalo v tedlu. 1Z gracioznostjo pa se je družil plemenitaški ponos, ki je tvoj-stvo samo porojenim plemenitnikom. Vsa njena podoba je dihala mrzlo lepoto, ki je mlademu spremljevalcu v hipu zmedla vse misli, da je pozabil na komični položaj, ki te je brez dvoma nahajal v njem. Bil je jezdec, a ne preizvrtten, in včatih te je v retnici videlo, kakor bi hotel poitkati pot t sedla navzdol. Pri tem je delal ttari konj neprijetne tkoke, da je Bogomir tedaj in tedaj ie hotel pograbiti sedlo, da bi se vzdržal v višini in da bi ne padel na pot, kjer to te kazala luže ln črno blato. Njen konj pa je premikal elaatične tvoje ude kakor trna pogortka in kontata je tedela na njem varno in zavettno, kakor bi na noben način raz sedlo uiti ne mogla. Bilo je veliko nasprotje med njo in njim in samo se je vrivalo v oči to naaprotje! Ali naš Bogomir ni ničetAr opazil, tudi ne, kako se je nekolikokrat ozrla po njem in konju njegovem ter le iztežka zadrževala smeh, ki ji je silil na kipeče lice. "Vi ste že dalj čata tu> gospod Leaar?" je vprašala naposled. ' ;« t Mimogrede je,vsekala z bičem po grmu, da je zafrfetalo zeleno llatje na vte ttrani. "Lesovej, konteta, Letovej!" popravlja Bogomir ponižno. Ravno tedaj tta morala prekoračiti veliko lužo. Ker jo je grofice konj premeril' z mogočnim tkokom, je ttoril otedlani rjaveč iato tako, Bogomir pa te je le a težavo obdržal v tedlu. "Glejte, da ne padete!" de grofica t prav odločno ironijo. "Sicer pa Bog izgovarjaj tatarska vaša imena. Meni se vselej jezik zapleta, če mi morajo med zobe! Odpustiti ml morate torej, če te mi pri valem imenu ne godi drugače; saj vas do danes niti poznala nitem!" Razsrdil te je nekoliko. (Osli« prihodnjič) Poslednje ure talca Florijana Gomišcka Slavko Dvoršek Florijan GomiŠček te je rodil dne 30. teptembra 1906 v Vttov-Ijah pri Gorici. Že v mladosti je izgubil z bratom ln sestro Milko očeta Kristijana, zobnega tehnika. Umrl je kot vojak meti prvo svetovno vojno v neki ljubljanski bolnišnici. Skrb za tri mladoletne polsirote je alonels nato zgolj na materi Tereziji. Tudi ona je dala življenje za svobodo. Ubita je bila 17. novembra 1944 v Vitovljah. Bilo je leta 1942, sončnega po poldne 11. maja, ko so fašisti Florijanu »porotni. da bo drugo jutro ustreljeni kot talec. Poprej samozavesten, odločen, krepak mlad mož je preblcdcl. Obstal je negibno. , Njegove misli so se vrtile okrog edine besede, kakor bi hotele do po-drobnoati, do poslednjih odtenkov izoblikovati in razčleniti črko za črko: umreti. V tistem trenutku zagleda samega sebe pred puškami Toda naglo—kakor prestrašen, da že rdaj zdaj vae premine—objame-jo njegove miali ženo in oim-i ke. ki še ničesar ne vedo. Silovit udarec stražnika s škornjem v koleno in peetjo v obraz ga odtrga na mah od njegovih misli. Krepko slisne roko v slovo jetnikom v celici, jih vzpodbuja Sonce se ji nagnilo . . . Na bližnjem drevesu je zapel ob poznem mraku droban pti-n hrabri z besedami, polnimi fck, kakor zapoje fant tvojemu tolažbe in zaupanja v boljšo, dekletu. S sosednjega vrha mu lepšo bodočnost slovenskega na- Je udonel v odgovor tih in va- V®"™ ^ »MčfCe.*'/ .. »mon. , » "" — Florijan je vzpel glavo počaai obsojenih. Za njim pridejo va njo z drsajočimi koraki, a s ponosno dvignjenimi glavami, še štirje jetniki. Nato vrata celice zaloputnejo in ključi zarožljajo. Tedaj ie talci apogledajo. Sežejo si v roke ter se tako trdno in krepko objamejo kakor bi hoteli tesno združeni preživeti zadnje ure. Nenadoma jame vseh pet v celici pretresu j oče klicati: Vedi, naš trpeči narod, da moramo umreti nedolžni! Preminuli bomo po krivici, ne!—po rimski pravici! Ves svet naj izve in ve! Bil Je to krik obtožbe In klic pn maščevanju petih mladih ljudi. Brezobzirni udarci t puškinimi kopiti to jih vrgli na tla. V celici je nattal mir. Sonce je počaai zahajalo. Njegovi topli žarki to prodirali in prinašali na smrt obsojenim edino tolažbo skoz majhno okno, ]ih božali in objemali ležeče na golem kamnu. Kmalu so v bližnjem zvoniku ljubljanske cerkve sv Petra naznanili počasni udarci ure vtem svobodnim, zaprtim, umirajočim in na smrt obeojenim, da je ura '»nem Krvaveče ustnice talcev to štele vsak udarec ure. in kakor bi se bal, da ne preplaši naljubljenih vasovalcev, ja jel tiho deklamirati Machov "Maj". Ura v zvonika Je udarila e-najat. Po hodniku so votlo odmevali koraki stražarja. "Enajstega maja ob enajstih," ja tpregovoril najmlajši, "arao Še živi. Morda nam Je uaojena vendarle še živeti, jlaz hočem, moram, moram živeti! Jat no čem in nočem še tako mlad u-mretl." "Dvanajstega maja ob dvanajstih," mu je odgovoril naj-atarejši. "bomo že mrtvi, t čemer bo rimski pravici zadoščeno." Noč Je pritisnila pečat pokoja ln počitka vaej naravi. Nastala Ja tišina, do te človek ntjlažje pogovarja sam t teboj. Tedaj so sklonili glave na negibne roke ter prit itn 11 i vanje blede in izmučene obraze. Minila Je polnoč, ko to bili tpet vsi budni in je zapel vsak tvojo poslovilno pesem Ob njih pa so tačas fašisti kvartah In vadljali za skromne predmet« ki to jih Imeli oboo Jewel pri sebi PKP8VETA Predrzno to segali po svoji navadi v žept jetnikov, ki se nito ne mogli ne smeli braniti, ter jim jemali, kar to še imeli. Snemali to poročencem prstane ter te prerivali in prepirali med teboj, kdo bo prej sezul močne nove gojzerke sinu gorenjskih planin. Kratki udarci v zvoniku so naznanjali obsojencem, da se noč poslavlja. Tačaa je ttopil v celico italijanski vojni kurat. Vojaki to te potuhnjeno odstranili in se postavili pred vrata. Pet mladih ljudi se je zdrznilo. Kurat je bil znanilec smrti. V rokah je držal razpelo, simbol ljubezni, miru, pravice. Stopil je k mizi. Dolgo si ni upal pogledati nesrečnežem v krvave obraze Nato je le za hip vrgel pogled nanje. Toda samo za hip. Deset vpražujo-Člh oči je nemo zrlo na razpelo, zdaj na njegova prsi. Na prtih je imel fašistični znak, tettavljen iz sekire, palic in vrvi. Vte troje je bilo za dobre, poštene in miroljubne znamenje nasilja, surovosti in suženjske tramote. On pa bi moral pridigati o ljubezni, miru in pravici . . . * Na dvorišču so zaropotali motorji tovornih avtomobilov. Vojaki, ki to tedali vanje, so se veselo razgovarjali, smejali in krohotall Streljali bodo. Na hodniku so se zaslišali težki koraki, ki so se hitro približevali celicam na smrt obsoje nih. Narednik je odprl vrata s krepkim sunkom. Potem so stopili v mračen prostor vojaki s čeladami in z nasajenimi bodali. "Andiamo, ragazzi! Pojdimo, fantje, na ples! Vstaji, banda slovenska!" je zarenČal narednik. • :1; Florijan je, sedeč na koncu Jilopi, prvi vital. Potrti so obstali aredi celice, kjer so jih ob-stopili vojaki. Florijan je pogledal tovariše z zdravim očesom, it katerega so sijale upor-nott, borbenost in zaničevanje, ter jih hrabril: "Fantje! Pokažimo, kako znamo umirati hrabro! Naj se izpolni nad njimi prekletstvo za vte zločin«! Bodimo trdni! Na ša kri naj pripomore na tehnic pravice in krivice k zmagi nad sužnostjo." ' Razpustili so ti roke, pritto-pili drug k drugemu, ti poljubljali okrvavljene obraze in ti krepko stUkali zadnjič roke. Vojaki to potegnili iz torb lahke verige—vtekdar večne sprem ljevalke zatužnjevalcev na vteh ropartkih pohodih po deželah totednih ljudstev. Rožljanje verig je siromake vznemirilo. Pa čemu še verige, saj to že tako povsem brez moči in vsekakor tako izmučeni, da bolj biti več ne morejo. Brez verig na rokah to se čutili nekako svobodne in vzvišene nad krvniki. Zdaj pa te verige . . . Skušali to ugovarjati. Bilo je zaman, kajti "Junaki" so neobo-rožene in izatradane obsojence pritilill, da to dali na hrbet roke, katere so jim spretno trdo u klen i 1 i. Najbolj te je branil verig najmlajši. Ko pa je imel roke tako močno zadrgnjene, da to mu potinele, je glasno zajokal Takrat šele te je zganil tkozi okno strmeči vojni kurat. Vzel je križ z mize tn odšel proti odprtim vratom. Za njim to šepnil nedavno Še krepki ljudje. Spremil jih Je na dvorišče do tovornega avtomobila, na katerega to jih zmetali krohotajoči te vojaki. Veliki tovorni avtomobili to odpeljali z vojaštvom in deveti mi talci iz dveh ječ dne 12. maja 1942 ob rahlem dnevnem svitu tkozi meeto proti ljubljanskemu pokopališč« pri Sv. Križu. Uatavili to te pri dveh vitokih smrekah, ob globoki gramozni jami in visokem* kupu ie neštetokrat prestreljene zemlje—ob enem Izmed ptemnoglh morišč. kjer to po navedi etreljali talce Vojaki to pqpkakali t vozil in v polkrogu obitoptli mor išče , Kakor poprej na avtomobilu, tako to pometali tudi zdaj rab 1)1 ječeče talep neusmiljeno na tla. kjer to obležali, kakor Je peč kdo padel, trn na pol neza vestne to porinili pred jamo. Na vzhodu aa Je pričelo daniti Veliki rdeči žarki to oznanjali sončni prihod I ji hen ve-trlč je včaaih zazibal viaoko tra- Vrhnja plast ogi^jl POLISHERS, BUKKKKT inspectors ' Top rates - Steady Woi Day or Nights Shift* Apply _. 1430 W. Roosevelt rJ "Šmentani šznantl Kuharica se Je odločila, da so pridruži stavki odjemalcev ..." young woman" lor light house work. Must references. No children in f, BRUNSWICK 7930 Call evenings &-n p M blacksmith"""""" Elderly—smgle man prefer* 55 years of age or older steady work on farm in Wuco Pho. VIRGINIA 0624 men Experienced or inexperienced manufacturing CASKETS Clean, steady work - Good SUPREME CASKET CO _4118 W Division St ' vo bo se poigraval s pisanimi cvetkami. Skozi goste oblake je naposled posijal prvi žarek. Pred. jamo je drhtelo devet bitij. Devet skromnih lučk. je gorelo, utripalo, Atgašato. z, > Iz polkroga so »stopili tri je'vojaki s strojnico, ki so jo komaj petnajst metrov pred talci postavili na travo. Njena dolga cev je zrla z edinim, temnim, brezizraznim grlom v vprašujoče oči talcev, ki so se še bolj stisnili v vrsti, vedoč, da se bo zgodilo zdaj tisto zadnje. Drug na drugega so se naslanjali. Najmlajši, stoječ doslej na desnem koncu vrste sključenih postav, ki so s široko odprtjmi očmi strmele v mrzlo železje pred seboj, se je mahoma spet zginil v sredino mednje. Bil je prav za prav še otrok, potreben nežne materine rojce. Namesto materinih oči pa je zrla vanj mrtva odprtina strojnice. Takrat je pristopil slaboten o-ficirček. Postavil se je ob stroj nico, izvlekel sabljo in jo vzpel visoko predse. Vseh devet talcev je sledilo njegovemu gibu in gledalo nepremično v svetlika jočo se sabljo. Črnobradi vojak je počasi vključeval dolg pas rumenih nabojev in naravnaval cev proti talcem, ki to stali zdaj mirni in brezgibni kakor bi bili iz kamna. Oster pisk padajoče sablje je prerezal zrak. V mirno jutro je zaregljala strojnica in bruhnila iz sebe prve svinčenke. Talce so zadele v kolena. Vojak je slabo meril. Ranjeni talci to popadali vsevprek na tla. Grozoten krik se je mešal med regljanje strojnice, ki je bruhnila svinčenke v krvavo gmoto. Vojak je zgubil oblast nad strojnico. Premaknil je cev. Težke svinčenke so pričele u-darjati v smreko in visok kup zemlje. Trak se je bil izpraznil. Po zemlji pa so se valjali klopčiči krvavih cap—talci. Florijan se je polagoma one-sveščal. i Ob iztegnjeni levici je zaslišal prvi milostni strel. Postrani ležeč je pogledal spokojno ležečega otroka, ki je upiral oči brezizrazno v nebo, kakor bi opazoval pojočega škrjančka. Še nekajkrat je počil strel iz oficir j eve pištole, preden je nastal popoln mir. Ta čas se je zazdelo Florijanu, da je preko vse nebesne modrine vzvalovala zastava, rdeča zastava z znamenjem srp in kladiva, zastava, segajoča od vzhoda do zahoda. Vojaški zdravnik je z nogo zakotalil enkrat, dvakrat, vsako truplo posebej po okrvavljeni zemlji, in;ugotovil smrt. Rimski pravici je bilo zadoščeno. Razni mali osrlasi Women and Girls Experienced For light work on Double Needle Sewing Machines Sterline Showers 521 W. Monroe St. Franklin 1544 Girls and Women Day or night work Full or part time Clean, Light Work Seated at tables folding and pasting Christmas car^s Excellent working conditions Good Pay Henri Fayette, Inc. 1616 North Mozart St. Near California & North Ave. MEN or WOMEN Sausage Linkers, Casing Flushers, Boners General Help in Packing PI 1152 W. Fulton St. Experienced "KOSHER STYLE" COOK Highest pay - Short hi Also Short Order Cook 2701 N. Milwaukee Ave. Phone CANAL 9270 UTILITY MEN for General Housekeeping • Time and a half over 40 hou Apply Personnel Office - 2nd Floo MADIGAN BROS. 4040 W. Madison St. 2-STORY BUILDING Brick - Business house On corner - Hot water 1 * 2624 W. 51st St. 2nd floor — Owner rear ALI GLEDATE ZA DOBI PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima nd takih prilik hišnice .(JANITRESSES) Takoj od sačetka plača 72 Vie uro. po treh mesecih 77 tte ni in po iestih mesecih po 114 uro ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VS DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do ure ponoči. Oglasite sa pri ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY t uposlovalnem ursdu ss ▼ pritličju 309 W. WASHINGTON 4 Slovene Records B-002 lt-iaeh reeorda 7te I OD, plus postage B-001 Kinvelapil, polka Vesela vdova, polka ftidana Marelu, polka Zeleni hribi, valček , Toni Omerso Orchestra C-411 Priljubljema polka Po polj sva se »prahajala, val. K user's Orchestra C-1110 Beer Barrrl polka Helena polka — Emilia polka Hula's Musette Oreheetrn V-23026 Po Jeaeru bi is Triglava Oh, oh ura ie bije V-SSOM Jurij Benko v te m i Lenko Pobi* aent star lele 18 let V-tt027 Pa kaj to more biti _____Men« pa slava boli V-20028 Mlinar, narod, peeem Vai eo pnhai.li Mirko Jelačln, tenor 12-ln. record* $145 COD, ptee peatat* V-7I001 Zlata poroka, Del 1. Zlata poroka, Del 2. V-TtOet Kadra imaio vsi Jrftetl god Botrinja, Christening party "Adria" in Hojer Trio Write foe free eat-sUf«* mi all new SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S &M S. Clark Street, Chicago 5, III DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Ptteta Proevntl ali v glavni vred SNPJ. ne poaablte r naslovu napravili poitne šte-dlb 29 aa baando "Chicago". Na kuverti vaolej sa pilite: Chicago 21 III. To bo olajšalo dalo na ttkaikl pošli nam pa p» egeftio dostavljanje p*4ft naročite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije se lahko naroči na list Pro«vttoJi prišteje eden, dva. tri. štiri ali pot članov Is ene druiino k sal nsj"-ninL List Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali nečlana M J0 ■ eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri asesmtniu IIJIJJ tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni vsroks. r*t