286. številka. Ljubljana, v sredo 15. decembra 1897. XXX. leto. SLO« MIL Istiaja vsak dan ivr«er, iaimal nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman ta avstrc-ogerske dežela za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea aetase 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bre* poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje M od itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ie izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu fit. 12, Opravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon a t. 1. Slovenci in ustavna kriza. (Iviren dopis.) Počenfli od revolucijskega leta 1848. ne na bajamo v našem državnem Življenju hujSe in ne varnejše krize noimo ene, katera dandanes razjeda in pretresa avstrijski državni organizem. Zgodovinarju bode pač labko konštatovati, kdo je »skrivil današnji opasni položbj. Gola iatina je — in navijanja protivnega časnikarstva, tirade strankarskih glaail in napadi izza govorniških odrov je ie ovržejo navzlic svoji gcatebesadnoeti —, da je pač driavtoaboreka večina z izredno požrtvovalnostjo in oglednim uanrozata javan jem ogoditi hotela primanim državnim potrebam, dečim je obsf rakci ja uporabljala vsako aredstvo zgolj v to s vrh o, da onemogoči mirne parlamentarne obravnave ter ustavi redno poslovanje državne oprave. Ali v sedanjem treščijo, ne kaže, podkoriti itak razdraženega javnega mnenja i neplodnimi rekriminacijami. Po vsej pravici ponašamo se Slo venci s svojim, ko zlato čistim avstrijskim rodo* ljabjem. Komerkoli pa ni v prtih ugasnila zadnja iskrica plemenitega tega čntetva, priznati bode ■oral, da tako kakor sedaj ne grs daljel Preveč je že nakopičenega nevarnega netila po naši državni polovici. Sleherni dan že prinaša nove vesti o pouličnih irgredib, o novih iabrubih razjarjene politične strasti. Neznosni ta položaj mora ponehati, s cer nastane v naži državi s časoma „ beli d m onanium contra omnes". To ni prazno besedovanje: interesi vseh avstrijskih narodov in bodočnost cele ■ase države so v skrajni nevarnosti, ako se kmalu na posreči, potom pogajanja in mirnega posvetova nja urediti toliko samo trne narodnoatna razmere, Jaano je, da se urediti ne dado* z absolutizmom. Pač je bilo v zadnji boleetni parlamentarni agoniji čuti glasove: aRajšs absolat »m nego par lame nt ar ni škandal v pernaanenci"! Navzlic temu je očividno, da se absolutistična vlada ne bi mogla vzdržati pel leta ne. Sedanji kabinet je sicer de jsnski primoran, vladati brez državnega zbora, morda tudi bres deželnih aborov, kajti v trenetju, ko so ljudske strasti dokipele do vrhanes, ns kaže otvoriti jim novih torišč v posameznih deželnih sobanah. Poskušalo se bode tedaj s § 14 zakona s dne 21. decembra 1867, drž. zak. štev. 141 pod streho spraviti nagedbinski in badgetni provizorij ter rekrntni kontigent. Ali več ni mogoče, sicer se očito krši in prelomi postava. Tega se pa dandanes ne upa niti najBamosvestnejši miaister ne ! Definitivne nagodbe z Ogersko absolutistično vladana Avstrija itak dognati te more, ker se tema jaeno upira ogerska ustava. In poleg tega je naš državni kredit v inozemstvu tako osko spojen s veljavo konstitucijoualnih nsprav naših, da bi rapidno padanje naših rent po vseh evropskih borzah kmalu slehernega osvedočilo, da je absolutistični dobi v naši državi odklenkalo jedtnkrat za vselej. Radi tega priporoča se z nekojib strani ustavna preosnovs, katera naj preloži državno težišča iz osrednjega parlamenta v pojedine deželne ■ bore. V očigled sramotnim prizerom, s katerimi se je v minulem zasedanju onečastil sedi nji drž. ■bor, ne moremo aanikati, ds ima oktroi avtono-miatično ustava ns prvi pogled mnogo priknplji-vega. Toda le na prvi pogled, is pomir jenja £ njim celo ne dosežemo! Ljuto bi se raga njali proti takemu okrepu oae široke plasti, kojim je sadnja volilna reforma bila privolila s peto kurijo gotov delež pri državnem zakone dajat vu. Ž njimi potegae podhnjskano Nemštvo, — in nered ostane isti. Še bujše bi ps bilo, sko bi se v tem trenotja hotelo tudi deželnim sborom oktroirati peto karijo na podlagi splošne volilne pravica. Kajti nikakor se ne da preži rt ti. da so se simpa tije ta splošno volilno pravico baš mej slovanskimi politiki čudovito skrčile s onim dnevom, ko so v dunajskem parlamentu socijalni demekratje naskočili predsedniško tnbnno ter snrovo silo rabili proti isvoljsnemo državnozborBkemu predsedniku. Sicer se pa baš avstrijski Jugoslovani nikoli ne bi mogli sprijazniti s tako ustavno preosnovo. Navzlic temu ne, da smo se sprijaznili z avtono-mističnim načelom, proglašenim v adresoem npčrtu državnozborske večine. Toda radi tega vendar še ne moremo odobravati preosnore, katera nata manjšine v deželnih sborih na milost in nemilost izroči so* vražnim deŽelnozborskim večinam. Rasširjenje deželne avtonomije, za kojo ee zanimamo i mi is stvarnih razlogov, misliti si moremo le na ta način, da na pedstavi splošnega sporazumljenja s svo.i ai avtono-mittični zavezniki atoprav za vsak posamezen slučsj določimo, kftj bode odstopiti področju deželnih zborov in kako bode glade dotične zadive varovati pravice manjšin. Kar za naprej pa ustaviti nadvlado deželnih zborov bil bi za nas Slovence politični samomor, in tega od nas nibčs zahtevati ne more! Torej ne preostaja nobena drnga pot, nego ds se zopet skliče državni zbor, ter da se ma nemudoma preskrl i varna sredstva proti tski siloviti, puntarski obstrukciji, kakor se je javila v zadnjih tednih. Ta namen se mora pred vtem doseči, kajti vsak dan, ki ga prebijemo v sedanjih nezdravih cd-nešajib, trajna je izguba za nas vse. Trp' ugled naše države napram inozemstvu, trpi veljava naše polov.ee nasproti rapiđno rastočemu madjarskema uplivu, trpi prebivalstvo, Čegar najvitalnejše koristi se riH.fi ns morejo v brezparlamentarnsm mtjvladja, trp' ssposled in posebno tudi siromašni narod slovenski. Ne zabimo, da je absolutizem — bodisi skriti ali priznani — identičen ■ neomejeno nadvlado one birokracije, o kateri amo vsi uverjeni, da je baš nam Slovencem skrajno protivna in skrajno nevarna. Pred to birokracijo imamo jedino zavetišče v državnem zboru in njegovi javni kontroli; vsled tega es temu organu uitavcega življenja tudi za malo časa odpevadati ne moreno io ne smemo. In če je nas te dni tako srčno obrsdostilo spoznanje, da se je vendar jedeakrat ustanovila tako zaželjena solidarnost državnoiborske večine, moramo tembolj težiti po tem, ds se kmalu zopet otvori državna zbornica, sicer oetane slovssao proglašena solidarnost gola demonstracija brts pravega praktičnega uspeba. Istina pa je, da se parlameat preje sklicati ne more, predno ne potihnejo valovi ra»barjen h politiku h strasti vsaj v toliko, da se zopet omogoči mirna razprava o prepornih vprašan ih. S Ino oddaljeni smo sicer še od taerga pomirjenja, to kažejo zlasti dogodki na Čašktm Navzlic tema se morajo uprsv na Čtškem, tam kjer sa je pojavilo naj silo vitejše protivje, nemudoma pričeti resna pogajanja. Ako se tam gori na severu uredi jezikovno vprašanje potom mejsebejnega dogovora, potem se bode ■astepnikov, graščak Kersnik na hšaem pragu. Videti je, da so stvsr, ki je bila v raigovoru, že končali in dc gnali, in po kratkem, srčnem pozdravu loči se mala družba. Zadovoljnim in hvaležnim obrazom cd deta prišleca proti doma, gospodar pa, pozvavši svojega zvestega spremljevalca, grajskega Čuvaja, krene počasi na drugo stran, kakor da bi šel kemn nasproti. Kako lep mož je! Kako čil in vitek mu jo stas, kako ponosno nosi glavo na svojih krepkih ramah! Lepa gosta brada mu ovija nekoliko zaru-javel obraz, kjer se iskrijo one duhovite oči ter se ozirajo po priljubljeni okolici. Ravno se obrača na stransko gosdno pot, ko mu pr.koraka nssproti slaboten in šibek lovec, kateremu visi ob pasu lep zajeo, — imel je srečen lov, — in na prvi pogled spozaamo v prišleca pri svojem prijatelju bivajoče ga i a zdravsčega se — Jurčiča. Jurčič in Keianik — Kastor is Poluks naše književnosti! L«pa harmonija je vladala mej njima in koliko ploda in sada je nam, hvaležnim Slovencem, prinesla ta odkritesrčna prijateljska ves! Ko je Jurčič prijel za pero, je začelo poganjati na avrtcu" rašega eloistvr. obilo lepega i LISTEK. Janko Kersnik. (Govoril Konrad VoduSe k na »Kersnikovem večeru" dunajske „Slovenije".) Ravno pred štirinajstimi leti, slavna gospoda, je bilo, ko so se zbrali „Slovenijsni" in ■ njimi vsa dunajska slovenska dražba, da proslave spomin tedaj nmršega Jurčiča. Danes pa obhajamo drug spomin, in naloga moja je, posvetiti Jurčičevemu prijatelju, pokojnemu Janku Kersniku neksj besedic, ki nsj mi — kakor vsem tam ob prerani gomili plakajočim — dade duška v veliki togi nad tako tragičnim udarcem . . . Vsako leto pohaja mej Slovence neusmiljena smrt in iztrga tega ali onega dobrotnika iz naše are de. Pa Če i a ga bi m o sivega starčka, ki je že dokončeval svoj zemeljski pot in, utrujen težke hoje, matoma omahnil, plakamo in zdihujemo; vendar nam zavest, da bi se moral mež itak skoraj uklo niti neizprosnemu zakonu, ki mu veleva: ,Prah bedeš in pepel4 — lajša žalost in gorje. Ko pa smo ktoe začuli vest, da se je blaga duša Kersnika izvila cvetočemu, a tedaj že kruto razdejanemu telesu i* izplavala (ja gori v jasne višave, kjer ni težav I in b. ja, tacaš, dragi rojaki, amo se zgrozili, kakor | da bi skrivna moč usode stresla tla pod nami, in žalni glasi so odmevali širom naše nesrečne donao vine slovenske. Narod, ki mu je bil pokojnik pravi oče, je, tavedši se nenadomestae iagobe, prihitel tja ob prerani grob in jokal, prijatelji so mu v sijajnem števila izkazali zadnjo čast in prepadeni upirali svoje rosne oči v akopsno jamo in mi, — mladina — smo se ozirali proti oblačnemu nebu in, solzeč se, tožili mu: .Kar si nam podelilo, hitro, prehitro spet si vzelo lB Tako smo de v ali velo truplo v tihi grob. — I. Ti spis na spis si nam podava!, Za sliko sliko daroval, Ko narod jih je občadaval, Strmeč je sebe v njih spoznal. S. Gregorčič. Poletimo od tega žalostnega prizora v vese lejšo preteklont, za devetnajst lat nazaj, pestanimo tam pred lapim brdskim gradom, največjem veseljem, ki je je imel Kersnik na tem aveto. Ne d«-Iju je. Ravnokar je zazvonilo v prijazni brdski cerkvici poldne. V istem hipa se prikaže v družbi dveh Iukovških vaščsnov, najbrž občinskih lađi na:a nemška .iara gospoda* morala naposled poravnati s pohlevnim Slovencem. S svojega stališča želeti moramo tedaj, da se na Češkem spravijo. Dotičnih poskusov 8 svcje strani ne bodimo mit.li. Zvesti zavesaiki sodo bratskega naroda Češkega, ra-dostno eprejaemo sleherno rešitev jeiikovne borbe, a kojo se sprijazni češki narod. D > te najno zaže Ijane rešitve pak hočemo vztrajati mirni in hladnokrvni, nikogar ne izzivajoč ter ne zmeneč sa za otročja provokacije — v svoji d«f nzivi močni in neomajeni ndi tega, ker nas šč.ti zakoai(ost in večna pravica I _ V IJ u tiIJ at? I, 15 decembra. Krakovska m nifestacija. „Pohtik" piša : Krakovska pojava slovauske solidarnosti js drago ceno por nit vo za boljšo bud čnrst ne le li Slovace v Avstriji, nego za za vse resnične Avstrijce, za vse one, ki iikrtno žele, da r.ost*ne A ftnja srtčna domovina zadovtljoih in jednakopravnih narodov. Trđn) opamo, da te solidarnosti ne porašijo cobeni dogcdki, eaj so zas vse izučils britke izkašnje, česar jedino in samo nam je pctr*bi. In kakor so se našle v Kn km u * se pitri;otic'ne po';ske stranke, tako naj es zgodi tudi pri nt s :n v vseh drugih o'ovanskih deželah; saj hi bi velik narodm gieb, ako bi se pulili v času, ko 89 gre za vitalne interese, za malenkostne strtntarske ozire. Ako se ob nese slovaaska solidernst, poten ee prevtrjo tudi nemški šovinsti, da ni nobenega drczega izida, kakcr pr s'usati siarilo obo?evan*ga Dnmarcka: „Lernt each mit den Slaven ver*rpg*n!* — Lepe besede je zapisala .Politka"; eevcda se ji hcd-ra arednika burj »* in .Slovni rogala, kajti brez malenkostnih, ce!6 o'ebncstmh prtpircv in osvetlji* vri napidov niti jedce štavilke ne moreta izdati Pojavi slovanske vzajemnosti. Hrvatska opez cija ;e poslala posdravna brsejate načelnikoai poljskega in mladočaškega kluba ter predsedaika BSlovanske krš bansko naredne zveze", dru. Sajter* šiču. Brzojavka pceUdojen.u se glasi: sVdnth težke skušnje občuti vaako iskreno slovanako s-ce ter na bi ja tolažbo v vztrajaem in solidarnem de'a slo vanskih poslancev v državnem zbora. Na] pride kar hoče, vatrajaoet io solidarnoit naša pocuši vse mi-hiaacije, ki hoče;o, da bi bili Slovani še nadalje asov izkoriščanja Tevtonom in tovarišem. Pctomacto gleda na Vas, vztrajajta v solidaraosti! Km brvatsks kotlirans rpozcje poši.:j4 Vasema kiaba srčae po* zdrave". D;. Šnšteršič je odgovr.nl oajprisrčneje na ta posdrav. — Nt sestanek v Krake v« m je brzojavila hrvatska opozicija: »Srčno pozdravljamo seatanek alovanskih bratov. Z vztrajno slogo in vzajemnostjo moramo pričakati dneva slovanske zzaga md nasprotniki. Kulturnim batbirom treba dokaiati, da so m noii Časi bajke o inferijornem plemena. Živeli bratje !" — Shcd v Krekovem pa je edpealal nastopno brzojavko velikemu Slovana, škcfa Stroesmaverju: „Prvi slovanski shod v Krakovem pošilja največjemu slovanskemu rodoljubu izraze najglobljejtga spoštovanja in pozdrav hrvatskem a nareda !• — Politično iruftvo .Mirnost* je brzojavilo v Krakov: „Politično društvo „Elincet" pozdrsvlja najprisrčaeje zbrane nositelje ideje solidarnosti avstrijskih Slovanov1. Shod v Škedaju pa: ,Trža£ki okoličani, zbrani na ahcda v Skednju, navdušeno pozdravljajo slavje slovanske solidarnosti v starodavnem poljskem kraljev« skem mestu. Kocbajme sie I Poleg tega ss je odposlalo iz Tret» še druzih zasebnih brzojavk. Deželni zbori. Kakor poročajo poljski časopisi, se vlada Se ni odločila, da bi sklicala deželne zbore v bližnjem časa Vlada ss namreč boji, da se v češkem in gališkem deželnem zboru pri obravnavi avtonomističnib adres na krono ponove" borce debate, ki bi bile povod jednakim adresam in debatam v drugih deželnih zborih Bomba v Pragi. 0. t. m. je našla praška policija mej predstavo v nemškem gledališča pred stranskimi vrati poslopja majhno bombo, kateri je u.' g h tlelo. N ni i sedaj seveda še bolj kričeS o češki nečloveški surovosti ter dokazujejo potrebo, da preki sod ostane. Vse kaže, da so tisto bombico položli pred stranski izhod Nemci sami 8 tem namenem, da Čehe počrnijo, ter da imajo nov po vod za to, da se potezajo za ohranitev prekega eoda. B ;e se pač, ker jih peče vest, da jim Čobi prekmalu ue plačam šila za ogo.pl > I Srbski ministerski predsednik Gjorgjević je izjavil, da je program njegovega mimsteretva iz ključno samo gospodarski, kateri se mora izvesti samo s pomočjo vseh strank. Ako bi se bo* o'e velitve za skupščino ne izvršile na korist tega prrgrama, bo vlada skupščino razpustila. Da se oživita obrt in trgovina, ho'e poklicati Gjorgjević v deželo zlasti — Nemce. Morda celo nemške Žide ? Pač Čuden js ta načm, s katerim naj se povzdigne narodno blagostanje! Novi grški vojni minister, general Smo-le neki ki je imel v ouinoli gršzo turški vojni naj več uspehov, h ie poklicati v vojsko več tujih oficirjev, ki bi izvršili toli potrebno reorganizacijo grška armade. Odločil se pa še ni, do katere ov ropske vlasti sa naj obrne. Atenski dnevnik aHestia* predlaga avstro - o gerske častnike, češj da je bila ta vefeula Grkom vedno naklonjena, ter da jim tudi te želje ne bo odbila. Tudi so bili avstrijski višji častaiki svoječaaao že poklicani v Atene k geoćetičnim delom. Dopisi. Z Dolenlftlf.ega, 13. decembra. Običajno nabaja se pri vsaki tcvarni ali kakem drugem in« dustrijalnem podjetji pri vhodu pribita deska z napišem: „prepov*dan ubod!" Vodstvo c. kr. držav nih železnic v Bsljaku pa je izumilo nekaj nsobi čajnega in cefo novega. Ni sicer verjetno, pa vender je res, da se nabija na postaji Grosop'js (dolenjska železn:ca) „p repo veda n izhod." Ko se je prilično pred 4 leti otvorila dolenjska železnica, ni bilo pri izhoda na gresapeljski postaji nobenih vrat treba, ker je bila kontrola glede listkov vsled ugodne lege postajinega poslopja jako lahka. Pa tudi sedaj ni bilo vsled prometnih razmer potrebe, napraviti ondi vrst. Toda treba je bilo vrat — če smemo verjeti raznim govoricam — ne zaradi prometne tehnike, nego zgolj z i radi koristi neke uplivne osobe, ki ima na svetu gio >up«l;ske postaje restavracijsko lopo ia koja osoba je ii zg lj konkurenčne nevešč Ijivosti hotela s tenu vraticami preprečiti, da ne bi potujoče in železniško csobje hcdilo v par korakov, takoj za postajo ležečo gost lao gospe M Risova, nego k sjemo v gcstilniško lopo, krepčati si duSo in telo. Ne bi se ugovarjalo samo ob sebi zoper te vrats, toda ugovarjamo po vsi pravici zoper način} kako se ista izkoriščajo na ljubo zgorej imenovane mogočne in uplivne ostbe, kajti šele potem, ko se prvi vlak jedne ali druge vozne skupine pripelje v postajo, se vrata odpro, zapio se pa takoj, ko se zadnji — tukaj tretji — vlak vsake skupine pripelje na kolodvor. Ne čaka ss pa, da bi se vsi tr je vlaki odpeljali in bi se potem vrata zaprla, nego potniki so na ti način izpostavljeni »prepovedanemu izhodu", če takoj prvo sekundo ns za* poste* kolodvora. Sploh so te vrats s cer noč in dan aaprta. Nedostaje torej zgolj tablice s napisom: prepovedan izhod, ksr iskreno obžalujemo na korist imenovanega mogotca. Na ta nač n, da so vrata tako pred časom zapirajo, aa popotnikom, ki obiskujejo gostilni gos jo M Risove, lihko pripeti, da as jim vlak pred nosom odpelje; kajti popetaik je šel takoj po prihoda vlaka skozi odprta o rata, ki so se potim takoj zaprla, — nazaj pa ne more ia vse to le zaradi tega ne, ker ni šel v gostilniško lopo g. Kozaka. Zakaj se pa gospod K<*šak na škodo gospo Risove tako protežaje, je javna tajaost. St tv; se tedaj ni slavno obratno ravnatetpitro o. kr. državnih železiic v Beljaka javno vprtšaaje, če m morda volje v ietereiu potniočiga občinstva do* tičoa vratica toliko ča»a odprta puščati, da se odpelje zadnji vlak dot č ie skupine s postaje ali pa, kar bi bilo še pametneje, da ss Is ta vratica odstranijo, ker ne vemo pravega in pametnega razloga najti v prometnih ozinh, da bi le ta vratica na vsak način in sploh morala biti, to pa aa škodo ia neudobnost potnikov. Pač se nam pa vsiljuje misel, da jo očiten namea teh vrat vršiti nedopustno pro tekajo. Kf r smo pa pred B >gom in zakonom vsi jednaki, petem tudi g. KoPak ni opravičen zalite-vat' tolike in taka protekcije. Popotniki si od slavnega ravnateljstva ne dajo ni>s»r zapovedovati, najmanje pa ukazovati, kje nsj se telesno okrepčajo, še posebno pa ns, da bi se morali ravno v Kofiiizovo lopo potruditi. Pač pa gre vsak popotnik v tisto g utilno, kler se ga boljši in cinejs postreže. D* teh vrat treba ni, dokaz aje okolnost, da j.h o i početka dolenjskih železnic in to skozi 4 leta treba ni bilo- Ia odstranitev bila bi tako v iaterosu cee. kr. prometnega ravnateljstva, kakor tudi v i nt resu potujočega občnstva. To pa radi tega, d-* utihnejo rezhčne. nar*vnist pobujšljivs govorice, ki so raz troseče mej občinstvom, in osobito radi tega, de ss pokaže, da oblasti cei kr. državnih želesaie stoje* vedno na it-ilišču dostojnosti, pravičnosti in nepristranosti — in to tudi napram oaobi, kakoršna je mcgo'ni g. Fra« Kotak. N* dvomimo, da bode visoko c. kr. pr mitio vodstvo, željam potujočega občinstva kar najbolj in najhitreje ustreglo s tem, da odstrani imenovano prometno ovira, ki opravi* čsoo vzhaja sum protekcije ia nepotrebne, za vod* stvo žaljive govorice. Že oviranje in moleitiranja popotnikov je povod teh vrstic, in o. kr. prometno vodstvo v Beljaka je naprošeno, da to etvar na znanje vzame, ter uvažujs interes popotnikov za protekcijo g. Košaka napravljene duri odstrani čim preja. Več popotnikov na dolenjski železnioi. Z Dunaja., 1. decembra. (Občni zbor podpornega društva za slov. visokošolce na Dunaju) vršil se je m. mesec ob mnogobrojni udeležbi na Dunaju živečih ndov. Predsednik gosp. Pukl spominja britke izgube, ki je društvo zadelo s smrtjo društvenega ustanovni ka in velikega dobrotnika metropolita in kneza nadškofa dr. Al. Zorna. Blagemu pokojniku v zahvalen spomin ostanejo vsi navzoči. Veleč. g. dr. Sedej poroča namesto tajnika. Ta opisuje v ognjevitih besedah vrline blagega pokojnika, kateremu je naše društvo lavorjev venec a trobojnico na krsto položilo. Mnogo udov udeležilo se je pogreba na Dunaju. Vč. gosp. dr. Sedej je v fjsjsjr Dalje v prilogi ~'aJM> — kar je največje važeosti — novega cvetja I Leto 1864. nam je prineslo prvi obš.rni roman, »Desetega brata", in odslej je vihtela spretna Jur ćičeva roka neumorco pero, kateremu je nare kal genij njegov dandanes in vedno občudovane f o ve iti in romane. Pa Jarčič je bil spreten vrtaar. Ns da bi lo sam skrbno in vestno opravljal važno službo obče-čislanega literata — vodnika, skušal je za ta po menebni počel p idobiti še diugih moči j. I a pri ion: 1 si jih je! S svojo .Slovensko knjižnico" in pas tedaj prelitim „Ljubljanskim Zvonom" je ustvaril in cgladil pot, da to krasili nanjo tačss vsi mlajši pisatelji, ki se dandanes že kot zvezde ovetijo na obnebju domačega slovstva. Tudi Janko Kersn k a i je izbral ta pot, ko je leta 187G s prvim Bvojim romanom „Na Žeri-njah" stopil pred slovanski narod. V mirnem, nadarjenem mladenču, ki se je doslej že večkrat po okušal na liričnem polju, se je vzbudil in razvil epični genij. Gojil ga je sicer Jurčič, a vendar mu ni odvzel prirojene samostalnosti. Kajti muza Jurčičeva in Kersnikova sta ei iskreni prijateljici in si v marsičem pedajata roke, vendar ju loči neka po tata v sicer sličctm značaja. Jarčič je ustvaril in pidaril Slovencem naroden roman, Kersnik pa js nvsdel poleg originalnih kmetskih tipov tudi vse druge socijalne razmere v okvir svojih povestij. Že v svojem prveacu nam je naslikal v natančnih potezah ono grajsko življenje, kjer jo bil on doma in katero je poznal do najbolj pikantnih posamesnostij. Bil je to prvi salonski roman v Slovencih. Mej tem, ko js v prvi številki .Ljubljanskega Zvona" s primano spretnostjo nadaljeval v Jarčičevem duhu njegove „Rokovnjsče", vršil se je istočasno na svoje lastno polje ia v „Luter-skib ljudeh" očrtal ubogo in nesrečno življenje slovenskega umetnika. V svojih delih, n. pr. v „Jari gospodi", „Rošlinu in Vrjsnku", nas js do cela overil, da je pregledal in premotril duševno živ ljenje, ki msra ravno v salonskih romsnih stopiti v ospredje, do dna in da a ms razmere višjih krogov povsem naravuo upodabljati. Toda Kersnik, dasi mojster v ti stroki, se ni omijil na salon, kjer vlada samopafinost in tisto dobro pogojeno preziranja nižjih slojev. Takoj v prihodnjem letn ga naletimo sredi mej prebivale*, slovenskega trga. Kako temeljito je opazoval in spoznaval Kersnik malcmsstno javno in zasebno življenje, čitamo v biserja njegovih proizvodor, v MCyklamen* a". Nadaljevaje ta roman, je spisal Kersnik v „Agitator ju" politično sliko ter živo in dosledno naslikal naši politične razmere. V mnogih daljših in krajših povestih, — naj-Bpretaejše pač v zadnjem ovojem umotvora, v .Očetovem grehu" — so jo kotil Kersnik našega socijslnsga vprašanja. Saj je znano, da tiči taisto v veliki bedi slovenskega kmeta, v njegovom vedno slabejšem, po slabih in pogubnih lastnostih deloma povspešenem socijalne m propadu. Kačonov Janea je glasno govoreč tip to vrste mej našimi kmeti, ki sprva kot „gruatarji* zaničujejo in os strogo leči jo od ksjžsrjev, sčasoma pa vsled to ali ono nesrečne dogodbs priromsjo do beralke palice. Ta žalostni položaj kmetski in vse njegovo posledico se seusiljivo areali jo v povesti .Očetovega greha", kjer je Kersnik, doepevii na vrhusso objektivnega realizma, čudovito lepo zajemal neposredno iz žalostne istine . . . Žal.bog je pesnik s tem delom prekinil svojo delovanje. A ravno ta čas oglasivša se bo le sen in pa žalostno notranjs čustvovanje mu je izbilo za vselej njegovo gladko pero ia rok; bolehal, slabel je od dne do dne in — .Očetov greh" je zadnje Kersnikovo delo. (Koneo prih.) Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 286, dnć 15. decembra 1897. župni cerkvi nemškega vit. reda za eks knez nadškofa dr. E. Zorna služil sv. mašo mrtvašnico. Isto je storil za pokojnega predsednika Ivana Navratila. Iz poročila je dalje posneti: Kot usta-novnik je društvu pristopil vg. Jakob Oroden, Župnik v. p. v Ljubljani — a petdeset gld. Večja darila so pokjoniti: Premil. knez in škof lavantinski dr. Mihael Napoto ik, gg. dr. Jarnej Glančnik, odvetnik v Maribora, Ivan Perdan. preesednik trgovinske zbornice v Ljubljani, dr. P. Čnrner. V drž. zbora je mej slovenskimi gg. drž. poslanci nabiral društveni ustanovnik drž. poslanec gosp. V. Pfeifer. Največje darilo je z domovine ono dež. zbora kranjskega (200 gld.) Največjo svoto je tudi letos nabral v Mariboru (108 gld.) vrli domoljub, gosp. Erance Dolenc, trgovec. Za društvo so letos še nabirali gg. dr. JoHip Kolšek, odvetnik v Laškem trgu. Vinko Kolšek c. kr. notar v Idriji, dr. Ant- Mihaltč, zdruvnik v Ljutomeru, Peter Kraigher, trgovec v Postojni, Tone Flis, knjigovodja na Vrhniki; dalje so nabirali visokošolci pravniki: Jak. Zaje in Fr, Novak, modroalovca Filip Gasparin in Makso Pirnat, med. Ivan Orel. Za ustanovnino poslali so vrli novomeški akademiki večjo svoto In gosp. dr. Reger iz Cirknega. I)aro-e poslali so sledeči denarni zavodi: Slavne posojilnice v Celju, Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Brežicah, Slov. Bistrici, Celovcu, Gorenji Radgoni, v Ljubljani, na Vrhniki, v Logatcu, Žalcu, si. ge-vverblicher Aushilfscassen - Vereiu v Ljubljani in si. družba sv. Cirila in Metoda. Skoro vsi slovenski časopisi so društvo podpirali z objavo notic itd. To 80: Slovenec, Slovenski Narod, Domovina, Slov. List, Siidst. Post, Slov. Gospodar, Mir, Zora, Soča, Edinost in drugi. Hvalo je izrnklo društvo rojaku g. A. Rimricha, ki tako ceno društva oskrbuje tiskovine. Ker osnovna glavnica le počasi narašča, prosi slavni odbor vse premožne rodoljube in si. denarne zavode, da blagovoli o cesarjevi 50-letnici mnogoštevilno društvu pristopiti kot ustanovnik i. Te bode odbor v spominski knjigi posebe za pisav al. Društvo šteje že lepo število tacih, koje je mej študijami podpiralo in ki so že v stalnih službeb v raznih krajih domovine. Ti bodo gotovo radi namene društva podpirali. Odbor prosi podpore posebno še one, ki so na Dunaju študirali, ker ti najbolje vedo, kako se ubogemu dijaku na Dunaju godi. Pri vsestranski poepori bodimo naj-preje mogli v okom priti oni tožbi, da se le preveč dijakov mej študijami zgubi. Dijakom treba ne samo dobre duševne ampak tudi tečne telesne hrane. Da to dobi, naj skrbć vsi rodoljubi. — Poročilo vIč. gosp. dr. Se dej a bilo je z burno pohvalo enoglasno sprejeto. — O društveni imovini poročal je blagajnik monsignor Fr. Jančar. Osnovna glavnica znašala je koncem lanskega leta 4G15 gld. 37 n. Letos je narasla za 125 gld. Glavnica torej znaša 4741 gld. 17 n. Razpoložne glavnice je lani ostalo 306 gld. 81 n. Prispevki udov, podpornikov in dobrotnikov so letos znašali 1279 gld. 02 n., obresti pa 121 gld. 32 n., skupaj 1708 gld. 05 n. Iz te svote so se pokrile podporo in stroški 1190 gld. 64 n. Odtalo je terej čiste razpoložnine 517 gld. 41 n. — Po de-žolah je društvo prejelo: Iz Kranjskega 514 gld. 60 n., iz Štajarskega 360 gld., iz Primorskega 85 gld., iz Koroškega 85 gld. 50 n. Na Dunaja je bilo nabranih 284 gld. 82 n.; nekateri rodoljubi na Dunaju pa so dijake podpirali tudi z obleko, s hrano, stanovanjem itd. Razne posojilnice so darovale 185 gld , doktorji raznh fakultet 280 gld , čast. duhovščina 251 gld. Dijaki sami so nabrali 134 gld. 54 n. — V 10 odb. sejah bilo je razdeijenik 1859 obednic po (25 n.) = 464 gld. 75 n., za kolegnine, takse, tentaminn, obleko in stanarino pa 625 gld. skupaj torej 1089 gld. 75 n. Vseli podpirancev je bilo f>0 in sicer s Kranjskega 37, s Štajarskega 6, iz Primorje 5, iz Koroškega 2. Po študijah je bilo 22 juristov, 12 filozofov, 8 tehnikov, 4 medicinci, 3 veterinarci in 1 slušatelj umetne obrtne šole. Tudi to poročilo je bilo enoglasno sprejeto. Pri volitvah bil je g. J. Pukl enoglasno zopet predsednikom iz voljen. Istotako po pravilih izstopivši odborniki gg. dr. Primožič, dr. Schun, dr. Janko Pajk in Žiga Sežun. — Dnevne vesti. V L j ubija* i, 15 decembra. — (Ljubljanski Sohonererjanoi.) Dunajski .Volkstag" Sctonererjeve veieizdajske stranke, kateri se je pod \VKovini prednedstvetn vršil minolo nedeljo, js razgrel tudi ljubljanske čestilce Sabeiul* Lsob-Koli novega potonca, sksviteza Jurij.*, in nekateri iz njih so Čutili potrebo, da brzojavnim potom »porote Wolfu svoje eoroišljenstvo. Imeni Wolf is Schoner r sta cel program. Ti imeni pomenita vele* izdajata teženje za priklopljenje Avstrije k Nemčiji in aa ponižanje hibsburške dinastije. Stranka, katera vodita Schoaeror in Wolf, je naravnost priznale, da želi našo atarcslavno monarhijo spraviti v jednako sramotno edvisnoot od Praske, v kakršni es nahaja \Vurttembarfika ali Saška, ta atranka je klicala na pomoč ntmškrga ceiarja, nemški narod in nemško vojsko proti vladi avstrijskega cesarja, in zato je bilo nje počenjanje po vsi pravici ožigosano kot nepstrijclitao ia n le j -lnot ket sovražno državi in I d:nastiji. Shod te veieizdajske stranka so pozdravili I somišljeniki iz raziih krajev. Po.df.vo j iz O.uaož«, I iz Kočevja itd , se ne čadimo ia s* ž ujmi ne bo-demo bavili. Di je ormoški dr. D I: iPonvVl.rnik I Sc Gnemjev, o tem niauao nikdar dvomili. Pač pa moramo aab laziti brzojavki, kateri sti bili poslani I iz Ljabljaue. Prva se glasi: „Bđschlagdbhmt v.i.du mein erster Drahtgruss. Docb uuvt r.iicikbar ble.bt leucbten deutscber Geist, unbasiegbar trut.-,-- r I Ka t ; f s autb. Hurrab ! Hugo Pamraer." KJ ■ I je ta Hcgoa Pa m mer ? čl se ne motimo, jeuriduik kr.n.ske stavbene družba, precej neznaten rao-žiček, kateri niti pojma nima o nemškem duhu I in o nemški knlturi ter se hoče s takimi brzoj*, v j kami samo imenitaega delati. Važnejia pa je drača I brzojavka, kat:ra se glasi: „1 i oorgs nschvverer Zeit blickt u snr bartgepriiftee Volk \ rtrau uh I veli zu Eacb, Ibr unverzig.e Vjrkii npfec fiir deuticbes Rscht und Eirel ln Auftrzge der Ge-nossen — D:. Bi n der." S/ojim cčam nisvl,-.l a čl je vzlic ten.u tčeraj zopet nap 1. i a gledahš e t*kj da je bile skoro do zadnjega ket-čka napol-jjofc, je bilo poved temu gostovanje d»eh d c*; č h si, g' s, e PolakBohiočave in g. Pcdgraj s k e g a, katera sta si kot člaua raš g ■ gUJaiišča pr dobila jako mnogo simpatij in katera bi občin stvo rado še večkrat videlo na nsšeui o-ru Pr«v v borki ,Ali je to dekle" odhkovi.li .t Be gospa Polt k Bchinčeva in gosp. P: \tz ; ki že lani, in ker emo že takrat imeli opetovao priliko, ju omenjati, je dovolj, če &e sllicujemo na tačr.sno poreč lo in če konstttojtmo, da sta tudi sinoči dosegla Dtjfopii uspeh in bi predmet prav laskavim izrazim pri znanja in pobvtle. Gospa PoLk-Boh. očeva jo v igro upi* tla popolnoma nov Upe:, kateri je jato dobro predaaaala. Iz občinstva sta bila oba gosta odlikovana z veltkinoa lovotjevima vencema s krasnimi trakevi. Tudi vse drage važnejše vloge so b le v istih rekah baker lani. Go k I ■ r so odprta prodajal-nice v M»yr.evi h ša gre, tedaj je že toliko sv*tlo, da vidi človek:, kam stopi, tola po 8 nri je b.lo tt iin , ko je bila megla, jako nev*r»o hoditi in se jo več ljudi j pob lo Prommo torej slavni magistrat, naj nam poskrbi kako svetilkr. Morda stopi v dogovor s katerim trgo*cem, ki imajo nad prodajalnami svoje svetilke. J d. n ali drugi, ki bi (roti povrnitvi neznatnih roSkov gotovo ustregel občinstva v toliko, da b: pustil svojo svetilko go reti vsaj do 11. ure. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Te-Jenaki izkaz o zdravstvenem stanju mestne občim ljubljanske od 5 do l l.dece sbra kaže, da je bilo novo rojencev 21 («31 18n*rni z»vo 1. — (Nesreča) V tržaški nnvi laki a« ja pri pet;,s tčeraj veiikt nesreča; 32'e^ni prcmikalec vj20v Fran Kruč iz Kamnika je z«šdl pod vago i, ki ga je r^/trgal na dvoje. — (Razpisane službe) V področji mditičue npru.e ra Kr^njskeTj dve uue»'i okf k-m^s'rjev z doholki IX. Čin. razrrda. SVOStovaloo tudi dve mesti . vLdmh v i . 11 i ■ < v z Mi Im X. čin. razreda P/o5aje do dna 25. decambra d«ž. pr^lsaditva v Lobljani. — M sto poštnega odpravnika pri poŠt nem uralu v Kresnicah (ukr. glavarat/o L ti j -*) proti službeni pogodoi in kavciji 200 gli, Dobi d.i poštnega odpravnika no Baslodoji: a) Iet 1 j 3 k i igr%lcc, Roman Želaz.vski ter je ig al alogo Franca v Sjbtllerjavih ,Rtlbajnik L". Občinstvo je prire dilo Polj- k->. bnrno ovac j o. tajnik češk^ lollkt dru ib% Ta/ncw*ki, pa je nagovoril ob initvo iz 8/0je lože, pro-'avl aje češko poljsko bratBtvc. Manda je tudi „slaiaj tsode", da a= L o pela v L j u b 1 j a n i znatne nt a p oljska opera »II. 1 k aJ tkoraj pr»v v času, ko se >e v Krnkovu dejanski pcj>vila so sni-a vziiemnost. * (Naslednikom pokojnega Sterneok Dau hlevskega) ,e imenoma-j p ^dmir.'l bar. c; H-rm^n Fnd^rik pi Spauu, ki slaži v mcraarioi te od 1. 1850 — Doiatuo f met jam', da je rcdoioa Ster-neekova rodom iz, Oeškega; v Budeje^i.jhh s.> bih Djmblovsky velto^l.čua fa a I j », kija dobila I. 1620 7a Zihhgi naslov pl. Sr.e3 je d bil za klobuk — 300 000 mark. I' ;j, 11 itn:k srtijke re je za rrao trudil, da bi bil dnbi! dobitek, trgovec r»u j^ podaril le bor. h fOO mark. * („Ce dolgo živet' vam jo mar, zaljubit se nikdar nikar!") Bogat, trgovto v Carigradu, Hiš:m Aga, es je zaljubil v avOjO sossdinjo F*nrao. Ker m mu j^ ta posmehovala tur g^ daPa c lo pre tapiti, ko ie doiel sttivoma v rj-i t i«o, ie H»šnn A^a vebd fjubovro tage zblsiool. Ko je 5'a na^led njega dne Frtt-ma po cisti, tek^l ja trgivsc za njo ter ;ej prehode! sedemkrat z meiem srce. Ta ljubavna drama je baje sidsj v C^rsar da dnevni razgoor. * (Grozovitosti na Kubi) Ustaši v Qaiai počinjajo bae str; fin* firi,z .itasti. Š.anjaka rrjnka, tateia p pr Sla v n-ejt-, j* nafU Bfžgdna t^r raz pekača trupla mož. ž*n in ce 6 o»rok. * (Fonograf — tajnik) Oočii.ski svet mesteca Et»:n.i ■'. katero It-ii Oliiu Par zi, je sklenil pri sadnji St j i, c!a bi uporhbljal.' m so p sarja — Edisonov foacgraf, A vsi čla^i tiiso b li zadovoljni 8 tem, č-S, f nograf toda v-« vi staj povedal, tedi kar bi bilo debro z m> 1 .u . kar fonograf ns pozna oikaks di&krecije A večina je bil* eendil za foao graf, Zi.to j^ tudi za*nla — Vtiika škoda je, da niao im-li v zadrj-m č au v clsl:! vanskem psrla me.ta Klisonovega fjn.grhf:, k*r ta bi b.l vestno poročal nsmškin potoke m o sedanji renski kaltocl. * (Dekleta odveč) ni?o lo E'ropejeiim, ts^.-*eč zlasti tudi Indijancem, katai-: se |ih kar uuebe s loj?, da jih — umore. Ž aa je sploh Iadij.^ucu prav insia vrednosti. Nekaj ugleda ter Spoštovanja vživa le tinta, ki ima — s n* ; ta ni le nasladnik goopodoijs. raarvač j-^ t d njag.\ odviuno oosmrtno žiivljeujo njegovih strriSev iu pradedov. Z nekaterimi daritvami pridobi namreč :,voj m .-.orudnikon ve.'no itveličinje. Hioro pa no p-jvriod na pori, one so Indijanca vse življenje pra^c-to breme, z*to jih radi neŠtevilao pukončajo Take bjo v na pr. »arao v K 1 dm iu Gadscheiata ura. rili v kretkea baj^ 30 000 d«klet. I Darila a I UreduiAtvu našega lista je poslai Za družbo sv Cirila in Metoda: Gosp I Th i\ 1 er ■ Z s le z n 1 k v Ž lezn kih 3 krone na I iijK-'ii oJgovora na suro«i nupad iz Ž i nGlao Bika* št. 27. Živio rodoijobni darovalec 1 Književnost. — Stenograf Glasilo hrvatskog scenografskog družtva a Ztgiebn, pr aada v br. 10 zvršetek pr* f M. Tam bergerja r tene spisa »Srednja in končne okrajšave v slov. ri-b? t j z kn. Napisal Fr Novak. Letno poročilo d ž gimn. v Kranja 1896 7." Oce rjivatelj zakljačuje svojo temeljito in izredno po hvšlno cceto z be-t J.iua:: Te vratica nimajo drnzega na-neca nego izreči msrljiverau pimtelja hvalo za tako ubrrno delo, katero bo gotovo vsak slovanski stenograf s spoš!o«an;em jemal v roke, a z obendova njem m s prsebarm piizra- ;em pcbgal is rok. Ko bade No\ak izdtlal de mešane in legične okrajšave v elovensk' m debatne m plava, naj potem (Mutica Slovenska" ali pa kateri dragi Macen slovenski pomore ztslažnrma pisat« Iju da nam v poEebai knjgi z 1 čnn Ltografio peda slovensko debatno pismo; prep:ičan sem že sadaj, da bi po'em Slovenci imeli tako ižbcrco in vseskozi pravilno in dovršeno debatno pismo, k&ktršniga celo Nemci nimajo, pri ksterb de vedno i llsajaiBO v tem d !u stenografije dosta ni st«!n> sti in nisjglasja. — Dalje aleJe1 Čla aek: Itencija i kombinacij* lLsk a — Viesti. — Poziv na predplata. — Stenogrefnka priloga. — Vnovič pripcroe>.mo fa izberni stencgrtfiki list, ki velja easso 2 gll. na leto. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 15. decembra. B rremdenblattH javlja, da je kranjski dežtlni predsednik, baron H e i n imenovan cesarskim tajnim svetnikom Dunaj 15, decembra. „Wkner Zeitnng" poroča niucgo izprememb na najvišjih upravu h mestih. Zlasti so važne izpremembe za Primorsko in Koroško. Tržaški namestnik vitez II i n a 1 -dini gre iz zdravstvenih ozirov v pokoj. Pri tej priliki je odlikovan z redom železne krone I. vrste Ni njegovo mesto pride stdanji bu kovinski namestnik, grof G o Os. Istotako stopivpokoj koroški namestnik-, bar. Schmidt-Zabičrovv, ki je pri tej priliki tdlikovan z velikim križem Fran Južefovega reda. Na njegovo mesto pride štajerski dvorni svttnik Frevdenegg. hprazneuo mesto solnograakega deželnega predsedništva dobi gref J uli en-W a 1 d e. Bukovinskim namestnikom je imenovan baron Bourgigon. Dvornim svetnikom sta imenovana grof Oernyen v notratjem mi nisterstvu in baron Ilein v Lincu. Končno bo bili odlikovani z redom železne krone I vrste tirolski, moravski in gorenjeavstrijski namtst-niki. Te cesarske cdredbe so izšle sicer šele danes, a so se izvršile še pod ininisterskim predsedstvom grofa Ba de ni j a. Dunaj 15. decembra. Nemški listi so včeraj raznesli vest, da odstopi čtški namest nik grof Ccudeiihote in da pride na njegovo mesto dalmatinski namestnik fcm. David. Ta vest se danes cficijalno demtntnje. Tudi razne druge govorice se z uradne strani proglašajo kot povsem neresnične, tako poročilo „Neu Freie Presse", da je namestnik O-udenhove rekel, naj Nemci nikar ne pozabijo, da so tujci v Pragi. Coudenhojeva je cesar danes zjutraj vzpre-jel v posebni avdijenciji. Veliko veselost obuja „Wiener Abendblatt", kateri poroča o cdstopa češkega numestnika gn fa Thuna", torej ne ve, da Thun že dve leti ni več namestnik. Dunaj 15. decembra. „Neues Wiener Tagblatt" prinaša brzojavko iz Trsta, katera brzojavka pa je bila bržčas skovana na Dunaju. Brzojavka pravi, da je llinaldinijev od stop delo grofa Badenija, katero je baron Gautsch ratificiral. Badeni je llinaldinija cd stavil, da si pridobi Slovence, llinaldioi je torej padel kot žrtev Slovencev. Dunaj 15 dtcembra. „Nc-ue Freie Presse" javlja, da je bivši moravski namestnik L 0 b 1 določen ministrom za G&liško. Ta vest ni ^er jetna, že zategadelj ne, ker je Lftbl penzijo niran in prestar za rečeno mesto. LVOV 15. decembra. „Dziennik P o is kiu prinaša članek o položaju, v katerem pravi, da se čutijo Poljaki vedno kot državna stranka in da bede zategadelj državni interes vedno njih prva skrb, Radi tega zavzemali se bodo vedno za to, da se mej Cehi in mej Nemci doseže sprava. Tiste tujce in tiste posamnike iz lastnega tabora, katuri priporočajo zastopnikom poljskega naroda, naj sklenejo alijanco z Nemci preti slovanskim narodom, pa bodo s svojim zaničevanjem prisilili, da umolknejo. Krakov 15. decembra. Predno so češki in jugoslovanski poslanci zapustili Krakov, poklonili so se korporativno bivšemu finančnemu ministru, dru. Julijanu Dunajevvskemu, kateri jih je jako ljubeznivo vzprejel in se z njimi pogovarjal o aktuvalnih političnih vpra šanjih. Dunaj«.\vski se je za ta dokaz simpatij še posebno zahvalil s pismom posl. £. Skali. V tem pismu povdarja, da je obisk slovanskih poslancev vesel žarek, kateri razsvetljuje njegovo starost. Prerov 15. decembra, češki gostje so dospeli semkaj ob polu 7. uri. Mesto jim je je priredilo najsijajnejši sprejem. HanaŠka dekleta so obsula došlece z venci in šopki. V „Narcdneni domu" je pozdravil Čehe najprej župan Popper. Dalje so govorili poslanci Weigl, Z a če k in So kol o ws ki. Poslednji se je spominjal v navdušenih besedah tudi Slovencev, naglašal je slovansko vzajemnost ter očigosal zadnje sramotne pojave nemške kulture, ki se zateka že k nožu. Odposlala se je brzojavka tudi dru. Ebenhochu. Dr. Brzo rad je napil konservativnim Nemcem. Govorili so še dež. poslanec Poljak Mihe i da, drž. posl. Szponder, p. Stojalowski, Marti ne k, zastopniki delavcev in posl. II o i-i ca. Trst 15. decembra. Odstop llinaldinijev je italijanske kroge močno poparil. Po Bide-nijevem odstopu so upali, da Kinaldini ostane ia Kinaldini je to sam pričakoval. Gradec 15. decembra. „Grazer Tag blatt" priznava, da je neresnično poročilo raznih nemških listov, glasom katerih je pod-maršal Succovaty zahteval, naj se izključijo trije srednješolski dijaki radi udeležbe pri de monstracijab. Berolin 15. decembra. V državnem zboru je posl. Zimmermann grajal vlado, da je preprečila razne izjave solidaruostti z avstrijskimi Nemci. Drž. tajnik Btllow je rekel, da so misli svobodne, da pa ni možno dovoliti priredb, katere bi se mogle tolmačiti kot vmešavanje v notranje zadeve druge države. Rim 15. decembra. Novo ministerstvo z Rudini jem na čelu je že sestavljeno in se imenovanje razglasi še danes. Narodno-gospodarske stvari. Osebni kredit po kranjski deželi. (Spisal Ivan Lapajne.) II. Kako dobe osebni kredit mali kmetski posestniki? 2.) Obnova, delovanje in uspehi kreditnih zadrug. (Dalje.) O denarnem prometa onih slovenskih posojilnic pa, ki so že v I. 1895 plodonosno delovale, imamo natančna statistična data, katera smo povzeli iz njih letnih poročil: Ste vilo zadružnikov je iznašalo 10.131, deležev je bilo 261,828 gld., hranilnih vlog 3.8G9 523 gld., posojil 3,599.144 gld, izposojil (lastnih dolgov) 36.524 gld., gotovine koncem 31. decembra t. 1. 133 477 gld. v drugih blagajnah naloženi denarji (vrednostni papirji) 408.807 gld., čisti dobiček 40.C50 gld. in rezervni fondi 144 105 gld. Te številke sicer kažejo, da se je razvilo na tem polju prav živo in krepko delovanje; vender so jako, jako majhne v primeri s številkami prvega domačega zaveda, kranjske hranilnice, ki je sama napravila v iotem letu G—7krat večji denarni promet in ima .'i'.'kr.it večji rezervni fond, kakor vsi te mali zavodi skupaj. Ali plodonosni učinek naših posojilnic je pa ta, da se je porabil ves v deželi prihranjeni denar v to, da so dobili mali posestniki posojila na osebni kredit; kranjska hranilnica pa je dala v isti namen le četrtino (o. 4,000 000) svojih hranilnih vlog, če tudi se je v tem pogledu pokazala velikodušno, ko je dala posojila, ki ne presegajo 300 gld., po 4°/0, torej po isti obrestni meri, kakor jo satno daje hranilnim vlogam. Zadružniki različnih kranjskih posojilnic 80 skozi in skozi poljedelci, majhnji in sredni prsest-n i ki, kakor se pač vse prebivalstvo sestoja le iz manj premožnih poljedelcev, vinogradnikov in dr. Seveda pripada zadružnikom tudi nekaj kočarjev, rokodelcev, najemnikov, nekaj malomeščanov in še manj trgovcev, učiteljev, duhovnikov, uradnikov j tem zadnje omenjenim stanovom pa je večinoma poverjeno vodstvo posojilnic. Deleži in rezervni fondi, ki se nabirajo iz pristopnine in čistega dobička, tvorijo glavn'co in skupno s hranilnimi vlogami prometni kapital posojilnic. Aktiva in pasiva, katere objavljajo posojil oice na podlagi vestne bilance, nahajajo se pri njih večini v ravnotežji; prava aktiva presegajo pasiva le za rezervni fond, ki je tem večji, čim starejši je zavod. Zgube pa navadno ne pokažejo niti naj* mlajši zavodi, ker napravijo z diferenco obresti Že v prvem leta toliko dobička, da se pokrijejo ustanovni stroški. Čisti dobiček se pridene rezervnemu fondu; prej pa se daruje navadno nekaj v blage namene in se razdeli večji ali manjši zaslužek mej za zavod zasluženo vodstvo. (Dalje prih.) Oeneno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Moli evega Seidliti-praAka", ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavljenja. Originalna Skatljica 1 gld. a. v. Po postnem povzetji razpošilja ta pralek vaak dan lekar A. NOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (97-17) JJL2T" Izborno delu)e Tanno-Cliinin tinktura za lase jkrepčuje in obranjnje lasifiče in preprečuje izpadanje laa. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr« •**> Jedina, zaloga •#•» (90—49) lokama M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I zraven mesarskega mostu. Telefon št. GS \ poljubno porabo. eter. si. Deželno gledališča f Ljubljani. Dr.pr.822. USTo^ra opera*. V Četrtek, «ln6 IG. decembra 1H97. Tretjikrat: Ples v maskah. (Un ballo ln maaohera.) Velika opera v treh dejanjih, spisal F. M. Piave, poslovenil A Fnntek, uglasbil Giuseppe Verdi. Kapelnik g. H. DeniSek. Vprizoril režiser g. J. Nolli Blagajnica se odpre ob 7. ari. Začetek točno ob '/,H. ari. Konec po 10. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. pešpolka fit. 27. Prihodnja predstava bo v soboto, dne 18. decembra 1897. Iz uradnega lista. lavrfttliie «11 ekzekntlvne draibet Alojzija Bučarja posestvo v Unajnarjih, dne 17. decembra v Litiji. Jožefa Biseaka zemljišče v Spodnji KoSani in Jožefa Lenarčiča zemljišče v Nadanjem seln, oba (v drngič) dne 17. decembra v Postojini. Umrli so v LJubljani: Dne 14. decembra: Marija Trampnl, pismonoleva hči, 23 dni, Marija Terezija oeata 5t. 9, božjast. V deželni bolnici: Doc 10. decembra: Viktorija pl. Wohlgemnth, gospodinja 36 let, Brightova bolezen. Dne 11. decembra: France Belaj, kajiarjev sin, 18 mesecev, jetika. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306*2 m. •o e Caa opa- bSS-i Rovanja i metra v mm. rat u ra v °C Vetrovi Nebo 14. 15. 9. zvečer 739 5 ! 61 7. zjntraj 739 9 2. popol. i 740 6 53 78 sr. jsah. sr. svzh. sr. jzah. oblačno oblačno oblačno v mm. v 24 arah 00 Srednja včerajšnja temperatura 4 o4, za 5 5' nad normalom. borza dne 15. decembra 1897. Bknpni državni dolg v notah..... 101 gld. 60 kr. Skopni državni dolg v srebru .... 101 , 35 „ Avstrijska zlata renta....... 121 „ 55 , Avstrijska kronska renta 4%..... 101 „ 60 m Ogersk* zlata renta 4°/0....... 121 m 55 , Ogerska kronska renta 4°/4 ..... 99 , 35 , Avstro-ogerske bančne delnice .... 916 m — „ Kreditne delnice......... 850 , po b London vista........... 120 „ 40 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark ... 59 m 07«/, , 20 mark............ 11 81 , 20 frankov........... 9 „ 55«/, „ Italijanski bankovci.....t . . 45 „ 60 „ C. kr. cekini........... 5 . 70 T>»•. Ivini Toftiillf, c. kr. profesor na gimnaziji mariborski, tužnim srcem javlja vsem sorodnikom, prijateljem in znancom, da je njegov iskreno ljubljeni, blugi oče, gospod Janez Tertnik krojaški mojster po kratki, a mučni bolezni sinoči ob */« na 1-'< previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Truplo predragega umrlega bode v četrtek, dne 16. decembra, ob 4. nri popoludne iz hifie žalosti v Prefiernovih nlicuh Stev. v \ slovesno preneseno na pokopališču k sv. Kri&tofu ter ondi položeno v lastno rakov. Sv. maše zadušnice se bodo slnžile v župnijski cerkvi č. o. o. frančiškanov. (1920) V Ljubljani, dnć 15. decembra 1897. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze sočutja in sožalja ob bolezni in smrti nafipga prel jubljenega aina, oziroma brata, prečastitfga gospoda P. Staiikota Vdoviča in vsem, kateri so nepozabnemu pokojniku izkazali poslednjo čast, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. (i92i) Žalujoči ostali. I"rodit »e |irav IV p. Kl I rt Hiter plemenski žrebec kateri je brez vsake napake. Čez pfpca meri nad 20 pestij, viiok je pa 171,, peeti. Lahko ga je postiti se licencirati za spuščanje, ker je bil srati Cen Cena po dogovora. v (1914 — 1) VpraAa se pri TI • rij i Silimo*« <• na Praprotni Polici, pošta Cerklje pri Kranji. Prostovoljna hiše v Ljubljani Lepo le'eča tltoindstiopini lifAit z vrtom z vhodom za vozov* od dveh ulic je na prodaj za ceno O.^OO Posebno pripravna je za ustanovitev tovarne ali za vefje dnlavnisko pod jetje. Posredovalci so izkl urnu. — Več se izve" v upravo h« vn „Slov Naroda", (1909—2) V najem se da za več let gostilna „na Štemarjih" \r Sltofji laoki sama ali pa s sobami za tuj^e in postranskimi prostori vred. Najemnik bi lahko ob jednem prevzel prevažanje ljudij s kolodvora in na kolodvor. Natančneja pojasnila da lastnik Valentin Nitdalk V Školjl I^ikl. (1897-2) Št. 1616. Razpis. (1908—2) Za mestno hranilnico v 14 ran ju se razpiše služba pomožnega uradnika s letno plačo 600 gld. proti kavciji v jednakem Bnesku. Služba je prvo leto provizorična, po preteku leta se pa službene razmere urede definitivno. Prosilci naj svoje prošnje z dokazili o znanji potrebnega knjigovodstva, slovenskega in nemškega jezika, potem o starosti, šolanji in dosedanjem službovanji v lože do 2M. decembra t. 1. pri podpisanem županstvu. Mestno županstvo v Kranju dne 11. decembra 1897. SANTA L od MIDY Zatre Copata, kubebe, vab rl zganja. Ozdravi iztok v 4M urah — Posebno i učinkujoč* pri mobnrskih boleznih I in povzroči sči&Čenje najbolj I kalne vode Kot Jamstvo {M,DY) r Ima vsak toboldeo ime V ■ Zaloga, 8. rue Vlvlonne, Pariš in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. Nagrobne vence v največji izberi in po najnižjih cenah trakove k vencem s aU brez napisov v vseh barvah (98—95) priporoča Karol Recknagel. Na zunaj se razpošilja 8 pestnim povzetjem. ' Božični list glasilo za staro in mlaflo. BsBa Naročila nad gl. se rapo- šiljajo t ranko. aas J>_ 90," 20 1-30. 7 1-, Neu^ajajočo se zmonja ali vzame nazaj. JSt 2 V Ljubljani, BoUill mesec 1S07 Let. L Naročila hh prosi direkrno na tvrdko Henrik Kenda v Ljubljani, Glavni trg Št 17 nastavljati. Moške spodnje hlače norma!, par gl. — 90, 1 40, 9 —, 3 60. .Mo«.ki* srajce, normal komad gl — 80, 1 —, 1 20, 1 50, 320. Moški jopiči, normal komad ti. — 70, 120, 150, 2 50. Moške kravate s pavoiuastim pod sivom ftl — 20, —'30, —-40, —- 50-Moške kravate s svilnim pod.^ivom gl. — 05, — 75, —80, 1 —, 1 15. Kolesarski jopici s pavnlnatim podšivom gl 1-, 1 20, iz volne fenkomtni —, debeli 3 00. Kolesarski jopici, modno sivi, dvobarvni gl. 2—, 240. Kolesarske no^ovice iz pavole 70 kr., iz flora 1 00, iz volne 120. Kolesarski narocki iz flori gl. 1*80, iz ovčje volue 1 10, 180, škotski 1 90, 2 10. Kolesarske čepice gl. 1 70, 2 80. Plete u i moški lajhči komad na pol volnene gl. 2.40, 3 40 iz ovčie volne 4*—, 540. Moške no^ovice. Izredna izber. Ženske no^ovice. Izredna izber. Otroške nogovice, zimska kvaliteta, črne pat. za leta 1 2 3 4 5 6 gl. -30T—38, — •H0T—:^r—'48, —'45 za leta 7 8 10 15. gl. —'6'J, —-51, —'54, ""—-60. Otroške čepice, komad 40, 48, 54, 75 kr. Otročke avhice, komad 45, 52, 65, 90 kr. Otroške jopice, —.60. — 65, — 80, —90, 1 20. Otroške obleČice pletene gl. — 78, — 90, 1 15. 150, 1-75, 2. — , 230, 3'—. Otroške kamašne za leta 12 3 4 5 gl. — ib, —«60, —'60, —'70, — -8 ** ,cttl 8__10 — gl. 1 10, 1*10, 1*20, Otroške normal obleke (spodnje hlače in jopič) sa leta 18845678 komad «0, 46, 60, 66, 6», 68, 79 78 kr. Modrci iz rastlinske žice komad gl Štefanija modrci •70, —65 1 10, 1 20 1 45, Štefanija modrci iioi gl. 190, 2 —, 2 20, 2 60, 3 20. Valerie Frinzess 6 gumb visoki gl. 3 20, 5 20, 3 40. Modrci brez kolkov Viktorija gl. 250, 3 50. Kavuodržalci komad gl 1 60, 2 20, 2 80. Bluze iz Pilou-blaga Kasana, damskega sukna in svile od gl. I 70 naprej do 12 50. Nakttni predpasniki od 39 kr. naprej do gl. 3 50. Pralni predpasniki, črni listrasti predpasniki, klotasti predpasniki, vsakovrstnih cen. Bela čipkasta zasmijala meter 18, 20, 25, 36. 46, 50, 60 kr. Čipkasta zagrinjala 31 4 metra dolgi gl. 430, 4 80, 5 40, 6 10, 6 90, 8 30. Barvasta zagrinjala »z volne in pavole, krasna izber za okno gl. 240, 280, 3 15, 3 50, 4'—, 4 80, 6 10 in finejše. Hali Kut re ovratniki najnovejše facone komad gl. 5 50, 5 90, 6'60, 7 80, 12 60. Gledališke Mure, najnovejše nočne barve komad gl. 4"—, 5 2:"), 6*50. Barvasti atlasi, najlepše nočne barve 60 cm širok meter 68 kr. Rokavice w,si ples. Olare komad gl. 1 20. dolž. gumbov 4 6 12 16 16 modne * *or kr. 20, *ioT3M8, 4^60776/3^*80 „ .. A dolž. gumbof 12 IU 16 s čipkami Svilnate * g| 1l Jono. j. k. 1'roga Ia 1 rbim. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak ■ Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih vacov, Karlo vih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-graila, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Behaka, Fran zensfeste. - Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobaJ vlak z Da-raia via Amstetten. Karlovih varov, Heha, Marijinih varov Plznja, Bndejovic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza. Geneve Curiha, Hregenca, Inotnosta Zella ob jezeru, Len d Oasteina Ljuhna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. uri 67 m. popoln-dne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer • m vlak z DiiDaja via Amstetten, Ljnbna, Beljaka. Celovca. Pontabla. — l*ro£» Ia >i»i»u» im-iii tu i« Koe«av|a. Ob H. uri 19 m. zjutraj me&ani vlak. — Oh 2. uri '62 m. popoludne mešani vlak. — Ob 8. nri 35 m. zvečer mešani vlak — Odhod Ia l,|tihlj»ne d. k. v Kaninlk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, oh 2. uri T> m. popoludne, oh 6. uri 60 u. zvečer. — 1'rlhod v I.julil |»no d. k. Is KmiioiUit Oh 6. uri 66 m. zjutraj, ob 11. uri b m. dopoludne, oh i>. uri 2u m. zvečer. (9H2 — 286i Trgovski pomočnik 21 let star, špecerist, ž^h svojo sedanjo službo z začetkom januvarja 1898 premen'i Ponudbe raj se bi gnvolijo pošiljali pod: Zvest poste restante Mengis (1919—9) z izpitom, zanesljiv in z dobrimi spričevali, ae takoj wprc|iiii'. (1917—1) Kje? pove upravnistvo „Slovenskega Naroda", Vrt se odda v zakup. Za čas od dne 25. Janavarlja. 1998 naprej ae odda v zxkup vin, kateri se nahaja v varni legi | n r kor * sredi mesta i>ri hi&i v LJubljani. OradSiče it 16. Vrt je prostran, ima površine za seut vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka. zidan cve-tličnjak in pa zidnn rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nabujajoče stanovanje za vrtnarja, obstoječ« iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristre&ne sobe in pa ia podzemeljske kleti, namenjene za shrambo. V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo. Zakupne ponudbe izročajo se naj lastniku Dr. Franu. Munda. odvetnika v LJubljani (1188—8?) najmočnejša naravna arsen in železo sodr-žujoča mineralna voda priporočeana od prvih medicinskih avtoritet pri : anemiji, klorosi, poltmh, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. (i*j63—16) Pitno idrni 1 |enje uporablja ae akoai trlo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in lekarnah. Oblastveno dovoljena razprodaja razprodaje po * Ji V« iiMkiipnl ceni • *® *<* ,n pod iHto ter pro- e * ^ «J> aim muogobrojen obisk, ^ ^» 7* * ** * ker se za (191 {—2) božična darila ta cenena in bojiata nakupna zaloga najbolje priporoča. Ljubljana, Kongresni trg, Tonhalle. 59 Primerna darila za božič in novo leto priporoča (1867—4) Šelenburgova ulice. d PO Q G Pij ti Fu PcttflllGi^a Šelenburgove ulice. ■ H*»«v«* v stnkleničicah in kasetah, dišeče zavoje za robce (sacheee) vse jako ukusno urejeno in po nizkih cenah, l^of 0|£r»t lirii«' apuratr I ta pol r* li<*«"| im*. ki zbog bvoj« dobrote in izvrstne naprave ustrezajo vsem zahtevam. 1918-1) v veliki izberi najnovejše v vi zafienil od najnižjih cen, Velika zaloga glaje- in vojaških rokavic UiMtno^n iA»l<>lkn. Rokavice po meri se izdelujejo najhitreje. Bog-ata IzToer tkanih rokavic najbolji« kvalitete po najnižjih oenah pri Ferd. Billina & Kasch /ldo\hWv ulice it. 1. iF\W ||F JF |ir \W \W \W W Pekarija (1901—2) odda se z bodočim novim letom pod ugod ntmi pogoji v najem v Kranju št. 170. Dobro izvežbana za trgovino z mešanim blagom se v z prej me. — Ponudbe pod: ,V, C. 98** na upravnistvo .Slov. Naroda". (1904—3) Okolu 150 hektolitrov dobrega vina 18U6. in 1897. leta, iz najboljših vinogradov zagrebške okolice se proda. Natančneje pri oekrbniku gospodu Ivanu Potočnih ii v Zagrebu, Palaie Bura t ti, Zrinjeki trg. (1905—2) Iiižp In okraski za božična drevesa. SveČice za božična drevesa. Kovana stojala za božična drevesa, gl. 14Q in višje. Igrače in druga božična darila. (1899—2) Dobitki za tombolo in strelske družbe. Vsega na izbiro po najnižjih cenah priporoča s spoštovanjem Ivan Kordik zalega galanterijskega blaga in igrač, Freširnove ulice št* 10—14. YI2If KICE priporoma Narodna Tiskarna. ITa Najvišje povelje Njega c. in kr. apost Veličanstva. XIX. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrotvorne namene avstro- ogerske države. Ta denarna loterija — jedina v Avstriji zakonito dovoljena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji v skupnem znesku 341.684 kron. Grlavni dobitek: 100.000 kron. Za izplača nje dobitkov jamčijo c. kr. loterijski dohodki. Žrebanje bode nepreklicno dne 16. decembra 1897. Srečka Trel a. S ^Ičl. a., tt. Srečke se dobivajo pri oddelku za drž. loterije na Dunaji, I., Riemer-gasee 7, v loto-kolekturah, tabačnih trafikah, pri davčnih poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnioah itd.; načrte igranja dobe kupci arečk brezplačno. Srećke se poštnine prosto razpošiljajo. Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov. (148510) Oddelek državnih loterij. Št. 40979. Ustanova za deklice. (1881—3) Pri podpisanem magistratu izpraznjeno je fedno mesto Valentin Hočevar|e*/ili UHtanov km deklive vznesku 19^1(1. ((O kr. na leto. Do te ustanove imajo pravico pred vsem sorodnice ustanovitelja, potem pa deklice v Krakovem v L|nbljani rojene, ki so lepega vedenja in de neo~ možene. Prošnje opremljene z potrebnimi dokazili vložiti je pri tuuradnem vložnem zapisniku do 31. decembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 2. decembra 1897. Št. 41.688 Vabilo. (1919—1) Vže mnogo let oproščajo se btagotvoritelji častitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da ei jemljo eproetue llatke na korlat ■neMtneniu ubožuenau nakladu. Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oproitnih listkov drage volje prevzela gospoda trgovca Karel Karlnger, na MeNlnena trgu mt 8 in Albert NcliaflVr, na Kougreitneni trgu »t. 7. Vrhu tega bode v smislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostne listke po hišah. Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je, kakor doslej, položiti petdeset krajcarjev (1 krono) in na vpisani poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 6. decembra 1897. Župan: Iv. Hribar I. r. Usojam si uljudno naznaniti, da sem svojo glavno trgovino spojeno z zajutrkno sodo I«T preselil "jfcUl v Špitalske ulice v Schreyer-jevo palačo. Moja dosedanja trgovina na Mestnem trgu ostane nadalje kot podružnica. Zahvaljujoč se za do sedaj mi izkazano zaupanje, prosim, da se mi isto še nadalje obrani, ter zagotavljam vedno najskrbnejo in najcenejo postrežbo. Z velespoštovatijem (1893—3) Ivan tovarna salam na par, trgovina z delikatesami, prekajenino in kolonijalnim blagom. Izdajatelj in odgovorni nrerinik: Joeip JSiolli Lastnina in t;»k a Narodne Tiskarne" 75056187^999